Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

www.diabetes-zveza.si

Številka 60• september 2005Cena 370 SIT

uu

Dvajset let časopisaSladkorna bolezen

uu

Slovenski nacionalni programza diabetes se lahko začne

Sredinska priloga:

uu

Petnajst let Ambulante za

diabetično nogo

S E P T E M B E R 2 0 0 5 3

Izdaja: Zveza društev diabetikov Slovenije, Einspielerjeva 3, 1000 Ljubljana w

Telefon: (01) 236-27-26, faks: (01) 236-27-27, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu:www.diabetes-zveza.si w

Izdajateljski svet: Janko Kušar (predsednik), Judita Erjavec, Vlasta Gjura Kaloper, Valneja Jurečič in Dominik Soban (člani) w

Uredniški odbor:Cveto Pavlin (glavni in odgovorni urednik), Brane Bombač (tehnični urednik in fotografija na naslovnici), Milojka Mansoor (lektorica), Špelca Rudolf (tajnica),

prim. mag. Miha Koselj, dr. med. (zdravstvena problematika), Tjaša Cepuš in Vojko Cuder (člana) w

Trženje oglasov: Špelca Rudolf w

Grafična priprava: Bomart, d.o.o.Tisk: Delo TČR, d.d., Ljubljana, natisnjeno 17.700 izvodov w

Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95 w

Izdajo Sladkorne bolezeni je omogočila FIHO – Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij w

Projekt izdajo glasila Sladkorna bolezen je na podlagi javnega razpisa (Ur. l. RS št. 47/2005) finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije w

Novo Nordisk AS je generalni sponzor Zveze društevdiabetikov Slovenije w

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki so plačani oglasi

Noge na prvo mestoJJaannkkoo KKuuššaarr, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

Letošnje poletje se počasi izteka. Vre-menske razmere so nas še posebej v av-gustu iz dneva v dan presenečale. Deževnihdni smo imeli v primerjavi z zadnjimi letinadpovprečno veliko. Še najbolje in lepo sose imeli tisti naši člani in članice, ki so se

odločili za letovanje v katerem od termalnih zdravilišč, saj jihje pri nas kar veliko in so njihove storitve na visoki ravni, pri-lagojene tudi potrebam sladkornih bolnikov.

Vsi, ki ste oziroma smo pričakovali, da se bo vreme končnovendarle ustalilo, pa bomo tvegali letošnjo rekreacijo oziromapočitek v prvi polovici septembra. Sicer pa so v naših druš-tvih tudi v poletnem času potekale različne aktivnosti, pred-vsem srečanja članov, njihovih svojcev in prijateljev.

Eno takih srečanj je bilo v začetku julija v občini Razkrižje -organizator Društvo diabetikov Ljutomer - za pomurska društva.Primer omenjam še posebej zato, ker je bilo srečanje zelodobro organizirano, prišlo je veliko članov in članic tamkajšnjihdruštev. Udeležence srečanja so pozdravili tudi poslanci z njiho-vega območja in župan občine Razkrižje, ki je bila gostiteljica.

Že povabilo na srečanje me je prijetno presenetilo. Na nas-lovni strani vabila je bilo napisanih nekaj lepih in spodbudnihmisli. Podpis je bil označen s kratico (ms). Sklepam, da je av-torica tega besedila predsednica Društva diabetikov LjutomerMajda Slavinec. Če sklepam napačno, se pravemu avtorjuopravičujem. Ena od kitic teh misli se glasi: »Prijatelj postoj -morda le trenutek. Prisluhni sosedu, ponudi mu dlan, da sku-paj poiščeta stezo v nov dan.«

Ko sem se vračal domov, sem razmišljal, kako prijetna inkoristna so takšna srečanja. Vse je bilo naravno in prijatelj-sko. Poleg strokovnih predavanj se je klepetalo o dnevnih te-žavah, ki spremljajo sladkorne bolnike, o zdravi prehrani itd.

Nedvomno imajo predsednica društva Majda Slavinec innjeni sodelavci v vodstvu društva zasluge, da je bilo na sreča-nju diabetikov Pomurja zelo prijetno. Tudi gostoljubnost inskromnost Pomurcev sta k temu prispevala svoj delež.

Razen krajšega obdobja v avgustu tudi na Zvezi društev di-abetikov Slovenije niso zvonili telefoni v prazno. Poteka ževeč aktivnosti, med njimi tudi priprave na letošnje srečanjemladih, ki bo 19. novembra v občini Trbovlje.

In tudi izvršni odbor Zveze se je sestal konec avgusta termed drugim razpravljal o pripombah izvršnega odbora zvezena predlog sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu inzdravstvenem zavarovanju.

V kratkem bosta izšli dve zgibanki. V prvi predstavljamoorganizacijo, delovanje in naloge Zveze društev diabetikovSlovenije, v drugi pa letošnjo temo ob svetovnem dnevu dia-betikov, ki je 14. novembra, pod geslom Postavite noge naprvo mesto. Izognite se amputaciji.

Pa lep pozdrav, drage bralke in bralci!

JubilejCCvveettoo PPaavvlliinn, vaš urednik

V rokah držite Sladkorno bolezen števil-ka 60, pred dobrimi dvajsetmi leti pa jeizšla prva številka. Bila je, kot v prilož-nostnem članku, ki ga objavljamo v to-kratni številki, pravi prvi urednik Miha Ko-selj, napisana preprosto in razumljivo,

grafična podoba je bila skromna. Tiskana je bila v črno belitehniki in v njej ni bilo nobene slike. Kljub temu je bila vse-bina prve številke pestra in sladkorni bolniki so je bili, karje bilo najpomembneje, zelo veseli, saj jim je prinesla velikokoristnih informacij.

Upamo in želimo si, da je tako tudi zdaj. Sladkorna bole-zen ves čas ohranja koncept, ki je med bralci dobro sprejetin po katerem je prva polovica revije namenjena strokovnimčlankom in člankom o dejavnosti zveze v Sloveniji in namednarodni ravni, druga polovica pa dejavnosti društev,razvedrilnim člankom in različnim obvestilom.

Tako v prvem članku pišemo o izobraževanju nevladnihorganizacij, ki je potekalo v Budimpešti in Bratislavi in so sega udeležili tudi predstavniki naše zveze. Srečanja so bilazelo poučna in na njih je bilo mogoče izvedeti, kako potekapridobivanje sredstev iz evropskih skladov in na razpisih EU.Taga se bomo morali naučiti in lotiti tudi na naši zvezi.

Pomemben je članek o praznovanju Merčunovega dnevapod Storžičem, na katerem je bila sprejeta deklaracija o pod-pori odločitvi za pospešeno pripravo nacionalnega programaza diabetes. Pri tem naj bi se zgledovali po finskem modelu,o katerem je našim diabetologom, predstavnikom ministr-stva za zdravje in naše zveze govorila finska koordinatorkaza nacionalni program za diabetes Leena Etu Seppalla.

Koliko stanejo zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni jenaslov izčrpnega prispevka, ki so ga pripravili na zavodu zazdravstveno zavarovanje. V njem avtor skuša pri sladkornihbolnikih vzbuditi občutek za skrbnejše ravnanje z zdravilitudi zato, ker se v prihodnje načrtuje večja poraba zdravil,predvsem dražjih. Bralce opozarja na skrben odnos do pre-jetih zdravil in jim svetuje, kako naj to počnejo.

Naj omenim tudi prispevka o samokontroli in samovode-nju sladkorne bolezni in o odvajanju od kajenja ter stalni ru-briki vprašanja in odgovori in zdrava prehrana. Sredinskapriloga je tako kot v vseh letošnjih prilogah namenjena dia-betični nogi. Tokrat obširneje pišemo o ambulanti za diabe-tično nogo v Ljubljani, ki jo vodi mag. Vilma Urbančič-Rovan, dr. med.

Druga polovica časopisa je namenjena dejavnosti društev.V času med obema številkama jih je bilo veliko, kar kaže nato, da poletni meseci na aktivnost društev skoraj niso vpli-vali. To nas veseli. Naslednja številka izide v drugi polovicioktobra, zato vaše članke pošljite najpozneje do 10. oktob-ra. Pa ni treba čakati zadnji dan.

U V O D N I K I N B E S E D A U R E D N I K A

tva diabetikov Idrija. Veselorazpoloženi smo se odpeljaliz avtobusom proti RogaškiSlatini, se med potjo sezna-nili in veselili našega dopus-ta. Sprejem v zdravilišču jebil zelo prisrčen. V recepcijismo dobili razporeditev posobah in navodila o vsako-dnevni dejavnosti.

Vsakega posebej je pregle-dala zdravnica internistka inpo svojih ugotovitvah določi-la terapijo. Vsak dan smobili polno zaposleni. Uživalismo v dobri hrani, plavanjuin sprehodih po bližnji okoli-ci. Obiskali smo tudi tovarnostekla. Posebno doživetje paje bil zame obisk savne.

Hvaležna sem mojemudruštvu in Društvu diabeti-kov Idrija, da so me sprejelimedse in da sem bila delež-na tako lepega okrevanja vRogaški Slatini.

Marta Kragelj Šorli

NNAARROOČČIILLNNIICCAA zzaa rreevviijjoo bboolleezzeennIme in priimek:

Datum in leto rojstva: Diabetik od leta:

Ulica, kraj in pošta:

Podpis:

Naročam se na revijo Sladkorna bolezen, ki izhaja vsaka dva meseca. Posamezna številka stane 370 SIT, letna naročnina (6 številk) pa 1800 SIT.

ČČllaannoomm ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv nnii ttrreebbaa nnaarrooččaattii ggllaassiillaa,, kkeerr ggaa ddoobbiijjoo bbrreezzppllaaččnnoo pprrii ddrruuššttvvuu..!

55 Izobraževanje nevladnih organizacij

66 Merčunov dan pod Storžičem

88 Dvajset let časopisa Sladkorna bolezen (1)

1100 Koliko stanejo zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni?

1133 Kolumna -Nekaj bom naredila zase

1144 Slovenski nacionalni programza diabetes se lahko začne

1166 Samokontrola in samovodenjesladkorne bolezni

1199 Zakaj in kako se odvaditikajenja

2222 Umetna sladila

2255 Sredinska priloga:Petnajst let Ambulante za diabetično nogo

2299 Iz dejavnosti društev diabetikovLjubljana, Tržič, Kranj, Sežana,Domžale, Idrija, Novo mesto,Velenje, Slovenj Gradec, Ptuj,Trbovlje, Posavje-Brežice, Maribor, Ljutomer, GornjaRadgona, Sv. Jurij ob Ščavnici,Radenci

4466 Društvene aktivnosti

ZZaahhvvaallaa zzaa ookkrreevvaannjjee vv RRooggaašškkii SSllaattiinniiSladkorna bolezen, ki mespremlja že od mladih let,zahteva od mene veliko po-zornosti, odrekanja in pogu-ma. Premagujem jo vsako-dnevno in z optimizmomgledam v prihodnost. Bilasem med ustanovitelji Druš-tva diabetikov Tolmin in žedeset let skrbno spremljamnjegovo delovanje. Zelo smonapredovali in se posvetilipredvsem izobraževanjusladkornih bolnikov in skrbiza njihovo socialno stanje.

Srečna sem bila, ko sembila aprila izbrana za enote-densko okrevanje v RogaškiSlatini skupaj s članom Druš-

*

V S E B I N A

Zveza društev diabetikov Slovenije se bo predstavila na Festivalu za tretje življenjsko

obdobje. Obiščite nas na našem prostoru in si izmerite

krvni sladkor in krvni pritisk ter po ugodnih cenah kupite literaturo!

Vstop je prost. Vabljeni!

S E P T E M B E R 2 0 0 5

Izobraževanje nevladnih organizacij

A K T U A L N O

AAlloojjzz RRuuddoollff,, podpredsednik Zveze

Izobraževanje je bilo v štirih delihpo tri dni, enkrat na mesec od aprilado julija. Potekalo je v obliki učnihdelavnic, v katerih so morali udele-ženci aktivno sodelovati in posredo-vati svoje izkušnje iz organizacij, izkaterih so prišli. Vsa konverzacija jepotekala v angleščini, kar je bilo vča-sih zelo naporno.

Prvega izobraževanja, ki je bilo od12. do 15. aprila v Budimpešti, se jeiz naše Zveze udeležil Štefan Hari.Prvi posvet je bila namenjen organi-zaciji društev in pridobivanju delav-cev za prostovoljno delo. Drugega iz-obraževanja, od 6. do 8. maja, se za-radi obveznosti članov izvršnega od-bora Zveze ni udeležil nihče.

Tretjega izobraževanja o pridobiva-nju sredstev nevladnih organizacijsta se udeležila sekretarka ZvezeŠpelca Rudolf in podpredsednikZveze Alojz Rudolf. Učna delavnica jebila od 25. do 28. maja v Bratislavina Slovaškem. Udeležilo se je je 12udeležencev iz Vzhodne Evrope.

Četrtega dela izobraževanja od 15.do 18. junija v Budimpešti sem seudeležil samo jaz. Izobraževanje jepotekalo na temo Politika vodenjadruštva, vodenje projektov, njihovopredstavljanje in sodelovanje z minis-trstvi in vlado. Na tej učni delavnicinas je bilo osem.

KAKO DO DENARJA IZ EUUdeleženci učnih delavnic so pri-

šli iz vzhodnoevropskih držav, insicer iz Litve, Latvije, Slovaške,Češke, Madžarske, Romunije in Slo-venije. Na njej so sodelovali pred-stavniki različnih nevladnih organi-zacij, z različnimi funkcijami in iz-kušnjami pri vodenju in delu druš-tev in zvez. Nekateri so se udeležilivseh štirih delavnic, drugi samoene ali dveh. Tako smo se medseboj že kar poznali in si izmenja-vali izkušnje tudi po končanih de-lavnicah.

Predavatelji, ki so bili iz Madžar-ske, Slovaške in Kanade, zdaj živijov Budimpešti in se ukvarjajo z iz-obraževanjem nevladnih organizacijna Madžarskem in predvsem v

vzhodni Evropi. Projekte širijo tudina druge evropske države.

Srečanja so bila zelo poučna inhkrati zanimiva, saj smo veliko izve-deli o tem, kako delujejo nevladneorganizacije drugje, kako so organi-zirani in kako pridobivajo sredstvaza delovanje. Vsak od nas je imelsvoja pričakovanja o izobraževanjuin učnih delavnicah. Nekateri so ve-liko pridobili, saj so se dela v druš-tvih komaj lotili, drugi pa smo po-magali s svojimi nasveti.

Mene je najbolj zanimalo, kakopridobiti sredstva iz EU. Ugotovilsem, da je to zelo težko in da bo

treba najprej usposobiti oziroma pri-dobiti ljudi, ki imajo izkušnje zatake projekte, ali pa bodo morali taznanja in izkušnje pridobiti. Organi-zacija, ki je organizirala te učne de-lavnice, tudi pridobiva sredstva narazpisih EU. Uspešno pridobivajotudi sredstva iz drugih virov in raz-nih skladov ter fundacij, ki pa jih prinas ni.

PRENOS IZKUŠENJZa nas je bilo najbolj zanimivo to,

da imajo vzhodne države še vednozelo veliko različnih skladov oziro-ma fundacij, iz katerih se lahko fi-nancirajo. Predvsem češki predstav-niki so veliko govorili o tem, kakozelo uspešno pridobivajo sredstvaiz evropskih skladov, česar se bomo

morali lotiti tudi v naši Zvezi. Nave-dene izkušnje za pridobivanje sred-stev, ki veljajo v vzhodni in srednjiEvropi, bomo poskušali uporabititudi pri nas, najverjetneje pri prvemprojektu, to je nakupu lastnih pro-storov.

Podjetju Pfizer oziroma njihovifundaciji se zahvaljujem, da smolahko sodelovali pri tem izobraževa-nju. Takšnega izobraževanja si šeželimo. Predstavniki CSDF so pri-pravljeni priti tudi v Slovenijo, seve-da če bi bil naš projekt sprejet, danam pomagajo pri pridobivanjusredstev iz evropskih skladov.

PPooddjjeettjjee PPffiizzeerr jjee ZZvveezzoo ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee ppoovvaabbiilloo kk iizzoobbrraažžeevvaannjjuu nneevvllaaddnniihh oorrggaanniizzaacciijj zzaa oohhrraannjjaannjjeezzddrraavvjjaa,, kkii ggaa jjee oorrggaanniizziirraallaa mmaaddžžaarrsskkaa oorrggaanniizzaacciijjaa CCiivviill SSoocciieettyy DDeevveellooppmmeenntt FFoouunnddaattiioonn ((CCSSDDFF))..

5

Na delavnicah smo izvedeli veliko zanimivega in koristnega Na izobraževanju v Budimpešti je bilo manj udeležencev

S E P T E M B E R 2 0 0 5

AAnnaa MMaarriijjaa HHaaffnneerr

Ljudevit Merčun je bil pobudnikza ustanovitev prvih specialističnihambulant za sladkorne bolnike, into že pred drugo svetovno vojno.Takrat je tudi spoznal, da je izobra-ževanje zelo pomembno, zato je or-

ganiziral in vodil razne seminarjeza zdravstveno osebje. Napisal jekar nekaj strokovnih knjig in priroč-nikov, med drugimi tudi knjigo Pre-hrana v zdravju in bolezni, ki jeizšla leta 1939. Bil je tudi velik lju-bitelj narave in gibanja. Rad se jepodal v gore in na poti na Storžič je

20. junija 1954 umrl.Sladkorni bolniki smo se tudi

letos na Merčunov dan zbrali kar vvelikem številu. Bilo nas je več kotsto. Z izhodišča izpred doma pod

Merčunov dan pod StoržičemDDrruuššttvvoo ddiiaabbeettiikkoovv TTrržžiičč jjee ttuuddii lleettooss 1188.. jjuunniijj nnaammeenniilloo ssppoommiinnuu nnaa pprrooff.. ddrr.. LLjjuuddeevviittaa MMeerrččuunnaa,, zzddrraavvnniikkaa,, kkii jjee zzaa ssllaaddkkoorrnnee bboollnniikkee nnaarreeddiill zzeelloo vveelliikkoo.. KKeerr ggaa ssppooššttuujjeemmoo iinn kkeerr cceenniimmoo,, kkaajj vvssee jjee nnaarreeddiill zzaa nnaass,, vv ssppoommiinn nnaannjj vvssaakkoo lleettoo oorrggaanniizziirraammoo MMeerrččuunnoovv ddaann,, kkoo ssee ooddpprraavviimmoo nnaa ppoohhoodd vv ookkoolliiccoo ddoommaa ppoodd SSttoorržžiiččeemm.. PPoohhooddaa ssttaa ssee uuddeelleežžiillii ttuuddii MMeerrččuunnoovvii hhččeerrii,, DDaaggmmaarr iinn MMaajjaa,, tteerr ššee oosseemm ddrruuggiihh ssoorrooddnniikkoovv..

A K T U A L N O

6

Udeleženci Merčunovega dneva pred domom pod Storžičem

Grafika dr. Ljudevita Merčuna, ki jo je po vsehznanih slikah izdelal Henrik Krnec

Na Merčunov pohod radi pridemo

S E P T E M B E R 2 0 0 5 7

Storžičem smo nato krenili protinajzahtevnejšemu cilju, to je k spo-minski plošči, ki smo jo lani vgradilina skalo, ob kateri je dr. Merčunumrl. Ta je precej visoko, zato vsipohodniki niso mogli priti do nje,temveč le najbolje kondicijsko pri-pravljeni. Pohoda sta se udeležilitudi Merčunovi hčeri, Dagmar inMaja, ter še osem drugih sorodni-kov.

PONOSNI SMONA DR. MERČUNA

Zbor pri koči je bil po vrnitvi s po-hoda okrog 13. ure. Najprej smoimeli krajši kulturni program, zbra-ne pa je pozdravil tudi predsednikZveze društev diabetikov SlovenijeJanko Kušar. Najprej se je zahvalilDruštvu diabetikov Tržiča, ki ženekaj let zelo uspešno in zelo skrb-no organizira in pripravlja ta pohod,ki je za slovenske sladkorne bolnike

izjemnega pomena. V Sloveniji ne bidrugo leto proslavljali 50-letnico de-lovanja društev sladkornih bolnikov,če ne bi bilo profesorja dr. LjudevitaMerčuna, je dodal Kušar.

Vse navzoče je spomnil na besedeprofesor dr. Kocijančičeve, ki mu jeob neku priložnosti in v prisotnostiMerčunovega sina in hčere predsta-vila več knjig, ki so nastale po dr.Ljudevitu Merčunu, pokazala na enood njih in dejala nekako takole:»Vse kar je tu napisano, v tej majhniknjižici, ki jo je napisal prof. dr. Lju-

devit Merčun, je prav-zaprav izvir iz kateregaše zdaj črpamo.«

»Zato dr. Merčunaupravičeno cenijo slo-venski profesorji, dok-torji diabetologije, paseveda tudi mi sladkor-ni bolniki, ki mu vsakoleto pod Storžičem iz-rekamo velik spomin.Vesel bi bil, da ta tradi-cija ostane dokler boZveza društev diabeti-

kov Slovenije delovala tako organizi-rano, kot to že nekaj let lahko obču-timo,« je poudaril Janko Kušar indodal, da je trdno prepričan, da sebo spominu na profesorja dr. Ljude-vita Merčunu vsako leto pokloniloveč ljudi.

DEKLARACIJAUDELEŽENCEV POHODA

Po kosilu smo vsi preživeli prijet-no popoldne ob živi glasbi, pokuš-nji peciva za sladkorne bolnike, kiga je spekla posebej za to prilož-nost gospa Cerkovnikova iz Čado-

velj. Merjenje krvnegasladkorja je omogočilopodjetje VPD z Bleda.Pozabavali smo se tudiob družabnih igrah.Ob spominu na dr.Merčuna smo preživelires lep dan.

Udeleženci Merčuno-vega pohoda so spre-jeli tudi deklaracijo, skatero so pozdraviliodločitev ministrstvaza zdravje za pospeše-no pripravo nacional-nega programa za dia-betes. Ta naj bi omo-gočil boljše zdravstve-no varstvo sladkornihbolnikov in zmanjšanjekasnejših zapletov vzvezi s sladkorno bo-leznijo.

DEKLARACIJAuuddeelleežžeenncceevv MMeerrččuunnoovveeggaa ppoohhooddaa kk ssppoommiinnsskkii ppllooššččii ppoodd SSttoorržžiiččeemm

1188.. jjuunniijjaa 22000055

Udeleženci tretjega spominskega pohoda Društva diabetikov Tržič k spo-minski plošči pod Storžičem, ob 105. obletnici rojstva in ob 54. obletnici

smrti dr. Ljudevita Merčuna, pozdravljamo odločitev stroke, organizacij dia-betikov in ministrstva za zdravje, da pospešeno pripravijo nacionalni pro-

gram za diabetes, ki ga bo sprejel državni zbor Republike Slovenije.

Podpiramo vse napore delovne skupine in vseh udeležencev z željo, da tosprejetje omogoči boljše izvajanje zdravstvenega varstva ljudi s sladkorno

boleznijo, zmanjševanje obolevnosti in prezgodnje umrljivosti.

S tem se bo samostojna Slovenije najbolj oddolžila njegovemu raziskovalne-mu delu in naporom, s katerim je v času svojega uspešnega strokovnega inna žalost kratkotrajnega življenja, podelil stroki in vsem ljudem s sladkorno

boleznijo ob praznovanju 50-letnice organizacije diabetikov in stroke.DDrruuššttvvoo ddiiaabbeettiikkoovv TTrržžiičč

Dom pod Storžičem, 18. junija 2005

Slavnostni govornik na prazno-vanju Merčunovega dneva je bilJanko Kušar, predsednik Zveze

društev diabetikov Slovenije

Hčerki dr. Ljudevita Merčuna in nekateri sorodniki

S E P T E M B E R 2 0 0 5

prim. mag. MMiihhaa KKoosseelljj, dr. med.

Dvajsetega decembra 1984 je bilustanovni sestanek za izdajanje ča-sopisa za sladkorne bolnike. Sklicalga je avtor tega prispevka, ki mu jebila zaupana organizacija izhajanjačasopisa. Na ustanovni sestanek smopovabili 23 funkcionarjev Zveze druš-tev diabetikov Slovenije, zdravstvenihdelavcev, ki so se ukvarjali s sladkor-no boleznijo, novinarjev, ki so imelisladkorno bolezen, in drugih, ki soželeli sodelovati. Sestanka se je ude-ležilo le devet povabljenih.

PRVI KORAKI IN PRVE TEŽAVEZa glavnega in odgovornega ured-

nika sem bil imenovan jaz, za moje-ga pomočnika pa novinar Miran Sat-tler, ki je bil takrat glavni in odgovor-ni urednik časopisa Nedeljki dnevnik.Poslovna sekretarja sta bila Franc Ko-želj in Dragan Mitrović.

V prvi uredniški odbor so bili ime-novani: mag. Marko Medvešček, dr.med., asistent Ciril Kržišnik, dr. med.,Ljuba Tabernik, višja medicinska ses-tra, Duška Vreg, višja medicinskasestra, Bogomir Šefic, Karel Franz,Štefan Temlin, ing. Momčilo Stam-bolić in Bogdan Pleša. Pri imeno-vanju nismo upoštevali tistih, kiniso opravičili odsotnosti na usta-novnem sestanku. Menili smo, dane želijo sodelovati, vendar so senekateri pozneje zelo tvorno vklju-čili v delo pri časopisu.

Ime časopisa smo izbrali povzoru tujih časopisov in nekaterihjugoslovanskih, ki so tudi takratzačeli izhajati. Izbrano ime Slad-korna bolezen - Glasilo Zvezedruštev diabetikov Slovenije je os-talo nespremenjeno do zdaj. Last-nik časopisa je postala Zvezadruštev diabetikov Slovenije, ki jemorala zagotoviti sredstva za tisk.Dobila jih je kot dotacijo odZdravstvene skupnosti in LoterijeSlovenije. Ker je bilo tega denarjamalo, smo računali tudi na sred-stva z objavljanjem reklam.

Miran Sattler in Franc Koželj sta mo-rala urediti registracijo časopisa naRepubliškem komiteju za informira-nje. Četrtega junija 1985 je bil časo-pis registriran pod številko 721. Do-kument je podpisal predsednik komi-teja Marjan Šiftar, sedanji veleposla-nik Republike Slovenije v Makedoniji.

Na ustanovnem sestanku smo potr-dili vsebinsko zasnovo časopisa. Pri-bližno polovico časopisa naj bi bilistrokovni članki, napisani preprosto inrazumljivo, druga polovica pa naj bibila namenjena problematiki občin-skih društev in Zveze. Časopis naj biizhajal dvakrat na leto. Praviloma najbi ga brezplačno prejemali vsi slad-korni bolniki, včlanjeni v društva, kiso prevzela skrb za dostavo časopisa.

VSEBINA PRVE ŠTEVILKEJE BILA PESTRA

Končno je prva številka Sladkornebolezni izšla na osmih straneh. Nanjej je napisan datum april 1985,vendar je dejansko izšla skoraj dvameseca pozneje. Zamujala je zaradifinančnih težav, zaradi prispevkov, kismo jih dobili prepozno, tudi v tis-

karni (tiskarna Paralele) ni šlo gladko.Grafična podoba je bila skromna inpreprosta, saj v prvi številki ni bilonobene slike. V istem letu smo načr-tovali še eno ševilko, ki pa zaradi po-dobnih težav kot smo jih imeli s prvo(pomanjkanje denarja), ni izšla.

Vsebina prve številke je bila pestra.Uvod je napisal glavni in odgovorniurednik. Pisali smo o pravilni prehra-ni (dr. Dražigost Pokorn in dr. M. Ko-selj). Poročali smo o novih tehničnihpripomočkih za zdravljenje sladkornebolezni. Danska tovarna Novo je iz-dela Novo Pen, ki smo ga še istegaleta dobili v Sloveniji med prvimi vEvropi (dr. Marko Medvešček). Poro-čali smo o uporabi insulinskih črpalk(dr. Franc Mrevlje). Maruša Pavčič,dipl. inž., je začela pisati članke otem, katera živila lahko kupimo, kismo jih objavljali več let. Leta 2000je izšla knjiga s podobno vsebino.

V časopisu smo načrtovali tudi ru-briko Vprašanja in odgovori, vendar vprvi številki nismo pričakovali vpra-šanj, zato so jih zastavili kar članiuredništva. V tej rubriki smo pisali ovodenju sladkorne bolezni na poti indopustu, o zamenjavah za zelenjavo(dr. M. Koselj) in o vodenju sladkornebolezni med nosečnostjo (dr. MihaelaKržič). Rubrika se je ohranila še zdaj,ko na vprašanja bralcev odgovarja dr.Karin Kanc-Hanžel, dr. med.

Prispevek o sladkorni bolezni votroškem obdobju je napisal dr. CirilKržišnik. V društvenem delu je FrancKoželj napisal prispevka o delu in na-logah društva diabetikov in preglednastanka Zveze društev diabetikovSlovenije in nekaterih društev slad-kornih bolnikov v Sloveniji.

Z REKLAMAMI DO BOLJŠEGAGMOTNEGA POLOŽAJA

Druga številka je izšla marca 1986na desetih straneh. To in naslednjihpet številk (do novembra 1988) je tis-kala tiskarna Aero v Celju, ki je bilabolje tehnično opremljena in kar jebilo za nas še pomembnejše, bila jecenejša. Vsebinska zasnova teh številkse ni spreminjala. Nadaljevali smo ob-

Dvajset let časopisa Sladkorna bolezen (1)LLeettooss mmiinneevvaa 2200 lleett,, ooddkkaarr ssoo ttuuddii sslloovveennsskkii ssllaaddkkoorrnnii bboollnniikkii ddoobbiillii ssvvoojj ččaassooppiiss.. PPoottrreebboo ppoo ččaassooppiissuu ssmmoo zzaaččuuttiillii žžee nneekkaajj lleett pprreejj.. TTeeddaannjjee pprreeddsseeddssttvvoo ZZvveezzee ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee jjee nnaa ssvvoojjiihh sseessttaannkkiihh vveeddnnooggoovvoorriilloo oo tteemm,, ssaajj jjee ttuuddii iizzoobbrraažžeevvaannjjee ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv ppoossttaajjaalloo ččeeddaalljjee ppoommeemmbbnneejjššee.. KKnnjjiiggee nniissoo mmoogglleettaakkoo ppooggoossttoo iizzhhaajjaattii,, ddaa bbii sspprroottii pprriinnaaššllee vvssee ssttrrookkoovvnnee nnoovvoossttii,, ppoolleegg tteeggaa nniissoo bbiillee ššiirrookkoo ddoossttooppnnee.. VVeelliikkeeddrržžaavvee iinn nnaarrooddii ssoo žžee ttaakkoojj ppoo ddrruuggii ssvveettoovvnnii vvoojjnnii zzaaččeellii iizzddaajjaattii ssvvoojjee ččaassooppiissee zzaa ssllaaddkkoorrnnee bboollnniikkee..

A K T U A L N O

8

S E P T E M B E R 2 0 0 5 9

javljati strokovne članke, kot smo na-črtovali. Posebej je treba omeniti čla-nek o diabetični nogi (dr. Metka Me-sec-Staut). V društvenem delu sta biladva prispevka o delu društev in dvanekrologa. Umrla sta predsednik druš-tva v Trbovljah in član uredniškegaodbora Dragan Mitrović.

V skladu z jugoslovanskim enotnimpoimenovanjem smo morali spreme-niti podnaslov časopisa, ki se je ponovem glasil Glasilo Zveze društevSlovenije za boj proti sladkorni bo-lezni. K sodelovanju smo pridobilištevilna podjetja, ki so z izobraževal-nimi reklamami seznanjala bralce osvojih izdelkih in so tudi pripo-mogla k zboljšanju gmotnega po-ložaja časopisa.

ZAMISEL O SKUPNEMJUGOSLOVANSKEM ČASOPISU

Tridesetega maja 1986 je bil vKumrovcu sestanek predsedništvaZveze društev Jugoslavije za bojproti sladkorni bolezni, na kateremso ugotovili, da bi potrebovali ča-sopis za sladkorne bolnike za vsodržavo, republiška društva pa najne bi več imela lastnih časopisov.

Na Hrvaškem so že tri leta prej,leta 1983, ustanovili svoj časopisŠećerna bolest, ki so ga šteli zajugoslovanskega. Izdali so dveštevilki v skupni nakladi 6000 iz-vodov. Kdaj je izšla prva številka,mi ni znano. Druga je izšla de-cembra 1985. Svoj časopis so po-nudili, da bi z ustreznimi spre-membami postal skupen državni

časopis. V uredništvo naj bi vsakarepubliška zveza imenovala podva člana, po enega diabetologain enega sladkornega bolnika.

Vsaka republiška zveza naj biza vsako številko prispevala en alidva strokovna članka in prav toli-ko člankov o dejavnosti društev.Zahtevano je bilo tudi sofinancia-ranje časopisa. Uredništvo časopi-sa naj bi bilo v Novem Sadu, kjerje bil takrat sedež predsedništvaZveze društev Jugoslavije zaboj proti sladkorni bolezni, aliv Titogradu (zdaj Podgorica),kjer naj bi bil sedež naslednje-ga predsedništva.

Po izidu druge številke naše-ga časopisa Sladkorna bolezenin ko smo prejeli dopis jugo-slovanske zveze, smo sklicalisestanek uredniškega odbora,da bi ocenili izdani ševilki inpripravili odgovor na dopis ju-goslovanske zveze. Zavrnili

smo zamisel o ukinitvi komaj nas-talega slovenskega časopisa zutemeljitvijo, da jugoslovanski ča-sopis zaradi srbohrvaškega jezikav Sloveniji ne more postati širokoprisotno glasilo.

Nismo pa zavrnili sodelovanjapri skupnem jugoslovanskem ča-sopisu, za katerega smo bili pri-pravljeni napisati po en strokovniin en društveni članek. Odklonilismo njegovo sofinanciranje, sajsmo tudi sami nenehno imeli finanč-ne težave. Odločili smo se za naroči-lo 400 izvodov, ki bi jih poslali ob-

činskim društvom, da bi jih razdelilisvojim članom.

V uredništvo jugoslovanskega časo-pisa sva bila imenovana z inž. Mom-čilom Stambolićem. Udeležili smo sele enega in edinega skupnega sestan-ka. Namesto inž. Stambolića se je se-stanka udeležil Anton Remic. Zaraditihega nasprotovanja še nekaterihdrugih republiških društev je zamiselo skupnem jugoslovanskem časopisuza sladkorne bolnike zamrla.

LETA 1988 JE IZŠLALE ENA ŠTEVILKA

Vrnimo se k našemu časopisu Slad-korna bolezen. Težko smo izpolnje-vali obljubo z ustanovnega sestanka,da bi izdajali dve številki na leto.Običajne teme smo že vse obdelali,društvene novice pa niso še polnozaživele. Nekaj številk je imelo celoveč reklam kot člankov. Zaradi vsegatega je leta 1988 izšla le ena številka.

Da bi popestrili vsebino časopisa,smo se odločili za prevode zanimivihčlankov iz tujih časopisov. Tako smonaročili Diabetes Jurnal, glasilo nem-ških, in Balance, glasilo britanskihsladkornih bolnikov, pa nam tudi to nibilo v veliko pomoč. Še največ člankovsmo prevzeli iz nemške revije. Preve-del jih je Peter Weiss, ki je leta 1988postal član uredništva in je skrbelpredvsem za pravilno slovenščino.

Po izteku prvega mandata je bilotreba preurediti uredništvo. Kakosmo se tega lotili, preberite v prihod-nji številki.

Nadaljevanje prihodnjič

S E P T E M B E R 2 0 0 5

prim. mag. JJuurriijj FFüürrsstt, dr. med.

Če upoštevamo vse izdatke ZZZS,med drugim tudi nadomestila odsot-nosti in delo služb ZZZS, je bil deležizdatkov za zdravila 15-odstoten. Iz-datki za zdravila so se povečali za5,2 odstotka; realno, brez inflacije,pa za 1,5 odstotka. To je najnižjarast v zadnjih petih letih. Povprečnarealna rast v letih 2000-2004 je bila6,3-odstotna.

Lani je vrednost za zdravila iz ob-veznega zdravstvenega zavarovanjadosegla 30.566 tolarjev na prebival-ca. Vsi izdatki za zdravila na recept,torej skupaj s prostovolj-nimi zavarovanji, doplačiliin samoplačniškimi recep-ti, pa so bili 45.324 tolar-jev na prebivalca. Celotniizdatki za zunajbolnišnič-na zdravila (zeleni in belirecepti, samoplačniškazdravila) so se po našioceni približali sto milijar-dam tolarjev.

VEČJAKONKURENČNOSTMED IZDELOVALCIZDRAVIL NIŽA CENE

Lanska nizka rast izdat-kov za zdravila je bilapredvsem posledica uved-be sistema medsebojnozamenljivih zdravil z naj-višjo priznano vrednostjo.Sistem je spodbudil večjokonkurenčnost med izde-lovalci zdravil, kar se jepokazalo v doseganju niž-jih cen vključenih zdravil.Dober primer s področjaantidiabetičnih zdravil,prikazan v nadaljevanju,je metformin. Kratkoročneučinke uvedenega sistemaje že čutiti.

Ker poraba zdravil v zadnjih letihnenehno narašča, za štiri do šest od-stotkov na leto, in ker narašča pora-ba zlasti novih, neredko izjemno dra-gih zdravil, nujno naraščajo tudi iz-datki za zdravila. Letos so se dokonca maja povečale že za več kotdevet odstotkov glede na enak časlani. Izdatki bi brez uvedbe sistemazamenljivih zdravil z najvišjo prizna-no vrednostjo naraščali bistveno hit-reje.

Celotna vrednost antidiabetičnihzdravil je bila lani 3,9 milijarde tolar-jev. V razpredelnici 1 so prikazaneposamezne skupine zdravil, njihovavrednost v letu 2004 ter indeksi po-

rabe in vrednosti v zadnjem petlet-nem obdobju. Od leta 2000 se je po-raba metformina podvojila, porabainsulinov povečala za tretjino, porabazdravil iz skupine sulfonilsečnine pase le rahlo povečuje. Takšne spre-membe v strukturi porabe zdravil sov skladu s sodobnimi smernicami.

TUDI V PRIHODNJEVEČJA PORABA ZDRAVIL

Tudi v prihodnjih letih lahko priča-kujemo višjo rast porabe metformi-na, saj je njegov delež v Slovenijiglede na druga zdravila in v primer-javi z nekaterimi drugimi državami

še premajhen. Večja ne-sorazmerja med indek-som vrednosti in indek-som porabe pri nekaterihskupinah kažejo na izbi-ro novejših, dražjih zdra-vil, delno pa odsevajotudi inflacijo. Izstopametformin, ki je imel vzadnjih petih letih nižjiindeks vrednosti od in-deksa porabe. Ker je ve-čina oblik metforminavključenih v sistem med-sebojno zamenljivihzdravil z najvišjo prizna-no vrednostjo, se je odkonca leta 2003 pocenil.

V letu 2003 je prejelovsaj en recept katerega-koli antidiabetičnegazdravila 63.825 oseb.Razpredelnica 2 kaženjihovo razporeditev poobmočnih enotah ZZZSin njihov delež v letu2003. To seveda nisovsi sladkorni bolniki,vendar lahko na podlagitega podatka sklepamotudi o številu tistih bol-nikov, ki sladkorne bo-lezni ne zdravijo z zdra-vili na recept. Zanjepredvidevamo, da se

Koliko stanejo zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni?VV tteemm pprriissppeevvkkuu žžeelliimm pprriikkaazzaattii nneekkaatteerree ppooddaattkkee ZZaavvooddaa zzaa zzddrraavvssttvveennoo zzaavvaarroovvaannjjee SSlloovveenniijjee ((ZZZZZZSS)) gglleeddeezzddrraavviill.. BBrraallccee SSllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii žžeelliimm ssppooddbbuuddiittii ttuuddii zzaa sskkrrbbnneejjššee rraavvnnaannjjee zz zzddrraavviillii.. OOddhhooddkkii oobbvveezznneeggaazzddrraavvssttvveenneeggaa zzaavvaarroovvaannjjaa zzaa zzddrraavviillaa ssoo llaannii zznnaaššaallii 6611 mmiilliijjaarrdd ttoollaarrjjeevv,, kkaarr jjee 1177,,44 ooddssttoottkkaa ooddhhooddkkoovv vvsseehhssrreeddsstteevv zzaa zzddrraavvssttvveennee ddeejjaavvnnoossttii..

Z A N A Š E Z D R A V J E

10

Razpredelnica 1: VVrreeddnnoosstt sskkuuppiinn zzddrraavviill zzaa zzddrraavvlljjeennjjee ssllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii vv mmiilliijjoonniihh ttoollaarrjjeevv vv lleettuu 22000044 zz iinnddeekkssii vvrreeddnnoossttii iinn ppoorraabbee,, mmeerrjjeennee vv ddeeffiinniirraanniihhddnneevvnniihh ooddmmeerrkkiihh

Indeks Indeks IndeksVrednost vrednosti porabe porabe

Skupina 2004 2004/2000 2004/2000 2004/2003IInnssuulliinnii 2.050 153 136 112DDeerriivvaattii ssuullffoonniillsseeččnniinnee 1.036 148 104 102MMeettffoorrmmiinn 352 195 214 128ZZaavviirraallccii gglluukkoozziiddaazzee aallffaa 272 86 75 95TTiiaazzoolliiddiinnddiioonnii 32 / / 132SSkkuuppaajj 33..889977 114455 112277 110099

Razpredelnica 2:ŠŠtteevviilloo oosseebb,, kkii ssoo pprreejjeellee vvssaajj eenn rreecceepptt aannttiiddiiaabbeettiiččnneeggaa zzddrraavviillaa,, ššttee--vviilloo pprreebbiivvaallcceevv iinn ddeelleežž nnaavveeddeenniihh oosseebb ppoo ppoossaammeezznniihh oobbmmooččnniihh eennoo--ttaahh ZZZZZZSS iinn sskkuuppaajj vv SSlloovveenniijjii vv lleettuu 22000033

Število sladkornih Število Delež sladkornih Območna enota bolnikov prebivalcev bolnikovo (%)KKrršškkoo 2.828 68.565 4,1CCeelljjee 6.844 192.685 3,6NNoovvaa GGoorriiccaa 3.391 101.481 3,3MMaarriibboorr 10.376 310.743 3,3LLjjuubblljjaannaa 19.484 596.847 3,3MMuurrsskkaa SSoobboottaa 3.894 120.875 3,2KKooppeerr 4.347 136.811 3,2RRaavvnnee nnaa KKoorroošškkeemm 4.118 134.185 3,1KKrraannjj 5.654 195.885 2,9NNoovvoo mmeessttoo 2.889 105.959 2,7SSlloovveenniijjaa 6633..882255 11..996644..003366 33,,22Vir: Baza receptov ZZZS

S E P T E M B E R 2 0 0 512

zdravijo z dieto in da zdravil še nepotrebujejo ali pa da še niso bili od-kriti.

NAJCENEJŠE JE ZDRAVLJENJEZ METFORMINIM, NAJDRAŽJES TRIAZOLIDINDIONI

Razpon v ceni zdravljenja z raz-ličnimi antidiabetičnimi zdravili jezelo širok. V navedenih cenah stapoleg cene zdravila vključena šelekarniška storitev in davek na do-dano vrednost. Cene so izračuna-ne na eno leto zdravljenja s pred-postavko, da so zdravila predpisa-na na tri mesece. Pogostejši pred-pis manjše količine zdravil zdrav-ljenje podraži.

Najcenejše je zdravljenje z met-forminom, ki stane od 15.000 do27.000 tolarjev na leto. Sledijo pri-pravki sulfonilsečnine, ki stanejo od10.000 do 100.000 tolarjev na leto.Zdravljenje z akarbozo stane od40.000 do 75.000 tolarjev, z najno-vejšimi zdravili, tiazolidindioni, pa od78.000 do 179.000 tolarjev.

Zdravljenje z insulini, presenetljivo,ni vedno najdražje. Cena najpogoste-je predpisane mešanice insulinov vodmerku od 20 do 100 enot na danstane od 15.000 do 51.000 tolarjev.Če prištejemo pribor (npr. za merje-nje glukoze dvakrat na dan), se cenazviša na 64.000 do 131.000 tolarjev.Dolgodelujoči analog glargin je sko-raj dvakrat dražji od humanih insuli-nov. Ob takšnih podatkih se je trebazavedati, da je zdravljenje z zdravilile manjši del celotnih stroškov zazdravljenje sladkornega bolnika, kipa seveda niso zanemarljivi.

UČINKOVITOST MEDNAJCENEJŠIMI IN NADRAŽJIMIZDRAVILI NI TAKO VELIKA

Velike, več kot desetkratne razlikev ceni zdravljenja, je mogoče obraz-ložiti predvsem s sodobnimi tržnimipristopi izdelovalcev zdravil. Najce-nejša zdravila odlikujejo dolgoletneizkušnje in številne raziskave, ki do-kazujejo njihov ugoden učinek naurejenost sladkorne bolezni, zmanj-ševanje zapletov in podaljševanjepreživetja. Ker nimajo več patentnihzaščit in jih pogosto izdeluje več pro-izvajalcev, so poceni.

Med najdražjimi zdravili najdemotako najnovejše insuline kot zdravila vobliki tablet. So rezultat intenzivnih la-boratorijskih in kliničnih raziskav, pri

bolnikih pa se morajo izkazati zdobro učinkovitostjo, varnostjo in

prednostjo pred zdravili,ki so že na trgu. Naj-

bolj dobrodošla soza tiste bolnike, kijim kljub dobremu

sodelovanju in zdrav-ljenju z drugimi zdravilini bilo mogoče ureditisladkorne bolezni. Ko-ristna so tudi pri zmanj-ševanju nekaterih težav,

na primer nočnih hipo-glikemij. Dokler paobsežne raziskave nedokažejo, da zmanj-

šujejo zaplete sladkor-ne bolezni in podaljšujejo pre-

živetje, jih je najbolje predpiso-vati le tistim bolnikom, ki z njimi

nedvomno vsaj kratkoročno pridobijo. Razlika v uporabnosti in učinkovito-

sti med najcenejšimi in najdražjimizdravili torej sploh ni tako velika, kotbi bilo morda mogoče sklepati poceni. Zdravniki se za določeno zdravi-lo odločijo predvsem na podlagi ne-katerih značilnosti bolnika, ki gazdravijo, spremljajočih bolezni in pri-pravljenosti za sodelovanje. Ko se vdoločeni skupini zdravil odločajo medposameznimi zdravili, pa lahko naodločitev poleg nekaterih pomembnihlastnosti zdravil vpliva tudi cena.

VSAKO DODATNO ZDRAVILOPOVEČUJE MOŽNOST NASTANKASTRANSKIH UČINKOV

Z večjim številom zdravil se večamožnost stranskih učinkov in medse-bojnega delovanja zdravil. Zato morazdravnik skrbno pretehtati vsako

novo zdravilo, ki ga predpiše bolni-ku. Ta ima ob skrbnem odnosu doprejetih zdravil veliko obveznosti: • Voditi mora natančen seznam vseh

zdravil, tudi tistih, ki jih vzame leobčasno, na primer proti boleči-nam, za spanje, za živce, za vodo,zdravila za pod jezik itd. Seznamnaj pokaže ob vsakem pregledu prizdravniku, zato naj bo kar v denar-nici. Seznam je lahko napisan tudiv dnevniku, vendar žal ta prepo-gosto ostaja doma. Seznam moravsebovati naslednje podatke: imezdravila, jakost (koliko mg učinko-vine vsebuje ena tableta) in odmer-janje (kolikokrat na dan ga je trebavzeti). Če bolnik ni sposoben voditiseznama sam, naj zanj poskrbijonajbližji. Če bo treba, bo pomagaltudi zdravnik ali farmacevt.

• Podatki kažejo, da v Sloveniji neporabimo, torej slej ko prej zavrže-mo, vsaj za milijardo tolarjev zdra-vil v enem letu. Zato je najbolje, daima vsak bolnik ob pregledu napi-sano količino zdravil, ki jih ima šedoma. Ker so zdravila pakirana vrazlično velika pakiranja, se lahkodoma naberejo zaloge neporablje-nih zdravil, medtem ko potrebnihzdravil zmanjkuje. Sladkornemubolniku lahko predpisujejo zdravilaosebni zdravnik, diabetolog indrugi specialisti. Zato bo le natan-čno vodenje seznama in količin za-gotavljalo, da ne bo prišlo do pod-vojenega predpisovanja zdravil alicelo do predpisovanja zdravil, kinikakor ne sodijo skupaj.

• Če zdravnik predpiše več zdravilhkrati, je smiselno, da začnemo je-mati sprva le eno zdravilo in šelečez nekaj dni naslednje. Tako bomolaže ugotovili morebitne stranskeučinke posameznega zdravila. To se-veda ne velja za primere, ko je po-trebno takojšnje odločno zdravljenje(na primer uvedba kombinacij anti-biotikov, insulinov in podobno).

• Če se bolnik iz kakršnegakoli razlo-ga odloči, da ne bo več jemal enegaali več zdravil, mora to povedatizdravniku. Če je zdravilo slabo pre-našal, bo zdravnik skušal predpisatidrugo primerno zdravilo. Če se izka-že, da zdravilo ni bilo nujno, gazdravnik ne bo več predpisoval.

MED NAJPOGOSTEJŠIMIDILEMAMI JE PREHODNA INSULIN

V diabetološki ambulanti se pogo-vor pogosto nanaša na temo (ne)po-

S E P T E M B E R 2 0 0 5 13

trebnosti zdravljenja z zdravili. Doti-ka se bolnikov, ki jim je bila sladkor-na bolezen ugotovljena dovolj zgo-daj, da takojšnja uvedba zdravil ninujna. Lahko imajo tudi mejne vred-nosti krvnega tlaka ali zvišane vred-nosti lipidov. Gre za odločitev, ali žezačeti jemati zdravilo ali pa še vztra-jati pri verjetno doslej neuspešnemnačinu življenja.

Zdravnik bo skušal oceniti bolniko-vo tveganje za nastanek zapletov inmu najbolje svetovati. Če bolnik nipripravljen redno jemati zdravil, je zodločitvijo bolje počakati. V tem pri-meru bo zdravnik bolnika spodbujalk boljšemu sodelovanju in večji skrbizase. Med najpogostejšimi dilemami

pa je seveda prehod na insulin, karpa ne sodi v okvir tega prispevka.

Bolniki neredko tožijo, koliko zdra-vil dobivajo, obenem pa niso priprav-ljeni narediti dovolj, da bi lahkozdravnik z mirno vestjo vsaj včasihzmanjšal odmerek ali zdravilo celoopustil. Z dobrim sodelovanjem prizdravljenju je mogoče povečati učin-kovitost zdravil in tako zmanjšati nji-hovo odmerjanje. Žal le redki bolnikinaredijo tako velike spremembe, dajim je mogoče v zgodnjem obdobjubolezni antidiabetična zdravila zakrajši ali daljši čas celo opustiti. Vmislih imam predvsem bolnike s pre-veliko telesno težo, pasivne in tiste,ki niso pozorni pri prehrani.

Možnosti izboljšanja sodelovanja jeveliko, poleg že omenjenih še zmanjše-vanje količine soli v hrani, če je prisotenzvišan krvni tlak, omejevanje beljakovinpri okvari ledvic, aktivnosti, ki omogo-čajo zmanjševanje zdravil za lajšanjebolečin itd. Zlasti slednja zdravila, takoimenovana nesteroidna protibolečinskazdravila, imajo veliko stranskih učinkov(npr. krvavitev iz želodca, zmanjševanjeučinka zdravil za zniževanje krvnegatlaka, neugoden učinek na delovanjeledvic) in bi se jim morali diabetiki čimbolj izogibati. Bolniki, ki že prejemajoaspirin zaradi preprečevanja srčno-žil-nih zapletov, jih ne bi smeli uživati.

Razlogov za večjo pozornost prizdravljenju z zdravili je torej dovolj.

Kako težko vsako leto čakam dopust! Že po novoletnih praznikihrazmišljam, kam jo bomo mahnili to poletje, kaj bomo počeli in

kako lepo se bomo imeli. Okoli prvega maja potem res rezervira-mo počitnikovanje. Svoji hčeri na dolgo in široko razlagam kam

gremo in kako bo - res zelo, zelo lepo.Skupaj odštevamo dneve, od vznemirjenja mala ne spi, sprašuje,kolikokrat grem še spat … In potem napoči težko pričakovani do-

pust. V nabito polnem avtu, kamor mož s silno natančnostjo spravičisto vse, se odpeljemo. Pomahamo lučem Ljubljane, si zaželimo

srečno pot. DOPUST!!!Nič mi ni težko. Vse prenašam z obilico dobre volje in z nasme-

hom: gnečo na cesti, ustavljanje za lulanje, apartma, ki še ni pri-pravljen. Meni je tako lepo, saj sem končno na dopustu.

Prvi dnevi so tako osvežujoči. Zjutraj se zbujamo z vonjem pomorju in toplih žemljicah. Na mizo damo vse, kar premore naš

hladilnik. Mirno zajtrkujemo, se pogovarjamo. Najina punčkavneto razlaga zgodbice iz vrtca, vsa očarana jo gledava. Kakšna

punca je že! Na plaži se igramo, vriskamo v vodi, jemo sadje, sladoled … Vse v

božjem miru. Zvečer pa na promenado, kjer kupujemo prstane,ogrlice in pisane balone … Kako je lepo!

Ne potrebujem novic od doma, ne kupujem naših časopisov, hva-ležna sem, da televizor nima teleteksta, novice na Planetu vztrajnoignoriram. Berem knjige. O, koliko knjig. Sanjam o junakih, trepe-tam zanje, zjutraj se izmuznem iz postelje in grem brat na teraso,

kjer opazujem mirno morje in srkam pravi čaj ...Potem pa … saj ne morem reči, da se kar prikrade, ampak se neka-ko dogaja ves čas. Pride bolezen. Najprej se samo malo slabo poču-

tim, tako utrujena sem. Boli me glava. Od sonca, rečem, in pojemprvo dozo analgetikov. Potem se stanje slabša. Glavobol preraste v

migreno. Ni mi več do smeha. Utrujena sem in občutljiva. Nasonce ne morem. Ležim v senci, povečam dozo tablet.

Ob večerih možu jočem na rami, kaj mi je spet, pa zakaj zdaj to,pa tako nam je lepo. Prekurjena si, mi pravi. Izgorela si čez leto.

Telo si mora odpočiti. Žalostna sem in pišem sporočila sms prijate-

ljicam. Da je sicer tako čudovito, ampak da imam hudo migreno.Že četrti dan. Vsak novi dan zbadajoče bolečine mi povzroča skrbi.Zdaj bi mi pa že res moralo iti na bolje! Pa zakaj me ne neha boleti? Migrena pa vztraja. Kljuva, tišči, se razrašča po celi glavi. Vsak pre-mik mi prinese nov val neznosnih bolečin. Jem dietno hrano, izlo-čim kavo, čokolado, vse stimulatorje migrene. Ni mi bolje. Ležim vapartmaju, medtem ko zunaj vihra pravo poletje … V meni pa ža-lost.In že pripravljamo prtljago za domov. Štirinajst dni je mimo. Raz-bolena in ranljiva sem. Bleda, s podočnjaki. Trudim se, da ne bitega kazala navzven. Pridemo domov, glavobol pa še traja. Obi-ščem nevrologa, naredi mi veliko preiskav. Moralo bi vam že bitibolje, pravi. Ne vem, zakaj se tako vleče. Domov grem z novimizdravili. Kličem v službo, da bom v bolniški. Zunaj so prelepi po-letni dnevi, moja punčka je navdušena nad poletjem. Smejem se ji,najraje pa bi jokala.Vsako leto je enako. No, nekaj zadnjih let. Ko stežka lovim ravno-težje med službo, skrbjo za hčerko, in časom, namenjenim meni.Slednjega tako rekoč ni. Še takrat, ko bi lahko poskrbela zase, rajeležem na kavč in gledam televizijo. Ne grem na sprehod, na Pilates,masažo, na pijačo s prijateljicami. Kar doma obtičim. Pogledujem,koliko dela me še čaka v stanovanju, preverjam, ali imam vse sesta-vine za kosilo, zlagam perilo, pomivam, se igram s svojo ljubico. Zase ne poskrbim. Pa čeprav o skrbi zase in dobremu počutju žeskoraj devet let, vsako soboto govorim v svoji rubriki Vizita. Svetu-jem, da je najpomembnejše poskrbeti zase ..., da so potem vsestvari lažje, bolezni laže obvladljive … In ob tem pozabim, da bitako morala ravnati sama.Zdaj moram spet v službo, migrena pa je še z menoj. Nikakor nočeoditi. Namesto da bi se vrnila polna moči, sem le bleda senca samesebe. In tako bom znova začela delovni krog. In si znova obljubila, da bo tokrat drugače. Da bom res kaj naredi-la zase. Samo da mine migrena, pa bom vpisala tečaj avtogenegatreninga. Kot že tolikokrat doslej …* Alenka Mirt Iskra, naša kolumnistka, je novinarka na POP tv

Nekaj bom naredilazase

AAlleennkkaa MMiirrtt IIsskkrraa**

K O L U M N A

S E P T E M B E R 2 0 0 5

VVllaassttaa GGjjuurraa KKaallooppeerr, dr. med.

V Atenah sem prvič poslušala njenopredavanje o tem, kako pomembna je iz-menjava informacij in izkušenj za boljšoučinkovitost pri obvladovanju sladkornebolezni. Že takrat so bila njenapredavanja polna prepričljivein argumentirane energije.

Naslednjič sva se srečali vHelsinkih, julija 1997, na kon-gresu Mednarodne diabetičnefederacije (IDF). Pri organiza-ciji tega srečanja je bila prav-zaprav najpomembnejšaoseba: bila je generalna se-kretarka kongresa, ki je priva-bil 10.000 udeležencev zvsega sveta. Še danes se tegakongresa spominjamo po od-lični organizaciji in progra-mu, prijetnem ozračju in ne-pozabnih otvoritvenih in po-slovilnih sprejemih. Vse to jebilo njeno delo. K vsemutemu je verjetno pripomogla tudi kari-zma nove predsednice IDF Marie deAlva, ki je v Helsinkuh prevzela mandatin imela nepozaben govor. Dve močniženski.

PIONIRSKO DELO NA FINSKEMLeena, ki je po izobrazbi novinarka

in že več kot trideset let dela na po-dročju sladkorne bolezni, je bila natoprecej časa glavna urednica glasila IDFDiabetes Voice.

Po kongresu IDF leta 1998 je prevze-la delo vodje za pripravo, izdelavo inizvedbo finskega nacionalnega progra-ma. Kot pravi sama, je bilo delo prej kone pionirsko, kajti v nekaterih državahsicer imajo nacionalne programe, ven-dar ti v glavnem ostajajo na papirju. NaFinskem pa so se odločili, da bodostrahotno naraščanje sladkorne bolez-ni, predvsem tipa 2, skušali zajeziti.

Programa so se lotili sistematično inga začeli graditi na že obstoječih teme-ljih zdravstvenega varstva. Zajeli sopredvsem ljudi, ki živijo z dejavniki tve-ganja za nastanek sladkorne bolezni.

Tako pravzaprav teče prva populacij-ska raziskava v svetu, katere prvi rezul-

tati bodo objavljeni novembra letos.Vmesni rezultati kažejo, da so Finci napravi poti in da so ukrepi glede na sta-tističnee podatke o kakovosti oskrbesladkornih bolnikov v različnih centrihna Finskem in na zdravstveno stanjeljudi s sladkorno boleznijo pravi.

KAJ NAS ČAKA V SLOVENIJI?Tudi v Sloveniji je minilo že dest let,

odkar je bil pripravljen osnutek dokumen-ta o kakovosti zdravstvene oskrbe ljudi ssladkorno boleznijo. Takrat ga je zdrav-stveni svet zavrnil in tako je dokument ob-ležal v predalu. Tudi zamisel o sloven-skem nacionalnem programu je zamrla.

Leta 2000 je Leena Etu Seppalla v Pari-zu na kongresu IDF predstavila finski naci-onalni program in začetek njegovega izva-janja. Spet sem se navdušila in ponovnosmo tudi v Zvezi društev diabetikov Slove-nije začeli govoriti o slovenskem nacional-nem programu, vendar brez diabetološkihstrokovnjakov seveda ne gre. In brez zain-teresiranosti države tudi ne.

Kar pet let je trajalo, da so odgovorniv Sloveniji končno spoznali, da je nacio-nalni program za obvladovanje epidemi-je 21. stoletja nujno potreben, da ga jetreba pripraviti, izdelati in izvajati ter dato pomeni zelo veliko dela, ki pa se bozagotovo obrestovalo. Rezultati so sicerdolgoročni, a temeljiti in celostni. Z naci-onalnim programom bomo omejili nara-ščanje sladkorne bolezni, predvsem tipa2, naraščanje števila bolnikov z metabo-

ličnim sindromom, izboljšali oskrbo invzgojo sladkornih bolnikov, s tem papreprečili nastanek poznejših zapletov inzlasti srčno žilnih bolezni, ki so zelo po-goste in nevarne predvsem v kombinacijiz visokim krvnim tlakom.

PRIJATELJI SMO ZATO, DA POMAGAMO

Začetek je vedno najtežji.Zamisel, da bi iz prve rokeslišali, kje in kako naj začne-mo to pomembno delo, dapovabimo Leeno v Slovenijo,se je zdela v začetku karmalce drzna. A ko sem Leenipo elektronski pošti poslalapovabilo in ji povedala, zakajjo vabim v Slovenijo, sembila prijetno presenečena,ker je s prvim odgovoromsprejela povabilo.

Diabetologi in doc. dr. MarkoMedvešček, dr. med., ter Zvezadruštev diabetikov Slovenije s

spodaj podpisano smo poskrbeli za njenprihod in bivanje pri nas. V Portorožusmo preživeli štiri zelo delovne dni. Zadnjidan njenega obiska smo bili še na pogo-voru na ministrstvu za zdravje pri držav-nem sekretarju dr. Dorjanu Marušiču.

Leena nam je predstavila finski naci-onalni program, ki ima tri dele. Prvi delse loteva preprečevanja sladkorne bo-lezni tipa 2, drugi vzpostavlja kakovostoskrbe, kamor sodi tudi statističnospremljanje kakovosti oskrbe, tretji delpa je podpora pri samovodenju bolez-ni, kjer igra pomembno vlogo finskaorganizacija sladkornih bolnikov.

Zanimivi so rezultati po treh letih do-slednega izvajanja tega programa.Upam, da bomo tudi v Sloveniji stro-kovnjaki, vlada in ljudje s sladkornoboleznijo končno skupaj začeli priprav-ljati in izvajati nacionalni program, kibo posegel v nenehno strmo narašča-nje zbolevnosti in nastanka hudih zap-letov sladkorne bolezni.

Ko sva se na brniškem letališču po-slavljali, sem se ji zahvalila za njenoneprecenljivo voljo in pomoč. Pa jerekla: »Prijatelji smo zato, da pomaga-mo, in se ti ni treba zahvaljevati.«

Lepo je imeti prijatelje!

Slovenski nacionalni program za diabetes se lahko začneDDeesseett lleett jjee mmiinniilloo,, ooddkkaarr sseemm pprrvviičč ssttrreeččaallaa LLeeeennoo EEttuu SSeeppppaallllaa.. BBiilloo jjee vv AAtteennaahh nnaa ssrreeččaannjjuu ččllaanniicc ppooddppiissnniiccSSaaiinnttvviinncceennttsskkee ddeekkllaarraacciijjee.. TTaakkrraatt jjee ddeellaallaa vv FFiinnsskkii oorrggaanniizzaacciijjii ddiiaabbeettiikkoovv ((FFDDAA -- FFiinnnniisshh DDiiaabbeetteess AAssssoocciiaattiioonn))iinn jjee bbiillaa ttuuddii uurreeddnniiccaa nnjjiihhoovveeggaa ggllaassiillaa.. HHkkrraattii jjee bbiillaa mmeeddnnaarrooddnnaa kkoooorrddiinnaattoorrkkaa ppuubblliikkaacciijj oo ssllaaddkkoorrnnii bboolleezznnii..

Z A N A Š E Z D R A V J E

14

Od leve proti desni: dr. Dorjan Marušič, državni sekretar na ministrstvuza zdravje, doc. dr. Marko Medvešček, dr. med., Leena Etu-Seppalla,

vodja finskega nacionalnega programa, dr. Marjeta Tomažič, Vlasta GjuraKaloper, dr. med. spec. transf. med. in podpredsednica zveze ter Janko

Kušar, predsednik zveze

S E P T E M B E R 2 0 0 5

prim. MMiihhaa KKoosseelljj, dr. med.

Samokontrola pomeni določanjeglukoze v krvi, ki jo izvaja sladkornibolnik sam s pomočjo sodobnih me-rilnikov ali glukometrov. Za samokon-trolo niso absolutno potrebni gluko-metri. Pomagamo si lahko tudi s test-nimi lističi (senzorji) ali z določanjemglukoze v urinu (glikozurija). Ti dvemetodi sta manj točni. Zlasti določa-nje glikozurije ne zadostuje in z njoni mogoče dobro urediti sladkornebolezni. Je le orientacijska metoda.Za zdravljenje sladkorne boleznismokontrola ni absolutno potrebna,vendar je brez nje zdravljenje slad-korne bolezni manj točno in manjuspešno.

Samovodenje ima širši pomen invključuje poleg samokontrole šeukrepanje, to je prilagajanje odmerkazdravila s pomočjo rezultatov samo-kontrole. To je pravi cilj samokontro-le, ki ga moramo doseči. Izvajanjasamokontrole oziroma samovodenjamoramo sladkornega bolnika naučiti.Mnogi se tega postopka naučijo šelepo daljšem izvajanju smokontrole,nekateri pa nikoli. Samo pasivno do-ločanje in opazovanje rezultatov glu-koze v krvi ne zadostuje za uspešnodolgoročno zdravljenje sladkorne bo-lezni.

ZDRAVSTVENI IN GOSPODARSKIUČINKI SAMOKONTROLE

Predpisi Zavoda z zdravstveno za-varovanje Slovenije (ZZZS) zagotav-ljajo pripomočke za samokontrolole sladkornim bolnikom, ki prejema-jo insulin. Samokontrolo priporoča-mo tudi drugim sladkornim bolni-kom, vendar si morajo ti glukome-ter, lancete in senzorje kupovatisami, ker jim ZZZS teh stroškov neprizna.

Samokontrola in samovodenjeimata poleg dokazanega zdravstve-

nega učinka tudi gospodarski učinek.Samokontrola, izobraževanje in pra-vilno ukrepanje so omogočili ambu-lantno uvajanje zdravljenja z insuli-nom, ki je bilo prej vedno potrebno vbolnišnici. Kontrole v ambulantahzdaj niso tako pogoste, medtem koso prej bolniki, ki so prejemali insu-lin, prihajali na kontrolo vsak mesecali tudi pogosteje.

Manj ambulantnih kontol, manjbolnišničnega zdravljenja in manj od-sotnosti z dela so neposredni prihra-nek samokontrole, ki odtehtajo njenoceno. Zmanjšana zbolevnost in inva-lidnost zaradi kroničnih zapletov indrugih bolezni ter podaljšana ži-vljenjska doba sladkornih bolnikovomogočajo dolgoročen prihranekzdravstvenega denarja.

OSNOVNI IN CELODNEVNIPROFIL GLUKOZE V KRVI

Samokontrolo moramo izvajatismiselno. Glukozo v krvi kontrolira-mo takrat, ko potrebujemo ta poda-tek za spreminjanje odmerka zdravi-la, za potrditev pravilnosti našegaukrepa ali za potrditev hipoglikemi-je. Pogoste kontrole brez ustreznihukrepov niso smiselne. Zbadanje vkonico prstov je boleče in pogostoodvrača bolnike od samokontrole.Lahko je tudi nevarno pri tistih, kiimajo okvarjeno ožilje na rokah, ni-majo čistih rok ali imajo na prstihdebelo kožo zaradi dela in svojegapoklica. Tem bolnikom je včasihtreba spremeniti mesto vboda. Pripo-ročajo ušesne mečice, kar bolniktežko sam naredi in potrebujepomoč drugega, ali podlahti, kar jebolj primerno.

Pri uvjanju zdravljenja z insulinompotrebujemo v začetku od tri doštiri meritve na dan, to je pred glav-nimi obroki in pred spanjem (pona-vadi ob 22. uri). To je osnovni profilglukoze v krvi. Izmerjene vrednostizelo okvirno pokažejo število po-

trebnih injekcij insulina čez dan inkoličino odmerkov dolgega ali sred-nje dolgega in kratkega insulina. Vi-soke vrednosti glukoze v krvi zve-čer, pred spanjem in naslednje jutrohitro prepričajo vsakega bolnika, dapotrebuje zlasti pred večerjo in vča-sih tudi pred kosilom injekcijo insu-lina.

Če hočemo še bolje urediti slad-korno bolezen, potrebujemo ševrednosti glukoze v krvi po obrokihin med 2. in 4. uro ponoči. To je ce-lodnevni profil glukoze v krvi. Vred-nosti glukoze po obrokih nam pove-do, ali sta vrsta in odmerek kratke-ga (Actrapid, Humulin R) ali ultra-kratkega insulina (NovoRapid, Hu-malog) pred obrokom pravilna. Po-noči izmerjena glukoza v krvi je včasu največjega delovanja srednjegaali dolgega insulina, ki smo ga dalipred spanjem. Takrat so mogočetudi hipoglikemije.

Pri uporabi srednjedolgega insulina(Insulatard, Humulin N) je nevarnosthipoglikemije med 2. in 3. uro, priuporabi dolgega insulina (glarginLantus) pa okrog 4. ure ali pozneje.Vrednosti glukoze v krvi ponoči innaslednje jutro označujejo primer-nost večernega odmerka srednje- alidolgodelujočega insulina.

O SAMOKONTROLIJE TREBA VODITI DNEVNIK

Ko sladkorno bolezen uredimo inče ostane urejena, ni več potrebnatako pogosta kontrola glukoze vkrvi. Dovolj je enkrat na teden nare-diti celodnevni profil. Kontrola glu-koze v krvi samo zjutraj ne zadostu-je. Pogosto so te vrednosti nizke,hkrati pa ugotavljamo visoke vred-nosti HbA1c, kar govori o visokihvrednostih glukoze čez dan, zlastipo obrokih. Taki rezultati silijo kustreznemu ukrepanju.

O izvajanju samokontrole in samo-vodenja je treba pisati dnevnik, ki

Samokontrola in samovodenje sladkorne bolezniSSooddoobbnnii tteehhnniiččnnii pprriippoommooččkkii ppoonnuujjaajjoo ssllaaddkkoorrnneemmuu bboollnniikkuu oobb pprriimmeerrnnii ppoouuččeennoossttii vveelliikkoo ssvvoobbooddee iinn uussppeehhaa pprrii zzddrraavvlljjeennjjuu ssllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii.. UUssppeeššnneeggaa zzddrraavvlljjeennjjaa ssllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii ssii bbrreezz ssaammoovvooddeennjjaa nnee mmoorreemmoo pprreeddssttaavvlljjaattii.. DDoobbrroo uurreejjeennaa ssllaaddkkoorrnnaa bboolleezzeenn jjee pprrvvii ppooggoojj zzaa pprreepprreeččeevvaannjjee aallii ooddlloožžiitteevv rraazzvvoojjaakkrroonniiččnniihh zzaapplleettoovv ssllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii iinn ssrrččnnoo--žžiillnniihh bboolleezznnii,, kkii ssoo nnaajjppooggoosstteejjššii vvzzrrookk zzaa zzbboolleevvnnoosstt iinn uummrrlljjiivvoosstt ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv..

Z A N A Š E Z D R A V J E

16

vsebuje razpredelnico za vpisovanjeizmerjenih vrednosti glukoze v krviin za način zdravljenja ob standard-nih časih dneva. Če ukrepamo druga-če, vpišemo ustrezen čas. V opombemoramo vpisati vse dogodke, ki bilahko vplivali na izmerjene rezultate(na primer: fizičen napor, praznova-nje, prekrške, bolezen itd). Vpisati jetreba rezultate vseh meritev kadarko-li, čeprav nam rezultati niso všeč. Nemoremo se zanašati na svoj spominali na spomin merilnika.

Zapisani podatki služijo bolniku zapridobivanje izkušenj, da bo v po-dobnem položaju pravilno ukrepal,tako pa bo postal samostojen insmozavesten. Ob kontrolah v diabe-tološki ambulanti pa dnevnik ponujavpogled v urejenost sladkorne bolez-ni skozi daljše obdobje, kar naj bi seujemalo tudi z izvidom HbA1c. Napodlagi rezultatov zdravnik lahkoustrezno spremeni način zdravljenja.Enkratno določanje glukoze v krvi obpregledu ali kontroli v diabetološkiambulanti ne zadostuje.

V dnevnik samokontrole je trebazapisati tudi izvide nekaterih preis-kav, ki jih opravimo ob rednih kon-trolah, ker v Izkaznici sladkornega

bolnika za to ni ustreznega prostora.To je vsekakor podatek o HbA1c, kiga je treba določiti pri vsaki kontroli.

POMEMBNA JE TUDISAMOKONTROLAKRVNEGA TLAKA

Enkrat na leto določamo maščobe vkrvi, po potrebi tudi večkrat. Velikosladkornih bolnikov ima moteno pre-snovo maščob in je potrebno zdrav-ljenje. Poleg zapisanih rezultatov jetreba zapisati tudi ime zdravil in koli-čino odmerka. Ti zapiski bodo dob-rodošli tudi drugim zdravnikom.

Več kot pol sladkornih bolnikovima zvišan krvni pritisk in prejemajoustrezna zdravila. Merjenje krvnegapritiska je preprosto, tako da tomnogi opravijo sami. Tudi ta samo-kontrola je pomembna. Aparati zamerjenje so dostopni, vendar ne naračun ZZZS. Tudi pri merjenju krvne-ga pritiska si moramo zapisovati rez-ultate meritev, zdravila, ki jih jemlje-mo, in njihov odmerek. Ponavadipredpisujemo za zdravljenje zvišane-ga krvnega pritiska več zdravil. Neka-tera lahko vplivajo na urejenost slad-korne bolezni.

V DNEVNIK SAMOKONTROLENAJ BI ZAPISALIČIM VEČ PODATKOV

V dnevnik si moramo zapisati tudivsa druga zdravila. Ker veliko zdravilvpliva na sladkorno bolezen, jih je trebanavesti zdravniku ob kontrolah v dibe-tološki ambulanti. V dnevniku samokon-trole so dobrodošle navedene normalneoziroma ciljne vrednosti preiskav.

V dnevnik bi si morali zapisovatitudi datume in izvide pregledov odkri-vanja kroničnih zapletov sladkorne bo-lezni, na primer pregled pri okulistu,nevrologu, določanje mikroalbuminov,pregled pri kardiologu itd. Dnevniksmokontrole in Izkaznica sladkornegabolnika sta pomembni zdravstveni do-kumentaciji in ju mora sladkorni bol-nik nositi s seboj ne samo za kontrolov diabetološki ambulanti, ampak tudina druge kontrole.

Z dnevniki samokontrole sladkornebolnike po vsem svetu oskrbujejo far-macevtske tovarne. Vedno jih pregle-dajo ustrezni strokovnjaki, tako daso prilagojeni domačim razmeram.Morajo vsebovati možnost beleženjaopisanih meritev in pregledov.

S E P T E M B E R 2 0 0 518

SSppooššttoovvaannii!!Sem redna bralka vaše revije, najra-

je pa berem rubriko Vprašanja in od-govori. Stara sem 32 let. Sladkornabolnica sem deset let, inzulin pa jem-ljem pet let. Jemljem ga štirikrat nadan: enkrat zvečer Lantus in trikratpred glavnimi obroki hrane NovoRapid, vendar tudi s tem moja slad-korna bolezen ni najbolje urejena.Jemljem tudi Bloxan 100 mg za pri-tisk, ki je kar dobro urejen in Aspirin100 za redčenje krvi. Nevrolog mi jenamreč s pomočjo ultrazvoka našelplake v vratnih žil. Po ponovnem ul-trazvoku vratnih žil niso našli ničesarveč, vendar Aspirin 100 še jemljemzaradi strahu pred možgansko kapjo.Problem pa je tudi huda debelost, sajimam kar preveč kilogramov za svojovišino.

Moj največji problem in želja pa jezanositi in imeti otroka. Po naravnipoti ne morem zanositi. Po nekajlet-nih preiskavah in posegih so ugotovi-li, da ni nič drugega narobe kot to, danimam ovulacije. Z injekcijami inumetno oploditvijo bi pa mogoče šlo,je pa sladkorna bolezen tako napre-dovala, da mi ginekolog in diabetolognosečnost odsvetujeta.

Z možem sva poskušala s posvojit-vijo, vendar so s tem pri nas zelo ve-liki problemi. Slišala sva tudi, da za-radi sladkorne bolezni imava še manjmožnosti za posvojitev otroka kotdrugi pari. Mož ima namreč tudisladkorno bolezen, vendar jo s table-tami in dieto dobro uravnava. Znašlasva se v slepi ulici. Kdo nama lahkosvetuje in pomaga? Za odgovor sevam lepo zahvaljujem.

Marija in Jože

OOddggoovvoorr

Po prebiranju vajinega pisma najvama takoj povem, da še daleč nirazloga, da bi kakorkoli obupalanad možnostjo lastnega ali nena-zadnje, če to res ne bi bilo mogoče,posvojenaga otroka. Pa pojdimo povrsti.• Sladkorno bolezen imate od svoje-

ga 22. leta, tako da bi lahko govo-rila, da gre za mladostno sladkor-

no bolezen tipa 1, vendar pa dej-stvo, da ste bili pet let brez insuli-na bolj kaže na to, da gre pri vasza sladkorno bolezen tipa 2. Aliste že tedaj imeli čezmerno teles-no težo? Če ste jo imeli, je verjet-nost, da gre za sladkorno bolezentipa 2, večja.

• Zdaj jemljete Lantus in NovoRapid,vendar z urejenostjo sladkorne bo-lezni niste najbolj zadovoljni. Go-tovo bi vam lahko še pomagali kboljši urejenosti, vendar bi za tobilo treba natančneje pregledativas dnevnik z dnevnimi meritvamisladkorja v krvi in odmerke insuli-na uskladiti s postopnim hujša-njem. Svetujem vam, da se ponov-no odkrito pogovorite s svojim dia-betologom.

• Prav je, da dobro urejate svoj krvnitlak in tudi jemanje aspirina je namestu.

• Ultrazvok vratnih arterij je včasihnezanesljiv in plaki ne izginejo kartako - bolj je verjetno, da jih žeprej ni bilo. Morda bi to preiskavoveljalo ponoviti, vendar sploh ninujno, da jo opravite takoj. Imateprimerna zdravila in ne omenjatenikakršnih težav, ki bi govorile zaslabo prekrvitev glave.

• Debelost je problem, vendar setudi z njo lahko spopademo - po-

trebna je le vztrajnost, strokovnostin razumevanje s strani zdravnikain motiviranost s strani človeka, kibi želel shujšati.

• Problem odsotne ovulacije (tudidebelost in motnje v regulacijiglukoze) je lahko povezan s takoimenovanim sindromom policis-tičnih ovarijev. Ne vem, če so vammorda kaj govorili o tej diagnozi?Vsekakor bi veljalo preiskave po-noviti in ob sodelovanju več stro-kovnjakov, podati mnenje. Žal steo predhodnih preiskavah premalonapisali.

• Napredovalnost sladkorne boleznije treba natančno opredeliti s pre-gledom oči, ledvičnega delovanjaipd, tako da bi bilo nujno najprejnatančno pregledati vse organe,preden bi podali zaključek, da no-sečnost res ni priporočljiva/mo-goča.

• Posvojitev je sama po sebi zeloproblematična, saj primanjkujeotrok za posvojitev. Ni sicer po-vsem jasno zakaj, saj vemo, da jena svetu veliko sirot - problem je vzapletenem postopku in verjetno vpreslabem sodelovanju ustreznihorganizacij, ki bi pomagale, da bilahko morda dobili tudi otroka iztujine. Pravnica mi je zatrdila, da vSloveniji ni nikakršnega predpisa,ki bi kakorkoli diskriminiral oziro-ma onemogočal staršem s sladkor-no boleznijo, da bi otroka posvoji-li. Če se kaj takega dogaja, je topovsem nelegalno in žal odvisnood »osebnega okusa« pristojne so-cialne službe. To pa je vsekakorpravno sporno in kaznivo. Če bikdaj prišlo do kakšnih takih izjav,ki bi vam jih socialna služba po-sredovala, je to takojšen razlog, dapoiščete pravno pomoč. Pravica jena vaši strani.Svetujem vama, da ne izgubita

upanja. Pot do otroka ni vednolahka, vendar sta dva, imata se radain skupaj bosta gotovo uspela. Po te-meljitem pogovoru s svojim diabeto-logom se boste verjetno prijavili napogovor pri diabetologinji dr. MarjetiTomažič, ki se na Dispanzerju za di-abetike na Polikliniki v Ljubljani po-sebej ukvarja z nosečnicami, kiimajo sladkorno bolezen.

Vso srečo!

dr. sc. KKaarriinn KKaanncc,, dr, med.

Vprašanja za dr. Kančevo lahko pošljete tudi na naslov:

ZZvveezzaa ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee,, UUrreeddnniiššttvvoo SSllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii

(Vprašanje za dr. Karin Kanc, dr. med.),, EEiinnssppiieelleerrjjeevvaa 33,, 11000000 LLjjuubblljjaannaa

V P R A Š A N J A I N O D G O V O R I

S E P T E M B E R 2 0 0 5

Zakaj in kako se odvaditi kajenja

Z A N A Š E Z D R A V J E

asist. mag. TToommaažž ČČaakkšš, dr. med. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakultetaKatedra za javno zdravje

Na razvoj bolezni srca in ožilja tertudi drugih kroničnih nenalezljivihbolezni pa še posebej vpliva prisot-nost drugih dejavnikov tveganja, kotso visoke vrednosti sladkorja in ma-ščob v krvi, povišan krvni tlak, po-večana telesna teža ipd. Sicer pa jevpliv kajenja nesporno dokazan prirazličnih vrstah raka, boleznih srcain ožilja ter kronične obstruktivnebolezni pljuč, vpliva pa tudi namožnost zanositve in nastanek im-potence.

Skoraj odveč je poudariti, kakozelo koristno je kajenje opustiti. Kotkažejo raziskave, si tega kadilci tudizares želijo, in sicer kar v 50 do 70odstotkih, vendar velikokrat ne vedo,kako.

ODVAJANJE OD KAJENJAJE TEŽAVNO

Znano je, da nikotin povzroča zas-vojenost. Ponavljajoče se izpostavlja-nje učinkom nikotina, ki je psihoak-tivna snov, vodi do nevroadaptacije,ta pa poveča potrebo po drogi invzpostavlja toleranco. Bolj ko padaraven nikotina v krvi, večja je kadilče-va želja po cigareti. Najbolj odvisniso tisti, ki cigareto potrebujejo takoj,ko se zbudijo, ali pa se v želji po njejzbujajo celo ponoči. Pri kajenjuimajo močan pospeševalni učinektudi dejavniki okolja, ki ohranjajo od-visniško vedenje.

Odvajanje od kajenja je kot pri šte-vilnih drugih sodobnih drogah teža-vno. Živčni sistem se namreč navadi,da je droga nenehno prisot-na, zato se - kadar je nedobi - lahko pojavijo odte-gnitveni simptomi. Pri kaje-nju na primer močna željapo tobaku, glavobol, suhjezik, zaprtje, tiščanje vprsih, izkašljevanje, nape-tost, razdraženost, nemir,slaba volja, depresija, ne-spečnost, slaba koncentra-

cija ipd. Praviloma se ti simptomiomilijo že v prvih dveh tednih poprenehanju kajenja.

Načinov za odvajanje od kajenja jeveliko. Kateri je najprimernejši, je od-visno od posameznega kadilca. Med-tem ko se nekateri z lahkoto odpove-do cigaretam, druge mučijo hudekrize. Razlike pa lahko nastanejo tudipri posameznem kadilcu, ki je ževečkrat poskušal opustiti svojo razva-do in imel z vsakim poskusom dru-gačne izkušnje.

Kadilčeva želja, da bi nehal kaditi,se ponavadi razvija postopoma.Začne se s spremembo odnosa dokajenja, npr. »moral bi razmisliti otem, da bi prenehal kaditi« in pozne-je »v resnici bi moral nehati kaditi«.Ta stopnja lahko traja zelo dolgo.Razlog, da odvajanje napreduje, paje lahko zelo trivialen, na primer zvi-šanje davka na tobak, zgled prijate-lja ali soseda, tudi oseben, na pri-mer prošnja otrok. Potem kadilecrazmišlja: »Sedaj sem odločen, dabom nehal kaditi.« Nato se zares od-loči.

KADILCEM JE TREBA POMAGATIIZ ZAČARANEGA KROGA

Ko se kadilec odloči, da bo nehalkaditi, mu lahko pomagajo tako far-makoterapevtski kot psihoterapevtskipripomočki. Sicer pa mora kadilecnajti nadomestilo za cigareto: • če kadi za stimulacijo, naj poskuša

cigareto nadomestiti s telesno de-javnostjo ali z novim privlačnim ko-njičkom,

• če kadi zaradi sprostitve, naj skušato doseči z različnimi družabnimidejavnostmi oziroma tehnikamisprostitve (joga, avtogeni trening ...),

• naučiti se mora pravilnega odzivana stresne situacije (avtogeni tre-ning, telesna aktivnost ...),

• če je kajenje potreba, strast ali hre-penenje, je najbolje prenehati kadi-ti »čez noč«; hkrati se je dobro za-posliti s čim drugim, a ne s hrano;najpomembnejša je vsakodnevnatelesna dejavnost,

• če je kajenje navada, je treba spre-meniti vrsto navad, ki jo spremljajo(kajenje ob kavi ...).Ker se številni kadilci - tudi če jim

enkrat uspe opustiti kajenje - pogostovrnejo k cigaretam, je še posebej po-membno, da terapevt in domači ohra-njajo motivacijo in kadilca spodbujajok ponovnemu poskusu prenehanja:morda bo prav prihodnjič šlo ...

Med farmakoterapevtskimi pripo-močki so najpomembnejši preparati,ki nadomeščajo vnos nikotina s ciga-reto, in zdravilo Bupropion.

NIKOTINSKANADOMESTNA TERAPIJA

Teorija nadomeščanja nikotina jepreprosta: oseba, ki želi opustiti ka-jenje, določen čas dobiva nikotin včisti ne-tobačni obliki. S tem zmanjšaželjo po tobaku in se hkrati navajana življenje nekadilca. Nikotinska na-domestna terapija (NNT) je uspešnapredvsem pri zmanjševanju fiziološ-ke odvisnosti. Odtegovanje nikotinapa je lahko postopno, z uporabo pri-merno manjših doz preparata.

Nikotinski pripravki so v obliki žve-čilnega gumija, pastil, obližev za vnosnikotina skozi kožo, nosnih sprejev,inhalatorjev, tablet za pod jezik. Zanajprimernejšo se kadilci pri odvaja-nju odločijo na podlagi tega, kako po-

sameznik sprejema posa-mezno obliko, kakšen jenjegov način kajenja ter tudiglede na dostopnost inceno. Obliži (namestijo jihna nadlakt, stegno ali hrbet)na primer nikotin sproščajopočasi in nepretrgoma,medtem ko druge oblike de-lujejo hitro; mogoča je tudikombinacija obojega.

ZZaarraaddii bboolleezznnii,, ppoovveezzaanniihh ss ttoobbaakkoomm,, vvssaakkoo lleettoo nnaa ssvveettuu uummrree ppeett mmiilliijjoonnoovv lljjuuddii.. SSvveettoovvnnaa zzddrraavvssttvveennaa oorrggaanniizzaacciijjaa oocceennjjuujjee,, ddaa bboo,, ččee ssee bboo ttrreenndd rraassttii kkaajjeennjjaa nnaaddaalljjeevvaall,, vv pprriihhooddnnjjiihh 2255 lleettiihh zzaarraaddii ttoobbaakkaa uummrrllooookkoollii 115500 mmiilliijjoonnoovv lljjuuddii.. TToo uuvvrrššččaa kkaajjeennjjee vv ssaamm vvrrhh ddeejjaavvnniikkoovv ttvveeggaannjjaa zzaa rraazzvvoojj bboolleezznnii iinn ssmmrrttii,, kkii ggaa jjeemmooggooččee ppoovvsseemm ooddpprraavviittii..

19

V vsakem primeru pa so pomembnivztrajnost in dovolj veliki odmerki,da uspejo lajšati odtegnitvene simp-tome. V primerjavi s cigaretami jeNNT varna, saj v nadomestkih ni dru-gih strupenih sestavin tobačnegadima. Nikakor pa ne smemo kombi-nirati kajenja in NNT, saj lahko posta-nejo odmerki nikotina občutno preve-liki.

BUPROPIONGre za najnovejši preparat za odva-

janje od kajenja, ki ga predpisujejopredvsem srednje težkim in težkimkadilcem. Predvsem so bupropionhydrochloride razvili kot antidepre-siv, vendar je zdaj registriran tudi kotzdravilo proti odvisnosti od tobaka.Kot kažejo raziskave, zelo uspešnozdravilo, saj naj bi najmanj podvojildelež tistih, ki opustijo kajenje.

Učinkovit naj bi bil predvsem kot

podpora drugim načinom zdravlje-nja. Zdravilo je dostopno samo na re-cept in se mora jemati pod kontrolozdravnika, saj zahteva natančno do-ziranje. Sicer pa zmanjšuje željo potobaku in lajša odtegnitvene simpto-me.

ORGANIZIRANE OBLIKE POMOČIProgram CINDI že vrsto let izobra-

žuje zdravnike in sestre za pomočpri opuščanju kajenja. Ti svoje zna-nje uporabljajo v skupinah za pomočpri odvajanju od kajenja, ki delujejo vštevilnih zdravstvenih ustanovah poSloveniji. Takšna pomoč je brezplač-na, stroške pa krije ZZZS. Informacijeo delavnicah za odvajanje od kajenjaso na voljo na CINDI Slovenija, Ulicastare pravde 2, Ljubljana (tel.: 01 43834 80).

Pomagajo tudi številni zdravnikidružinske medicine (individualno ali

skupinsko), nekateri psihiatri in psi-hoterapevti, z nasveti in literaturo paso pripravljeni pomagati tudi v Druš-tvu pljučnih bolnikov, ki deluje vZdravstvenem domu Ljubljana Črnu-če. Kar zadeva literaturo, posebej pri-poročam gradivo Društva pljučnihbolnikov in Inštituta za varovanjezdravje (IVZ) ter knjižico Opusti kaje-nje in zmagaj, ki sem jo napisal sam,založil jo je CINDI, objavljena pa jetudi na spletni strani IVZ. Pred krat-kim so pomoč za kadilce uvedli tudiv Bolnišnici za pljučne bolezni Gol-nik.

Vsekakor kadilcev zaradi njihoveodvisnosti ne smemo obsojati.Bolje je, da jim ponudimo možnost,da se rešijo iz začaranega kroga, vkaterega jih je zvabila dobička želj-na tobačna industrija. Sicer paupam in želim, da bi jih čim več»zmagalo«.

Med poletnimi počitnicami smo obiskali morsko obalo, dasmo se namakali v morju, nekateri pa so iskali tudi skrite zak-lade narave. Nabrali smo kar nekaj školjk, palic trstike in raznihkamenčkov. Vsakdo je svojo najdenega pospravil v vrečko, stek-leničko in škatlico ter jo prinesel domov.

Da prinešene materiale ni bi pozabili, smo se kmalu lotili ust-varjanja in nastali so čudoviti izdelki, male vaze, ki nam krasijostanovanje in nas spominjajo na morsko obalo in preživetepočitnice. Kakšna od vaz se bo morda našle tudi na polici priprijateljih.

Za malo vazo potrebujete:• malo stekleničko (lahko je od soka ali vode)• tempera barvice ali barve za steklo• vrvico• školjke• plastične slamice ali vrvice različnih barv• iglo in nit• suhe rože

Male stekleničke od soka ali vode smo umili in jih s temperabarvami pobarvali po zunanji strani. Enobarvno ali večbarvno.Ko so se stekleničke posušile, smo nanje navezali vrvice in jihmed seboj vozlali. Vrvice niso bile daljše od 50 cm. Ena vrvicanaj bo osnovna, nanjo smo privezali pet vrvic, ki so obrnjenevse v isto smer. Nato smo osnovno vrvico privezali na vrat stek-

leničke tako, da so druge vrvice viselenavzdol.

Če znate osnove makrameja, lahkouporabite osnovne ploščate vozle, dru-gače pa uporabite navadne vozle. Medvozlanjem na vrvico nizate školjke, kiimajo luknjice, ali pa jih izvrtate znoževo konico. Že na morju lahkopoiščete školjke in polžke z luknjicami,tako da bo delo preprostejše. Ko zmanj-ka vrvice, končamo z vozlanjem.

Na drobne koščke smo narezali plas-tično vrvico v različnih barvah (lahkouporabite tudi plastične slamice) inkoščke nizali na nit, kot bi delali ver-ižice. Vazice smo okrasili in popestrili znarejenimi verižicami. Nabrati moramoše suho cvetje in ga postaviti v vazico,ki nas spominja na počitnice.

Pa še nasvet: če želite imeti vazice, kise bodo lahko umivale z vodo, jih po-barvajte z barvami za steklo in zapecitev pečici.

A. R.

JJeesseennsskkoo uussttvvaarrjjaannjjee

Še diši po poletju

S E P T E M B E R 2 0 0 5 21

Z A N A Š E Z D R A V J E

doc. dr. CCiirriill OObbllaakk, dr. med., Klinični oddelek za urologijo, KC Ljubljana

Težava je najverjetneje stara toli-ko kot človeštvo. Znana so izročilao različnih pripravkih, ki naj bi joublažili ali celo odpravili. Erektilnadisfunkcija (ED) je pogostejša privečji starosti, ni pa v nobeni sta-rosti normalen pojav. V zadnjihletih smo na področju moškegaspolnega življenja prišli do dvehspoznanj, ki ju lahko označimo zarevolucionarni. Prva je uvedbauspešnih tablet, druga pa je spo-znanje, kako zelo pogosta je tamotnja.

Normalna erekcija nastane podvplivom različnih sprožilnih dejav-nikov, ki prek možganskih centrovpošiljajo sporočila po živčnih potehpo hrbtenjači do penisa. Iz živčnihkončičev in žilega endotela sesprostijo dušikovi oksidi, kar po-vzroči izplavljanje kalcijevih ionoviz celic gladkega mišičja, to pa vodiv ohlapnjenje gladkih mišic. Povečase dotok sveže arterijske krvi, bre-cilo nabrekne, vene se stisnejo obovojnico kavernoznih teles.

Nastane polna erekcija, ki trajatoliko časa, dokler se sprošča do-volj dušikovih oksidov oziroma do-kler traja ustrezna živčna stimulaci-ja. Normalno izločanje dušikovihoksidov preneha, ko pride pod vpli-vom simpatičnega živčavja do krče-nja semenskih mešičkov in izlivasemenske tekočine, kar poimenuje-mo orgazem.

VZROKI EREKCIJSKEDISFUNKCIJE

Vzroke za nastanek erektilne dis-funkcije delimo na organske in psi-hične. Veliko pogostejši so organski,saj povzročijo slabo ali odsotnoerekcijo pri kar okrog 85 odstotkovmoških z ED. Organski in psihogenivzrok se pogosto prepletata.

Najpogostejši posamični vzrokza erektilno disfunkcijo ne gledena starost moškega so okvare nažilah. Pri mlajših moških je po-gostejše prekomerno odtekanjekrvi po venah, pri starejših neza-dostno polnjenje spolnega uda poarterijah. Pogosto je vzrok kombi-nacija slabosti venskega in arterij-skega žilja. Za vensko okvaro jeznačilna erekcija, ki je sicer čvr-sta, vendar traja zelo malo časa,pri arterijski slabosti pa polneerekcije moški sploh ne morejodoseči.

Pri bolnikih z erektilno disfunkci-jo, ki imajo sladkorno bolezen, sopogosteje kot pri drugih moškihugotovili nadomeščanje gladkegamišičja, ki je poglavitna sestavinanotranjosti penisa, nadomešča zbrazgotinskim tkivom, kar slabi alicelo onemogoča erekcijo.

Drugi najpogostejši vzrok jeokvara živčevja, ki oživčuje spolniud. Lahko so poškodovana vlaknakončnega nitja ali so prisotne okva-re debelejših živcev zaradi različnihvzrokov. Skupina z velikim tvega-njem za tovrstno okvaro erekcije soprav sladkorni bolniki, predvsemzaradi avtonomne in periferne nev-ropatije.

Redko, v enem do štirih odstot-kih, je vzrok za ED nepravilno hor-monsko ravnovesje, predvsem ne-pravilno delovanje ščitnice ali ne-pravilno izločanje prolaktina. Slaboerekcijo lahko povzročijo tudi pre-povedane droge, kajenje in čezmer-no uživanje alkoholnih pijač.

Premalokrat pomislimo na po-slabšanje ali celo ED, ki nastane za-radi zdravljenja različnih drugihbolezni in stanj. Motnjo lahko po-vzročimo z različnimi zdravili, ope-racijskimi posegi, obsevanjem, ke-moterapijo in podobnim. Velikokratje tudi več vzrokov za nastanek EDhkrati, kar še posebej velja za slad-korne bolnike.

POGOSTNOST EREKTILNEDISFUNKCIJE

Rezultati številnih raziskav, ki sobile opravljene na velikem številumoških, so pokazali, da ima erek-tilno disfunkcijo deset odstotkovmoških, starih od 18 do 70 let, karniti ni tako nenavadno. Bolj prese-netljiv je podatek, da ima ED 52odstotkov moških, starejših od 50let.

Prav osupljivi so rezultati razis-kav, ki so pokazale pri isti skupinimoških z ED v 50 odstotkih hkrat-no pomembno prizadetost koronar-nega žilja. Pomembno je sporočilote raziskave, kar pomeni, da je EDlahko le prvi znak resne prizadeto-sti srčnega žilja, zato takšni moškipraviloma potrebujejo tudi pregledpri kardiologu.

Podatki številnih raziskav povedotudi, da erektilna disfunkcija priza-dene približno polovico sladkornihbolnikov, pri moških, ki nimajosladkorne bolezni, je v istem sta-rostnem obdobju pogostnost polo-vico manjša, okrog 26-odstotna.

DEJAVNIKI, KI ZVEČAJOTVEGANJE ZA NASTANEK ED?

Poleg starosti je najpomembnejšidejavnik prav sladkorna bolezen, kina splošno poveča možnost nas-tanka ED kar za štirikrat. Če po-drobneje razčlenimo ta podatek,ugotovimo, da so pri bolnikih ssladkorno boleznijo najpomemb-nejši dejavniki za nastanek ED avto-nomna nevropatija, ki tveganje po-veča za petkrat, diabetično stopalo,ki tveganje poveča za štirikrat, pe-riferna nevropatija (3,3-krat), peri-ferna bolezen arterij (2,8-krat), ne-fropatija (2,3-krat), slabo nadzoro-vana glikemija (2,3-krat), retinopa-tija (2,2-krat), hipertenzija (2,1-krat) in trajanje sladkorne bolezni,ki tveganje za nastanek ED povečaza dvakrat.

Na moško spolno moč slabo vpli-vajo tudi škodljiva pridružena sta-nja, še zlasti če se kombinirajo hi-pertenzija, nenormalne vrednostikrvnih maščob, debelost, zmanjša-na fizična aktivnost in kajenje.

O tem, kako je mogoče zdravitierektilno disfunkcijo, pa več v pri-hodnji številki.

Nadaljevanje prihodnjič

Sladkorna bolezen in erektilna disfunkcija (1)EErreekkcciijjsskkoo ddiissffuunnkkcciijjoo llaahhkkoo oozznnaaččiimmoo kkoott nneezzmmoožžnnoosstt ddoosseeggaannjjaa iinn//aalliioohhrraannjjaannjjaa eerreekkcciijjee,, kkii jjee uussttrreezznnaa zzaa uussppeeššeenn zzaaččeetteekk iinn ddookkoonnččaannjjeessppoollnneeggaa aakkttaa.. MMoottnnjjaa jjee llaahhkkoo ssttaallnnaa aallii ppoonnaavvlljjaajjooččaa ssee.. DDaa jjoo oozznnaaččiimmookkoott bboolleezzeenn,, nnaajj bbii ttrraajjaallaa nnaajjmmaannjj ttrrii mmeesseeccee.. EErreekkttiillnnaa ddiissffuunnkkcciijjaa jjee ppoo--ggoosstteejjššaa pprrii mmoošškkiihh ss ssllaaddkkoorrnnoo bboolleezznniijjoo..

S E P T E M B E R 2 0 0 5

Ker so umetna sladila tako zelosladka, veliko bolj kot navadni slad-kor, jih je treba dodajati v zelo maj-hnih količinah. Če se uporabljajo nor-malno, so zaužite količine tako maj-hne, da je vsakršna zaskrbljenostodveč. Ameriško ministrstvo za pre-hrano in zdravila (FDA) odobrava na-slednja umetna sladila:• kalijev acesulfam (Sunett) • aspartam (NutraSweet ali Equal) • »sucralose« (Splenda) • d-tagatoza (Sugaree) • saharin (Sweet 'N Low)

ČE ŠKODUJE ŽIVALIM, NE ŠKODUJE LJUDEM

Morda ste presenečeni, ko vidite,da je na seznamu tudi saharin. Leta1970 bi FDA zaradi rezultatov, ki sobili predstavljeni v kanadski študiji,skoraj prepovedala njegovo uporabo.Omenjeni rezultati so pokazali, dasaharin pri podganah povzroča rakana mehurju v velikih količinah, ki pričloveku niso dosežene. Saharin jevseeno ostal na policah, saj takrat nibilo drugih umetnih nadomestkov

sladkorja. Izdelki, ki so vsebovali sa-harin, so bili seveda označeni inopremljeni z opozorilom, da je saha-rin dokazano povzročil raka pri labo-ratorijskih živalih.

Vendar pa tovrstno svarilo ni več po-trebno, kot pravi dr. Ruth Sava, direk-tor za prehrano pri ameriškem svetuznanosti in zdravja. Nadaljnje raziska-ve so namreč pokazale, da imajo pod-gane moškega spola poseben pH-fak-tor, ki povzroča dovzetnost za raka nasečnem mehurju. To dokazuje, da veli-ko stvari, ki škodujejo živalim, ne ško-duje vedno tudi ljudem.

Tako kot saharin je aspartam šeeno umetno sladilo, ki je imelo (če-prav ga je temeljito pretestiral FDA inga ocenil kot varno za ljudi) svojdelež pri kritikih, ki krivijo umetnasladila za povzročanje možganskihtumorjev in kroničnih simptomovutrujenosti.

NI SIMPTOMOV, KI BI KAZALI NA TOKSIČNOST

Aspartam lahko povzroča škodo letistim ljudem, ki so obremenjeni z

genetičnimstanjem, ime-novanim fenil-ketonurija -motnja aminokis-linske presnove.Ljudje s fenilketonu-rijo morajo ohranjatinizko raven fenilaninav krvi, da bi preprečilimentalno zaostajanje, patudi za preprečevanje nev-roloških, vedenjskih in der-matoloških težav. Ker pa je fe-nilanin ena izmed dveh amino-kislin v aspartamu, je priporočlji-vo, da ga ljudje s fenilketonurijone uporabljajo.

V zadnjem času se veliko govoritudi o stevii, še enem umetnem sladi-lu, ki ga dodajajo hrani in pijači žeod leta 1970. Gre za zeliščno sladilo,ki se uporablja kot sestavina v živil-ski industriji. Čeprav se na Japon-skem uporablja že več kot dvajset let,do zdaj niso ugotovili nobenih stran-skih učinkov njegove uporabe. Ni ni-kakršnih simptomov, ki bi nakazovalinjegovo toksičnost pri človeku. Ven-dar pa FDA stevie ni odobril in se nesme prodajati kot umetno sladilo,temveč le kot dietetični nadomestek.

Po http://www.webmd.comprevedla Urša Podobnik

Umetna sladilaNNaa ttrrgguu jjee kkaarr nneekkaajj uummeettnniihh ssllaaddiill.. NNeekkaatteerrii lljjuuddjjee ssoo oobbččuuttlljjiivviinnaannjjee,, ssaajj jjiimm nnjjiihhoovvoo uužžiivvaannjjee ppoovvzzrrooččaa mmaannjjššee tteežžaavvee,, kkoott ssoo ggllaavvoobboollii iinn žžeellooddččnnee tteežžaavvee.. KKrriittiikkii ooppoozzaarrjjaajjoo nnaa uuppoorraabboo nneekkaatteerriihh uummeettnniihh ssllaaddiill,, ččeepprraavv nnii nnoobbeenniihh zzaanneesslljjiivviihh ddookkaazzoovv,, ddaa aassppaarrttaamm aallii kkaatteerroo kkoollii ddrruuggoo uummeettnnoo ssllaaddiilloo ppoovvzzrrooččaa mmoožžggaannsskkeettuummoorrjjee aallii kkaatteerroo kkoollii ddrruuggoo oobboolleennjjee..

22

Z A N A Š E Z D R A V J E

S E P T E M B E R 2 0 0 5

Z D R A V A P R E H R A N A

23

Osvežilno kosiloHHrruušškkaa,, nnaaddeevvaannaa ss ppeerruuttnniinnsskkoossoollaattoo

BBuuččnnaa jjuuhhaa

PPeeččeenn tteelleeččjjii hhrrbbeett zz mmaarreelliiccaammiiKKoorreennččkkoovv ššttrruukkeelljj BBrrookkoolliijjeevv kkiippnniikk

SSkkuuttiinnaa rreezziinnaa zz rrddeeččiimm rriibbeezzoomm

HHRRUUŠŠKKAA,, NNAADDEEVVAANNAASS PPEERRUUTTNNIINNSSKKOO SSOOLLAATTOOSSeessttaavviinnee zzaa 44 oosseebbee::2 hruški1 dl belega vina400 g piščan�