Dvajset pomladi SDS

Milan Zver

Dvajset pomladi SDS

Milan Zver

Dvajset pomladi SDS

CPI - Katalo!ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji!nica, Ljubljana

SLOVENSKA demokratska stranka Dvajset pomladi SDS / Milan Zver. - Ljubljana : SDS, 2009

ISBN 978-961-269-057-11. Zver, Milan245351168

4 Dvajset pomladi SDS Dvajset pomladi SDS 5

Vsebina

Knjigi na pot

I. SLOVENSKA POMLAD V OSEMDESETIHIdejna in politi"na dedi#"inaDru!bene in kulturne razmere v osemdesetih

II. NASTANEK SDZ IN SDZSUstanovitev SDZDr!avotvorna SDZTe!ave z identiteto in razhodUstanovitev SDZSPu"nikov dvojni zalogaj – SDZS in DemosPrvi kongres za prve volitve

III. SDSS - POVEZOVALKA STRANK SLOVENSKE POMLADIIskanje identitete SDSS – od mariborskega do litostrojskega kongresaTretji kongres in vzpon SDSSOdhod SDSS iz vladePoskusi politi"ne strnitve pomladnih sil. Pridru!itev NDAkcija za po#tene volitve in volitve 1996Prvi poziv k oblikovanju razvojne koalicije $lanstvo v EPP in ED ter sprememba imenaRazgibano leto 2000: vladna kriza, spremembe v strankarski areni, Bajukova vlada in volitveCeljski kongres in pot navzgor%est zahtev opozicije za pove"anje stopnje demokracije v Sloveniji

IV. PRISPEVEK SDS K UTRDITVI SLOVENSKE DEMOKRACIJEZa"etek velike zgodbe – vodenje Slovenije in EUDose!ki vlade Janeza Jan#ePrispevek poslancev SDS Predsedovanje Evropski unijiZaustavitev SDS na volitvah v DZ 2008

V. SDS PRED NOVIMI IZZIVI Dvajset pomladi SDSSDS - stranka prihodnosti

SDS v #tevilkah SDS v gra&"ni podobiSDS na spletu www.sds.siSDS v dokumentih in slikah

7

101012

16161820242830

3333363739424446

474950

525356586365

676770

7579

103107

Dvajset pomladi SDS 7

Knjigi na pot

Konec lanskega leta smo ugoto!ili, da bi bilo dobro, "e bi stranka v letu, ko praznuje dvajse-tletnico, izdala knjigo, ki bi prikazala prehojeno pot. Naloge, ki mi je bila zaupana, sem se lotil z veseljem, "eprav ni bilo veliko "asa, pa tudi pot do podatko! in informacij o SDS, zlasti v za"etnem obdobju, zaradi razpr#enega arhiva ni bila najbolj lahka. Na drugi strani pa sem imel ta privilegij, da so mi kolegi in prijatelji na Trstenjako!i, kjer je po no!em sede$ SDS, in %ubi"evi, kjer deluje poslanska skupina SDS, vselej prisko"ili na pomo", ko sem jo potrebo!al.

Delo ni pisano po strogih znanstveno-razisko!alnih na"elih, ki vklju"ujejo tudi navajanje viro!, po!zetih iz dnevnega tiska, sekundarne literature ali razno!rstnih drugih viro!. Te-meljni namen knjige je dati osno!no informacijo in na enem mestu zbrati in opisati pomemb-ne procese, dogodke in osebnosti, ki so zaznamo!ale njeno dvajsetletno zgodo!ino. Lahko pa bo delo zaradi ogromnega #tevila podatko! in ocen slu$ilo kot podlaga za nadaljnja to!r-stna razisko!anja dela slo!enske zgodo!ine, ki je Slo!enkam in Slo!encem prinesla ogromno vrhuncev, npr. demokracijo, samostojno dr$avo, vklju"itev v evro-atlantske po!ezave in ne nazadnje predsedo!anje Evropski uniji. Pri vse teh velikih zgodbah je imela Slo!enska demo-kratska stranka pomembno vlogo.

Ob obilici podatko!, informacij in viro! se "lo!ek sre"a z manj prijetnim dejstvom - selekcijo gradiva. Enostavno je vse, kar se je v SDS ali v zvezi z njo zgodilo, preobse$no in prebogato, da bi bilo zajeto v ta zgodo!inski zapis. Prav verjetno pa je tudi, da sem spregledal kak pomem-ben dogodek ali ime. Naj mi bodo ti spregledi opro#"eni; moj namen je bil zajeti vse klju"no, kar je posebej zaznamo!alo strankinih dvajset pomladi. Poleg tega je zgodo!inska odma-knjenost od opisanega "asa #e tako majhna, da bo morda potrebno v prihodnosti spremeniti kak#no zapisano trditev, "e bodo na no!o zbrani podatki in dejstva kazali druga"no podobo.

Naj se na koncu zahvalim vsem, ki so mi pomagali pri tem naporu in tudi vsem tistim, ki so morali potrpeti, ker so bili zaradi ve"mese"nega dela prikraj#ani za mojo bli$ino.

V Destrniku, 20. 04. 2009

dr. Milan Zver


France Tom!i"

20. obletnica SDS je velik praznik; ne samo za na#e "lane, temve" za ve"ino slovenskega naroda, ki se nedvomno zaveda, da brez uvedbe ve"strankarskega sistema ne bi bilo svo-bodnih volitev, brez njih pa ne parlamentarne demokracije, ki je #ele omogo"ila plebi-scit in osamosvojitev Slovenije. Ko govorimo danes o SDS, pa, zgodovinsko gledano, ne moremo in ne smemo pozabiti velike Litostrojske stavke, ki se je dogajala med 9. in 15. decembrom 1987, torej 14 mesecev pred ustanovitvijo Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS), ki se je kasneje preimenovala v SDS.

Kaj pa se je tako posebnega zgodilo 15. decembra 1987? Zgodovinarji so na to letnico skoraj pozabili. Omenjajo jo le #e v zvezi s 57. #tevilko Nove revije. Ne razumem, zakaj ta-k#na ignoranca. Na ta dan se je namre" zgodilo nekaj prelomnega v komunisti"nem svetu, zato je o tem dogodku poro"ala ve"ina svetovnih agencij. O njem so razpravljali v central-nih komitejih komunisti"nih partij. Komunisti"ni re!imi #irom Evrope so spoznali, da izgubljajo tla pod nogami, saj bi se lahko to, kar se je zgodilo v Jugoslaviji, !e jutri zgodilo tudi pri njih. Namre", da stavkajo"i delavci poleg neodvisnih sindikatov, ustanovijo tudi opozicijsko stranko. Prav to pa se je zgodilo v Ljubljani. Oblast se je v sredo, 9. decembra '87, prvikrat po vojni sre"ala z izzivom, ki ga ni mogla obvladati. Ob silovitih demon-stracijah na tiso"e stavkajo"ih delavcev pred zgradbo Skup#"ine SRS in nato #e ob vdoru mno!ic v Cankarjev dom, v katerem smo izvolili stavkovni odbor, kriti"no spregovorili o enopartijskem sistemu in izrekli nezaupnico partijskemu sindikatu, se je do tedaj vsemo-go"na partijska struktura za"ela podirati. Oblast pa seveda ni slutila, kaj se bo zgodilo #est dni kasneje, 15. decembra 1987. $e bi vedela, bi ta dan marsikdo od nas do"akal v zaporu. Tako pa je bil na izrednem zboru prek #tiri tiso" stavkajo"ih delavcev ustanovljen iniciativ-ni odbor SDZS, prve stranke v povojni Jugoslaviji in tudi v vzhodnem bloku, ki naj bi do prvih svobodnih volitev delovala kot opozicijska stranka Zvezi komunistov Slovenije. Za predsednika smo izvolili dr. Franceta Bu"arja. Znano je, da Bu"ar kasneje mesta ni sprejel, od novorevija#ev je edino dr. Jo!e Pu"nik vstopil v Iniciativni odbor SDZS.

Danes je v Evropi raz#irjeno mnenje, da ima za padec Berlinskega zidu najve" zaslug polj-ska Solidarno'(. Resnica pa je ta, da je Solidarnost v vzhodnem bloku ponovno uvedla le sindikalni pluralizem. Kot je znano, je bila Solidarnost leta 1987 #e v globoki ilegali, njeno vodstvo pa je bilo v zaporih. In kako je na ustanovitev SDZS, oziroma iniciativnega odbora, reagirala tedanja oblast? Najbolj se je po"utila ogro!ena JLA, saj je !e mesec dni kasneje komanda 5. armadnega obmo"ja izdala zloglasni tajni dokument, ki ga je podpisal general Svetozar Vi#nji( in zaradi katerega je bila aretirana "etverica. Od tu dalje pa je zgodovinski potek o delovanju Bav"arjevega odbora, ustanavljanju strank, Demos-a in osamosvojitve Slovenije vsaj do neke mere objektiven. Iniciativni odbor SDZS oziroma kasneje SDS je tista stranka, ki je v partijskem enoumju prebijala led in kazala pot tudi drugim strankam, da smo lahko skupaj ustvarili to, kar imamo danes.

Iz go!ora na akademiji ob 20. obletnici SDS, Brdo pri Kranju, 16. februar 2009.

dr. Dimitrij Rupel

Po 20-tih letih, odkar smo bili prvi" skupaj, se je zgodilo marsikaj . Veliko je bilo poveli"e-vanja in olep#evanja, #e ve" pa je bilo pomanj#evanja in zanikanja tega, kar se je v resnici zgodilo. Ker nocoj ni mogo"e povedati vsega, se bom omejil na nekaj preprostih dejstev. V mno!ici razli"nih komentarjev o slovenski pomladi je bilo najve" #kode narejene dej-stvom.

Dejstvo je, da v za"etku leta 1989 ni bilo nobene neodvisne Slovenske dr!ave, ni bilo ne slovenske dr!ave ne slovenske vojske, ne slovenske diplomacije, Slovenska enciklopedija ni poznala pojma mednarodni odnosi, temve" le medrepubli#ki odnosi. Dejstvo je, da je bila takrat velikanska ve"ina "love#tva , velikanska ve"ina dr!avljanov Jugoslavije in zelo veliko Slovencev prepri"anih, da nikoli ne bo slovenske dr!ave, niti slovenske vojske niti slovenske diplomacije. Dejstvo je, da je bila Evropska unija pravljica, NATO pa je bil smr-tni sovra!nik. Ko sem sam slu!il jugoslovansko vojsko in ko sem stra!il pred kasarno, sem si moral zapisovati registrske #tevilke avtomobilov iz Italije, kajti to, so nam rekli, so sami agenti NATO. Dejstvo je, da smo imeli v za"etku leta 1989 enopartijski sistem, ki je ob-vladoval !ivljenje s pomo"jo jugoslovanskega policijskega, voja#kega in ideolo#kega apara-ta. Ustava, zakoni, sodi#"a in mediji so ustvarjali vtis, da sistem ni samo zakonit, ampak da je tudi zgodovinsko upravi"en in pravi"en. Dejstvo je, da je imela oseba, ki se ni strinjala z obstoje"im redom, ki ni bila poslu#na ali je sistemu nasprotovala, praviloma velike te!ave. Dejstvo je, da smo takrat, v za"etku leta 1989, devet mesecev pred padcem berlinskega zidu, ve" kot dve leti pred razpadom Jugoslavije in skoraj tri leta pred koncem Sovjetske zveze, ne glede na vse, v Ljubljani ustanovili nove demokrati"ne stranke. Dejstvo je, da je Slovenska demokrati"na zveza (SDZ), ki sem jo takrat vodil, skupaj s Socialdemokratsko zvezo Slovenije (SDZS) in drugimi strankami Demosa, predlagala, nato pa tudi uresni"ila program z dvema bistvenima to"kama: demokracija in neodvisnost. Dejstvo je, da smo dosegli mednarodno priznanje in se uveljavili v sredi#"u mednarodnega, predvsem evrop-skega !ivljenja. Dejstvo je, da smo s strankami, ki so ostale iz prej#njih "asov, ustvarili od-nose vklju"evanja in sodelovanja. Dejstvo je, da v Sloveniji v "asu vlade slovenske pomladi ni bilo lustracije, da smo povabili k sodelovanju vse dr!avne uradnike, "astnike, diplomate, ki so bili pripravljeni delati v korist Slovenije. Dejstvo, da se je taka politika, kolikor smo v na#ih strankah lahko vplivali nanjo, nadaljevala vse do najnovej#ega "asa. Dejstvo je, da danes ni ve" tako. Dejstvo je, da je bila na#a politika uspe#na in navsezadnje nagrajena z vlogami, ki jih je Slovenija igrala v mednarodnem !ivljenju. Dejstvo je, da brez Demosa, brez SDZ in drugih pomladnih strank, Slovenija ne bi bila danes niti neodvisna, niti de-mokrati"na dr!ava. Dejstvo pa je tudi, in s tem zaklju"im, da utegne ideolo#ka nestrpnost, kakr#ni smo pri"e v tem "asu, ogroziti polo!aj Slovenije.

Veseli me torej, gospe in gospodje, prijatelji, da sem lahko sodeloval v gibanju slovenske pomladi, da lahko v tej dru!bi praznujem njeno 20. obletnico in dovolite mi, da vzkli-knem na koncu, naj !ivi SDS, naj !ivi SDZ, naj !ivi slovenska pomlad, naj !ivi neodvisna, demokrati"na Slovenija.

Iz go!ora na akademiji ob 20. obletnici SDS, Brdo pri Kranju, 16. februar 2009.


SLOVENSKA POMLAD V OSEMDESETIH

Slovenska demokratska stranka je ime-la pomembno vlogo v novej#i slovenski zgodovini. Lahko celo ugotovimo, da si brez nje te!ko predstavljamo za"etek de-mokratizacije konec osemdesetih let, kot tudi kasnej#o tranzicijo v devetdesetih in kon"no konsolidacijo slovenske demokra-cije v zadnjih letih. Poskusimo se na kratko sprehoditi po tej poti, po kateri hodimo !e dvajset let.

Idejna in politi"na dedi!"ina

Politi"ne stranke oblikujejo svojo identite-to in utrjujejo svojo legitimnost na razli"-ne na"ine. Toda le nekatere "rpajo idejne, programske in vrednotne osnove iz bogate zakladnice slovenske politi"ne zgodovine, ki premore evropsko primerljiva gibanja in stranke, pa tudi politi"ne osebnosti, brez katerih kasnej#a slovenska zgodovina ne bi bila tak#na, kakr#na je.

Slovenska politi"na zgodovina je izjemno bogata. Konec 19. stoletja jo je zaznamo-vala modernizacija dru!benega !ivljenja. Na podro"ju politi"nega se ka!e v vse ve-"ji pluralizaciji oziroma politi"ni diferen-ciaciji. Nastalo je nekaj politi"nih gibanj mednarodnih razse!nosti, npr. kr#"ansko-socialno, liberalno in socialisti"no, ki so spodbudila politi"ne delitve znotraj naci-onalnih kulturnopoliti"nih prostorov. Na-rodno prebujenje, slogo in zanos iz konca #estdesetih in za"etka sedemdesetih let devetnajstega stoletja je deloma potisnilo v ozadje “lo"evanje duhov”, kot so poime-novali politi"no diferenciacijo. Najprej sta nastala dva prepoznavna idejna in politi"na tabora. Liberalci so si lastili narodno budi-

teljstvo, poudarjali so potrebo po industri-alizaciji in sploh modernem gospodarskem razvoju ter individualni svobodi, katoli#ki tabor pa je pridobival zaupanje javnosti s propagiranjem tradicionalnih vrednot slovenske kulture in katoli#ke vere. V osemdesetih letih je ideolo#ki spopad po-stal povsem odkrit, najbolj pa sta ga poo-sebljala pisatelj Ivan Tav"ar in #kof Anton Mahni". V tem kontekstu spopada se je rojeval #e tretji, socialisti"ni tabor. Tako so Slovenci vse do druge svetovne vojne 'poli-ti"no' !iveli v treh taborih ali blokih, treh malih svetovih, ki so se v"asih hudo spopa-dali med seboj. Kr#"anski socialist Edvard Kocbek je konec tridesetih dal slikovito primerjavo, da je katoli#kemu konservativ-cu bli!e protikomunisti"ni Japonec kot pa slovenski liberalec.

Ne glede na nenehna ideolo#ka in politi"na soo"enja so imeli predstavniki vseh treh ta-borov pomembno vlogo pri modernizaciji slovenskega politi"nega !ivljenja. Spodbu-jali so nastanek demokrati"nih politi"nih struktur in tudi demokrati"ne politi"ne kulture. Vendar politi"nih delitev s konca devetnajstega in prve polovice dvajsetega stoletja ni mogo"e preslikati v dana#nji "as. Danes ni politi"ne stranke, ki bi si lahko ekskluzivno lastila katerokoli tradicijo s konca devetnajstega in prve polovice dvaj-setega stoletja. Socialna podoba dru!be se je spremenila, dejavniki, ki vplivajo na politi"no izbiro, pa prav tako. Neko" je bil socialni status posameznika klju"en tudi pri politi"ni izbiri. Danes igrajo pri tem kulturni dejavniki, kot je npr. vrednotna usmeritev posameznika, pomembnej#o vlogo.

SDS se sklicuje na bogato politi"no tradi-cijo, ki jo zastopajo Janez Evangelist Krek, Ivan Cankar, Albin Prepeluh in drugi, ki so

se zavzemali za socialno in narodno idejo. V tem oziru so pomemben idejni vir zgo-dnji, pa tudi mladi liberalci iz tridesetih let. Poglejmo na kratko del te dedi#"ine.

Janez Evangelist Krek (1865 - 1917), je prvi glasnik demokracije na Slovenskem in zagotovo najpomembnej#i politik v za-"etku 20. stoletja. Prvi je konceptualno in prakti"no povezal narodni in socialni interes ter z mo"nim zadru!nim gibanjem uspel zaustaviti nazadovanje gospodarstva na slovenskem pode!elju. S svojim stro-kovnim delom je utiral ledino demokra-ti"nemu izobra!evanju in usposabljanju politi"no ve"inoma neukega in neizku#e-nega prebivalca tedanje Slovenije. Znana je njegova misel, da je 'bolj#a najradikalnej#a demokracija kot trino#ki absolutizem'. Bil je prvi, ki je znotraj katoli#kega politi"ne-ga kroga promoviral demokracijo kot tisto politi"no obliko, ki bo najbolj koristila slovenskim socialnim in tudi narodnim interesom. Prepri"an je bil, da demokraci-ja nosi demokrati"ne potenciale predvsem za male narode v monarhiji. Opozarjal je konservativce, da je svet postal demokrati-"en in da mora demokracija postati lastna vsem politi"nim usmeritvam.

Dedi#"ina Kreka je neizmerna. Vplival je tako na kr#"ansko socialno gibanje, kot tudi na kr#"anske socialiste in del socialde-mokratskega oziroma socialisti"nega giba-nja.

Ivan Cankar (1876 - 1918) je zagotovo najbolj pronicljiv kritik liberalnih, kr#"an-sko-ljudskih in socialisti"nih politikov in seveda dru!benih ter politi"nih razmer na Slovenskem v za"etku 20. stoletja. Leta 1907 se je na listi socialdemokratov aktiv-no udele!il prvih demokrati"nih volitev v tedanji monarhiji. Tudi on je povezal

socialno in narodno vpra#anje. Cankar je posebej izpostavljal jezikovno in kulturno dimenzijo, slovenski narod pa je videl v dru!ini evropskih narodov. Jugoslovansko vpra#anje je bilo zanj le politi"no vpra#a-nje, nikakor ne kulturno.

Ivan Cankar je svojo vpetost v politiko pospremil z mnogimi politi"nimi "rtica-mi, glosami, poro"ili in drugimi prispevki. Tisti, ki jih pozna, lahko doume vso tragi-komi"no podobnost slovenskega politi"-nega prizori#"a neko" in danes. Kot da se zgodovina ponavlja, kot da se po stoletnem tavanju po vesolju vnovi" vra"a odmev z neopore"no istostjo. Cankar je v svojih kriti"nih pripombah na takratno sloven-sko politiko dal vrsto koristnih napotkov, ki so aktualni tudi danes. Tako je npr. dejal, da je »stranka !ivo bitje, ne mrtev kamen, ki se razvija z narodom in da je !ivljenje na-roda tudi njeno !ivljenje, trpljenje naroda njeno trpljenje, mo" naroda - njena mo". $e se tega ne zaveda, se sama izlu#"i iz nje-ga, postane tujka v doma"i hi#i; in sodba ji je pisana. Strankarska politika mora imeti idejo, vizijo. Ljudje potrebujejo tudi 'idejni kruh'«, je poudarjal Cankar, ko je kritizi-ral pretirano materialisti"no usmerjenost politi"nih strank.

V bistvu je bil oster kritik politi"ne nemo-rale, tiste, ki je uprizarjala gonjo zoper pro-sveto, izobra!enstvo in svobodnega duha na eni strani, kot tudi one, ki je nenehno udrihala "ez vero in tradicionalne sloven-ske vrednote. V slovensko politiko je vna#al ve" duha, morale, o"i#"enja in pomlajenja. Vse to utemeljeno s trdno vero v slovenski narod, socialno pravi"nost in kulturo.

Albin Prepeluh (Abditus) (1881-1937) je poleg Cankarja brez dvoma najodli"-nej#i analitik politi"nih razmer v svojem

Slovenska pomlad v osemdesetih Slovenska pomlad v osemdesetih


"asu. Pomembno je njegovo pojmovanje demokracije, ki jo je vezal na avtonomijo posameznika, naroda in dru!benih sku-pin. Najslab#i je sistem - je pisal v konte-kstu nastajanja jugoslovanske dr!ave, ki iz razli"nosti napravi 'enoli"no kasarno'. Kako prero#ko se je Prepeluh !e v svojem znamenitem delu Problemi malega naroda (1918) zavzemal za "im ve"jo samostoj-nost slovenskega naroda. Kasneje je svoje zahteve #e stopnjeval in jih po Na#ih zapi-skih, Demokraciji in Novih zapiskih obja-vljal #e v "asopisu Avtonomist, ki ga je usta-novil z Dragotinom Lon"arjem. )e v 'Na#i poslanici', ki jo je podpisala vrsta najugle-dnej#ih slovenskih izobra!encev, je zapisal, da je #ele suverena dr!ava temelj svobodne federacije narodov in da le na tem temelju lahko prepre"imo izkori#"anje manj#ih na-rodov.

Prepeluh je vsestransko utemeljeval nuj-nost slovenske samostojnosti, celo z an-tropolo#kimi in kulturnopoliti"nimi ar-gumenti. Dokazoval je, da so nekatere “univerzalije” Slovencev globoko zasidrane v slovenski kulturi in tradiciji ter da se kot take nepremostljivo razlikujejo od drugih.1

Z nastankom jugoslovanske dr!ave in ka-sneje kraljevine je strankarsko !ivljenje na Slovenskem mo"no o!ivelo. Na !alost je ostalo brez dveh velikanov, Kreka in Can-karja. Vstop v nov dr!avni okvir je zahteval od politi"nih strank, da so se za"ele med seboj tudi strankarsko povezovati. Povezo-vale so se tudi na #ir#i mednarodni ravni. Dvajseta, predvsem pa trideseta leta, so bila v politi"no idejnem smislu zelo zani-miva, tako kot tudi v Evropi. Morda so bila primerljiva z osemdesetimi leti dvajsetega stoletja, ko sta se na novo vzpostavljali de-mokracija in nova politi"na kultura.

Pred drugo svetovno vojno so se uveljavili tudi nedemokrati"ni politi"ni koncepti, od radikalnih korporativnih (npr. stanovski) modelov do nacizma, fa#izma in komuniz-ma. Po velikem vzponu demokrati"ne mi-sli in prakse takoj po 1. svetovni vojni, je demokracija kmalu podlegla totalitarnim sistemom v dobr#nem delu Evrope.

Okupacija, dr!avljanska vojna in revoluci-ja so na na#ih tleh dokon"no odpravile !e tako mo"no okrnjeno demokracijo pred-vojnega "asa. Dokon"no jo je potolkel re-volucionarni teror, ki ga je nad biv#imi po-liti"nimi strankami uprizarjala medvojna in povojna revolucionarna oblast.

Somrak demokracije je na Slovenskem tra-jal vse do konca osemdesetih let.

Dru#bene in kulturne razmere v osemdesetih

Ve"krat se vpra#amo, kaj ali kdo spreminja dru!bo, svet okoli nas? Zakaj se dogajajo tektonski premiki v dolo"enih zgodovin-skih obdobjih? Prihajajo klju"ni impulzi za spremembe od zunanjih, mednaro-dnih, geostrate#kih dejavnikov, ali morda od notranjih. Imajo pri tem materialne, npr. gospodarske okoli#"ine, ve"jo vlogo kot kulturne? Morda prispevajo odlo"ilen razvojni premik (nove) elite, morda 'nae-lektrene' mno!ice? In "e se vpra#amo bolj konkretno, kdo ali kaj je spodbudil nasta-nek slovenske pomladi, ki je dosegla vi#ek v osamosvojitvi in demokratizaciji? Ni lah-ko odgovoriti, a je vredno truda.

Splet dejavnikov, ki je vplival na spremem-be, in ki je denimo spodbudil slovensko pomlad, je nedvomno #irok in komple-ksen. Vsekakor sta bila za tektonske premi-ke v osemdesetih potrebna vsaj dva nujna predpogoja.

Prvi je bil dovolj velika prozornost obsto-je"ega totalitarnega sistema (noben tota-litarni sistem ni neprodu#en: Pu"nikova teza), ki je bil v osemdesetih prisiljen dopu-#"ati prostor inovativni in kreativni civilni dru!bi v sferah kulture in tudi alternativne politike. K temu sodi tudi ustrezna politi"-na kultura kot na"in zaznave, razumevanja, osmi#ljanja dru!bene stvarnosti, ki je na-stajala na novo, deloma pod ugodnimi zu-nanjimi kulturnimi vplivi, deloma pa se je prebujala po nekaj desetletnem 'prisilnem' po"itku.

Drug predpogoj za to pa je obstoj in pri-pravljenost politi"nih akterjev, da spreme-nijo, kar je treba spremeniti. In v Sloveniji je nova elita nastajala, deloma iz liberal-nih delov obstoje"ih politi"nih struktur, v glavnem pa neodvisno od t.i. etablirane politike, ki je bila pobudnik modernizacije slovenske dru!be.

Nove dru!bene in politi"ne elite, ki so pro-movirale modernizacijo dru!benega in po-liti"nega !ivljenja, so delovale v razmerah, ko je socializem izrazito izgubljal legiti-mnost, "e jo je kdaj sploh imel, Jugoslavija pa je pokala po #ivih. Na mestu starega vre-dnotnega obrazca (socializem, samoupra-vljanje, bratstvo in enotnost, enakost itd.) je nastajal nov obrazec vrednot, ki je teme-ljil na spo#tovanju "lovekovih pravic in svo-bo#"in, demokracije, svobode, domoljubja. Namesto umetnih dru!benih struktur, kot so delegatski sistem, dogovorno gospodar-stvo (zdru!eno delo), dru!benopoliti"ne organizacije, socializem, so ljudje hoteli demokracijo, tr!no gospodarstvo, social-no dr!avo in neodvisne politi"ne stranke. Nova kultura za nove strukture. Vladavina partije je izgubljala javno podporo, edino nasilje bi jo lahko ohranilo na oblasti, pa #e to verjetno le kratkotrajno. Dejstvo je,

da je vsak sistem ume#"en v dano kultur-no okolje. $e ni zaupanja v institucije, se pojavi kriza legitimnosti, ki je "isti kulturni fenomen.2

Kulturne predispozicije so torej pomem-ben, celo nujen pogoj za demokratizacijo in uvajanje stabilne demokracije, vendar #e ne zadosten. Za temeljite spremembe sta potrebni ustrezna dru!bena klima in poli-ti"ni kontekst, ki spremembe spodbudita.

Ob koncu osemdesetih let je bila v Sloveni-ji huda, akutna (Pu"nik) gospodarska kri-za z npr. 11.000 odstotno in*acijo, te!kimi socialnimi razmerami, slabimi odnosi v ju-goslovanski federaciji ipd. Na drugi strani pa je potekal proces liberalizacije, o!ivlja-nja civilne dru!be, potekale so mno!i"ne javne razprave o demokraciji, politi"nem pluralizmu, "lovekovih pravicah in svobo-#"inah (ki jih je spodbudil znameniti pro-ces proti Jan#i, Bor#tnerju, Tasi"u in Zavr-lu), odnosih v federaciji, skratka, dodobra se je razvila neodvisna javnost, temelj vsa-kr#ne demokracije.

Leta 1989 je bila civilna dru!ba !e dodo-bra razvita. V tem letu je potekala !ivahna razprava o ustavnih spremembah, v okviru katere je potekala razprava tudi o drugih vitalnih vpra#anjih, povezanih s sloven-sko pomladjo. Konec februarja 1989 je bil ustanovljen Zbor za ustavo, v katerem so sodelovali predstavniki Dru#tva pisateljev Slovenije, Odbora za varstvo "lovekovih pravic, Slovenske kme"ke zveze, novona-stalih Socialdemokratske zveze Sloveni-je in Slovenske demokrati"ne zveze ter Zveze socialisti"ne mladine Slovenije in Univerzitetne konference ZSMS. Zbor, ki se je zavzemal tudi za pravno dr!avo, plu-ralisti"no demokracijo, svobodno zdru-!evanje ljudi, "lovekove pravice itd, je bil

2. V kratkem "asu seveda ni mogo"e zaznati velike kulturne transformacije na nacionalni ravni. Celo ko-munisti"ni sistem desetletja ni uspel trajneje vsiliti v pod-zavest ljudi svojega obrazca vrednot. Dolo"ene vrednotne orientacije so bile desetletja v permanentnem kon&iktu z vladajo"imi normami, ki jih je vzpostavil komunisti"-ni sistem. Ravno v tem kon-&iktu med vrednotami, ki lo"ujejo med »dobrim« in »slabim«, ki so bolj globoke duho!ne usedline "lo!eko!e kulture, in normami - ki kot od zunaj dolo"ajo vzorce vedenja na liniji prav - na-robe in na katerih temelji vsakokratna dru$bena struk-tura - ti"i eden od razlogo! za razkroj komunizma. Le dru$beni in politi"ni sistem, ki temelji na demokrati"ni kulturi, je lahko dolgoro"no stabilen.

1. Rezultati !olitev v ustavo-dajno skup#"ino so ga vzpod-budili, da je napisal razpravo Slo!enstvo, jugoslo!anstvo in socializem (Na#i zapiski, 1920). V njej razlikuje med “zahodnim” - slo!enskim tipom politi"ne kulture in “vzhodnim”, srbskim. Ugota-vljal je, da je po dr$avi ve"ina delavcev !olila komuniste, ne pa socialdemokrate, razen v Slo!eniji (in nekaj v Voj-!odini). Volitve naj bi potr-dile tezo, da je komunizem primernej#i za civilizacijsko manj razvite dru$be, zato je “vzhodna prikazen”. Za zahodno kulturo naj bi bil zna"ilen politi"no diferenci-ran in socialno segmentiran prostor, avtonomizem, in-dividualizem, relativisti"en odnos do dr$ave, ideolo#ka diferenciacija, samouprava ljudstva in posledi"no social-demokratizem. Za vzhodni tip politi"ne kulture pa po-liti"no konsolidiran prostor, centralizem, uni'acija, feti# zvestobe, idejna homogenost, podvr$enost diktaturi in ko-munizem.

Slovenska pomlad v osemdesetih Slovenska pomlad v osemdesetih


prvo zdru!eno opozicijsko gibanje, ki ga je zdru!eval predvsem en cilj - sprememba ustave v smeri vladavine prava in demokra-cije. Septembra istega leta so bili sprejeti ustavni amandmaji, ki so ukinili dolo"ilo o vodilni vlogi ZKS.

Gibanje za novo ustavo je imelo velik po-men pri zavra"anju unitaristi"nega poskusa jugoslovanskih oblasti, da spremeni ustavo v nasprotni smeri od pri"akovanj sloven-ske javnosti. Objavili so poziv slovenskim oblastem, naj zavrnejo predlagane spre-membe, a ga je eden od stebrov tedanjega re!ima, predsednik RK SZDL Jo!e Smole, ozna"il za narodno izdajstvo. Ne glede na to je bil demokrati"ni pritisk premo"an in stvari so #le normalno pot.

Vsi ti procesi so se dogajali pod vtisom sodnega procesa proti Janezu Jan#i, ki je postal simbol boja za "lovekove pravice in svobo#"ine na Slovenskem. Tedaj so ga obsodili na 18 mesecev zapora. Sojenje je potekalo v srbohrva#kem jeziku brez priso-tnosti javnosti, prav tako pa ni smel imeti svojega odvetnika. Po pravnomo"nosti sodbe, maja leta 1989, ga je slovenska ko-munisti"na oblast ponovno aretirala (tako kot ga je leto prej in predala JLA) in ga poslala na prestajanje kazni, najprej v naj-stro!ji slovenski zapor na Dob pri Mirni, ter ga #ele po ponovnih demonstracijah premestila v odprti tip zapora na Igu. Na teh demonstracijah je bila prvi" prebrana Majni#ka deklaracija 1989, v kateri je opo-zicija zahtevala demokrati"no in suvereno Slovenijo ter spo#tovanje "lovekovih pra-vic.

Vse nove oblike civilno-dru!benega upor-ni#tva so sooblikovale novo demokrati"no javnost, ki je z zavzemanjem za "lovekove pravice ob sodnem procesu proti "etverici

vse bolj o"itno stopala na politi"no sce-no. A tudi demokrati"na sporo"ilnost 57. #tevilke Nove revije je #e mo"no delovala. Ljudje so proces proti "etverici razumeli ne le kot kr#enje temeljnih "lovekovih pravic, ampak tudi kot hotenje nedemokrati"nih sil, da zaustavijo liberalizacijo in podredi-jo Slovenijo Srbiji. V Odboru za varstvo "lovekovih pravic (vodil Igor Bav"ar), ki je bil mo"an dejavnik liberalizacije politi"-nih razmer in najpopularnej#a organizacija slovenske civilne dru!be v "asu slovenske pomladi, je bila zbrana skupina ljudi, ki so v naslednjih mesecih ustanavljali prve slo-venske politi"ne stranke po letu 1945.

Stara politi"na nomenklatura, zlasti ZKS, pa tudi SZDL, ZSMS, re!imski sindikat in zveza borcev je v letu 1989 dobila realno politi"no alternativo. V knjigi »Sedem let pozneje« je objavljen dokument, ki govori o politi"nih aktivnostih v tedanjih obla-stnih organih junija 1989, ki ga je pripravil predsednik Skup#"ine SRS Miran Potr". Iz dokumenta jasno izhaja, da sta bila za partijsko in dr!avno vrhu#ko glavni nevar-nosti Milo#evi" na eni strani in nastajajo"a opozicija na drugi. Iz dokumenta je tudi razvidno, da stara nomenklatura ni igrala pozitivne vloge pri modernizaciji dru!be-nih in politi"nih struktur. Udba je nadzira-la celo medije, ki so karkoli pisali o procesu JBTZ. 3

)e nastali Kme"ki zvezi (1988) - ki se sicer javno ni deklarirala za politi"no alternati-vo, so se pridru!ile nove politi"ne zveze, ki so bile tujek v tedaj #e veljavnem poli-ti"nem sistemu. Zato so jih hoteli uokviriti v obstoje"e forme, zlasti SZDL. “Okrogla miza” je bila ponekod v tujini !e uveljavlje-na oblika sodelovanja med starimi in no-vimi politiki, a se to v Sloveniji ob koncu 1989 ni obneslo, saj je dr. Jo!e Pu"nik, ne-

sporni voditelj politi"ne alternative, spo-znal pasti vklju"itve (nepripravljenost no-menklature na demokrati"ne spremembe). Zato je prekinil sodelovanje z njimi.

Bolj ko so se na Slovenskem pojavljala politi"na gibanja in kasneje tudi politi"-ne stranke, v ve"ji meri si je demokracija v dnevno politi"nem !argonu priborila domovinsko pravico. Da je bila na Slo-venskem tako !iva in pristna, sta vsaj dva razloga. Prvi je ta, da je demokracija kot vrednota obstajala v tradicionalni slo-venski zavesti. Drugi pogoj pa je bil, da je Slovenija premogla ljudi in skupine, ki so odgovornost za uvajanje demokrati"nih struktur prevzeli na svoja ramena. Govo-rica demokracije je zmagovala iz dneva v dan, dokler je niso kot edino legitimno, vsaj formalno in z zamikom, sprejeli tudi dotedanji ne-demokrati. Slovenski prehod v demokracijo bi s Huntingtonovim jezi-kom lahko ozna"ili za rupturo, torej za do-kaj temeljit prelom, ki so ga spodbudile, in katerega nosilke so bile nove politi"ne sile.

3. Vrho!no sodi#"e je #ele leta 1995 sprejelo sodbo, s katero so bili Jan#a, Bor#tner, Zavrl in Tasi" razgla#eni za nedol-$ne.

Slovenska pomlad v osemdesetih Nastanek SDZ in SDZS


NASTANEK SDZ in SDZS

Ustanovitev SDZ

Sredi osemdesetih je nastalo veliko nevla-dnih organizacij, novih dru!benih gibanj, ki se niso popolnoma vklju"ile v obstoje"e re!imske strukture. Nastajala so mirovna, ekolo#ka, duhovna gibanja, novi mediji, zlasti na kulturnem podro"ju, kjer sta led prebijali Nova revija in Mladina. Samo vpra#anje "asa je bilo, kdaj se bo ta novi prostor svobodne civilne dru!be raz#iril tudi na raven politike. %e pod socializmom se je oblikovala civilna dru!ba, ki je predstavljala 'teren' za vse te novosti. Koncepti demokracije, "lovekovih pravic in svobo#"in, pluralizma, proti-mi-litarizma, ekologizma, spo#tovanja prava ipd. so si morali najprej priboriti ustrezno legitimnost v javnih razpravah, v javni go-vorici. Ob zatonu socializma se ni v nobeni dr!avi civilna dru!ba tako vsestransko raz-vila kot prav v Sloveniji. Ustanovitev novih politi"nih zvez, bolj ali manj neodvisnih od vpliva stare nomen-klature, se je ob tako razviti civilni dru!bi pravzaprav morala zgoditi. Slovenska de-mokrati"na zveza je bila ustanovljena 11. januarja 1989, Socialdemokratska zveza Slovenije 16. februarja 1989. Kmalu so se jima pridru!ili #e Slovensko kr#"ansko socialno gibanje (10. marca 1989), pa tudi Me#"anska zelena stranka (31. marca 1989), Zeleni Slovenije (11. junija 1989), Slovenska obrtni#ka stranka (27. decem-bra 1989) ter naslednje leto #e Slovenska obrtni#ko podjetni#ka stranka (1. februarja 1990) in Sivi panterji (18. januarja 1990).

Med najbolj znamenite politi"ne projekte razvijajo"e se civilne dru!be v Sloveniji za-gotovo sodi ustanovitev Slovenske demo-krati"ne zveze. Ideja o novi organizacijski povezavi slovenskih kulturnih delavcev ali bolje slovenskih razumnikov, je iz#la iz pobude, dane !e na 1. zboru slovenskih kulturnih delavcev 2. junija 1988. Pri tem je imel klju"no vlogo dr. Dimitrij Rupel. Naletela je na ugoden odmev tudi pri Dru#tvu slovenskih pisateljev in Slovenski matici. Iniciativni odbor je pod Ruplo-vim vodstvom 12. oktobra 1988 sprejel Programske teze bodo"e zveze, objavlje-ne !e decembra 1988, ki jih je predstavil na 2. sklicu Zbora slovenskih kulturnih delavcev sredi novembra 1988. Decem-bra 1988 jih je #ef slovenske partije Milan Ku"an ostro kritiziral, #e posebej tezo, da je Jugoslavija le pogodbena skupnost, in to, da se v nastajajo"i demokrati"ni zvezi odpovedujejo socializmu in samoupravlja-nju. Teze so v javnosti mo"no odmevale. Konsenza o tem, da bi se organizirali kot politi"na organizacija, v vodstvu nasta-jajo"e zveze #e ni bilo. Potrebo po poli-ti"ni organiziranosti sta poudarjala zlasti &lozof dr. Ivo Urban"i", ki je bil eden od osrednjih akterjev znamenite 57. #t Nove revije, in v Dru#tvu slovenskih pisateljev mag. Rudi %eligo. Kmalu je to stali#"e pre-vladalo. Priprave na ustanovni kongres so bile zelo burne. Oblast je nastajanje novih politi"nih struktur zelo vznemirjalo, te!ko so prena#ali dejstvo, da se !elijo organizi-rati izven obstoje"ih struktur, zato so jih v sozvo"ju z mediji, ki so prav tako te!ko 'po!irali' modernizacijo politi"nega !ivlje-nja, tla"ili skupaj s starimi transmisijskimi dru!benopoliti"nimi organizacijami. Sta-ra nomenklatura se je trudila, da ne bi ni" ostalo zunaj sistema, zunaj nadzora.

Ve" kot 1400 ljudi vseh generacij se je 11. januarja 1989 zbralo v veliki dvorani Can-karjevega doma. Dr. Dimitrij Rupel je bil izvoljen za predsednika. Ob spoznanju grenke resnice, da bo nova zveza v za"etku morala (legalno) delovati znotraj tedanje re!imske krovne organizacije SZDL, je po-udaril, da bo, ne glede na to, 'avtonomen subjekt', opozicija 'brez-opozcijskemu' sis-temu in '#ola demokracije'. $lani Izvr#nega odbora SDZ so postali Janez Jan#a, Ivan Oman, Veno Taufer, dr. Alojz Kri!man, dr. Hubert Po!arnik, dr. Toma! Pisanski, dr. Bo#tjan M. Zupan"i" in Samo Resnik.4

Na kasnej#em, prvem rednem kongresu 24. in 25. junija 1989 v Mariboru, je bil za predsednika SDZ izvoljen dr. Hubert Po-!arnik, njen 'ustanovni' predsednik dr. Ru-pel pa je od#el na dalj#e #tudijsko bivanje v ZDA. Podpredsednika sta postala Janez Jan#a, ki je kasneje postal tudi predsednik Sveta SDZ, in dr. Rajko Pirnat. Na mari-borskem kongresu so sprejeli tudi Pravila o delovanju SDZ, ki so jih po sprejemu Zakona o politi"nem zdru!evanju na pre-dlog IO SDZ dopolnili in preimenovali v Statut.

Konec 1989 se je zveza vklju"ila v dru!i-no Demos, o "emer bo #e govora v nada-ljevanju. Stranka je z velikim optimizmom pri"akovala nedeljo, 8. aprila 1990, prazni-"en dan, ko so bile prve svobodne demo-krati"ne volitve po drugi svetovni vojni na Slovenskem. Republi#ka volilna komisija je zmago Demosa uradno potrdila #ele 16. aprila 1990. Demos je osvojil 47 mest v dru!benopoliti"nem (58,75 %), 51 mest v zboru ob"in (63,75 %) ter 29 mest v zboru zdru!enega dela (36,25 %). Tako je bilo v 240 "lanski republi#ki skup#"ini kar 127 Demosovih poslancev (52,91 %).

Toda, kako je bilo s SDZ? Na listi SDZ so bili v dru!benopoliti"ni zbor izvoljeni: dr. France Bu"ar, mag. Spomenka Hribar, Janez Jan#a (v 3. volilni enoti je dosegel najbolj#i rezultat), Anton Per#ak, dr. Raj-ko Pirnat, dr. Hubert Po!arnik, mag. Rudi %eligo in Anton Toma!i". V zbor ob"in so bili izvoljeni Janez $ernej, Janez Gale, dr. Cvetko Gradi#ar, Alojz Jamnik, mag. Franc Kova", Tone Kramari", dr. Marjan Mlaker, Toma! Pav#i", Niko Rainer, Janez Stariha, Marcel %tefan"i" in dr. Anton )unter. V zbor zdru!enega dela so bili izvoljeni dr. Irena Keber, Vlado Puc, dr. Primo! Rode, Fran"ek Rudolf in Andrej %ter.

SDZ je prejela 9,51% (102.930 glasov), manj kot Slovenska kme"ka zveza in manj kot Slovenski kr#"anski demokrati (12,98 %). To je bilo dejansko razo"aranje, saj so vsi pri"akovali, da bo stranka z najve" in-telektualnega potenciala znotraj Demosa dobila mandatarja. 5

Predsednik skup#"ine je postal eden najv-plivnej#ih "lanov SDZ dr. France Bu"ar. Novoizvoljena slovenska skup#"ina se je konstituirala 17. maja 1990. Na drugem zasedanju skup#"ine sredi maja 1990 je bila izvoljena Demosova vlada, ki ji je predsedoval Lojze Peterle v sestavi Lojze Peterle – predsednik, dr. Jo!e Mencinger – podpredsednik (za gospodarstvo), Mati-ja Male#i" – podpredsednik (za dru!bene dejavnosti), dr. Leo %e#erko – podpred-sednik (za varstvo okolja in regionalni razvoj), Marko Kranjec (&nance), Janez Jan#a (obramba), Igor Bav"ar (notranje zadeve), dr. Dimitrij Rupel (mednarodno sodelovanje), dr. Rajko Pirnat (pravosodje in uprava), Jo!ica Puhar (delo), Igor Umek (dru!beno planiranje), Stane Stani" (in-formiranje), Lojze Janko (zakonodaja), Miha Jazbin#ek (varstvo okolja in urejanje

5. V tem "asu je postalo ak-tualno vpra#anje !odenja no!e Demoso!e vlade, ki je dobila prepri"ljivo ve"ino v najpomembnej#em dru$-benopoliti"nem zboru. Za-dnji mesec pred !olitvami so se predsedniki Demoso!ih strank med drugim dogo!ori-li, da bo mandatar pa" tisti, katerega stranka bo dobila najve" glaso! v DPZ. Takrat verjetno ni bilo "lo!eka, ki bi dvomil v najbolj#i rezultat SDZ, ki je zdru$evala ve"ino slo!enskih izobra$encev. Z uspehom SKD pa je nastala no!a situacija. Glede na to, da so bili v SKD najprej to vlogo pripravljeni prepustiti dr. Jo$etu Pu"niku (in samo njemu), lahko sklepamo, da je prvo mesto na !olitvah presenetilo tudi njih same in da so v predsedniku SDZS vendarle videli mo$a, ki je sposoben in primeren !oditi slo!ensko demokrati"no vla-do, v kateri bo delo!ala tudi SKD kot stranka relativne ve"ine. S soglasjem SKD je Svet Demosa predlagal, da prevzame !odenje vlade dr. Jo$e Pu"nik, ki si je vzel dan za premislek o predlogu. Ti-sti ve"er, tako Slivnik v knjigi Ku"ano! klan, ga je poklicala Spomenka Hribar in pred-sednika SDZS odvra"ala od tega, da bi prevzel ponujeno mu funkcijo. Naslednje jutro se je sestal #e z Lojzetom Pe-terletom, ki je bil nenadoma pripravljen sam !oditi vlado. Tudi na stranki naj bi se tako zmenili.

4. Odzivi na ustano!itev SDZ so bili ve"inoma bur-ni in izrazito nenaklonjeni. Bor"evske organizacije so SDZ celo obto$ile, da razbi-jajo jugoslo!ansko federacijo.

Nastanek SDZ in SDZS Nastanek SDZ in SDZS


prostora), dr. Miha Tom#i" (energetika), Izidor Rejc (industrija in gradbeni#tvo), Ingo Pa# (turizem in gostinstvo), dr. Katja Boh (zdravstvo in socialno varstvo), dr. Peter Vencelj (vzgoja in izobra!evanje), dr. Andrej Capuder (kultura), dr. Peter Tan-cig (raziskovalna dejavnost), Maks Bastl (trg in splo#ne gospodarske zadeve), Vik-tor Brezar (drobno gospodarstvo), dr. Jo!e Osterc (kmetijstvo, gospodarstvo in pre-hrana), Marjan Krajnc (promet in zveze), Franc Gode#a (borci in voja#ki invalidi) in dr. Janez Dular (Slovenci po svetu).

SDZ je dobila pomembne dr!avotvorne resorje, ne pa tudi gospodarskih. In prav to je postal kasneje kamen spotike znotraj SDZ in Demosa.

Dr#avotvorna SDZ

23. in 24. junija 1990, kmalu po prvih demokrati"nih volitvah v Sloveniji, je bil v Ljubljani 2. kongres SDZ. Na njem so sprejeli program, ki je dopolnjeval, aktua-liziral in nadomestil prej#nje programske dokumente (Programsko izjavo z 11. janu-arja 1989, Program SDZ z mariborskega kongresa in Evropski manifest iz decembra 1989).6 V novem programu so poudarili vlogo prvih volitev in uresni"itev enega od pomembnih ciljev SDZ, to je uvedba parlamentarne demokracije. Izpostavili so tudi veliko vlogo "lanov SDZ pri oblikova-nju prvega osnutka nove slovenske ustave ter pripravi in obrambi Majni#ke deklara-cije 1989. Poudarili so tudi vlogo posame-znikov iz vrst SDZ pri 57. #tevilki Nove revije (1987) itd.

V Programu SDZ so poudarili nujnost 'o"i#"enja in pomlajenja' stranke, organi-zacijsko naj bi jo utrdili z novim statutom.

Zanimive so razlike, ki so se pojavile od na-stanka prvotnega besedila programa, ki je bil bolj jasen, od kasnej#ih dodatkov, ki je z abstraktno sociolo#ko terminologijo precej otopil programsko besedilo. SDZ so opre-delili kot stranko, ki naj »formulira interes nacionalne celote in vseh njenih mnogo-terih notranjih sestavin. Pri tem izhajamo iz prepri"anja, da le vse ve"ja raz"lenjenost in relativna samostojnost ter razvita mo" "lenov oziroma sestavin celotnega naci-onalnega sistema, vse do posameznikov, krepi tudi sistem kot celoto. Zato interes celote ni homogenizacija, ampak visoka raz"lenjenost, mnogoterost in mo" njenih sestavin«. Stranko so hoteli upodobiti kot vseljudsko, v kateri delujejo razli"ni po-sebni interesi. V programu je zaznati tudi vpliv dr. Iva Urban"i"a, ko formulira »po-liti"ni interes slovenskega naroda, da bi se postavil kot samosvoj nacionalni sistem«. Gre za jasno zahtevo po lastni dr!avi, ki naj razvojno izkoristi evropske integracijske procese.

V poskusu ideolo#kega samopro&liranja je zanimiv del, kjer SDZ zavra"a razli"ne 'izme': »SDZ na"elno in prakti"no raz-likuje med: demokracijo in demokratiz-mom, liberalnostjo in liberalizmom, naci-onalnostjo in nacionalizmom, skupnostjo in komunizmom, med dru!beno funkcio-nalnim tr!no-kapitalskim gospodarstvom in kapitalizmom, med jugoslovansko zvezo suverenih nacij in jugoslovanskim centralizmom/hegemonizmom7, med in-teligenco in intelektualizmom, med znan-stveno-strokovno zasnovanim, politi"no anga!iranim varstvom okolja in zelenim fundamentalizmom, med profesionalno-stjo in profesionalizmom in med potreb-nostjo korporacij in korporativizmom«. SDZ se je na vsak na"in hotela predstavi-ti kot moderna, nekateri so hoteli, da se

opredeli kot postmoderna politi"na stran-ka. V tej nameri biti 'vse' in 'ni"' v konte-kstu 'izmov', kjer so poleg vsega nedosle-dno uporabljali pojme, so prej izgubljali kot pridobivali. A z istovetnostjo so imele te!ave tudi druge stranke v za"etku #e ne-konsolidirane slovenske demokracije.

Program SDZ je vseboval nekatere leve in postmodernisti"ne elemente. Tako so npr. poudarjali zavest o 'mejah gospodarske rasti'. Nadalje so se zavzemali za prestruk-turiranje gospodarstva, za ve"jo vlogo sto-ritvenega sektorja in manj#o vlogo indu-strije. V ideolo#kem, vrednotnem smislu se je SDZ opredelila kot me#"anska stranka, ki stremi za tr!nim gospodarstvom in ve"-strankarskim sistemom in ki zavra"a siste-me vrednot, kot so 'liberalni', 'kr#"anski' ali 'komunisti"ni'. Zadali so si nalogo, da bo SDZ razvijala 'novo slovensko samozavest in zavest o slovenski samostojnosti'.

Zanimivo je tudi, da se je SDZ zavzela za 'omejevalno politiko priseljevanja in zapo-slovanja', saj bi to lahko spro!ilo razli"ne spore in socialne probleme. Opredelila se je kot sredinska stranka, za odprto dru!bo, ki jo v o"eh piscev programa najbolj ogro-!a korporativizem (nacisti"en, fa#isti"en in komunisti"en).

Na kongresu je v svojem poro"ilu dr. Fran-ce Bu"ar !e razpravljal o tem, da se SDZ utaplja v Demosu in da ideolo#ko ni dovolj pro&lirana. Zaznal je velik potencial stran-ke, ki lahko v prihodnosti odlo"ilno obli-kuje slovensko politi"no !ivljenje, "e ga bo uspela izrabiti.

Stranka je sprejela tudi spremembe Statuta Slovenske demokrati"ne zveze8, kjer so med drugim zapisali svoje korenine, ter tudi po-datek, kdo je podprl ustanovitev SDZ.9

Kongresa se je udele!ilo 139 delegatov iz vse Slovenije, ki so preko ob"inskih od-borov predlagali kandidate za posamezne funkcije.10 Za predsednika je bil predla-gan edini kandidat dr. Dimitrij Rupel, za podpredsednika so kandidirali trije, in sicer mag. Igor Omerza, dr. Rajko Pirnat in mag. Marjan Cerar. Za IO SDZ, kjer se je volilo 11 "lanov, pa so kandidirali: Karl Hari, Andrej Hrastelj, mag. Spomenka Hribar, Janez Jan#a, Irena Keber, dr. Marko Kos, Bartolo Lampret, dr. Marjan Mlaker, mag. Igor Omerza, Du#an Ora!em, Tone Per#ak, dr. Rajko Pirnat, dr. Hubert Po-!arnik, Andrej %ter, Marjan %trtak, Veno Taufer, Anton Toma!i", Jadran Vatovec, dr. Tine Velikonja, dr. Jo!e Zago!en, Igor Bav"ar, Ivan Bor#tner, mag. Alfred Bo!i", dr. France Bu"ar, Milo# Bukovec, mag. Marjan Cerar, Samo Fakin in Tone Fran-tar. Omenimo #e kandidate za "lane Nad-zornega odbora: Miran Kalin, Ivan Kebri", Marjan Kova"evi"-Beltram, Viktor Mer-ljak, Veljko Namor#, dr. Toma! Pisanski, Janez Stanek, )elimir %ribar, Janez Topli-#ek, dr. Ivo Urban"i", Franc Zabukov#ek in Franc Gor#e.

Za predsednika je bil izvoljen dr. Dimitrij Rupel, za podpredsednika pa dr. Rajko Pir-nat in mag. Igor Omerza. V Izvr#ilni odbor so bili izvoljeni mag. Spomenka Hribar, Tone Per#ak, Janez Jan#a, dr. France Bu"ar, Igor Bav"ar, dr. Hubert Po!arnik, Anton Toma!i", dr. Marko Kos, Veno Taufer, mag. Marjan Cerar in dr. Tine Velikonja.

SDZ je v "asu 2. kongresa dejansko imela najve"ji vpliv v Demosu. Zasedala je po-membne, dr!avotvorne resorje in nosila tudi najve"jo odgovornost za osamosvoji-tvene priprave, #e posebej na obrambnem, notranjem in zunanjepoliti"nem podro-"ju. To je bil tudi kongres, ko se je stranka

8. Spremembe statuta je pripravila skupina v sestavi Rajko Pirnat, Tone Per#ak, Jadran Vato!ec in Anton To-ma$i".

9. To so Dru#tvo slo!enskih pisateljev, Slo!enska matica, Dru#tvo 2000, Slo!enska kme"ka zveza, Odbor za var-stvo "lo!eko!ih pravic, No!a revija, Katedra, Ljubljanska in Kranjska ekolo#ka skupi-na, iniciativni odbor Social-demokratske zveze Slo!enije, ob"inska konferenca ZSMS Ljutomer, #tudentski organi-zaciji obeh univerz itd.

10. Kongres je medijsko zelo odmeval, udele$ili so se ga po-membni tuji gostje, med dru-gim Anton Vrdoljak (HDZ) in Karl Ho&er (Avstrijska ljudska stranka).


7. Mo$nost bivanja v Jugo-slaviji so v programu videli v obliki konfederacije, pri "e-mer bi Slo!enija imela avto-nomijo tudi v gospodarstvu, obrambi in zunanji politiki, ki ji #ele zagotavlja nacional-no suverenost.

6. Prvi predlog programa so pripravili dr. Dimitrij Rupel, dr. France Bu"ar, Janez Jan-#a, Tone Per#ak in dr. Rajko Pirnat, pri kasnej#i redakciji, kjer so vklju"ili tudi razprave s programske komisije kon-gresa, pa dr. Dimitrij Rupel, Rudi Merljak, Tone Per#ak, dr. Rajko Pirnat in dr. Ivo Urban"i".


- formalno #e vedno zveza, kar je povzro-"alo kar nekaj statutarnih dilem - idejno in programsko oblikovala.

$as plebiscita, december 1990, je bilo ob-dobje, ko so Slovenci za trenutek ponovno do!iveli politi"no slogo (razen nepomemb-nih izjem, kot sta bili projugoslovanski So-cialdemokratska unija, v vodstvu katere so bili )ivko Pregl, dr. Rado Bohinc, Ivo Vajgl in Rastko Mo"nik, ter Stranke za enako-pravnost ob"anov, ki jo je vodil Dragi#a Marojevi(). Kampanja za plebiscit je bila izvajana celo v 'parih' opozicija : pozicija, mediji so asistirali politiki. S strani SDZ so bili v kampanji najbolj dejavni Janez Jan#a, dr. Dimitrij Rupel in dr. Rajko Pirnat.

Te#ave z identiteto in razhod

Po veliki zmagi v vojni za Slovenijo, kjer so ministri SDZ nosili te!i#"no vlogo, so se trenja v vladajo"i koaliciji Demos in tudi znotraj SDZ le #e stopnjevala. Ni skrivnost, da je bilo pred vojno za Slove-nijo nekaj trenj tudi v vodstvih Demo-sovih strank, a je bil skupni imenovalec, osamosvojitev Slovenije, vselej v ospredju in je zasen"il vse druge razlike v Demosu. Vendar je neenotnost prihajala v ospredje vzporedno z utrjevanjem spoznanja, da je Slovenija uspela zavarovati samostojnost. Vseeno je bilo #e mnogo velikih skupnih nalog, ne nazadnje voja#ke nevarnosti #e ni bilo konec, Slovenija #e ni bila mednaro-dno priznana in ni imela nove ustave. Vse to je botrovalo temu, da se je Janez Jan#a trudil napraviti konec dezintegracijskim procesom v vladi, Demosu in v SDZ. 25. julija 1991 je na delovni seji Sveta Demosa predlagal funkcionalno in kadrovsko reor-ganizacijo koalicije. Predpogoj vseh spre-memb je bil, da stranke koalicije ohranijo

!e pridobljen vpliv. Dejansko je Janez Jan#a predstavil predlog, ki ga je pripravil dr. Pe-ter Jambrek, pri "emer je bil prepri"an, da je ta predlog avtor !e testiral pri klju"nih osebnostih v Demosu. Pa ni bilo tako. Zato je predlog, ki je predvideval spremembe v vladi, parlamentu in na ustavnem sodi#"u, padel kot strela z jasnega. V predlogu je bilo predvideno, da bi Lojze Peterle postal predsednik Skup#"ine namesto dr. France-ta Bu"arja, ki bi od#el na ustavno sodi#"e, funkcijo predsednika vlade pa bi prevzel Igor Bav"ar. Novi mandatar bi sestavil vla-do, ki bi morala biti politi"no in strokovno mo"nej#a od sedanje. Mi#ljeno je bilo, da bi v vlado vklju"ili #e dr. Jo!eta Pu"nika in dr. Janeza Drnov#ka.

Nekateri, med njimi Ivan Oman, so ime-li do predloga pomisleke, dr. Jo!e Pu"nik predloga ni zavrnil, izrazil je le prepri"anje, da je predlog zahteven in daljnose!en. $ez #tiri dni so se v nadaljevanju seje Sveta De-mosa sre"ali Jan#a, Peterle, dr. Rupel, dr. Bu"ar, mag. %inkovec, Polajnar, Oman, Po-dobnik, Malen#ek, Golja, Bav"ar, dr. Volj", dr. Plut, dr. F. Zago!en, mag. S. Hribar, Pukl in Selan. Jan#ev-Jambrekov predlog so podprle SDSS, ZS in SDZ, proti pa so bile SKD, LS in SKZ-SLS. Sejo je vodil dr. Pu"nik. Oman je nekoliko omeh"al svoje stali#"e izpred nekaj dni, vendar se je bal, da bo sprememba povzro"ila krizo. Peter-le je bil proti. Menil je, da konja ni dobro menjati med dirko in da bi tega tujina ne razumela. Dr. Zago!en je bil proti temu, da bi menjali vodstvo parlamenta. Malen#ek pa je celo trdil, da gre za Drnov#kovo zaro-to. Dr. Pu"nik in Jan#a sta iskala konsenz vseh strank, a je bilo kmalu jasno, da ga ne bosta na#la. V celoti je predlog podprl predsednik zelenih dr. Plut. Dr. Pu"nik je opozoril tudi na kon*ikt med Peterletom in dr. Ruplom. Dr. Rupel je predstavil sta-li#"e IO SDZ, da se zavzema za zamenjavo vodstva in gospodarskega dela vlade. Janez

Jan#a je vztrajal, da je predlog u"inkovit in uravnote!en le, "e se ga uresni"i znotraj ko-alicije Demos in v celoti. Lojze Peterle je na to dejal, da ga 'razume kot zahtevek po voj-nem plenu'. Dr. Rupel pa je izrazil bojazen, da bo Demos kmalu razpadel. Peterletu sta z dr. Bu"arjem o"itala slabe odnose s parla-mentom ter aroganco.

Janez Jan#a, eden redkih, ki se je zavedal, da je za ohranitev Demosa potrebno nekaj postoriti, je predlog dodatno argumentiral z dejstvom, da je bil za nujne spremembe najbolj ugoden "as prav tedaj, ko je imela koalicija #e vedno dober politi"ni kapital. Potem so za"eli dajati konkretne predloge za re#itev vladne krize. Dr. Pu"nik, ki je sejo vodil, je kmalu spoznal, da s tem ne bo ni", da je Demos globoko v 'samoblo-kadi'. Predlog o rekonstrukciji tako ni bil sprejet, oblikovala pa se je delovna skupina v sestavi dr. Pu"nik, dr. Bu"ar, Peterle in dr. Zago!en, ki naj pripravi nov koncept spre-memb. Delovna skupina ni ni"esar naredi-la, u"inkovitost vlade pa je bila vse slab#a, odnosi med Peterletom in dr. Ruplom pa na dnu. Pove"ala pa se je tudi samo-volja predsednika vlade, ki je dobesedno pretrgal stike s predsednikom Demosa. Brez vednosti dr. Pu"nika se je na primer pogovarjal o zamenjavi ministra SDSS in podpredsednika vlade dr. Andreja Ocvir-ka s Ferijem Horvatom iz SDP. Ko je dr. Pu"nik zahteval pojasnilo, mu je Peterle odgovoril, da ve, kaj dela in da je on sam odgovoren za delo vlade.

Taka situacija je vplivala tudi na odnose v SDZ, ki je imela 3. kongres 12. in 13. ok-tobra 1991 v Cankarjevem domu v Lju-bljani. Vse bolj sta se oblikovali dve struji, ki so ju nekateri poimenovali liberalna in konservativna.

O delu Izvr#ilnega odbora med obema

kongresoma je najprej poro"al predsednik SDZ dr. Rupel. Poudaril je, da je stranka podprla Mencingerjev osnutek zakona o privatizaciji. Zanimivo je, da je IO SDZ glede privatizacije sprejel druga"en sklep kot Svet SDZ, ki ga je vodil Janez Jan#a. Dr. Rupel je bil druga"nega mnenja, tudi Jan-#ev predlog o rekonstrukciji vlade mu ni bil ve" v#e", ker da se ni prej uskladil s kolegi v stranki. Kriti"en je bil tudi do premiera Peterleta in do njegovega vodenja vlade. O#vrknil je tudi delo strankarskega pod-mladka Mlin11, ki je izklju"il pomembno "lanico, ob!aloval pa je tudi izstop Toma!a Pisanskega iz Nadzornega odbora. V po-ro"ilu je v nadaljevanju zavrnil predloge o spremembi imena, "e# da je po osamosvo-jitvi postal 'nacionalizem neproduktiven'. V nadaljevanju je predsednik !elel stranko ustrezno ideolo#ko umestiti, ko je zavrnil mo!nost, da bi se spremenila v nerazpo-znavni del nekak#nega 'desnega bloka' oz. da se zato sami 'izbri#emo iz najsvetlej#ih strani slovenske zgodovine'. Zavzel se je za sredinsko smer in zavrnil desni"arske po-skuse dr. Pirnata.

Dr. Rupel je opozoril na nekaj zanimivo-sti pri delu Programskega odbora, ki naj bi pripravil program. Nastala sta dva predlo-ga: enega je pripravil sam z mag. Spomen-ko Hribar in Tonetom Per#akom, drugega pa Janez Jan#a skupaj z dr. Vladimirjem Korunom, Petrom Volaskom in dr. Raj-kom Pirnatom. Oba dokumenta sta bila objavljena v strankinem glasilu Demokrat.

Dr. Rupel je predstavil tudi klju"ne ugoto-vitve javnomnenjske analize, in sicer, da se SDZ ume#"a na sredino politi"nega pro-stora med SKD in SDSS, da je ve"ina an-ketirancev za sodelovanje s strankami De-mosa. Prav tako so visoko cenili delo SDZ ministrov v vladi, kriti"ni so bili do dela

11. Prvi kongres Mlade ini-ciative (Mlin) pri SDZ je bil 18. maja 1991. (e na tem kongresu so do izraza pri#le delitve na t.i. Ruplo!o in Pirnato!o strujo, pri "emer so slednji prevlado!ali. Za predsednika je bil izvoljen Pe-ter Volasko, v Izvr#ilni odbor pa Janez Stibri", Peter Ko-dermac, Bojan Borko, Zoran Kozina, Mojca %i)er, Vladi-mir Pegan, Gregor Urani" in Matja$ Vo!k. Podpredsednik je postal Matja$ Vo!k.



stranke na terenu, velika ve"ina je menila, da je program stranke dober. Dr. Rupel je omenil tudi mo!nost, da bo SDZ v priho-dnje samostojna, saj je verjetno, da Demo-sa ne bo ve". Govoril je o t.i. tretjem bloku.

Zagotovo je pomenljivo, da so anketiran-ci kot najbli!jo stranko SDZ prepoznali v Pu"nikovi SDSS (38,7%). Na drugem mestu je bila SKD, potem pa dolgo ni". Ko so izbirali med 'slovenskimi politiki z najve" pozitivnimi lastnostmi', je bil na pr-vem mestu Janez Jan#a (46,8%), na drugem in tretjem dr. Jo!e Pu"nik in Lojze Peterle (38,0%) in na "etrtem dr. Dimitrij Rupel (36,6%). S precej manj odstotki so si sledili dr. France Bu"ar, Milan Ku"an, Igor Bav-"ar, dr. Janez Drnov#ek, dr. Rajko Pirnat in Jelko Kacin.

Nato je predsednik Sveta SDZ Janez Jan#a poro"al o dokumentu Identiteta SDZ, ki ga je z veliko ve"ino izglasoval Svet stran-ke. Jan#a je predlagal preoblikovanje 'zve-ze' v 'stranko' narodno demokratsko "ute-"ih ljudi. Predlagal je spremembo imena. Stranka naj bi se preimenovala v Narodno demokratsko stranko ali pa v Slovensko demokratsko stranko. Predvsem pa naj bi se pojem 'zveza' spremenil v pojem 'stran-ka'. V svoji predstavitvi dokumenta je Janez Jan#a poudaril vlogo SDZ pri ustvarjanju pluralisti"nega politi"nega sistema v Slo-veniji ter zasluge pri 'razmeroma hitrem in nebole"em osamosvajanju Slovenije, ki ravno v tem "asu prehaja v zaklju"no fazo'. Predlagal je, da naj stranka v prihodnje na tem gradi svojo identiteto. Poudaril je mo-"an intelektualni potencial v stranki, ki pa ni dovolj izkori#"en. Zavzel se je za sinte-ti"no povezanost "lovekovih pravic dr!a-vljana in za nacionalni interes. Spomenka Hribar je v razpravi menila, da v spremenjenih razmerah poudarjanje

naroda pri utemeljevanju demokracije ali dr!ave ni dobro, da je to 'retrogradno'. Za-vrnila je Jan#ev predlo!eni dokument in ponovila tezo, da se stranka utaplja v De-mosu. Tudi Igor Bav"ar je zavrnil mo!nost spremembe imena in se zavzel za sredinsko pozicijo, ker da je desna !e zasedena. Tudi dr. France Bu"ar je Jan#evemu dokumentu nasprotoval.

Izmed vidnej#ih "lanov so program Iden-titeta SDZ podprli dr. Pirnat, Andrej %ter, Anton Toma!i", Tone Frantar, Janko Ta-de#ko, Jadran Vatovec, dr. Andrej Umek in nekateri predstavniki ob"inskih odborov. Po celodnevni razpravi je Jan#a najprej pre-dlagal, da bi oblikovali skupino, ki bi do naslednjega dne pripravila usklajeno be-sedilo. Predsedujo"i dr. Rajko Pirnat je ne glede na to predlo!eni dokument z dvema amandmajema dal na glasovanje. 87 dele-gatov ga je podprlo, 34 ga ni. Po tem je dr. Rupel protestiral 'proti diktatu ve"ine' in povabil somi#ljenike, da se mu pridru!ijo v drugem prostoru, kjer bodo opravili svoje zadeve posebej.

Drugi dan je bilo na kongresu prisotnih 99 delegatov, kar je pomenilo, da so bili #e sklep"ni. Pred pri"etkom dela komisij je Janez Jan#a #e enkrat opozoril na napako pri vodenju kongresa, saj so s takoj#njim glasovanjem spodbudili cepitev stranke, namesto da bi posku#ali najti minimalen kompromis. Opozoril je na dejstvo, da je stranko zapustilo veliko vplivnih "lanov (Bav"ar, dr. Rupel, dr. Bu"ar, Hribar), za-radi "esar si stranka ne bo opomogla do volitev. Janez Jan#a je ocenil, da je to za"e-tek konca koalicije in da bi bile "imprej#nje volitve zaradi stabilnosti dr!ave najbolj#a re#itev. Zavrnil je vse funkcije v stranki, de-loma zaradi razcepa, deloma zaradi obre-menitev na mestu obrambnega ministra.

Spomnimo, da je prav tiste dni nadziral umik ostankov jugoslovanske armade iz Slovenije.

V nadaljevanju kongresa so spremenili ime, in sicer SDZ-NDS ali skraj#ano Na-rodni demokrati. Sprejeli so tudi ve" reso-lucij, ki so opredeljevale odnos stranke do pomembnih dru!benih vpra#anj. Vmes je bilo nekaj poskusov, da bi obe sprti strani na#li skupen jezik. Dr. Dimitrij Rupel je zahteval, da se sprejme stali#"e, da je na-daljevanje kongresa nelegitimno, da ga naj prekinejo, sicer pa je treba dose"i dogovor o pravnem nasledstvu stranke. Za predse-dnika stranke je bil izvoljen dr. Rajko Pir-nat, za podpredsednika Anton Toma!i" in Andrej %ter, v Nadzorni odbor pa so bili izvoljeni dr. Tine Velikonja, Tamara An-tonaz, Tone Frantar, Stane )upan"i", Ale# Dem#ar, Jo!ica %tuhec in dr. Bo!o Kralj.

Po tem razkolu so narodni demokrati osta-li pravni naslednik SDZ. Novo ustanovlje-na stranka Demokratska stranka Slovenije je imela v za"etku pod vodstvom Igorja Bav"arja veliko javnomnenjsko podporo, ki pa je pred volitvami konec 1992 mo"no skopnela. Razcep se ni obrestoval, saj sta obe pristali na obrobju slovenske politi"ne scene.

Po pri"akovanju so se te!ave pri delovanju Demosa #e stopnjevale. Odnosi so postaja-li vse te!ji, tako da je dr. Jo!e Pu"nik konec 1991 ugotovil, da enostavno ni ve" mogo-"e harmoni"no delovati in da je zato naj-bolj smiseln sporazumni razhod. Volje za reorganizacijo Demosa ni bilo ve", dr. Jo!e Pu"nik pa pod takimi pogoji ni hotel ve" voditi Demosa. Na enem od sestankov je dejal, da se naj reorganizirajo ali pa gredo narazen. To je potem poprijel dr. Dimitrij Rupel in predlagal, da se razidejo. Na hitro

so spisali sporazum, v katerem ugotavljajo, da je Demos realiziral ve"ino svojega pro-grama, zlasti osamosvojitev, suverenost in mednarodno priznanje (konec decembra je bilo !e jasno, da nas bo priznala Evrop-ska unija). Ugotavljali so, da Demos razpa-da zaradi politi"nih razlik in da morajo biti volitve najkasneje do konca aprila 1992, ko naj bi bila !e sprejeta nova volilna zakono-daja. Podpisane stranke naj bi po tem spo-razumu vsa bistvena vpra#anja usklajevale na sestankih predsednikov strank in na re-dnih sestankih klubov strank. Ta pomem-ben sestanek je bil v Dolskem pri Ljubljani, 30. decembra 1991. Podpisniki so bili Ivan Oman in Marjan Podobnik (SKZ-SLS), Lojze Peterle in Ignac Polajnar (SKD), Jo!e Pu"nik (SDSS), Du#an Plut (Zele-ni Slovenije), Igor Bav"ar in Rajko Pirnat (SDZ-NDS) ter Franc Golja (Liberalna stranka). Demos je potem '!ivotaril' do za-menjave Peterletove vlade 2. aprila 1992. Nato ga tudi formalno ni bilo ve", "eprav so nekateri #e naprej hoteli nastopati v nje-govem imenu.

Razlogov za razcep SDZ je bilo ve". Stran-ka z verjetno najve"jim strokovnim po-tencialom v Sloveniji nikakor ni mogla dobiti ustrezne javnomnenjske ali volilne podpore. Deloma zato, ker mnogi stranke niso razumeli kot entitete zase, kot orga-nizacijo s skupnimi interesi, ki se v"asih tudi kri!ajo z osebnimi pri"akovanji. Po-liti"na stranka kot organizacija temelji na najve"jem mo!nem skupnem imenovalcu vrednot, interesov, pri"akovanj posame-znikov in njenih podskupin. In prav ta vrednostni, idejni, interesni in programski konsenz daje stranki njeno akcijsko mo". Prag doseganja skupnega konsenza pa je bil pri SDZ izjemno nizek. Mnogi so kasne-je razlagali, da je stranka razpadla zaradi tega, ker je imela premo"ne osebnosti. Bli-



!e je resnica, da je imela pre#ibke osebnosti, ki niso bile sposobne spoznati skupno. V ospredje so postavljali svoje interese ali pa tisto, kar bi bilo dobro za SDZ, dolo"ali le po lastnih merilih. Poleg tega mnogi me-nijo, da so razbijali stranko tudi od zunaj. Hribarjeva se je vse bolj o"itno postavljala na stran t.i. levice, dr. Rupel, dr. Bu"ar in Bav"ar so se verjetno na ideolo#ke razloge manj ozirali. Zelo verjetno pa je bil to prvi obra"un z Jan#o, ki je imel v "asu razhoda s SDZ najve"jo podporo v javnosti in zno-traj stranke. $ez dobri dve leti je sledil #e en obra"un z njim, takrat precej bolj na"r-tovan in brezkompromisen. Reklo se mu je afera Depala vas.

Demos je prav tako razpadel. Vzroke je tre-ba vendarle iskati tudi v danih strukturah, se pravi najprej v volilnem sistemu. Ko so vzpostavljali demokrati"ni volilni sistem, je bil dose!en precej#en konsenz o propor-cionalnem volilnem sistemu, ki da je bolj demokrati"en in zajame ve"jo pestrost in-teresov. Glede na to, da tedanja generacija s tem ni imela nikakr#ne izku#nje, je bilo tak#no 'akademsko' prepri"anje mo"no raz#irjeno in dokaj prepri"ljivo. Toda prav ta sistem se v danih okoli#"inah lahko spre-meni v grobarja politi"ne stabilnosti, saj povzro"a nenehne kon*ikte. Ne nazadnje je le ena vlada v demokrati"ni Sloveniji zdr!ala ves mandat v isti sestavi. To je bilo v mandatu 2004-2008. Nasprotja in osebni kon*ikti imajo torej izvore v strukturnih zna"ilnostih volilnega sistema, ki vse akter-je sili v nenehno rivalstvo. Vsak predsednik stranke je videl v predsedniku druge stran-ke, ki je vrednotno in programsko najbli!ja njegovi, najve"jega nasprotnika in njegova logi"na naloga je bila, da zmanj#uje kon-kuren"nost najve"ji tekmici in jo pove"uje svoji. Po javnomnenjskih raziskavah iz leta 1991 je bila SDZ najbli!e Peterletovi SKD

in Pu"nikovi SDSS. Zato ni naklju"je, ker so pa" 'lovili' glasove v istem 'volilnem ba-zenu', da so se osebna trenja pojavila najbolj o"itno v odnosih Peterle – Rupel in Peterle – Pu"nik. $e pa vodijo stranke ljudje, ki so tudi sicer bolj zagledani vase kot altruisti, je rezultat vnaprej jasen. Ko prebiramo ste-nograme ali zapisnike sej iz tega obdobja, lahko spoznamo, kako je napuh zlahka potolkel kulturo demokrati"nega dialoga. Take razmere je #e posebej te!ko prena#al dr. Pu"nik, ki je bi iz druga"nega testa.Narodno demokratska stranka je pod vodstvom dr. Rajka Pirnata !ivela aktivno !ivljenje, vendar si nikakor ni uspela pri-dobiti ve"je podpore v slovenskem javnem mnenju. Dr. Pirnat je stranko najprej pri-peljal k SKD. Kasneje pa je pod vodstvom Marjana Vidmarja stranka prestopila k SDSS. To je bilo na kongresu v Topol#ici leta 1995. Podpisan je bil poseben spora-zum med predsednikom Narodnih demo-kratov Marjanom Vidmarjem in predse-dnikom SDSS Janezom Jan#o.A vrnimo se #e v "ase nastanka SDZS.

Ustanovitev SDZS

Socialdemokratska pobuda je nastala iz stavkovnega gibanja v litostrojskih zavodih decembra 1987. Gospodarska kriza se je tedaj bli!ala vreli#"u, pove"ala se je brez-poselnost, kupna mo" zaposlenih je ob"u-tno padla. Nizke pla"e so delavce dodatno vznemirile, zato so decembra 1987 prvi" zagrozili in izvedli splo#no stavko. Delavci Litostroja so se napotili pred skup#"ino in kasneje v Cankarjev dom, kjer so #ele lah-ko dokon"no ustanovili stavkovni odbor. Za predsednika so izvolili Franceta Tom#i-"a, ki je v Cankarjevem domu v improvizi-ranem govoru pod"rtal, da “potrebujemo sindikat, ki bo neodvisen od partije in vod-

stva, sindikat, ki bo #"itil delavce”. 15. de-cembra 1987 pa je Tom#i" predlagal sklep, da se ustanovi #e Iniciativni odbor za usta-novitev Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS), ki bo delovala vzporedno in ena-kopravno z Zvezo komunistov Slovenije. Sklep je bil z dvigom rok in z aklamacijo sprejet.

Poleg Tom#i"evega sindikata so v politi"-no razgibanem letu 1988 opozorili nase #e slovenski !elezni"arji. 16. novembra 1988 se je v sindikalnem domu tozda za vleko vlakov v Ljubljani zbralo "ez 500 delavcev, predvsem strojnega osebja iz vse Slovenije. Odlo"ili so se za stavko (le eden je bil pro-ti), izvolili stavkovni odbor in za njegove-ga predsednika Slavka Kmeti"a, "loveka, ki je bil zaradi politi"nih nastopov re!imu trn v peti !e od za"etka 80. let. Tako kot v litostrojskem gibanju, se tudi ta stavkovni odbor ni omejil le na sindikalisti"ne zah-teve. Zahtevali so celo odstop predsednika jugoslovanske vlade. Stavka je stresla vso dr!avo. Za razliko od litostrojske jo je or-ganizirala osnovna organizacija sindikata strojnega osebja, ki je sicer sodila v okvir re!imskega sindikata. V njej so se zbrali pokon"ni ljudje, ki niso ubogali direktiv visoke sindikalne politike. Njen predse-dnik v prelomnem letu 1988 je bil Mile Kati(. Toda proti napovedani stavki je nastopil tudi re!imski sindikat. Po neuspelih po-gajanjih z vodstvom podjetja je stavkovni odbor zahteval, da se pogajanj udele!i tudi tedanji predsednik Izvr#nega sveta in pri-stojni republi#ki sekretar. Po dveh dneh, od 27. do 29. decembra 1988 je bila stav-ka zaklju"ena. Sindikat je v svojih osnov-nih zahtevah uspel in "ez mesec dni je iz stavkovnega odbora nastal prvi neodvisen demokrati"en sindikat na !eleznici - sindi-

kat strojnega osebja Slovenije in Istre. Nje-gov predsednik je postal Slavko Kmeti". Oblast je za to stavko pripeljala stavkokaze iz Bosne pod pretvezo, da se med sloven-skimi strojevodji #iri neka infekcijska bo-lezen. Tako so hoteli zavreti stavko. Ko so pri#li v Maribor, da bi prevzeli delo, in ko so ugotovili pravi razlog svojega prihoda, so sklenili, da ne bodo delali.12 Tako imajo slovenski !elezni"arji pomembno vlogo pri nastajanju neodvisnega sindikalnega giba-nja in pri vzpostavljanju modernih dru!be-nih struktur v Sloveniji.

France Tom#i" je iskal podporo za ustano-vitev stranke na vseh koncih. Med prvimi na Dru#tvu slovenskih pisateljev. Sprejela sta ga mag. Rudi %eligo in Veno Taufer. Oba sta idejo o ustanovitvi stranke poz-dravila, enako tudi nekateri mediji, kot Mladina in Radio %tudent. Drugi, in teh je bilo seveda ve", pa so litostrojsko stavko in pobudo o ustanovitvi neodvisne politi"ne organizacije ostro zavra"ali.

Vse leto 1988 se je Tom#i" trudil ustanoviti socialdemokratsko zvezo. Kot da je spo-znal veli"ino in te!o zalogaja, ki se ga je lo-til, je iskal podporo in pomo" #e pri drugih nastajajo"ih demokrati"nih opcijah. Naj-prej je ra"unal na Odbor za "lovekove pra-vice, vendar je Bav"ar odlo"no nasprotoval ideji, da bi odbor sodeloval pri ustanovitvi stranke ali celo sam postal politi"na stran-ka, saj naj bi po njegovem mnenju opravljal poslanstvo za#"ite "lovekovih pravic. Tudi s prostorom so imeli te!ave, saj naj bi bil Cankarjev dom nenehno zaseden. V "asu te trnove poti ustanavljanja zveze pa se je zgodilo nekaj dobrega. Pobudi se je pri-dru!il #e dr. Jo!e Pu"nik.

V iniciativnem odboru SDZS, ki se je pripravljal na ustanovitev, so 21. januarja

12. Manj znana je vloga sin-dikata pri prepre"evanju t.i. srbskega mitinga resnice de-cembra 1989. Teden dni pred mitingom so sprejeli sklep, da ne bodo !ozili vlako! z mitinga#i, obenem pa so se dogo!orili s hrva#kimi stro-jevodji, da bodo ti zaustavili kompozicije $e v Vinko!cih. Slo!enska vlada se je po za-trjevanju Slavka Kmeti"a odlo"ila zavrniti miting #ele po tej odlo"itvi sindikata.



1989 spisali Programsko izjavo SDZS. Pri pisanju so poleg "lanov sodelovali tudi zu-nanji sodelavci, npr. dr. Frane Adam, Go-razd Dreven#ek, Branko Gradi#nik, Tit Turn#ek, dr. Katja Boh, dr. Jo!e Mencin-ger, Andrej Magajna, Ja#a Zlobec, dr. Rast-ko Mo"nik, Uro# %u#teri", dr. Bogo Kova", dr. Gregor Tomc, Borut Me#ko, Bogomil Ko!elj, Vladimir Turk, Jo!e Kop#e, Jo!e Rigler, Matja! Balanti", Tone Frantar idr. Zapisali so, da se SDZS ustanavlja v "asu krize, ki je rezultat nedemokrati"ne in ide-olo#ko obremenjene politi"ne ureditve. Pri reformi politi"nega sistema so zahte-vali lo"itev zakonodajne, sodne in izvr#ne oblasti. Zahtevali so volilni sistem, ki bo temeljil na svobodnih, neposrednih in taj-nih volitvah in bo lahko povsem uveljavil parlamentarno demokracijo. Poleg pravne dr!ave so se zavzeli za u"inkovito gospo-darstvo, v katerem se bo uveljavilo delo kot dobrina, podjetni#tvo in lastninski pluralizem. Sicer je ve"ina predkongresnih dejavnosti potekala na Kersnikovi 4 v Lju-bljani, na sede!u Univerzitetne konference ZSMS, ki je celo pla"ala ra"un za najem velike dvorane v Cankarjevem domu ob ustanovitvi zveze.

France Tom#i", Andrej Magajna in Gorazd Dreven#ek so decembra 1988 javno naja-vili ustanovitev neodvisne politi"ne or-ganizacije. V sporo"ilu za javnost, ki ga je objavila Mladina in povzelo Delo, so med drugim zapisali, da se “socialni demokrati ne zavzemamo za diktaturo proletariata ali kakr#nokoli drugo diktaturo, tudi ne za nasilni prevzem oblasti, pa" pa za delo-vanje v parlamentarni demokraciji. Soci-alni demokrati tudi ne govorimo, da smo avantgarda, ker smatramo, da naj o tem odlo"ajo posamezni dru!benopoliti"ni programi, ki na svobodnih in neposrednih volitvah dobijo ve"ino glasov”.13

Priprave na kongres stranke so bile v pol-nem teku, ko je bil France Tom#i" dva dni pred ustanovnim kongresom poklican na upravo za notranje zadeve. Tam so ga pri"a-kali predstavniki Mestnega sekretariata za notranje zadeve in ga opozorili, da v skladu z zakonodajo ne morejo izdati ustreznega potrdila o priglasitvi omenjenega shoda (zbora), ker da vabi na ustanovitev neod-visne politi"ne organizacije. Zahtevali so, da organizator prinese pisno izjavo, da bo SDZS delovala v okviru SZDL. France Tom#i" je pisno zagotovilo obljubil samo zato, da bi predvideni zbor lahko izpeljali.14 Koordinacijska skupina se je v dilemi, ali omogo"iti kongres in sprejeti diktat obla-sti in kon"no ustanoviti zvezo, ali trmasto vztrajati na “neodvisnosti” in prestaviti kongres za nedolo"en "as, pravilno odlo"i-la. Zvija"no je ugodila zahtevi organov za notranje zadeve, hkrati pa predvidela, da bo evidentirani kandidat za predsednika zahtevo predstavil in hkrati tudi predlagal, da jo zbor prekli"e oz. spremeni. Partija je te procese te!ko prena#ala.15

Ustanovni zbor SDZS se je v veliki dvora-ni Cankarjevega doma, 16. februarja 1989, pri"el ob 17. uri. V uvodnem govoru je France Tom#i" pod"rtal zgodovinski razvoj socialdemokracije, ter ve"krat opominjal na "etverico in represijo nad njimi ter jih primerjal s podobnimi dogodki iz zgodo-vine. Na koncu govora pa je pre#el na na-loge sodobne slovenske socialdemokracije: “Na#a prva in najpomembnej#a naloga bo, da skupaj z ostalimi demokrati"nimi dru$-benopoliti"nimi organizacijami izdelamo predlog no!e slo!enske ustave. V njej mora biti poseben poudarek na deklaraciji o "lo!e-ko!ih pravicah in temeljnih svobo#"inah... Predvsem pa je treba v no!i ustavi zagoto-viti tako suverenost Slo!enije, ki ne bo nikoli ve" dala mo$nosti zapiranja dr$avljano! Slo!enije na zahtevo nekega kvazi-koman-

dnega mesta v Beogradu ali drug je, pa naj se ta skriva pod imenom KOS ali pa !oja#ka sodi#"a. Vse vrste obve#"evalnih slu$b v SRS morajo biti podvr$ene strogi kontroli slo!en-skega parlamenta .”

Drugi, nestrpno pri"akovan referat je imel dr. Jo!e Pu"nik. Govoril je o politi"nem pluralizmu, o tem, da sta ideji o partijskem sestopanju z oblasti in nestrankarskem pluralizmu le pravljici. Poudaril je, da se menjava oblasti v demokraciji ne dogaja s sestopanjem, temve" z demokrati"nimi volitvami. Storiti je treba vse, je menil dr. Pu"nik, kar je potrebno za izvedbo de-mokrati"nih volitev: odpraviti ovire pri politi"nem organiziranju, patriarhalno po-kroviteljstvo SZDL, korenito spremeniti volilni red, uzakoniti na"in &nanciranja vseh politi"nih organizacij itd. Zaklju"il je, da si bodo socialdemokrati prizadevali skupaj z demokrati"nimi politi"nimi orga-nizacijami za tak#ne spremembe, da se ni-koli ve" ne bo ponovil totalitarizem.

Na ustanovnem zboru so izvolili le pred-sedstvo, ki so ga sestavljali France Tom#i", Andrej Magajna, Brane Gradi#nik, Vi-todrag Pukl, Boro Ter"elj, dr. Katja Boh, Matja! %inkovec in Slavko Su#ec ter svet stranke. Predsednika pa zaradi “varno-stnih” razlogov niso izvolili. Izvolilo ga je predsedstvo na svoji prvi seji. Tom#i", ki je postal prvi predsednik sodobne slovenske socialdemokracije, je na osnovi nekaterih lastnih izku#enj trdil, da bi bilo prenevar-no izvoliti predsednika !e na ustanovnem zboru. Predsednik Sveta SDZS je postal Uro# %u#teri".

Pri nobeni nastajajo"i zvezi ali gibanju ni bilo tako jasno izra!enih zahtev za po-polno politi"no neodvisnost kot pri soci-aldemokratih. To je bilo za tedanji sistem

nesprejemljivo vsaj iz dveh razlogov: ker se je ustvarjala realna politi"na alternativa, drugi vzrok pa je bil ta, da je ta alternati-va organizirala delavce. To je predstavljalo ve"jo nevarnost za re!im kot razna proli-beralisti"na gibanja, ki so vztrajala zgolj na terenu osebne svobode oz. splo#nih dr-!avljanskih pravic. Znano je, da je partija #e leta 1988 zavra"ala socialdemokracijo. Kmalu za tem pa si jo je pri"ela prisvaja-ti kot izvirno svojo. Ne oblast ne re!imski mediji niso mogli zakriti prvorazrednega dogodka na slovenskem politi"nem prizo-ri#"u. So pa doma"i mediji o njem veliko bolj prikrojeno poro"ali kot pa tuji.16

Prve seje predsedstva, ki se je sestalo 8. marca 1989, se je poleg rednih "lanov ude-le!il tudi Erik Modic, kasnej#i glavni taj-nik, ob"asno pa #e drugi aktivisti ali tisti, ki so bili kasneje imenovani vanj (npr. #e dr. Jo!e Pu"nik, Jo!ef Kop#e itd). Bolj ko je SDZS dobivala ideolo#ko podobo, ve" je bilo izstopov in novih pristopov. Mnogi so namre" pri"akovali, da bo nastala mar-ksisti"no usmerjena stranka. Prilo!nosti za ideolo#ka obra"unavanja je bilo vse ve". Ena od pomembnej#ih je bila znameni-to majni#ko zborovanje na Kongresnem trgu, na katerem je govoril tudi predsednik SDZS France Tom#i".

Imel je jasen in oster govor z naslovom “Svoboda Jan#e je na#a svoboda”. Tom#i" je uporabil Jan#o kot metaforo za trpljenje in hkrati hrepenenje po svobodi. Govor je zaklju"il, da si lahko “predstavljamo, da bi lahko dobro, predvsem pa mirno !iveli tudi kot samostojna dr!ava v okviru Evropske skupnosti!” Na tem znamenitem shodu, ki so ga organizirali, ko so slovenske obla-sti ponovno aretirale Janeza Jan#o, je Tone Pav"ek17 prebral Majni#ko deklaracijo, od katere so se kasneje distancirali v ZSMS,


15. (e omenjenega sestanka republi#kega partijskega !od-stva z “zdravimi” silami 28. februarja 1989 (kmalu po ustano!itvi SDZS) so se ga poleg Milana Ku"ana udele-$ili #e Milo# Prosenc, Rudolf Hribernik, Stane Poto"ar, Albreht Roman, Mitja Ribi-"i", Bogo Gorjan, Vinko Haf-ner, Sergej Kraigher, France Pero!#ek, Pavle Bajc, Ciril Ribi"i", Vlado Klemen"i", Ignac Volj" in France Popit. Iz razprav izhaja strah pred tem, da bi delavce sindikalno in politi"no organiziral kdo drug kot zveza komunisto!.

13. Iniciativni odbor se je temeljito pripravil na kon-gres. Izdelal je plakat, ki je vabil na ustano!itev neod-visne politi"ne organizacije, pripravili so statut zveze in ve" referato!. Pred za"etkom ustano!nega zbora je re$im storil vse, da bi bli$ajo"i se dogodek minil neopazno. V ta namen so plakate, ki jih je dal izobesiti Iniciativni odbor za ustano!itev soci-aldemokratske zveze, ki so vabili na ustano!itev 'neod-visne' politi"ne organizacije, 'pristojne mestne slu$be' v Ljubljani pospe#eno odstra-njevale.

14. Koordinacijska skupina, ki je pripravljala ustano!ni zbor (bila je sestavni del Ini-ciativnega odbora, ki je ta-krat #tel $e okoli 1000 oseb), je v sestavi France Tom#i", dr. Jo$e Pu"nik, dr. Katja Boh, Andrej Magajna, Uro# %u#teri", Slavko Su#ec in Bo-rivoj Ter"elj na Ma"ko!o po-slala naslednjo izjavo: “Na intervencijo Sekretariata za notranje zadeve mesta Lju-bljana dva dni pred ustano!-nim zborom SDZS dne 14. 2. 1989, da bo ustano!itev SDZS prepo!edana samo zato, ker ho"emo delo!ati izven SZDL, se je sestala ko-ordinacija Iniciativnega od-bora SDZS in daje naslednje izjavo: Socialdemokratska zveza Slo!enije bo delo!ala v okviru SZDL. Zahtevamo pa, da nam bo zagoto!ljena avtonomnost in enakoprav-nost z drugimi dru$benopo-liti"nimi organizacijami v njej.”

16. Bojana Lesko!ar je v Telexu celo zapisala, da so “Socialdemokrati tako po-vlekli prvo politi"no potezo, vstopili so v SZDL in tudi po!edali, zakaj so to storili. Privla"nost SZDL je vedno ve"ja”, "eprav namiguje, da ta privla"nost temelji na pri-sili (29. 2. 1988). No!inar mariborskega Ve"era Vlado Paveo, ki ga je sicer najbolj motila napo!ed no!e ustave, je opozoril, da so se s tak#nim radikalizmom slo!enski soci-aldemokrati hote ali nehote ujeli v lastno zanko. S tem, da ne sprejemajo !odilne vloge ZK in se otepajo sode-lo!anja s SZDL, si naj bi prakti"no zapirali mo$nosti za uresni"itev svojega pro-grama. V Delu je 17. febru-arja Boris Je$ ugotavljal, da je Cankarjev dom postal $e “politi"ni oder”, na katerem je bila “ustano!ljena #e soci-aldemokratska zveza”. Tako kot drugi, tudi on ni pozabil napisati, da bo morala de-lo!ati znotraj SZDL - kot da je bil ta formalizem za slo!enske no!inarje najpo-membnej#i. Skratka, ve"ina slo!enskih medijev je vestno opravila svojo partijsko anga-$irano vlogo.

Tuji tisk je bil seveda veliko objektivnej#i od doma"ega. Ve"ina jih je pod"rtala pomen ustano!itve stranke in vsem je bilo popolnoma jasno, da gre za veliko stvar.

17. Tonetu Pav"ku je kasneje Mitja Ribi"i" o"ital, da pi#e '$alostne' pesmi. Tone Pav"ek mu je na to zelo pomenljivo odvrnil: Res $alost, vendar moja zgolj! / A va# zli posel nosil bol / je vsem in bolj od vsake rime / ostaja $alost do-mo!ine/.


"e# da ni pravilno zastavila vpra#anja med-nacionalnih odnosov. Tom#i"ev govor je motil #tevilne "lane predsedstva in spro!il prva ve"ja nezadovoljstva z njim. Nekateri so imeli tudi pomisleke do Majni#ke dekla-racije, a je SDZS na seji predsedstva, 18. maja 1989, ki je bila !e v novih prostorih na Sternenovi 8, sprejela sklep, da podprejo Majni#ko deklaracijo v nespremenjeni obli-ki(!). Kot je znano, so re!imske dru!beno-politi"ne organizacije sprejele alternativno Temeljno listino, ki je po svoji vsebini osta-la znotraj socializma in Jugoslavije.

Pu"nikov dvojni zalogaj - Demos in SDZS

Dr. Pu"nik, !rtev komunisti"nih represij v petdesetih in #estdesetih letih, je bil v po-liti"nem “izgnanstvu” v Zvezni republiki Nem"iji sicer privr!enec socialdemokra-cije, ni pa bil "lan nem#ke SPD, pa tudi nem#kega dr!avljanstva ni imel. Pu"nik se je vrnil v domovino najprej kot sociolog in publicist. Njegova knjiga Kultura, dru!ba in tehnologija, nekaj prispevkov v Novi reviji, kot tudi njegovo odli"no predavanje na FDV (takratni FSPN), so !e napovedo-vali njegov anga!ma v slovenski politi"ni stvarnosti.

O prvih poskusih ustanavljanja socialde-mokratske politi"ne organizacije je prebral v dnevnem "asopisju v Nem"iji. Pu"nik se je nato pred ustanovitvijo pridru!il skupi-ni, ki je pripravljala ustanovni zbor social-demokratske zveze. Na zboru je bil izvo-ljen v svet, kmalu nato pa je bil vklju"en v predsedstvo stranke.

Sredi 1989 so se pojavile prve te!ave v vo-denju socialdemokratske zveze. %ele no-vembra so se na izredni seji predsedstva

odkrito pogovorili, a brez rezultatov. Sko-raj vsi "lani predsedstva so pritiskali na dr. Pu"nika, naj kandidira za predsednika na 3. volilno-programski konferenci, ki je bila 24. novembra 1989 v Slonu v Ljubljani. Pu"nik je pristal in podkrepil kandidaturo s programom, ki ga je !e jeseni preverjal na terenu. Slovence je takrat najbolj pritegnila njegova teza o ogro!eni eksistenci sloven-skega naroda. Trdil je, da je gospodarstvo v akutni krizi, ki ogro!a 'materialno osnovo slovenskega naroda'. Iz tega je izpeljeval #e druge zahteve. Slovenska vlada naj bi ne-mudoma prenehala pla"evati Beogradu vse dajatve, dokler se gospodarske razmere v Sloveniji ne bi normalizirale. Skup#"ina SRS pa naj bi sprejela zakon, s "imer bi opravi"ila nujne gospodarske in &nan"ne ukrepe svoje vlade. )e takrat je predvidel novo slovensko valuto, pove"anje pristoj-nosti slovenske dr!avne banke itd. S tako jasnim politi"nim stali#"em si je nabral ne-malo simpatij v slovenski javnosti.

Na volilno-programski konferenci je tudi France Tom#i" predstavil svoj program, ki je bil bolj socialno-sindikalisti"no obar-van, medtem ko je Pu"nik v svojem 'dr-!avni#kem' programu pod"rtal nacional-ni, gospodarski in osamosvojitveni vidik. Pu"nikov program, naravnan na 'trenutek "asa', je bil bolje sprejet. Tom#i" je naposled umaknil kandidaturo, s "imer so se izognili glasovanju, dr. Jo!e Pu"nik pa je bil z akla-macijo potrjen za novega predsednika So-cialdemokratske zveze Slovenije. Kljub ne-urejenim razmeram v predsedstvu je pustil Tom#i" dober vtis in vsi so mu priznavali izjemne zasluge ne le za ustanovitev social-demokratske stranke, temve" tudi zato, ker je prebil led strankarskemu pluralizmu.Z dr. Pu"nikom je slovenska socialdemo-

kracija dobila na "elo mo!a, ki je u!ival nesporen ugled med domala vso slovensko opozicijsko inteligenco. Nastajanje Demo-sa se je pospe#ilo, ko je konec oktobra 1989 v sejni sobi na Komenskega 11 propadla ve" mesecev trajajo"a t.i. okrogla miza, ki je bila #e zadnja oblika formalnega nadzora nad politi"no opozicijo, ki jo je vodil Jo!e Smole. Opozicijske skupine so dr. Pu"nika pooblastile, naj javno pove, da zapu#"ajo okroglo mizo, ker je v nasprotju s pri"ako-vanji demokrati"nih sil, ki so jo tudi pre-dlagale, da je postala nesmiselna, saj se na njej razpravlja, medtem ko ima demokra-ti"na opozicija namen tvorno sodelovati pri vodenju dr!ave. Prekinitev sodelovanja opozicije z oblastjo je prvi" objavila tudi slovenska televizija, ki jo je podkrepila s Pu"nikovo izjavo, da je okrogla miza mr-tva. To je bila prva skupna “ko#arica” opo-zicije vladajo"i nomenklaturi.

%ele izku#nje iz t.i. okrogle mize so prisilile opozicijske politi"ne organizacije k zdru-!evanju mo"i. SDZS je bila med najbolj zavzetimi pobudniki zdru!evanja demo-krati"nih sil. Delovanje Demosa do obli-kovanja njegove vlade je bilo najtesneje po-vezano z delovanjem SDZS. Celo stro#ke poslovanja je nosila sama. Ne gre zanema-riti tudi dejstva - morda je to najpomemb-nej#e, da so socialdemokrati prakti"no prenesli svoj program v Demos. Prvo for-malno pobudo za skupen nastop “demo-krati"ne liste” je dal podpredsednik SDZS mag. Matja! %inkovec, sicer tudi avtor skupnega naziva slovenskih opozicijskih sil -“Demos”. Ustanovitev zdru!ene opozicije - Demosa je #ele pomenil nastanek pogojev za postopno odpravljanje enopartijske vla-davine in osamosvojitve Slovenije.

Tako je bil 27. novembra 1989 sklenjen dogovor o ustanovitvi Demosa. Za predse-dnika so izbrali socialdemokrata dr. Jo!eta Pu"nika, ki je bil v svojih zahtevah jasen in bolj odlo"en, kot drugi. Sporazum so poleg dr. Jo!eta Pu"nika #ele 4. decembra 1989 podpisali #e dr. Hubert Po!arnik (SDZ), Lojze Peterle (SKD) in Ivan Oman v imenu SKZ. Podpredsednika sta postala Lojze Peterle in dr. Dimitrij Rupel. SDZ je kljub druga"nim stali#"em v tej stranki pripeljal v Demos dr. Hubert Po!arnik. Omahovanja, ali se v polni meri priklju"i-ti Demosu ali ne, so ostala poslej le #e pri Kme"ki zvezi - zato formula 3+1 - saj je ta zveza !elela samostojno na volitve. Toda prve dni januarja 1990 je vodstvo Kme"ke zveze sprejelo sklep, da se v polni meri pri-klju"i Demosu oz. ostalim trem "lanicam: kr#"anskim demokratom, slovenski demo-krati"ni zvezi in socialdemokratom.18

Zdru!itev opozicijskih zvez v Demos je dr. Jo!e Pu"nik predstavil na novinarski konferenci 10. decembra 1989.19 V imenu vseh ustanoviteljic je sporo"il zgodovinske besede, ki so pritegnile izjemno pozornost oblasti in javnosti: “Odlo"ili smo se, da prevzamemo odgovornost za slovensko dr#avo!”

Demos je deloval v bistvu z zelo jasnim in enostavnim programom, ki je imel dva sklopa ciljev: prvi" suverenost Slovenije, in drugi", parlamentarni sistem s socialno in pravno dr!avo. Januarja 1990, ko se je pro-gram dopolnjeval, je Janez Jan#a Demosov program dopolnil z voja#kim programom (eno verzijo je napisal Ivan Bor#tner), ki je #el v svojih konsekvencah najdlje, saj je govoril o lastni vojski kot predpostavki su-verenosti.

18. V tem letu so se Demo-su pridru$ili tudi Zeleni, Obrtni#ka stranka (kasnej#a Liberalna stranka) in Sivi panterji.

19. Sporazum o ustano!itvi Demosa, zdru$ene opozicije (z datumom 8. januar 1990) so podpisali dr. Jo$e Pu"nik in Andrej Magajna za SDZS, dr. Du#an Plut za ZS, dr. Rajko Pirnat za SDZ, Ivan Oman za SKZ in Alojz Pe-terle za SKD. Sporazum dolo"a, da program Demosa izhaja iz Majni#ke deklara-cije. Med drugim je dolo"al razmerja med strankami, vlogo Predsedstva Demosa, klju"nega organa, ki bi naj koordiniral delo vse opozicije. V praksi s tem ni bil zado!o-ljen Lojze Peterle.



Marca 1990 je SDM20, strankin pomladek, kot prva politi"na organizacija v Sloveniji, dala pobudo z naslovom 'Svoboda za Slo-venijo', s katero je zahtevala razpis referen-duma za samostojno Slovenijo. Njen poziv je #okiral mnoge politi"ne kroge v Sloveni-ji, ve"ina pa jih je to razumela v kontekstu predvolilnih aktivnosti stranke.

Dr. Jo!e Pu"nik je Demos spremenil v mo-"an politi"ni instrument !e pred prvimi demokrati"nimi volitvami. V za"etku mar-ca je na primer dal pobudo za za"etek po-stopka za oceno ustavnosti in zakonitosti t.i. tajnega uradnega lista, potem pobudo za spremembo ustave SR Slovenije, hotel je prepre"iti popolnitev ustavnega sodi#"a #e v okviru starega sklica skup#"ine ipd. Vse to je privedlo do tega, da je re!im za"el pregon zoper dr. Jo!eta Pu"nika. Ovadbo je podal voja#ki to!ilec. Na ljubljanski te-leviziji, ki je bila nenaklonjena Demosu, so to razlagali kot posebno uslugo dr. Jo!etu Pu"niku tik pred volitvami (!).

Prvi kongres za prve volitve

Prvi redni socialdemokratski kongres je bil v Cankarjevem domu 24. februarja 1990. V svojem nastopu se je dr. Jo!e Pu"nik ostro lotil vlade, ki 'vlada na star na"in in z istimi ljudmi'. Ocenil je odnose v Demosu in zahteval, da mora Slovenija razglasiti za neveljavne vse zakone, ki prepre"ujejo nje-no gospodarsko suverenost. Predvsem pa ostaja demokrati"nim silam najpomemb-nej#a naloga - priprava nove slovenske ustave. Ker je bil v tem "asu re!im prisiljen popu#"ati pri legalizaciji politi"nih orga-nizacij, je dr. Pu"nik dejal, naj zaradi tega ne pri"akujejo zahvaljevanj, #e manj pa si naj za demokratizacijo ne prisvajajo zaslug. Priborjene svobode ne smemo razumeti

kot koncesijo oblasti. Pu"nik je zelo konsi-stentno govoril o korakih demokratizacije in osamosvajanja Slovenije ter navajal tudi povsem konkretne ukrepe. V nadaljevanju kongresa so udele!enci zahtevali, naj Slo-venci slu!ijo vojsko v Sloveniji in naj se odpokli"e slovenskega "lana predsedstva SFRJ.

Dr. Jo!e Pu"nik je na volitvah za pred-sednika dobil veliko podporo (od 162 delegatov kar 141 glasov). Za "lane pred-sedstva so bili izvoljeni: mag. Matja! %in-kovec, Erik Modic, Vitodrag Pukl, France Tom#i", Andrej Magajna, Branko Grims, dr. Katja Boh, Borivoj Ter"elj in %tefan Vu"ek. Na prvi seji predsedstva so potrdi-li tudi nove zadol!itve v stranki. Za nove podpredsednike so bili imenovani dr. Ka-tja Boh, Andrej Magajna, mag. Matja! %in-kovec in France Tom#i", za predsednika predstavni#kega sveta so svetu predlagali Braneta Grimsa, za predsednico Strokov-nega sveta pa dr. Katjo Boh, ki jo je kmalu zamenjal Tit Turn#ek, ki je bil hkrati pred-sednik Nadzornega odbora. Na tretji mar-"evski seji so izdelali tudi kandidatno listo za prve volitve.

Na prvih predsedni#kih volitvah je aprila 1990 Milan Ku"an glede na druge proce-se v dru!bi dokaj presenetljivo premagal dr. Jo!eta Pu"nika, ki ni imel ustrezno vodene politi"ne kampanje in zadostne podpore Demosovih strank. Poleg tega so mediji opravili svoje, prav tako pa so bili volilni odbori #e v starih sestavah, iz "asov, ko demokrati"nih volitev sploh #e ni bilo. So"asno so bile aprila !e omenjene prve demokrati"ne volitve v tedaj #e tridomno Skup#"ino socialisti"ne republike Sloveni-je. Skoraj polovica delegatov-poslancev je bila izvoljenih iz Ljubljane, iz Maribora pa npr. kar enajstkrat manj! Socialdemokra-

ti, ki so !e pred volitvami v imenu besedo 'zveza' zamenjali z besedo 'stranka', so pre-jeli 79.950 od skupaj 993.743 glasov, ko-likor jih je bilo porazdeljenih med devet novih parlamentarnih strank, kar je nekaj manj kot 8%. Izmed socialdemokratskih kandidatov je bilo izvoljenih #est poslan-cev v DPZ: v 2. volilni enoti (VE) France Tom#i", v 11. VE dr. Katja Boh, v 12. VE Vitodrag Pukl, v 5. VE Andrej Magajna, v 1. VE Matja! %inkovec in v 14. VE Slavko Kmeti". V Klub poslancev pa so bili vklju-"eni #e poslanci iz Zbora ob"in (Anton Ro-jec, dr. Ivan Vivod, Metod %onc in Ervin Koko#inek) ter poslanci Zbora zdru!enega dela (Andrej Muren, Stanislav Er!en, Jo!ef Pu#nik, Jo!e Studen"nik, Silvo Berdajs, Valentin Prelovec, Marjan Vilfan, Viljem Mak in Marija Lon"ar). Vodja poslanskega kluba je bil Andrej Muren, tajnik poslan-ske skupine Miha Lesar, vodja pisarne pa Marjana Vidrih.

SDSS je bila na podlagi sklepa Predsed-stva Demosa statisti"no upravi"ena do 3,3 mandata v novi vladi. Izra"un je pokazal, da je do najve" mandatov in s tem do najve-"jega vpliva upravi"ena SKD (5,9%). Pred-sednik dr. Pu"nik je v teh odlo"ilnih dneh vodil pogovore o oblikovanju vlade, med drugim tudi z delegacijo Demosa, ki se je pogajala z ZSMS-Liberalno stranko. Po neuspe#nih pogajanjih in po nekaj notra-njih trenjih (npr. predstavnik Zelenih dr. Leo %e#erko je nasprotoval, da bi dr. Bu"ar prevzel mesto predsednika skup#"ine) je Demosu le uspelo oblikovati vladno ekipo in razdeliti #e druge pomembne funkcije v izvr#ni in skup#"inski oblasti. 21

Poslanci SDSS so prevzeli nekatere odgo-vorne parlamentarne funkcije. Podpred-sednik Skup#"ine republike Slovenije je postal Vitodrag Pukl, Matja! %inkovec pa

predsednik vplivne Komisije za medna-rodne odnose. SDSS ni bila zadovoljna z dose!enim rezultatom. Na aprilski seji (12. 4. 1990) so zamenjali volilni #tab in anali-zirali situacijo. Na sede!u so kot glavnega tajnika zaposlili Erika Modica, ki mu je dr. Pu"nik najbolj zaupal. Sicer pa se je za"ela stranka pripravljati na sestavo vlade. Na tej seji je s funkcije podpredsednika odstopil tudi France Tom#i", saj je prevzel vode-nje Zveze neodvisnih sindikatov Slove-nije. Junija so precej pozornosti namenili organizaciji stranke. Predlog je pripravil Predstavni#ki svet. Predsedstvo je sprejelo tri-nivojsko organiziranost: republi#ka - ob"inska - krajevna. Regijska je obstajala le kot koordinacija med ob"insko in republi-#ko ravnijo. Poleti so sede! centrale stranke preselili na Komenskega 11. 22

SDSS je iskala podporo pri svojem vklju-"evanju v mednarodne zveze, pa tudi kon-kretno pomo", zlasti pri avstrijski in nem-#ki sestrski stranki, a ostala pri tem ve"krat zelo razo"arana.23

Na izredni seji predsedstva 5. oktobra 1990 je SDSS sklenila predlagati plebiscit o slovenski samostojnosti, "e ne bi mogli v najkraj#em "asu sprejeti nove ustave. Ra-zlogov za hitro ukrepanje je bilo vse ve". Na skupnem sestanku vseh parlamentar-nih strank neposredno po zasedbi biv#ega sede!a Republi#kega #taba TO, so predla-gali, da bi v primeru izrednih razmer dr. Jo!e Pu"nik vodil usklajevanje slovenske politike. To je bila 'funkcija', za katero si niso mno!i"no prizadevali. Pomenljivo je, da je ta predlog podprla tudi stara no-menklatura. V tem "asu pa se za"nejo tudi Pu"nikove te!ave v stranki oz. natan"neje, v nekaterih ob"inskih organizacijah, ki pa jih je uspe#no saniral.

21. Predsedstvo Demosa je v za"etku januarja 1991 spre-jelo sklep, da se stari spora-zum o ustano!itvi Demosa nadomesti z no!im, in sicer s Sporazumom o delo!anju koalicije Demos (4. januar 1991). Demosu sta se namre" priklju"ili #e dve stranki (Li-beralna stranka in Sivi pan-terji), spremembam in do-polnitvam sporazuma pa so botro!ale tudi druge stvari. Sporazum je predvidel nekaj no!ih organo!, med drugim najvi#jega, to je Svet Demosa, ki ga predstavljajo predsedni-ki strank Demosa in njiho!i namestniki. Predsednik Sve-ta Demosa je postal dr. Jo$e Pu"nik, "lani pa #e Lojze Peterle, dr. Dimitrij Rupel, dr. Du#an Plut, Ivan Oman, Franc Golja, mag. Matja$ %inko!ec, Ignac Polajnar, Spomenka Hribar, Marjan Podobnik, dr. Bo$idar Volj", Danijel Malen#ek in dr. Franc Zago$en.

Dr. Franc Zago$en je po-stal !odja poslanskega kluba Demos. Tega so sestavljali #e !odje poslanskih skupin strank v skup#"ini: dr. Bo$i-dar Volj", Marjan Podobnik, mag. Matja$ %inko!ec, Franc Golja, Spomenka Hribar, Anton Toma$i" in Ignac Po-lajnar. Ivan Bizjak in Franci Feltrin sta bila namestnika !odje poslanskega kluba De-mos.

22. SDSS je na skupni seji predstavni#kega in stroko!ne-ga sveta, kluba poslancev ter predsedstva 20. avgusta 1990 v zvezi z delo!anjem vla-de med drugim izpostavila “nujnost, da se zajezi odliva-nje denarja”, neprimerno de-lo!anje zunanjega ministra dr. Rupla in vpra#anje gospo-darskega bankrota Maribora ipd. Posebej so poudarili, da socialdemokratski ministri zelo slabo sodelujejo s stranko (Marjan Kranjc, dr. Katja Boh, dr. Jo$e Mencinger).

Nastanek SDZ in SDZS SDS - povezovalka strank slovenske pomladi

20. Socialdemokratska mla-dina (SDM) je bila usta-no!ljena 31. oktobra 1989. Bila je pobudnica in sou-stano!iteljica Mladinskega sveta Slo!enije kot koordina-cije mladinskih organizacij. Na podlagi njene pobude je bil ustano!ljen Urad RS za mladino. Njen prvi predse-dnik je bil Matej Makaro!i".


Kmalu po uspe#nem plebiscitu je v janu-arju 1991 predsedstvo SDSS zahtevalo od vlade, da se jasno opredeli do njenih zah-tev. Te so: gospodarska reforma, socialni program, reforme v sistemu javnih ob"il, vpra#anje partijskega premo!enja in odno-sov do Beograda. Menili so, da Demosova vlada dobro dela, da pa je slabo predsta-vljena v javnosti. Dana so ji bila tudi prva dobronamerna opozorila, da naj bolj sledi Demosovim ciljem. Povsem jasno pa so !e zagovarjali odhod iz federacije. Ve"jo po-zornost pa so namenili tudi strankarski te-renski organizaciji.24

Med vojno za Slovenijo so socialdemokrati za"eli z intenzivno diplomatsko akcijo in posku#ali preko svojih mednarodnih zvez vplivati na evropsko diplomacijo. Po njej je SDSS poslala predloge za skupno sejo vseh treh zborov tedanje skup#"ine, v katerih iz-postavlja, da je Slovenija suverena dr!ava, ki ima z Jugoslavijo le meddr!avni odnos, in da se po moratoriju ponovno uveljavi-jo vsi zadr!ani osamosvojitveni zakoni. Te zahteve je podpisal predsednik SDSS dr. Jo!e Pu"nik. Kmalu nato je predsedstvo iz-dalo #e posebna stali#"a in predloge v zvezi z izvajanjem Brionske deklaracije.

Prehod iz leta 1991 na 1992 ozna"uje "as krize Demosa, notranjega razcepa SDZ in kriza Peterletove vlade. Klice razpada De-mosa, ki smo jih opisali, so pri#le s strani SDZ. V tem "asu pa so zanimive tudi ka-drovske novosti pri SDSS.25

SDS – POVEZOVALKA STRANK SLOVENSKE POMLADI

Iskanje identitete SDSS – od mariborskega do litostrojskega kongresa

Po razhodu s SDZ se Janez Jan#a ni !elel vklju"iti v stranki, ki sta nastali iz nje (de-mokrati in narodni demokrati). Vse bolj tesno pa je bilo njegovo sodelovanje z dr. Jo!etom Pu"nikom, ki je v prvih mese-cih 1992 pripravljal stranko na njen drugi kongres. Vstop Janeza Jan#e v Pu"nikovo stranko je bil eden od najpomembnej#ih v novej#i slovenski politi"ni zgodovini, ki je po svojih pomenljivih posledicah primerljiv le #e z vstopom dr. Janeza Dr-nov#ka v LDS. SDSS je na kongresu zao-kro!evala svojo organizacijo, pripravila in sprejela nov statut in program stranke. Na II. kongresu v Mariboru, ki je bil 3. in 4. aprila 1992, so bili v predsedstvo izvoljeni dr. Jo!e Pu"nik, Janez Jan#a, Erik Modic, France Tom#i", dr. Andrej Ocvirk, Marjan Kranjc, Marko Selan, Barbara Medved, Vitodrag Pukl, Emil Milan Pintar, Branko Grims, Peter Vujevi", Polona Ter"elj, Ivo Hvalica, dr. Janko Prunk, Peter Le#nik, Vladimir Kolmani", Matej Makarovi", Josip Rugelj in Andrej )or!. Predsednik Nadzorne komisije je postal Boris Nemec, vodja poslanskega kluba pa Andrej Muren.

Predsednik stranke je ostal dr. Jo!e Pu"nik, podpredsednika Janez Jan#a in Vitodrag Pukl, pa sta bila izvoljena izmed "lanov predsedstva na prvi seji predsedstva. Glav-ni tajnik je ostal Erik Modic.

Mariborski kongres bo v zgodovini stranke zapisan kot kongres iskanja strankine iden-titete. V kongresnih tezah je dr. Jo!e Pu"-nik navedel nekaj (do)tedanjih osrednjih

politi"nih ciljev stranke (ve"strankarska parlamentarna demokracija, samostojna in suverena Slovenija, nova slovenska ustava, pravna in socialna dr!ava in temeljita refor-ma gospodarskega sistema). Glavne dolo-"ujo"e lastnosti stranke so bile po mnenju tedanjega predsednika tipi"no zahodno-evropske. SDSS je prevzemala vrednote zahodnoevropske socialne demokracije, ki ima svoje korenine v kr#"anstvu, evropski humanisti"ni &lozo&ji, razsvetljenstvu in v demokrati"nem delavskem gibanju. Pose-ben poudarek je bil na razsvetljenstvu, ki je postavilo posameznika kot umno bitje, ki se vklju"uje v dru!bo. Vrednotna podo-ba SDSS je bila utemeljena na treh stalnih vrednotnih postavkah: svoboda, pravi"-nost in solidarnost.

V "em bi bila ta novost glede na star pro-gram? Pu"nik je menil, da bistvenih vse-binskih razlik ni, le da so postale priori-tete druga"ne, tj. reforma socialnega in gospodarskega programa. Pu"nik je v njem natan"no ocenil dokaj te!avno pozicijo socialdemokratov. Imeli naj bi ime, ki v desnem polu ljudi vzbuja sumni"enje, pri levem, ki sicer sprejema ime, pa je jasno, da zanje ne bodo volili (!).

Kljub temu, da je Demos #e naprej razpa-dal, je premier zavra"al nekatere predloge o re#itvi situacije, npr. predlog o rekonstruk-ciji ali "imprej#nje volitve. V knjigi Premiki je Janez Jan#a zapisal, da je 'sedemnajstega aprila 1992 propadel zadnji poskus, s kate-rim smo hoteli dose"i soglasje glede kom-promisnega predloga volilnega sistema. Zlasti Jo!e Pu"nik in jaz sva se zelo trudila in opravila vrsto pogovorov s predstavniki ve"ine strank. Obema je bilo jasno, da je to zadnja prilo!nost za Peterletovo vlado, da zdr!i do "imprej#njih volitev'.

SDS - povezovalka strank slovenske pomladi SDS - povezovalka strank slovenske pomladi

25. Emil Milan Pintar je #e kot “minister” za znanost v %inigo-jevi vladi preko dr. Veljka Rusa navezo!al stike z dr. Pu"nikom. Ko je bil Pintar #e #ef t.i. vlade v senci, je pri#el ponudit usluge s posredo!anjem dr. Rusa. De-jal je, da ima do!olj “betonskih glav” v tedanji stranki demokra-ti"ne preno!e (SDP) in da bi prestopil v SDSS. Na maribor-skem kongresu, spomladi 1992, pa je $e nastopil in bil celo izvo-ljen v predsedstvo stranke. Svoje nadaljnje delo!anje v stranki je kasneje pogojeval s podpred-sedni#kim mestom, a je to mo-$nost dr. Jo$e Pu"nik zavrnil. Na celodnevni seji predsedstva 11. januarja 1992 so se socialde-mokrati zavzeli za "imprej#nje !olitve, pripravljeni pa so se bili pogo!arjati tudi o morebitni no!i, za"asni 'ekspertni' vladi do no!ih !olitev. Pu"nik je za Mladino izjavil, da bi bila ide-alna brez SKD in SDP, s katero 'ne vidi mo$nosti za koalicijsko pogodbo'. Februarja so imeno-vali !olilni #tab, ki ga je !odil Borivoj Ter"elj. Vodil je mestno organizacijo SDSS in delo!al proti ljubljanski Demoso!i vla-di Marjana Vidmarja, ki je kot osamljen otok kljubo!ala neneh-nim pritiskom stare politi"ne in medijske nomenklature.

23. %e enkrat naj pono!imo, da ustano!itve SDZS niso podprli nem#ki socialdemokrati. Tudi od drugih strank evropske so-cialdemokracije ni bilo prave podpore. Tako so na enem izmed pomembnej#ih mednarodnih posveto! na Dunaju udele$enci go!orili o tem, da bi se mora-li socialdemokrati postaviti po robu narodnoosvoboditeljskim te$njam v Srednji Evropi. Ide-olog tedanje SPD Peter Glotz je celo predlagal, da se naj soci-aldemokrati v srednjeevropskem prostoru vrnejo k federalisti"nim idejam Karla Rennerja in Ota Bauerja iz za"etka tega stoletja, ki sta jih jasno zavrnila $e Dra-gotin Lon"ar in Albin Prepeluh. Predsednik SDSS dr. Jo$e Pu"-nik ga je na tem posvetu prepri-"ljivo zavrnil (“odkod le velikim narodom taka pravica”) in celo poudaril, da je nacionalna iden-titeta (ne #o!inizem) prevladu-jo"a izrazna oblika slo!enskega naroda, ki se $eli enakopravno vklju"iti v Evropo (Delo, 5. 9. 1990).

24. Ob svoji drugi obletnici fe-bruarja 1991 je imela stranka po tedanjih podatkih okoli 3000 "lano!. Organizirana je bila v 47 ob"inah, kar je pomenilo 75% pokritost terena.


Odnosi s SKD so se spomladi 1992 do-datno zaostrili. Danes se najve" krivde za krizo Demosa pripisuje predsedniku prve slovenske vlade. Vendar je bolj verjetno, da je bil tako on kot tudi drugi akterji kon-*iktov v Demosu, le !rtev 'nasvetov' od zunaj, ko so postopoma razbijali enotnost Demosa. Zaradi vsega tega se je tudi SDSS za"ela pribli!evati konceptu “pragmati"ne povezave strank na sredini”, ki bi kot koa-licija z omejenim mandatom imela nalogo, da vodi dr!avo do naslednjih volitev. Svoje sodelovanje so socialdemokrati pogojevali z nekaterimi programskimi zahtevami na podro"ju zakonodaje.

Ne bi mogli trditi, da je padec Peterleto-ve vlade #kodoval ravno njemu in njegovi stranki. SKD je odigrala vlogo !rtve, kar je volilno telo dobro nagradilo. Napetost med SKD in SDSS je rasla so"asno s kri-zo Demosa in dosegla vi#ek v predvolilni tekmi leta 1992. SKD je uspe#no raz#irjala tezo o 'izdajstvu' Jo!eta Pu"nika, "asopis Slovenec pa je celo objavil vest, da je dr. Pu"nik utajil davek, kar je bila "ista izmi-#ljotina. To, da je spomladi 1992 SDSS umaknila podporo Peterletovi vladi, je ob-razlo!ila v dalj#em poro"ilu predsedstva. Premierju so o"itali, da ni poslu#al predlo-gov o zamenjavi nekaterih ministrov, uve-ljavljal naj bi le stali#"e svoje stranke. Ko je postalo jasno, da volitev ne bo kmalu - to je bil pogoj, da SDSS ostane #e naprej lojalna Peterletovi vladi, in ko si Peterle ni uspel zagotoviti zadostne podpore v parlamentu - je SDSS umaknila podporo njegovi vladi.

V novi vladi je SDSS dobila prvega pod-predsednika dr. Jo!eta Pu"nika, nato #e ministre za obrambo ( Janez Jan#a), za pro-met in zveze (Marjan Kranjc), za Slovence po svetu in manj#ine (dr. Janko Prunk). $as je pokazal, da je bil vstop v to vlado -

navzlic nevzdr!nim razmeram za stranko v Peterletovi vladi - velika napaka, kar se je poznalo na kasnej#ih volitvah.

Volitve 1992 so bile hladen tu# za SDSS, stranka je padla na najni!jo to"ko v svojem razvoju in le dovolj nizek prag ji je zagoto-vil vstop v parlament. Volilni sistem, kakr-#en je bil, je omogo"il triumf biv#ih dru!be-nopoliti"nih organizacij. Zmagala je LDS, ki je dobila 278.851 glasov pred SKD (172.424), ZL (161.349), SNS (119.091) in SLS (103.300). Zadnja - osma, ki se je uvrstila v DZ je bila SDSS z vsega 39.675 glasovi, kar je pomenilo le 3,34% razdelje-nih glasov. V tem primeru je vstop v Dr-!avni zbor omogo"ila le obstoje"a volilna algebra oz. veljavna ina"ica D’Hondtovega modela, ki predpostavlja pa" tak#no deli-tev mandatov in ki je po naklju"ju najbolje (od)slu!ila ravno SDSS. Prvotno je bil ta sistem “pisan na ko!o” drugim. SDSS je po teh volitvah dobila 4 mandate.

Med slabimi rezultati so najbolj#e dose-gli: dr. Jo!e Pu"nik (11,12%), Janez Jan#a (11,03%), Drago %i+ar 8,32%, ter po vr-sti #e Rudolf Petan, Milan Zver, Miroslav Luci, Jo!e Vencelj itd. Dr. Pu"nik in %i+ar sta bila neposredno izvoljena, Vitodrag Pukl in Ivo Hvalica pa zaradi visokega me-sta na nacionalni listi. Slednji je bil v parla-mentu zato, ker je Janez Jan#a #e nekaj "asa zasedal polo!aj obrambnega ministra.26

Takoj po volitvah so se za"ela pogajanja o vstopu SDSS v t.i. drugo Drnov#kovo vla-do. Na za"etku so v SKD svojo udele!bo pogojevali z udele!bo SDSS, kasneje pa so to zahtevo umaknili in se strinjali le s po-godbo med njimi in LDS. SDSS je vztra-jala na enakopravnem sodelovanju v vladi, ki naj bi jo izra!ala koalicijska pogodba med LDS, SKD in SDSS. Z Zdru!eno

listo je imel premier bilateralni sporazum o sodelovanju. %ele 20. januarja 1993 so v LDS in SKD pristali na to, da se kot ena-kopraven partner v vladno koalicijo vklju"i tudi SDSS. To je bil pomemben pogajalski uspeh #tevil"no #ibke SDSS.

Delo poslanske skupine v sklicu 1992-1996 je zaznamoval seveda dr. Jo!e Pu"-nik. Med drugim je vodil preiskovalno komisijo dr!avnega zbora o raziskovanju povojnih mno!i"nih pobojev, pravno dvo-mljivih procesih in drugih tovrstnih nepra-vilnostih. Komisija je pripravila obse!no poro"ilo, ki ga je poimenovala 'vmesno', saj ni uspela zaklju"iti vsega zastavljenega dela, predvsem ji ni uspelo preiskovati t.i. pravno dvomljivih procesov. Prav tako ni mogla oblikovati skupnih ugotovitev, saj je #est "lanov komisije in sicer Miran Potr", dr. Janko Predan, Maks Lavrinc, Danica Sim#i", Zmago Jelin"i" ter Maria Pozsonec preglasovalo dr. Pu"nika in sprejelo dru-ga"e oblikovane ugotovitve in predloge sklepov. Dr. Pu"niku s #tirimi "lani (Ignac Polajnar, Alojzij Metelko, Sa#o Lap ter An-drej Lenar"i") ni preostalo drugega, kot da so oblikoval lo"eno mnenje. Pred komisijo je bilo v zvezi s povojnimi poboji zasli#anih sedem preiskovancev, in sicer Albert Sveti-na, Bojan Polak, Zdenko Zavadlav, Anton Zgonc, Zoran Poli", Janez Japelj in Mitja Ribi"i". )e omenjena manj#inska skupina "lanov parlamentarne komisije je sprejela predlog sklepov, za kar ni dobila podpore ve"ine s Potr"em na "elu. In kaj je Pu"nik predlagal: najprej sklep, da DZ ugotavlja, da pravno in moralno odgovornost za iz-vr#ene povojne mno!i"ne poboje nosi vod-stvo Komunisti"ne partije, ki je v povojnih letih imelo absolutno oblast v Sloveniji. Nadalje, da DZ ugotavlja, da je RS iz prav-nih in kulturnih razlogov dol!na primerno pokopati ostanke !rtev mno!i"nih pobo-

jev, primerno ozna"iti grobi#"a in popravi-ti krivice, kolikor je danes to #e mogo"e, in tretji", DZ zahteva, da Slovenija pripravi vse pravne in materialne pogoje, da sodne oblasti natan"no dolo"ijo, v katere katego-rije zlo"inov sodijo povojni poboji ujetih vojakov in civilistov na Slovenskem in ka-zensko pravno ukrepajo. Tudi tako obliko-vani sklepi so bili za nekatere preve". Pu"-nikova zahteva, da dr!avni zbor obravnava to poro"ilo, je ostala neizpolnjena.

Slovenija je za razgradnjo totalitarnega re-!ima naredila najmanj, je trdil dr. Jo!e Pu"-nik. Bil je prepri"an, da je v ospredju pri tem Nem"ija. V Slovenijo je namre" sredi devetdesetih let SDS povabila predstavni-ka Gauckovega in#tituta, ki je dobro pred-stavil izku#nje v Nem"iji, dr. Jo!e Pu"nik pa je bil ve"krat gost nem#ke dr!ave, ko so obravnavali odnos do totalitarne preteklo-sti v drugih postkomunisti"nih dr!avah. Med drugim je dr. Pu"nik zelo natan"no opisal dogodke v dr!avnem zboru, ko sta SDS in SKD predlo!ili resolucijo o pro-tipravnem delovanju totalitarnega komu-nisti"nega re!ima v Sloveniji ter zakon o sredstvih in pogojih premagovanja posle-dic komunisti"nega re!ima. Razlagal je razmere, kako je ve"ina v dr!avnem zboru zavrnila oba dokumenta, "e# da sploh nista potrebna. Kasneje so nekateri predlagali resolucije, a razmere, da bi jih sprejeli, #e niso bile zrele. Pu"nik je menil, da je bila slovenska oblika komunizma avtohtona in bolj represivna kot v preostalih delih dr!a-ve. To je tudi razlog, da se spravni postopki tako zelo vle"ejo.

V tem sklicu so precej pri"akovali tudi od Preiskovalne komisije o parlamentarni preiskavi o politi"ni odgovornosti posa-meznih nosilcev javnih funkcij za aretacije, obsodbe in izvr#itev obsodb proti Janezu


26. Najverjetneje so se zara-di ob"utka majhnosti - kar so nesporno dokazale !olitve leta 1992 - pred litostrojskim kongresom pono!no obudile ideje o zdru$evanju. Vendar s kom? Zdru$evanje s SDP ni imelo nikakr#nih mo$nosti, tudi 'seansa' s socialisti se je hitro izkazala kot nerealna. Tik pred litostrojskim kon-gresom so socialisti pogojevali svoj prihod k SDSS s soglas-jem za predsednika zdru$e-ne stranke. Nasproto!ali so namre" temu, da bi stranko !odil Janez Jan#a. Ideja o zdru$evanju je v SDSS kma-lu poniknila; ne pa tudi pri drugih, saj je imela SDSS ne-kaj, kar je zelo privla"ilo tako SSS kot tudi SDP. To je bilo (socialdemokratsko) ime.


Jan#i, Ivanu Bor#tnerju, Davidu Tasi"u in Franciju Zavrlu, ki jo je najprej vodil Igor Bav"ar, po njegovem odstopu pa Vitodrag Pukl. Vendar ta komisija ni pripravila no-benega poro"ila.

Aprila 1993 so se socialdemokrati odlo"ili, da bo naslednji kongres v Litostroju.

Tretji kongres in vzpon SDS

Prihodu Janeza Jan#e v SDSS je, kot smo !e omenili, nedvomno botroval razpad SDZ, a tudi, kot je ob prihodu dejal, vrednote, ki jih je delil z njo. Na to pomembno odlo"i-tev pa je nedvomno vplivalo tudi iskreno sodelovanje z dr. Jo!etom Pu"nikom. Dr. Pu"nik je zaradi prevelike obremenitve in takratnega poslab#anja zdravja napovedo-val 'prepustitev stranke mladim' !e kmalu po volitvah. Do ve"jih razhajanj v stranki kljub evidentni krizi ni pri#lo.

Precej simbolike je bilo v tem, da si je stranka za prizori#"e tega kongresa izbrala dvorano v litostrojskih zavodih, kjer je bila tudi spo"eta. Mediji so #e isti dan prikazo-vali stisk roke dveh kolegov in sopotnikov pri osamosvajanju in demokratizaciji Slo-venije. Stari predsednik, dr. Jo!e Pu"nik, je svojemu nasledniku Janezu Jan#i za!elel uspe#no vodenje stranke.27

V novo predsedstvo so bili izvoljeni: dr. Bo!idar Brudar, Branko Grims, Ivo Hvali-ca, Andrej Levi"nik, Miroslav Luci, Matej Makarovi", Barbara Medved, Erik Modic, Rudolf Petan, dr. Jo!e Pu"nik, Vitodrag Pukl in Drago %i+ar.

Litostrojski kongres bo v zgodovino stran-ke zapisan kot prelomen. To so zaznali tudi nekateri mediji, ki so spremljali kon-

gres. Slovenec se je v osrednjem komen-tarju vpra#al, ali gre SDSS v napad. Zelo kriti"na Jan#eva analiza volitev 1992 ter na kongresu predlo!ena resolucija o slovenski stvarnosti sta to potrdili.

)e na kongresu je bilo "utiti, da v stranki ponovno razmislijo o svoji podobi, ki je bila morda preve" 'evro-socialdemokrat-ska' in premalo blizu doma"im razmeram. Po mnenju Jan#e stranka ne more delovati izven narodnega konteksta. Prav to &lozo-&jo je posku#al uveljaviti !e na 3. kongresu SDZ, na katerem se je zgodil razcep. Kon-gresna resolucija, ki torej predstavlja do-polnitev identitete SDSS, v prvem poglav-ju govori o vlogi stranke pri uveljavljanju demokracije in samostojnosti Slovenije. Prvo sejo novega predsedstva je 20. maja 1993 vodil novi predsednik Janez Jan#a. V nasprotju s pri"akovanji ni bilo “revoluci-onarnih” sprememb. Na seji je Erik Modic iz osebnih razlogov odstopil od ponovne kandidature za glavnega tajnika stranke. Zamenjal ga je Branko Grims. Na nasle-dnji seji je bil za predsednika novega Stro-kovnega sveta imenovan Milan Zver, sicer vodja kabineta ministra Janeza Jan#e, ki na 3. kongresu zaradi te slu!be ni kandidiral v noben strankin organ.

Sledilo je intenzivno strankarsko !ivlje-nje, ki je pove"alo njeno vidnost v sloven-ski politi"ni javnosti. Kljub temu, da je bil predsednik SDSS #e "lan vlade, to ni predstavljalo ovire, da ne bi SDSS odlo"no opozarjala na njene stranpoti. Avgusta je zahtevala spo#tovanje koalicijskega dogo-vora od ministrov LDS, obenem pa je tudi zahtevala, da se mariborska afera z oro!jem "imprej razi#"e. Jeseni je reagirala na neu-strezno pokojninsko politiko, prepo"asne priprave na lokalno reformo, na prora"un-

ski memorandum, na nefunkcioniranje so-dne veje oblasti ipd. Intenziviralo se je tudi delo na terenu, v ob"inskih odborih. Okto-bra je tedanji predsednik Strokovnega sve-ta predlagal organizacijsko in kadrovsko sestavo tega telesa, ki je vklju"evala celovi-to mre!o strankine dejavnosti (strokovno-politi"no, poslovno, interesno, klubsko, forumsko in dru#tveno). SDSS je kmalu postala precej #tevil"na, z mo"no razvejano mre!o, s katero je !elela omogo"iti sodelo-vanje "im #ir#i zainteresirani javnosti.

Odhod SDSS iz vlade

Tudi v letu 1994 se odnosi v koaliciji niso bistveno izbolj#ali. LDS je #e naprej kr#i-la dolo"ila koalicijske pogodbe. Januarja je vodstvo SDSS tudi prvi" razpravljalo o spremembah skupne podobe stranke, stranka pa si je z akcijo samo&nanciranja za silo izbolj#ala gmotni polo!aj. Pridobila je nekaj novih prostorov na Poljanski v Lju-bljani, kjer je delovalo tudi Dru#tvo Ivan Cankar, ustanovljeno sicer !e leta 1992.

Odnosi v koaliciji so se zaostrovali vzpo-redno z bli!anjem t.i. blejskega zdru!itve-nega kongresa med LDS in t.i. 'malo koa-licijo' (Z-ESS, DS in SSS). SKD je v tem "asu poslala SDSS pobudo za zdru!itev v enotno stranko. SDSS se je odzvala tako, da je SKD predlagala takoj#nje pogovo-re o sodelovanju. Isto"asno se je rodila #e ena pobuda - za protikorupcijsko gibanje. %e prej se je Strokovni svet SDSS lotil ak-cije, ki je bila kasneje najverjetneje eden od glavnih razlogov za odstranitev mini-stra Jan#e iz vlade. %lo je za zahtevo, da bi vlada bolj transparentno re#evala sloven-sko-jugoslovanske dolgove pri tujih ko-mercialnih bankah. Nastal je hud spopad med Strokovnim svetom – zanj je dr. Jo!e

Zago!en pripravil kriti"no analizo - in vla-dno komisijo. Dr. Zago!en, dejaven !e iz za"etkov SDZ, je postal tudi prvi predse-dnik Socialdemokratskega gospodarskega foruma SGF, ki je bil ustanovljen 4. junija 1994 v Izoli. Njegov osnovni namen je bil, da se sli#i glas podjetnikov, ekonomistov in gospodarsko razmi#ljajo"ih "lanov SDSS in njenih simpatizerjev ter da pripravijo alternativni gospodarski program, da opo-zarjajo na napake in stranpoti vladne go-spodarske in &nan"ne politike. Pripravili so program, ki je temeljil na programu in vrednotah, ki si jih je zastavila SDSS.28

%e preden je SDSS dokon"no zgradila razvejano mre!o interesnih organizacij in forumov, se je na politi"nem terenu pripravljalo nekaj, kar je trajno zaznamo-valo slovensko politi"no sceno in politi"-na razmerja – afera Depala vas. Sledili so politi"no napeti mar"evski dnevi. Ve"ina strankinih ravnanj je bila odvisna od do-godkov na Ministrstvu za obrambo, #e zla-sti po t.i. Depali vasi v nedeljo zve"er 17. marca 1994, ko so pripadniki varnostne slu!be Ministrstva za obrambo kon"no ujeli registriranega sodelavca Ministrstva za notranje zadeve z voja#kimi dokumenti. Sledili so vro"i in napeti dnevi. 21. in 22. marca 1994 je predsednik SDSS dvakrat pisal predsedniku vlade. Prvo pismo je na-pisal #e isto uro, ko ga je dr. Drnov#ek pi-sno obvestil, da se je odlo"il za zamenjavo obrambnega ministra.

Druge stranke so dokaj zmedeno spremlja-le te dogodke, vklju"no s pomladnimi. SLS s svojo tradicionalno dr!o 'bo!je previdno-sti' ni bistveno pripomogla k obrambi Ja-neza Jan#e in SDSS, SKD pa je bila deloma vpletena v njegovo odstranjevanje iz vlade. Le narodni demokrati, majhna zunajpar-lamentarna stranka, formalna naslednica


28. Forum je imel svoj statut, organe, $iro ra"un in blagaj-no. Forum pa je imel #e en cilj. *lani gospodarskega foruma so tudi poslo!no sodelo!ali, zato so ustano!ili klub pod-jetniko!. Odziv na ustano!i-tev SGF je bil velik, tako na ustano!nem kongresu kakor tudi na ostalih prireditvah foruma. Forum je imel svo-je prostore na Dalmatino!i ulici v Ljubljani, zraven pro-storo! No!e revije, s katero je SDSS odli"no sodelo!ala. Mnogi njeni sodelavci so v SDSS razpoznavali konti-nuiteto Demosa. V gospodar-stvu je bilo druga"e. Nih"e od direktorjev velikih podjetij ali znanih ekonomisto! se ni upal pridru$iti temu forumu SDSS, "etudi so se strinjali s politiko stranke. Nasprotno pa se je forumu pridru$ila mno$ica malih podjetniko! in obrtniko!, ki so v SDSS videli upanje, da bo gospo-darska politika dr$ave kdaj tudi njim naklonjena. SGF je to no!o politiko za"rtal $e pred 15 leti, z jasnim zago-varjanjem modela socialno-tr$nega gospodarstva, kot sistem tr$nega gospodarstva, kjer dr$ava predstavlja tisti nujno potrebni korektiv in regulator, ki bo zagotavljal enake izhodi#"ne mo$nosti in dostojno $ivljenje za vse.

27. Sicer sta za predsedni-ka kandidirala dr. Andro Ocvirk in Janez Jan#a. Od 216 glaso! je Janez Jan#a na tajnih !olitvah prejel 198 glaso!, njego! protikandidat 12, 6 glaso!nic pa je bilo ne-veljavnih.


ene od klju"nih Demosovih strank SDZ, je pod vodstvom Marjana Vidmarja povsem jasno podpirala SDSS.

Mno!i"nih demonstracij v Ljubljani se je udele!ilo krepko "ez 20.000 ljudi iz vse Slovenije. Veli"asten shod za demokracijo se je raztezal od Pre#ernovega preko Kon-gresnega trga do Trga Republike. Slovenija !e dolgo ni videla tako veli"astnega prizo-ra kot ta torek - 27. marca 1994. Ljudje so protestirali pozno v no". V mno!ici, ki se je po"utila prevarana, je bilo za"utiti ne-ustavljivo energijo, a hkrati spoznanje, da slovenska javnost ni ve" naivna in da se je krivicam pripravljena tudi upreti. Zaradi organizacije shoda je bil kasneje ovaden se-kretar za ob"o upravo v Ljubljani Dimitrij Kova"i".

Na demonstracijah je sodelovalo mno-go slovenskih razumnikov iz kroga okoli Nove revije, ki so ob Pre#ernovem spome-niku brali njegove in druge pesmi. Vrhu-nec torkovega zasedanja Dr!avnega zbora je bil zagovor odstavljenega ministra Jan#e. Seveda ni nih"e upal, da bo koga v sejni dvorani prepri"al v svoj prav, kajti glasovi so bili !e vnaprej pre#teti, odli"en govor je bil bolj namenjen slovenski javnosti. Jastre-bom z nasprotne strani, ki so sicer brez ar-gumentov posku#ali dotol"i premaganega, so jasno in prepri"ljivo ugovarjali poslanci SDSS in SLS, zlasti dr. Pu"nik.

Slovenski mediji so kmalu, a !al prepozno, podvomili v verodostojnost dokumentov iz razvpitega dosjeja 13, ki je bremenil obrambno ministrstvo nezakonitih dejav-nosti. Naposled so to priznali tudi dr!avni organi. V zvezi z uravnove#anjem medij-skega odnosa do Depale vasi, ki je kmalu postala metafora politi"nega pokon"anja zadnje trdnjave, ki se je s pozicije nove slo-

venske dr!ave upirala stari nomenklaturi, velja spomniti na zelo odmeven komentar Danila Slivnika »Schindlerjev seznam« v Delu, ki je obravnaval metodo '"i#"enja' vseh, ki so imeli ve"je zasluge za osamosvo-jitev ali demokratizacijo Slovenije in ki bi potencialno lahko pridobili toliko oblasti v dr!avi, da bi to ogrozilo vzvode mo"i t.i. 'old boys mre!e', kot so poimenovali staro-re!imsko politi"no gospodarsko elito.

%tevilo aktivnih "lanov stranke je nepre-stano nara#"alo.29 V tem "asu se je stranki priklju"ilo na stotine prista#ev biv#ih De-mosovih strank. Po znamenitem protiko-rupcijskem zboru, ki je bil naperjen proti vladi, je Lojze Peterle izjavil, da je ta shod, ki je #el po napa"ni poti, 'zdravilno deloval na na#o stranko, ki je doslej menila, da sta Janez Jan#a in Marjan Podobnik na na#i strani'. Zborovanje je v vrstah SKD pov-zro"ilo pravo paniko. SDS so o"itali, da sku#a uni"iti SKD in ji prevzemati "lan-stvo. Glavni tajnik stranke Edvard Stani" je ocenil, da gre za politi"no zborovanje proti SKD.

Ob obletnici Majni#ke deklaracije je Jan#a ocenil stanje slovenske tranzicije. Menil je, da nova dr!ava #e ni pretrgala kontinuitete s prej#njo totalitarno ureditvijo, ni ne pri-znala in ne obsodila dejanj totalitarnega nasilja in kr#itev "lovekovih pravic, #e ve-dno je ohranjena oligarhi"na strukturira-nost dru!be iz komunisti"nega obdobja, v glavnem z istimi nosilci dru!benih vlog in v bistvu nespremenjenimi razmerji dru!-bene mo"i. Jan#a je menil, da je potrebno ponovno povezati in mobilizirati vse tiste sile, ki so izvedle preboj iz komunizma in za"ele z dru!beno prenovo, in to na te-melju sodobne politi"ne organiziranosti in odlo"no nadaljevati z demokratizaci-jo dru!be. To je bilo strate#ko sporo"ilo

nasprotnikom. SDSS pa se je !e po"utila dovolj mo"no in sposobno, da prevzame pobudo in odgovornost za zdru!itev vseh novih demokrati"nih sil, ki morajo prevze-ti odgovornost za prihodnost Slovenije.30

Poskusi politi"ne strnitve pomladnih sil. Priklju"itev ND

Junija 1994 je Janez Jan#a pripravil osnutek Sporazuma o skupnem nastopu na voli-tvah za !upane in ob"inske (mestne) svete. V zeleni dvorani ljubljanskega Magistra-ta so 16. septembra Janez Jan#a (v imenu SDSS), Marjan Podobnik (v imenu SLS), Vane Go#nik (v imenu ZS), Sa#o Lap (v imenu SND), Peter Smuk (v imenu LS) in Marjan Vidmar (v imenu ND) podpisali sporazum o skupnem nastopu na volitvah za !upane in ob"inske oz. mestne svetnike. S tem so se podpisniki zavezali, da bodo sodelovali v prizadevanjih za dokon"anje politi"nih in gospodarskih reform. Na slovesnem podpisu ni #lo brez zapletov, ki pa so bili bolj presti!nega pomena. Kljub temu so kasneje stranke slovenske pomla-di, ki so na volitvah sicer nastopile lo"eno, v 33 ob"inah predlagale skupne oz. podpr-le iste nestrankarske kandidate, v 13 ob"i-nah z ve"inskim sistemom pa nastopile na skupni listi. Analize so pokazale, da je sto-pnja uspe#nosti povezana z intenzivnostjo povezovanja in sodelovanja teh strank.

Pripravljenosti, da bi vse nove demokrati"-ne sile enotno nastopile proti nezakonitim ravnanjem oblasti, #e vedno ni bilo. Tako je npr. Janez Jan#a 12. novembra 1994 ob ustanovitvi Socialdemokratskega kr#"an-skega foruma ugotavljal, da postaja "edalje bolj jasno, da stranke slovenske pomladi zaradi neenotnosti niso kos manipulaci-jam starih mojstrov in da je zato Sloveni-

ja !e zavila v smer ma&jske dru!be. Eni so ustanovitev SKF razumeli kot potezo, ki jo je Janez Jan#a potegnil zaradi nekoopera-tivnosti SKD, drugi spet tako, da bo SDSS z mno!i"no razvejano strukturo, v katero bi zdru!ila "im ve" kriti"ne slovenske jav-nosti, postala samozadostna pri boju zoper korupcijo. Vendar nobeno stali#"e ni "isto dr!alo. Znano je, da so se pojavile ideje o ustanovitvi asociacije kristjanov znotraj SDSS !e po prvem kongresu stranke in je na tem podro"ju stranka sodelovala s soro-dnimi interesnimi organizacijami tudi na mednarodni ravni. Zato je bil osnovni na-men stranke, da v trenutku hitre rasti "lan-stva in privr!encev zagotovi organizacijsko obliko, v kateri bo pri#la do izraza tudi #e neizrabljena politi"na volja slovenskih kri-stjanov. Dekan Teolo#ke fakultete dr. Ja-nez Juhant je poudaril, da kristjani lahko sodelujejo v razli"nih strankah in je svojo udele!bo na ustanovnem zboru utemeljil s tem, da ga skrbi usoda slovenskega naroda.

$eprav se podpore strankam na dr!av-ni ravni ne da popolnoma ena"iti ne pri-merjati z rezultati na lokalnih volitvah, je SDSS ocenila, da je 14% podpore na “te-renu” soliden temelj za nadaljnji razvoj. Z dose!enim je SDSS dejansko, ne le po statisti"nih izra"unih javnomnenjskih raz-iskav, stopila z obrobja med najmo"nej#e stranke na Slovenskem.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so 18. februarja 1995 ustanovili #e Kul-turni forum, ki je prav tako sodil v mre!o strankinih asociacij. %lo je za institucio-nalizacijo delovanja tistih 'za slovensko pomlad zagretih' slovenskih kulturnih ustvarjalcev, ki so politiko razumeli kot na-"in dela v dobro samobitnosti slovenskega naroda in njegove kulture, kot nekaj, kar ne di#i po 'mesu iz loncev', po denarju in


29. SDS je ustano!ila ve" interesnih oblik delo!anja. Poleg $e omenjenega Social-demokratskega gospodarskega foruma #e Klub seniork in seniorjev SDSS (ustano!ljen 1. junija 1994). Predsednica Kluba seniork in seniorjev je postala Marija Vodi#ek, si-cer svetnica Mestnega sveta MOL. Stranka je hkrati na-daljevala z reorganizacijo na terenu. Tako je svet stranke 4. junija 1994 v Izoli sprejel predlagani Sklep o regijskih koordinacijah SDSS. Usta-no!ljene so bile naslednje: Ljubljanska, Gorenjska, Dolenjska, Pomurska, Ma-riborska, Ptujska, Koro#ka, Celjska, Obsavska, Posavska, Severnoprimorska, Ju$nopri-morska, Notranjska in Ko-"evje-Ribnica-Grosuplje.

30. SDSS je “testirala” ve" imen, primernih za no!o, naravno koalicijsko zdru$bo. Termin Demos ni ve" ustre-zal no!im razmeram, tudi javno mnenje ga je vezalo na poseben "as v no!ej#i zgodo-vini, precej bolje pa je sprejelo oznako “stranke slo!enske pomladi”, ki so v prvem "le-nu sporazuma de+nirane kot stranke, nastale v "asu slo!enske pomladi, ki niso naslednice nekdanjih DPO, ne v politi"nem ne v pravnem in ne v materialnem smislu. Zdru$uje pa jih spoznanje in !olja, da dokon"ajo reforme, za"ete po aprilskih !olitvah 1990.


dobi"ku, po cinizmu liberalne kulture, po pragmatizmu in distanci. V Iniciativnem odboru za ustanovitev Kulturnega foruma so bili mnogi najvidnej#i predstavniki slo-venske kulture: dr. Janko Kos, Niko Grafe-nauer, mag. Rudi %eligo, Aleksander Zorn, Jo!e Snoj, ki je bil izvoljen za predsednika in mnogi drugi.

Kot !e omenjeno, je "etrti kongres v To-pol#ici potekal v znamenju zdru!itve z Na-rodnimi demokrati, kar so delegati - med njimi je bilo 30 narodnih demokratov - z ve"ino glasov podprli. Novi statut je pred-videl nekatere popravke, ki jih je zahtevala nova zakonodaja, poleg tega pa #e posebno dolo"ilo, ki prepoveduje "lanstvo vsem, ki so sodelovali s tajnimi slu!bami. Od bodo-"ih poslancev pa, da odstopijo s tega polo-!aja, "e bodo izstopili iz stranke.

Kongres je ponovno z ogromno ve"ino potrdil Janeza Jan#o za predsednika stran-ke. Od 221 delegatov jih je zanj glasovalo 208. V glavni izvr#ni organ stranke - pred-sedstvo, pa so bili po vrstnem redu izvolje-ni: dr. Jo!e Pu"nik, Ivo Hvalica, dr. Miha Brejc, mag. Milan Zver, dr. Jo!e Zago!en, dr. Bo!idar Brudar, mag. Erik Modic, Branko Grims, Dimitrij Kova"i", dr. Janez Jerov#ek, Danilo Slivnik, Tine Velikonja, dr. Anton Jegli" in Franci )nidar#i".

Klju"na programska novost, kot smo !e omenili, je dodatek k trem obi"ajnim te-meljnim vrednotam stranke, to je domo-ljubnost! Predsednik jo je v svojem nasto-pu opredelil kot “izhodi#"e trdne volje za ohranitev, obrambo in razvoj slovenske dr!ave, ki temelji v narodni identiteti, tako kot jo je in jo oblikuje slovenska kultura”. Staro-novi predsednik SDSS je na kongre-su pozval druge stranke slovenske pomladi k sodelovanju v 'dobro demokracije, na#ih

vrednot in prihodnosti na#e domovine.'

Od Kongresa v Litostroju ‘93 do kongresa v Topol#ici ‘95 se je spremenila tudi zazna-va SDSS v javnem mnenju. SDSS je posta-la prva alternativa vladajo"i LDS.

Na prvi seji predsedstva so ocenili, da je bil kongres uspe#en, isto"asno pa so sprejeli in oblikovali predloge za podpredsednika SDSS. Ti vlogi sta bili zaupani Ivu Hvalici in dr. Mihi Brejcu. Za vodjo volilnega #ta-ba so imenovali Braneta Grimsa, ki ga je kasneje na mestu glavnega tajnika ponov-no zamenjal Erik Modic.

$e ne bi bilo vztrajnosti SDSS v Mestnem svetu Ljubljana, bi se najverjetneje ponov-no primerilo – tako kot ob 3. obletnici - da Slovenija ne bi na primeren na"in prosla-vila svoje dr!avnosti. Navzlic vsem odpo-rom mestnih oblasti je vendarle pri#lo do organizacije proslave. Prena#ala jo je tudi televizija. Na Kongresnem trgu se je zbralo ogromno dr!avljank in dr!avljanov, ki so hoteli proslaviti ta dan. Uradni, govorni del je odprl Dimitrij Kova"i", nato pa so spregovorili #e Milan Ku"an, Igor Bav"ar, dr. Dimitrij Rupel, dr. France Bu"ar, Lojze Peterle in na koncu Janez Jan#a. Mno!ica, ki je pri#la na Kongresni trg, je bila najbolj naklonjena prav njemu, precej manj pa predsedniku dr!ave in #e manj ljubljanske-mu !upanu. Janez Jan#a je v cankarjanskem slogu zaklju"il: “Je ob"utenje, ki mu pravi-mo domovina! Svoboden dom naroda in posameznika. Bodi zdrava, domovina!” Domoljubna govorica je spro!ila pravi val kritik t.i. dvornih ideologov, najbolj radi-kalni so Jan#o ozmerjali s fa#istom, priredi-tev pa ozna"ili za fa#istoidno.

V dejavno poletje 199531 je stranka vstopi-la s stali#"em, ki bo pravo te!o dobilo #ele

leto dni kasneje. Julija je namre" predsed-stvo sprejelo sklep, da “se bo stranka za-vzemala za uveljavitev ve"inskega principa volitev poslancev dr!avnega zbora”!

SDSS je od leta 1993 tesneje sodelovala le s strankami slovenske pomladi in s to skupi-no videla mo!nost tesnej#ega povezovanja. %e pred izstopom iz vlade je iskala mo!nost sodelovanja s SKD in SLS, po blejskem el-deesovskem zdru!itvenem kongresu pa je postala ta !elja zakonitost 'sama po sebi'. )e na celjskem taboru 1994 je SDSS ugota-vljala, da lahko le koalicija strank slovenske pomladi prepre"i 'ma&zacijo' Slovenije in da danes potrebujemo koalicijo ZA Slove-nijo.

Februarja 1996 je SDSS v Meng#u pra-znovala svoj 7. rojstni dan. Predsednik Janez Jan#a je v svojem nastopu opozoril na poglabljanje socialnih razlik, upadanje industrijske proizvodnje, odsotnost naro-dne gospodarske strategije, pove"evanje brezposelnosti, zaostajanje pri lastninskem preoblikovanju podjetij, zmanj#evanje vrednosti izdanih lastninskih certi&ka-tov, nepreglednost procesa lastninjenja in nadaljevanje divjih privatizacij, zaviranje procesov denacionalizacije, vztrajanje vla-de pri katastrofalni zunanji politiki. Na slovesnosti je predsednik stranke spomnil tudi na rezultate zadnjih javnomnenjskih raziskav, po katerih je SDSS relativno naj-mo"nej#a stranka v Sloveniji.

Analize so tudi kazale, da so privr!enci SDSS pri"akovali skupen nastop pomla-dnih strank na vseh volitvah in drugih politi"nih aktivnostih. Podobno so meni-li tudi prista#i drugih pomladnih strank. Tudi zato je bil Jan#a med pobudniki ne-katerih skupnih sre"anj s SKD in SLS, ki pa razen na"elnih dogovarjanj niso prine-

sla ni"esar. Na enem izmed njih je predse-dnik SDSS v za"etku 1996 predstavil #e en predlog Sporazuma o skupnem nastopu na dr!avnozborskih volitvah, z namenom, da bi dogovorjeno konkretizirali. Po izstopu ZLSD iz vlade pa je, nasprotno, prihajalo do zbli!evanja med SKD in LDS.

Ve"ni primanjkljaj na podro"ju medijev je SDS leta 1996 ubla!ila s "asopisom Dan, ki ga je kasneje preimenovala v Demokra-cijo, tednik, ki #e danes izhaja. Najprej ga je izdajalo podjetje Veda, d.o.o, kasneje pa #e druga. V formalnem smislu Demokraci-ja ni bila nikoli strankin "asopis, temve" so bili to Na#i zapiski, Novi zapiski in Nova pot. SDSS pa je bila ena od prvih strank, ki je zasnovala svojo spletno stran. Tudi v medsebojnem komuniciranju je papirna po#ta vse bolj izgubljala na pomenu.

Do leta 1996 je imela SDS, ki je v tem letu izgubila en 'S' v kratici, #ibko parlamentar-no mo", kar je pomenilo tudi malo &nan"-ne podpore iz dr!avnega prora"una. To je bil "as zanesenja#kega in prostovoljnega dela. Celo analize javnega mnenja, ki smo jih delali od decembra 1993, smo delali brezpla"no. Edini pravi steber, na katerega se je stranka tedaj lahko naslonila, je bila ljubljanska mestna organizacija SDSS, ki jo je od 1994 uspe#no vodil Dimitrij Ko-va"i". SDSS je v Ljubljani dosegala odli"ne rezultate, imela pa je tudi mo"no zasedbo v mestnem svetu, ki mu je predsedoval prav Kova"i". Seje mestnega sveta, kjer so imele stranke slovenske pomladi ve"ino, so bile tudi medijsko izjemno zanimive.32 Po volitvah 1996 se je mag. Erik Modic za nekaj "asa preselil v dr!avni zbor in postal tajnik poslanske skupine. Po volitvah se je na stranki kot glavni tajnik zaposlil Tone Krkovi", pobudnik ustanovitve Manevr-


32. *lani mestnega sveta prvega sklica po uvedbi lo-kalne samouprave so bili po-leg predsednika Dimitrija Ko!a"i"a #e Marija Vodi#ek, Tatjana Koprol, dr. Sergej Gomi#"ek, Jo$e Snoj, dr. Jo$e Zago$en, Janez Stanek, Dare Vali", Damijan Dolinar, Ro-man Kolar in Peter Su#nik.

31. Avgusta 1995 je SDSS v Trenti organizirala prvi letni tabor Henrika Tume. Ime je dobil po znanem politiku in gorniku iz prve polo!ice tega stoletja. S tem je na svoj na"in obudila podobne poli-ti"ne in dru$abne aktivnosti predvojnih politi"nih strank in gibanj. S posre"eno kom-binacijo #portno-rekreativnih (gorni#tvo, alpinizem, kajak, kanu, ra,ing, odbojka idr) in drugih zabavno-dru$ab-nih dejavnosti ter s stroko!-nim (okrogle mize, predava-nja) in politi"nim delom (seje strankinih politi"nih in stro-ko!nih organo!) je na prija-zen na"in motivirala in po-vezala precej svojih "lano!. S taborom pa je stranka dosegla #e vrsto drugih - posrednih u"inko!. Ljudje so se bolje spoznali, vse to pa je zagoto!o vplivalo na ve"jo kohezivnost, akcijsko trdnost in enotnost.


ske strukture nastajajo"e slovenske vojske in eden od najvidnej#ih udele!encev vojne za Slovenijo. V glavnem se je posvetil utrje-vanju organizacije na terenu. Lahko oceni-mo, da je imela tedaj SDS najbolj#o organi-zacijo izmed vseh slovenskih strank. Marca 1997 je kot organizacijski tajnik okrepil administrativni aparat na sede!u centrale #e Du#an Strnad. V letu 2000 je zamenjal Toneta Krkovi"a, potem ko se je ta vrnil v vrste Slovenske vojske.

SDS je sredi devetdesetih let mo"no okre-pila strokovno delo na vseh podro"jih vla-dnih politik. S tem se je za"ela temeljita strokovna priprava, "e bi parlamentarne volitve potrdile pri"akovane rezultate podpore iz javnomnenjskih raziskav. SDS je v nekaterih javnomnenjskih raziskavah !e pred volitvami 1996 dobila prednost pred LDS, ve"inoma pa je bila na drugem mestu. V Strokovnem svetu so sodelovali dr. Miha Brejc, tajnik mag. Erik Modic, dr. Jo!e Zago!en, Nikolaj Bevk, Toma! Toplak, Aleksandra Forte, Andrej Bru"an dr. med, Daniel Starman, Franci )nidar-#i", Du#an Miku!, Marcel Koprol, Angelca Likovi", dr. Sergej Gomi#"ek, mag. Du#an Fatur, Aleksander Zorn, dr. Anton Tajn-#ek, Dimitrij Kova"i" in dr. Bo!idar Bru-dar. Vsak od njih je vodil ustrezen odbor, ki je odgovarjal vladnim resorjem. Konec 1995 je Strokovni svet pripravil obse!no oceno stanja po posameznih podro"jih iz-vr#ne oblasti v Sloveniji, marca 1996 pa je pripravil #e predlog sprememb po posame-znih podro"jih, ki je bil logi"no nadalje-vanje decembrske ocene. Junija istega leta je SDS !elela javno soo"enje programov s predstavniki vladajo"e koalicije. Do tega ni pri#lo, 'zadr!ani' so bili tudi mediji.

SDS je v tem "asu pripravila tudi program za Slovence po svetu. Poudariti moramo,

da je SDS precej pozornosti posvetila di-aspori. V Argentini je ustanovila odbor, ki ga je najprej vodil Ivan Koro#ec, kasneje pa Andrejka Horvat.

Akcija za po!tene volitve in volitve 1996

Znano je, da je bil v slovenski politiki v "asu sprejemanja volilne zakonodaje kar precej#en konsenz o uvedbi proporcional-nega sistema. Kasneje se je izkazalo, da ta sistem u"inkuje sredobe!no, povzro"a ne-potrebne kon*ikte in negativno vpliva na stabilnost.

Ker je bila SDS glavna povezovalka pomla-dnih strank, je logi"no, da je !elela vzposta-viti tudi strukturne razloge za sodelovanje. )e v letu 1995 so se v SDS pojavile ideje o uvedbi ve"inskega sistema, v letu 1996 pa se je SDS odlo"ila, da bo #la resno v akci-jo za t.i. po#tene volitve, to je za dvokro-!ni ve"inski volilni sistem. SDS ni mogla zbrati zadostnega #tevila poslanskih glasov za razpis referenduma. Zato se je odlo"ila, da bo zbrala 40.000 podpisov podpore dr-!avljank in dr!avljanov za razpis referen-duma. Akcija je odli"no uspela, #e pred iz-tekom enega meseca je SDS zbrala 43.710 podpisov, kar je bila prva uspe#na akcija zbiranja podpisov za razpis referenduma v Sloveniji. A zgodbe #e ni bilo konec. Na-sprotno, agonija z interpretacijo rezultatov referenduma, ki ga je vodstvo DZ popol-noma zapletlo, ter implementacijo na refe-rendumu izra!ene volje ljudstva, je trajala #e leta.

SDS je parlamentarne volitve 1996 pri"a-kovala kot objektivno najmo"nej#a opozi-cijska stranka ("eprav je imela v DZ le #tiri poslance), kot glavna povezovalka pomla-dnih politi"nih sil in edina, ki lahko ogrozi

ve"letno vladavino LDS. A zgodilo se je druga"e. Negativna medij-ska ofenziva na SDS je u"inkovala. Poleg hudih napadov nanjo so mediji vzporedno podpirali njeno najbli!jo tekmico, to je Slovensko ljudsko stranko. Glede na soro-dnost volilnega telesa se je del – sode" po javnomnenjskih analizah - volilnega tele-sa preto"il k SLS, zato je SDS je zasedla 3. mesto s 16.13% glasov, SLS pa je bila z 19,4% druga. Zmagala je LDS s 27%. SKD je prejela 9,6%, ZLSD 9%, Desus 4,3% in SNS 3,2%.

Toda pomladne stranke so v se#tevku gla-sov prejele ve"ino in pri"akovali bi, da bodo oblikovale koalicijo (45:43 manda-tov). Ko sta manj#inca napovedala preda-nost t.i. tranzicijski levici, je nastalo ravno-te!je, ki je pomenilo blokado. V javnosti se je dolgo ugibalo, kaj se bo zgodilo; prvi" se je razpravljalo o tem, koliko je pravzaprav vreden en glas. Potem pa se je kot strela z jasnega 'zgodil' Pucko, poslanec na listi SKD, ki je prestopil in prispeval odlo"i-len glas za izvolitev mandatarja dr. Janeza Drnov#ka. Uveljavil se je pojem 'puckizem', ki naj bi pomenil prevaro volivcev ali celo politi"no korupcijo.

V tem "asu, januarja 1997, je izbruhnila #e ena afera, ki je bila prav povezana z do-mnevnim kupovanjem glasov. Tokrat so posku#ali podkupiti tudi poslanca SDS Pavla Ruparja. Ta je poskus podkupovanja posnel in posnetek izro"il ustreznim orga-nom, ki pa so ostali neaktivni in se zavili v molk. Nova Drnov#kova vlada je prisegla #ele februarja. Vanjo je vstopila SLS s pod-predsednikom Marjanom Podobnikom. Novi koalicijski partnerici je pripadalo tudi mesto predsednika dr!avnega zbora. To je postal Janez Podobnik. Skupina po-mladnih strank je ostala ponovno razdvo-

jena.Poslanci tega sklica iz vrst SDS so bili po-leg predsednika Janeza Jan#e #e dr.Miroslav Luci, ki je aprila postal podpredsednik dr-!avnega zbora, Vladimir $eligoj, Janez Me!an, Franc $ebulj, Jo!ef Jerov#ek, Bo-gomir %pileti", Ivo Hvalica, Pavle Rupar, Mirko Zamernik, Majda Kregelj Zba"nik, dr. Jo!e Zago!en, Franc Puk#i", Franc Jaz-bec, Branko Kelemina in Rudolf Petan.

)e aprila 1997 je SDS vsem predsednikom parlamentarnih strank predlo!ila v sprejem pobudo o skupnih prizadevanjih za vklju-"evanje Slovenije v Nato. To je bil za"etek prizadevanj SDS, da bi se slovenska politi-ka poenotila o najpomembnej#ih skupnih in za slovensko dr!avo usodnih vpra#anjih, kar je vklju"evanje v evro-atlantske pove-zave zagotovo bilo. Tega meseca so v parla-mentu tudi prvi" zavrnili predlog SDS, da bi 18. september, dan priklju"itve Primor-ske Sloveniji, postal dr!avni praznik. Sledi-lo je vro"e politi"no poletje, v katerem se je med drugim zgodila stavka !elezni"arjev, ki jo je vodil Slavko Kmeti". Junija so za"e-li in julija spremenili ustavo ter rati&cirali evropski pridru!itveni sporazum. SDS je vlo!ila interpelacijo, ker vlada enostavno ni predlo!ila prora"una.

Na drugih volitvah v Dr!avni svet RS je SDS dobila nekaj svetnikov, ki so dokaj zaznamovali delo sveta, npr. Brane Grims, Milan Ozimi", dr. Borut Korun in dr. Mi-lan Zver.33

Oktobra so bile predsedni#ke volitve. To je bil "as otoplitve odnosov in vzpostavitev produktivnega dialoga s SKD, s katero je bila SDS skupaj v opoziciji. Stranki sta celo predlagali skupnega kandidata za predse-dni#ke volitve, ki so bile 23.11.1997 - dr. Jo!eta Bernika.34 Novembra sta SDS in


33. V prvem mandatu v Dr-$avnem svetu ni bilo nobene-ga "lana SDS, v zadnjem pa jih je ve": Bogomir Vnu"ec, Jernej Verbi", Radislav Re-ven, Milan Ozimi", Jernej Lampret, Jo$e Kor$e, Bojan Kekec in Rajko Fajt.

34. Rezultati: 1. Milan Ku-"an 575.169 ali 55.57% 2. Janez Podobnik 190.647 ali 18.42% 3. dr. Jo$ef Bernik 97.221 ali 9.39% 4. mag. Marjan Cerar 73.127 ali 7.07% 5. Marjan Polj#ak 33.322 ali 3.22% 6. Anton Per#ak 31.903 ali 3.08% 7. dr. Bogomir Ko!a" 27.992 ali 2.70% 8. Franc Miklav"i" 5.667 ali 0.55%.


SKD skupaj vlo!ili predlog lustracijskega zakona, ki je bil naslednji mesec z ve"ino glasov v parlamentu zavrnjen.

V Ljubljani so konec leta 1997 in v za"etku 1998 potekale pred"asne volitve za !upa-na. Po odstopu dr. Dimitrija Rupla, ki je od#el v diplomatsko slu!bo v ZDA, sta se v 2. krog uvrstila dr. Anton Jegli" (SDS) in Viktorija Poto"nik (LDS). V drugem krogu januarja 1998 je zmagala predstav-nica LDS in na rednih volitvah ponovila zmago.

Aprila 1998 je SDS uporabila redek in#tru-ment, ki ga ima opozicija na voljo, in sicer ustavne obto!be premiera zaradi podpisa tajnega sporazuma z Izraelom. Majska seja dr!avnega zbora je bila zato izjemno bur-na. Obto!ba zaradi pomanjkanja glasov v parlamentu ni uspela.

V tem mandatu je Jo!ef Jerov#ek vodil Pre-iskovalno komisijo o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koro#kem. T.i. afera Vi"-Holmec je dobi-la mednarodni zna"aj. Komisija je sprejela kon"no poro"ilo, enako tudi Zamerniko-va preiskovalna komisija, o okoli#"inah in posledicah vohunske afere, v katero sta bila vpletena dva delavca Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, ki so ju v ja-nuarju 1998 na ozemlju Republike Hrva-#ke prijeli pristojni organi te dr!ave in jima hkrati zaplenili s prislu#kovalnimi napra-vami odli"no opremljeno terensko vozilo slovenske vojske. Dr!avni zbor je to po-ro"ilo obravnaval in predlagal pristojnim dr!avnim organom, da kaznujejo odgovor-ne osebe. Franc Puk#i" je vodil komisijo o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu

lastninskega preoblikovanja in privatizaci-je nekdanje dru!bene lastnine. Komisija je sprejela kon"no poro"ilo.

Poletje 1998 je zaznamovalo kar nekaj afer. Mo"no je odmevala afera Jankovi( (matu-ra); tudi zaradi tega je bila septembra iste-ga leta vlo!ena interpelacija zoper ministra Gabra. To jesen je izbruhnila tudi afera Sova. Preiskovali naj bi nadzor nad opo-zicijsko SDS pod absurdno pretvezo, da uri Osvobodilno vojsko Kosova. Notranji minister Mirko Bandelj slovenskemu par-lamentu ni hotel sporo"iti imen vpletenih. Novembra je sledila interpelacija zoper njega, !e mesec dni prej pa proti obramb-nemu ministru Alojzu Krape!u.

%ele oktobra 1998 je ustavno sodi#"e po-trdilo zmago ve"inskega volilnega sistema na referendumu leta 1996. A s tem ago-nija z ve"inskim volilnim sistemom #e ni bila zaklju"ena. Sicer je v tem "asu najbolj odmeval &zi"ni napad poslanca LDS Jelka Kacina na poslanca SDS Iva Hvalico, ki je bil v devetdesetih letih eden od vidnej#ih slovenskih poslancev. Omenjen napad s strani Kacina se je zgodil kar med sejo dr-!avnega zbora in je prvi in edini tovrstni eksces v novej#i zgodovini slovenskega par-lamentarizma.

Na lokalnih volitvah 1998 je SDS prejela 15,99% glasov, kar je ve" kot na prvih voli-tvah, a manj od pri"akovanega.35

Prvi poziv k oblikovanju razvojne koalicije

Ob deseti obletnici Majni#ke deklaracije, maja 1999, je skupina slovenskih intelektu-alcev ugotavljala, da je slovenska dru!ba v

globoki strukturni krizi, saj naj ne bi veljala niti ustavno niti zakonsko dolo"ena pravi-la igre. Namesto njih kraljujeta poljubnost in voluntarizem kot metoda pre!ivetja. Resni"nost se zamegljuje in namesto nje se postavljajo imaginacija, potvorba in zabris: vlada nam strukturna la!, so zaklju"ili.

V tem vzdu#ju in kriti"ni klimi zoper te-danjo oblast je potekal peti kongres SDS, ki je bil 9. maja v Portoro!u. Dr. Jo!e Pu"-nik je bil izvoljen za "astnega predsednika SDS. V svojem govoru je bil predsednik Ja-nez Jan#a zelo jasen in kriti"en. Menil je, da Majni#ka deklaracija ni uresni"ena v vseh to"kah, saj Slovenija #e ni postala demo-krati"na dr!ava slovenskega naroda, ki bi svojim dr!avljanom zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo. Najbr! tega cilja tudi ni bilo mogo"e dose"i "ez no" in so bila pri"akovanja prevelika, odpori pa podce-njeni, je ugotavljal Jan#a. Toda lahko bi bili mnogo dlje, kot smo, je dejal. Prvi" je spre-govoril zelo jasno o mo!nosti oblikovanja nacionalnega konsenza o najpomemb-nej#ih skupnih vpra#anjih. Ta konsenz bi moral izhajati iz vrednotnega jedra na#e kulture. Bli!a se "as, ki Slovencev ne bo ve" radikalno delil, je omenil.

Janez Jan#a je za volitve 2000 ponudil obli-kovanje 'enotnega demokrati"nega bloka', ki bi lahko leta 2000 ponudil razvojno vizijo za Slovenijo v 21. stoletju. Ta blok je videl #ir-#e kot nekaj let pred tem v okviru sintagme stranke slovenske pomladi. Roko je ponudil vsem, ki verjamejo v nacionalni konsenz, ki se je oblikoval v "asu slovenske pomladi, in v razvojni izziv.36 Slovenija potrebuje prehod iz stagnacije v razvoj. Da pa se ta razvojni ci-klus lahko za"ne, potrebujemo – tako Jan#a - znanje, mnogo ve" znanja in solidarnosti, kot smo ju ustvarili doslej.

SDS je postavila torej precej #ir#i okvir, znotraj katerega je iskala svoje morebitne zaveznike, kot je to bilo v preteklosti. Iska-la je tudi partnerje, ki so usmerjeni v priho-dnost, ki jih zanima razvoj, ne pa pretekle delitve in kulturni boj. Treba je bilo na-mre" prese"i staro, na klasi"ni industrijski &lozo&ji temelje"o gospodarsko politiko, kar je, sode" po rezultatih referenduma o graditvi TET 3, zavra"ala tudi javnost, ki je podprla razvoj. Dilema je bila po Janezu Jan#i skrajno preprosta: ali bomo gradili termoelektrarne, kot sta to predlagali LDS in ZL, ali pa bomo gradili informacijsko transverzalo in vlagali v znanje in v "love-ka?

Janez Jan#a je na portoro#kem kongresu poudaril #e eno pomembno dejstvo, in si-cer, da lahko razvojnemu izzivu naproti stopi le narod, ki bo spravljen med seboj in spravljen s svojo zgodovino. V njej morajo biti zrna lo"ena od plev in pogled nanjo ja-sen, a strpen do grehov o"etov in spo#tljiv do naporov, hotenj in !rtev padlih za do-movino. Samo tako bomo lahko prebudili spe"o energijo in vsak bo lahko pripomo-gel po svojih mo"eh in zmo!nostih.

Na tem prelomnem kongresu je bil Janez Jan#a ponovno izvoljen za predsednika, v Izvr#ilni odbor pa Ivo Hvalica, dr. Miha Brejc, dr. Milan Zver, dr. Anton Jegli", Branko Grims, Pavle Rupar, Jo!ef Jerov#ek, Tone Krkovi" in Franc Jazbec.

Stranka je v "asu med kongresoma podvo-jila #tevilo svojih "lanov in utrdila svoj po-lo!aj na podro"ju politike. Zato je Jan#a v svojem nastopu pozornost namenil temu, kako udejaniti relativno mo"no podporo v javnosti. Zagotovo je bil eden od na"inov ve"inski volilni sistem, ki je zmagal na re-


36. Opozoril je na nekaj glo-balnih problemo!, po!ezanih z energijo, demografskimi trendi, okoljem, "lo!eko!imi pravicami in svobo#"inami. V globalizaciji je videl tudi prilo$nost. Hiter razvoj je vse manj po!ezan z naravnimi viri, in "edalje bolj z zna-njem. Uveljaviti se moramo v informatiki, telekomunikaci-jah, mikroelektroniki, bioteh-nologiji, robotiki in drugih panogah, v katerih v prvi po-lo!ici 21. stoletja pri"akujejo najhitrej#o gospodarsko rast. Za te panoge niso bistvena naravna bogastva.

35. SDS je mo"no okrepila vlogo v ob"inskih in mestni svetih. (upani, ki so bili iz-!oljeni na listi SDS, so na-slednji: Franc *ebulj (Cer-klje na Gorenjskem), Franc Puk#i" (Destrnik), Franc Salobir (Dobje), Anton Ri-felj (Gornji grad), Bogomir Zamernik (Lu"e), Zvonko Lah (Mirna Pe"), Ivan Dra-u#baher (Muta), Vladimir Globo!nik (Oplotnica), Mi-roslav Luci (Ptuj), Jo$e Tan-ko (Ribnica), Franc Jazbec (%tore), Pavel Rupar (Tr$i"), %tefan Pr#a (Velika Polana), Franc Su#nik (Vransko), Bo-jan Starman ((iri), Jo$ef Pregrad (Bistrica ob Sotli), Sini#a Germo!#ek (Bo!ec), Anton Obreht (Ho"e-Sliv-nica), Jo$ef Gor#e (Lo#ka dolina), mag. Toma$ %te-be (Menge#), Jo$ef Kramer (Mozirje), Ljubo (nidar (Polzela), Andrej Pogorelec (Sodra$ica), Bogdan Menih (%o#tanj). Izvoljeni so bili tudi nekateri $upani s podpo-ro SDS.


ferendumu, kar je potrdilo tudi ustavno sodi#"e, a bi ga moral realizirati v obliki sprejema zakona #e parlament. Ob tem se je nadejal podpore drugih dveh pomla-dnih strank pri spremembi volilnega siste-ma. $e naj bi namre" poslanci SLS in SKD res glasovali za odlo"bo Ustavnega sodi#"a, kot sta obljubljala predsednika, potem re-ferendumske odlo"itve ne bi bilo mogo"e izigrati niti z morebitno spremembo usta-ve. A se na !alost to kasneje ni zgodilo.

Na odmevni konferenci v Mariboru se je SDS prvi" zavzela (poleg !e omenjene ra-zvojne koalicije, ki bi jo naj predstavili !e pred volitvami), tudi za ukinitev splo#ne voja#ke obveznosti in uvedbo poklicne voj-ske v kombinaciji s prostovoljno rezervo. Ta predlog je mo"no odmeval v javnosti, #e posebej med mladimi.

$lanstvo v EPP in ED ter sprememba imena

SDS ni uspela prepre"iti, da bi se Soci-alisti"ni internacionali pridru!evale ne dovolj reformirane postkomunisti"ne so-cialdemokratske stranke, pa tudi nekatera druga radikalna gibanja po svetu. Zato se je na zasedanju Sveta v Novi Gorici leta 1999 odlo"ila, da bo zaprosila za "lanstvo v Evropski ljudski stranki ter evropski in svetovni uniji demokratskih strank. SDS je !e prej tesno sodelovala z nekaterimi desno-sredinskimi politiki, strankami in asociacijami, kot sta denimo Mednarodni republikanski in#titut (IRI) in Fundacija Robert Schumman. Nekaj "asa se je pove-zovala celo s sredinskimi in desnosredin-skimi demokrati"nimi strankami v postko-munisti"nih dr!avah. Z odlo"itvijo v Novi Gorici, ki ji je nasprotoval le Ivo Hvalica, je #lo nedvomno za strate#ko odlo"itev

stranke, saj se je SDS pridru!ila prijaznej#i dru!ini strank, s katero je !e dalj "asa delila svoje vrednote. SDS je postala dejaven "lan Evropske demokratske unije, Svetovne de-mokratske unije in Evropske ljudske stran-ke. Dejstvo je, da evropsko strankarsko politiko zaznamujeta dva pomembnej#a tabora, socialisti"ni (socialdemokratski) in liberalni na eni strani, ter demokratski in ljudski na drugi. EPP+ED je najmo"nej#a parlamentarna frakcija v evropskem parla-mentu.

V procesu konsolidacije slovenske demo-kracije in ume#"anja politi"nih strank v politi"nem prostoru je v primeru SDS pomembna #e ena strate#ka odlo"itev. Gre za spremembo imena. Septembra 2003 je Svet stranke v Izoli na predlog Izvr#ilnega odbora, zaokro!il tri leta trajajo"o razpra-vo o spremembi imena.37 Sklenil je, da se v nazivu stranke beseda 'socialna' zamenja z besedo 'slovenska'. Tako naj bi se SDS poslej imenovala Slovenska demokratska stranka, pri "emer bi ohranila kratico SDS in druge simbole.

V razpravi v Izoli so "lani IO omenjeni predlog utemeljili z mnogimi argumenti. Predlagatelji so to spremembo utemelje-vali z dejstvom, da Slovenija postaja del evropske politike tudi v strankarskem smislu. Naziv socialdemokracija je bila v kontekstu !ivljenja stranke pre!iveta iz ve" razlogov. Prvi je zagotovo vrednotni oziro-ma ideolo#ki. SDS je v ospredje postavljala vrednoto individualne svobode, zaseb-ne pobude in domoljubja, ki so zagotovo tujke v &lozo&ji socialdemokracije. Tudi koncept socialno-tr!nega gospodarstva je pri SDS precej druga"e razumljen kot pri socialistih ali socialdemokratih, saj temelji na 'poceni' dr!avi in razbremenjenem go-spodarstvu, ki lahko edino ustvarja nova

delovna mesta, zlasti mala in srednje ve-lika podjetja, zagotavlja gospodarsko rast in s tem blaginjo za vse. Socialisti so bolj usmerjeni na drago dr!avo, visoke davke, velike gospodarske sisteme in distribucijo prora"unske poga"e. Skratka, zna"ilnih programskih, ne le ideolo#kih razlik do so-cialdemokratske paradigme je bilo vse ve". Bolj ko se je SDS koncipirala ter oblikova-la svoj idejni in programski pro&l, ve"je so bile razlike tudi do ZLSD, ki jo je javnost vse bolj prepoznala kot nosilko socialde-mokratske paradigme na Slovenskem.

Razgibano leto 2000: Vladna kriza, spremembe v strankarski areni,

Bajukova vlada in volitve

Prehod iz 1999 v leto 2000 je bil zelo pe-ster v medstrankarskih odnosih. Najprej je pri#lo do zdru!evanja med SLS in SKD. Na ustanovnem kongresu so med drugim sprejeli sklep, da bo zdru!ena stranka pod-prla odlo"itev dr!avljanov za ve"inski vo-lilni sistem. Na tej podlagi je pri#lo celo do podpisa koalicijskega sporazuma med SDS ter zdru!eno SLS in SKD.

Med tem pa je tudi na levici vrelo. Drnov-#kova vlada je bila zaradi slabih odnosov v koaliciji v stalni krizi, dokler ni padla.

Krizo je presekala opozicijska SDS in nova zdru!ena stranka SLS+SKD z oblikova-njem nove vlade pod vodstvom dr. Andre-ja Bajuka, &nan"nega strokovnjaka z med-narodnim ugledom. Kot mandatar je bil izvoljen 3. maja, 9. junija pa nova vlada. %e isto jesen so bile parlamentarne volitve, ki se jim SDS zaradi novo nastalega polo!aja ni mogla dovolj posvetiti.

V tej kratkotrajni desnosredinski vladi, pr-vi" po Demosu, so s strani SDS sodelovali: Janez Jan#a (obramba), Barbara Brezigar (pravosodje), dr. Miha Brejc (delo, dru-!ina in socialne zadeve), dr. Jo!e Zago!en (gospodarstvo), mag. Rudi %eligo (kultu-ra) in Andrej Bru"an dr. med. (zdravje). Vrhunska zasedba, ki pa v danem polo!aju, razen tega, da je re#ila Slovenijo iz politi"-ne krize, ni mogla storiti prakti"no ni"esar. Danes je povsem jasno, da je bil prevzem izvr#ne oblasti tik pred volitvami takti"na napaka, ki je te stranke stala ugodnej#ega izida na jesenskih volitvah. Tudi gospodar-ske in dru!bene razmere so bile vse prej kot spodbudne, blagajna, na podlagi katere bi izvajali podro"ne politike, pa prazna.38

Prvi hladen tu# je pri#el iz nove vladajo"e koalicije same; glede na dobro sodelova-nje in dogovore na mnogih usklajevalnih sestankih, dokaj nepri"akovano. Poslan-ci SLS+SKD so v DZ podprli predlog Zdru!ene liste socialnih demokratov in spremenili ustavo tako, da so izigrali refe-rendumsko voljo dr!avljanov, po kateri je zmagal ve"inski volilni sistem, kar je leta 1998 potrdilo tudi Ustavno sodi#"e. Koa-licija med SDS in SLS+SKD je zaradi tega razpadla. Kriza pa je zajela tudi zdru!eno SLS+SKD.

V SDS so menili, da je sprememba volilne-ga sistema v slovenskem nacionalnem inte-resu. Stanje, ki ga povzro"a proporcionalni volilni sistem, vklju"no z mesece trajajo-"im postopkom sestavljanja vlade, ovira ra-zvoj Slovenije. Pozitivna posledica uvedbe dvokro!nega ve"inskega volilnega sistema bi bil kakovostnej#i parlament z neposre-dno izvoljenimi in zato bolj odgovornimi poslanci, ve"ja preglednost politi"nega prostora in hitro oblikovanje manj#e, bolj racionalne in u"inkovite vlade. Kot !e


38. Iz gospodarske resolucije SDS na 2. konferenci septem-bra 2000: »Kljub rahlemu izbolj#anju nekaterih gospo-darskih kazalcev s stanjem v gospodarstvu ne moremo biti zado!oljni. To #e posebej velja za podro"je industrije. Gospodarska rast je prenizka, saj zna#a 5%, nezaposlenost je $e ve" let na ravni 14%, in-&acija je petkrat vi#ja, kot je v de$elah Evropske zveze. Jav-na poraba zna#a preko 45%. Dr$ava se je zadol$evala za pokrivanje prora"unskega primanjkljaja in v ta namen prodaja dr$avno premo$enje. V preteklosti +nan"ne inter-vencije v podjetja v glavnem niso bile namenjene razvoju, pa" pa zagotavljanju social-nega miru, kar je re#evanje pravih problemo! samo od-lagalo. Kar 65% zaposlenih prejema ni$jo pla"o od po!-pre"ne. Mnoga podjetja so se bila prisiljena preusmeriti na proizvodnjo sestavnih delo!, za kar ne potrebujejo veliko razvojnega dela. Zaslu$ki pri delo!no intenzivni in mate-rialno obse$ni proizvodnji pa so zelo majhni. Zato se tudi drasti"no zmanj#uje #tevilo dijako! in #tudento! tehni"-nih ved.«

37. Razmi#ljanja po spre-membi imena so se vse po-gosteje pojavljala po posvetu na Oto"cu leta 2000. Vari-anto Slo!enska demokratska stranka je tedaj predlagal pisec teh vrst. Razmere ta-krat #e niso bile do!olj zrele, saj v !odstvu predlog ni dobil soglasne podpore, zato se je predsednik Jan#a, ki je ena-ko ime predlagal konec leta 1991 za SDZ, odlo"il to raz-pravo prelo$iti. Odlo"itev je padla tri leta pozneje. Razen treh "lano! stranke drugi niso nasproto!ali preimeno!anju. Nasprotno, vsi so menili, da je bil $e skrajni "as, da je do tega pri#lo.


omenjeno, je SDS predlagala referendum o uvedbi dvokro!nega ve"inskega volilne-ga sistema in v podporo temu predlogu zbrala ve" kot #tirideset tiso" podpisov volivcev. Na osnovi referendumske zahte-ve 43.710 volivk in volivcev je bil razpisan referendum, na katerem je bil izglasovan dvokro!ni ve"inski volilni sistem. Pravno zavezanost dr!avnega zbora tej odlo"itvi je z odlo"bo potrdilo tudi ustavno sodi#"e.

Poleti 2000 so poslanci zdru!ene SLS+SKD, ZLSD, LDS in njihovih poli-ti"nih satelitov izglasovali predlog ustav-nih sprememb, ki so ga prvotno vlo!ili poslanci ZLSD in LDS, ter s spremembo ustave zaob#li referendumsko odlo"itev ljudstva. Ta odlo"itev ni bila samo v o"i-tnem nasprotju s samim bistvom demo-kracije, ampak je pomenila spreminjanje temeljnih pravnih pravil za nazaj, negacijo pravne dr!ave in grobo kr#itev "lovekovih pravic. Posledice razvrednotenja in#tituta referenduma in odlo"b Ustavnega sodi#"a "utimo #e danes.

Nedemokrati"na odlo"itev ve"ine poslan-cev je povzro"ila veliko #kodo slovenski demokraciji, saj so vzpostavili sistem na-videzne demokracije, v kateri so nekatere temeljne pravice zagotovljene samo na pa-pirju. Poleg tega se je po tej odlo"itvi ve"ine poslancev #e v ve"ji meri zmanj#alo zaupa-nje javnosti v parlament, ki predstavlja ene-ga najva!nej#ih temeljev pravne dr!ave in demokracije. Okrnjen je tudi mednarodni ugled dr!ave Slovenije. Politi"ne stranke, katerih poslanci so glasovali za spremembo ustave v nasprotju z referendumsko odlo-"itvijo, nosijo polno odgovornost za vse negativne posledice tak#ne odlo"itve.

SDS je ugotavljala, da je najo!je vodstvo SLS+SKD Slovenske ljudske stranke

enostransko prekinilo pogodbo s Koa-licijo Slovenija, da je poslanska skupina SLS+SKD zavrnila predlog lastne vlade o ponovnem referendumskem odlo"anju glede volilnega sistema, glasovala za pre-dlog ustavnih sprememb, ki so jih vlo!ili poslanci opozicije (ZLSD, LDS in De-susa) in da je SLS+SKD prekr#ila sklepe lastnega kongresa, ki je podprl uveljavitev referendumske odlo"itve o dvokro!nem ve"inskem sistemu in koalicijo s SDS.

Z dokaj odkrito podporo SDS je skupina nekdanjih kr#"anskih demokratov, ki sta jo vodila dr. Andrej Bajuk in Lojze Peterle, ustanovila novo kr#"ansko-ljudsko stran-ko, ki si je nadela privla"no ime Nova Slo-venija – kr#"anska ljudska stranka. Njen predsednik je postal premier dr. Andrej Bajuk. Nova Slovenija je takoj nato podpi-sala koalicijski sporazum s SDS. Nastala je Koalicija Slovenija.

%esti kongres SDS je bil 9. septembra 2000 v Murski Soboti. Potekal je pod vtisom vladanja in priprav na volitve. To je bil programski kongres, ki razen #ir#e ocene situacije in posledi"no medijskega odmeva za nadaljnji razvoj SDS, ni predstavljal bi-stvene dodane vrednosti.

Leta 2000 je na oktobrskih volitvah v dr-!avni zbor, kjer je bila volilna udele!ba zavidljivih 70 odstotkov, mo"no napre-dovala LDS (36,26% in 34 mandatov), SDS ni zablestela, s 15,81 odstotka in 14 mandati je ohranila svoje volilno telo in se prvi" uvrstila na 2. mesto. Novo nasta-la stranka NSi je dosegla lep uspeh (8,66% in 8 mandatov), glavna pora!enka pa je bila SLS+SKD, ki je izgubila dve tretjini skupnih volivcev nekdanje SLS in SKD (9,54% in 9 mandatov). Tretja po mo"i je bila ZLSD (z 12,08% in 11 poslanci).

Desus je dobil 5,17%, SNS 4,39% in prvi" Stranka mladih Slovenije 4,34%. Vse so dobile po 4 poslance.

Za SDS je glasovalo 170.181 volivcev. Dr. Miha Brejc39 je postal podpredsednik DZ in na tej funkciji ostal vse do junija 2004, ko je postal evropski poslanec. SDS so v parlamentu predstavljali #e: Janez Jan#a, Jo!ef Jerov#ek, Bogomir Zamernik, Bran-ko Kelemina, Jo!e Tanko, France Cukja-ti, dr. med., Franc Puk#i", Rudolf Petan, Franc Su#nik, Janez Cimperman, mag. Andrej Vizjak, Pavel Rupar in Sini#a Ger-mov#ek. Ob koncu mandata se je skupini priklju"il #e dr. Dimitrij Rupel, ki je izsto-pil iz LDS. Dr. Rupel je pred tem zasedal mesto ministra za zunanje zadeve. Zaradi aktivnega sodelovanja pri delu odbora za Nato in Zbora za republiko je bil zamenjan kot zunanji minister v t.i. Ropovi vladi. Ta sklic je med drugim minil tudi v znamenju odkrivanja ozadja in vzrokov napada na novinarja Mira Petka, ki je bil !rtev ma&j-skega napada zaradi svojega pokon"nega novinarskega dela.40 Komisijo je vodil Mir-ko Zamernik, toda kljub njegovim velikim prizadevanjem za razkritje vpletenosti po-litike in drugih nosilcev javnih funkcij, #e danes ni jasno, kdo je naro"il to gnusno dejanje, ki po umoru predsedni#kega kan-didata Iveka Krambergerja nima primere v novej#i slovenski zgodovini. Seveda zato, ker pravna dr!ava ni odigrala svoje vloge. Poleg Zamernika je v tem sklicu tudi Bran-ko Kelemina vodil preiskovalno komisijo za ugotovitev odgovornosti oseb in nosil-cev javnih pooblastil glede nakupa in pro-daje elektri"ne energije, zaradi "esar je bila domnevno povzro"ena gospodarska #koda v sistemu elektrogospodarstva. Komisija je sprejela kon"no poro"ilo, a ga je DZ z ve"i-no glasov zavrnil.

Celjski kongres in pot navzgor

19. maja 2001 je bil v Celju 7. kongres SDS, ki je potekal v ne najbolj prijaznih razmerah. Rezultati na zadnjih volitvah niso bili najbolj#i, poleg tega so bili odnosi v poslanski skupini slabi. Na kongresu, ki bi lahko prinesel nepri"akovano presene-"enje, je bil Janez Jan#a gladko ponovno izvoljen za predsednika. 380 delegatov je izvolilo #e ostale organe stranke. V izvr#ilni odbor so bili na tajnem glasovanju po vrsti izvoljeni Miroslav Luci, dr. med., dr. Miha Brejc, dr. Milan Zver, dr. Jo!e Zago!en, dr. Anton Jegli", Branko Grims, Branko Ke-lemina, Andrej Bru"an, dr. med., Drago %i+ar, Bojana Kos, Davorin Kranjc, Ladka Furlan, An!e Logar, Milo# Dular, Robert Ro!i", Stanislav Hren, Alenka Paulin in Branko Krznari". Za predsednika Nadzor-nega odbora je bil z najve" glasovi izvoljen Dimitrij Kova"i".

Epilog je do!ivel spor z Ivom Hvalico, ki je bil v permanentnem sporu s stranko, s predsednikom in z nekaterimi drugimi "lani vodstva, kar je stranki po nepotreb-nem jemalo precej energije. Janez Jan#a je pred glasovanjem o organih napovedal svoj odstop (!), "e bo Hvalica izvoljen v Iz-vr#ilni odbor, saj bi to pomenilo nadaljeva-nje kon*iktnih razmer. Tvegana poteza se je na koncu obrestovala, saj Hvalica ni bil izvoljen, razmere v stranki pa so se povsem umirile.41

Leto 2002 se je za"elo z interpelacijo zoper ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopa"a, ki ni bila izglasovana. Februarja se je SDS odlo"ila, da pri kandidaturi za predsednico republike podpre Barbaro Brezigar, kljub temu, da ji v za"etku javno-mnenjske raziskave niso kazale velike javne podpore. Septembra 2002 je SDS pripravi-la festival v Meng#u, ki se ga je poleg gostov


41. *akanje na izid glaso-vanja je bil mu"en. Mnogi so se spra#evali, kaj bi bilo, "e bi Hvalica dobil do!olj glaso!. Jan#a je bil tedaj pripravljen odstopiti in obliko!ati no!o stranko. Tej bi se seveda pri-klju"ilo velika ve"ina delega-to!, morda tudi del od pribli-$no "etrtine, ki je vseeno dala glas Hvalici.

39. Dr. Miha Brejc je na prvih evropskih !olitvah v Slo!eniji na listi SDS skupaj z dr. Romano Jordan Cizelj postal poslanec Evropskega parlamenta. Na podpredse-dni#ko mesto v slo!enskem parlamentu, ki ga je zapustil, je SDS predlagala dr. Dimi-trija Rupla, ki pa ga vladajo-"a ve"ina ni potrdila.

40. Napad se je zgodil 28. februarja 2001. Ko po ve" kot pol leta ni ni" kazalo, da se kaj dogaja v zvezi z odkri-vanjem storilcev in naro"ni-ko! gnusnega napada, so v poslanski skupini SDS za"eli zbirati podpise za ustano!i-tev parlamentarne komisije. Potem se je dogajala farsa na sodi#"u v Murski Soboti, neu"inko!iti so bili tudi na policiji, "eprav je generalni direktor Pogorelc obljubljal, da bodo naro"niki kmalu za zapahi, neu"inko!ita je bila generalna dr$avna to$ilka Cerarjeva, ki je kasneje posta-la pravosodna ministrica in podpredsednica LDS. Posla-nec Zamernik je kljub vsemu uspel pripraviti kon"no poro-"ilo preisko!alne komisije. Ko je sodi#"e v Murski Soboti za-vrglo obto$nico, je Zamernik to komentiral z besedami '+a-sko slo!enske pravne dr$ave'.


iz tujine in predsedni#ke kandidatke udele-!il tudi "astni predsednik dr. Jo!e Pu"nik.

Predsednik SDS je v imenu Koalicije Slo-venija pozval vlado k odstopu zaradi 'te!av z javnimi &nancami'. Janez Jan#a je bil pre-pri"an, da bi bilo za Slovenijo najbolje, "e bi bile jeseni hkrati s predsedni#kimi in lo-kalnimi volitvami #e volitve v dr!avni zbor, s "imer bi dosegli produktivno re#itev poli-ti"ne krize. A to je ostala le pobo!na !elja.

V letu 2002 so bile tudi lokalne volitve, na katerih je bila ponovno izvoljena ve"ina !u-panov SDS s prej#njih volitev. Dodana vre-dnost teh volitev je zmaga Andreja Vizjaka v Bre!icah in to kar v prvem krogu, ko so z liste SDS zmagali #e Drago Vogrin"i" (Can-kova), Franc Puk#i" (Destrnik), Toni Rifelj (Gornji Grad), Jernej Lampret (Ivan"na Gorica), Zvone Lah (Mirna Pe"), Vladimir Globovnik (Oplotnica), Jo!e Toplak (Ra-denci), Andrej Pogorevc (Sodra!ica), Miro Kozelj (%en"ur), Franc Jazbec (%tore), Pavel Rupar (Tr!i"), Franc Su#nik (Vransko) in Bojan Starman ()iri). V drugem krogu so se klubu !upanov SDS pridru!ili #e Danijel Krivec (Bovec), Marko Balant (Braslov"e), Janez Cimperman (Ig), Zvonimir Holc (Kidri"evo) Toma! %tebe (Menge#), Mar-jan Rihar (Vrhnika). SDS je podprla tudi ve" drugih kandidatov, ki so bili izvoljeni. Tudi tretje volitve predsednika republike 2002 so potekale v dveh krogih. V prvem krogu so kandidirali Zmago Jelin"i" Ple-meniti, dr. France Arhar, dr. Franc Bu"ar, dr. Lev Kre+, dr. Anton Bebler, dr. Gorazd Dreven#ek in Jure Jur"ek Cekuta. V dru-gem krogu prvega decembra 2002 je dr. Ja-nez Drnov#ek premagal Barbaro Brezigar s 56,52 odstotki glasov. Od 1.610.137 volil-nih upravi"encev jih je glasovalo 65,39%. Barbara Brezigar, ki jo je podpirala SDS, je imela odli"en #tab, ki ga je vodil dr. Vasko

Simoniti, kasnej#i minister za kulturo. Te volitve so bile tudi zadnji pomemben do-godek, pri katerem se je anga!iral dr. Jo!e Pu"nik. Kljub pri"akovani Drnov#kovi zmagi je Barbara Brezigar ponovno zdru!i-la volivce pomladnega dela volilnega telesa in vlila ve" upanja za naslednje parlamen-tarne volitve.

11. januarja 2003 nas je prizadela !alostna novica. V Nem"iji je nepri"akovano umrl dr. Jo!e Pu"nik, soustanovitelj in dolgole-tni predsednik in "astni predsednik stran-ke. Bil je nesporni vodja klju"nih procesov demokratizacije in osamosvajanja, kritik tranzicijskih procesov, "lovek, ki si je v svo-jem parlamentarnem delu prizadeval, da bi se slovenski narod spravil sam s seboj, spoznal in se soo"il s svojo zgodovino, po-storil, kar je dostojno storiti in se usmeriti v prihodnost. Dr. Jo!e Pu"nik, !rtev mon-tiranih procesov v "asu komunisti"nega re!ima, znanstvenik in "lovek najve"jih odlo"itev je nedvomno najveli"astnej#a politi"na osebnost druge polovice dvajse-tega stoletja na Slovenskem. $lovek, ki so ga spo#tovali celo njegovi najve"ji politi"ni nasprotniki.

27. januarja 2003 je SDS skupaj z NSi novemu predsedniku vlade mag. Tonetu Ropu (zamenjal je dr. Janeza Drnov#ka, ki je postal predsednik republike) predstavila #est zahtev, s katerimi bi vzpostavili demo-krati"no ravnote!je v Sloveniji.

Zahteve Koalicije Slovenija so bile:

1. Vlada naj pripravi, vladna koalicija pa podpre sprejem spremembe zakona o RTV SLO in drugih potrebnih aktov po nujnem postopku, s "imer se zno-traj RTV SLO brez pove"anja stro#kov oblikujeta tudi dva med seboj neodvi-

sna programa, s tem da ima na enega prevladujo" vpliv vladna koalicija, na drugega pa opozicija, ne glede na vsa-kokratno #tevil"no razmerje poslancev v DZ po volitvah;

2. TV SLO za"ne neposredno prena#ati seje DZ in seje najpomembnej#ih de-lovnih teles;

3. Vlada zagotovi sredstva za pluralizaci-jo medijev, s katerimi bo mogo"e zago-toviti ve"jo neodvisnost od oblastnih in kapitalskih centrov mo"i ter ustano-viti nove neodvisne revije in "asopise;

4. Vlada kon"no zagotovi pravi"no raz-delitev premo!enja nekdanjih DPO med vse stranke, ki so sodelovale na zadnjih parlamentarnih volitvah;

5. 5. V vse nadzorne svete javnih podje-tij oziroma podjetij in dru!b v dr!avni lasti, ki jih oblikuje vlada, DZ ali mini-strstva, se imenuje najmanj ena tretji-na "lanov na predlog parlamentarnih strank, ki niso podprle imenovanje vla-de ter se na ta na"in omogo"i opoziciji dostop do podatkov, zagotovi vsaj mi-nimalni nadzor ter racionalno porabo davkopla"evalskega denarja v javnem sektorju;

6. Glede na politi"no soglasje o vstopu Slovenije v EU in NATO je predlaga-nje in imenovanje predstavnikov RS v institucije EU in NATO pregledno, strokovno in dostopno vsakomur pod enakimi pogoji, opozicijske stranke pa naj imajo pri predlaganju enake mo-!nosti kot "lanice vladne koalicije.

%ele Jan#eva vlada je izvajala ukrepe za vzpostavitev demokrati"nega ravnote!ja. Pri nekaterih seveda ni mogla uspeti, ker je bila uresni"itev odvisna od sodelovanja na-sprotne strani. Kljub temu so bili narejeni bistveni koraki naprej, predvsem v smislu vi#je kulture dialoga z opozicijo. Naj spo-mnimo na Jan#ev predlog Partnerstva za

razvoj, ki ga je predlagal takoj na za"etku mandata, ko je vodil vlado in tudi v za"et-ku mandata 2008-2012.

SDS je naslednje leto skupaj z NSi vlo!ila #e interpelacijo o delu in odgovornosti Ro-pove vlade in na 44 straneh ocenila stanje v Sloveniji. Ugotavljala je, da v #tiriletnem mandatu ni izpolnila velikega dela najpo-membnej#ih obljub in slabo upravljala z dr!avo. Zaradi tega so #tevilne razvojne mo!nosti ostale neizkori#"ene.

Vladajo"a LDS je namre" obljubljala, da bo letna gospodarska rast presegala pet odstotkov, dejansko pa je bila ta leta 2003 skromnih 2,3 odstotka. Premier Rop je obljubljal zmanj#evanje brezposelnosti za petino, v resnici pa se je zni!ala le za tri od-stotke. Obljubljal je ustalitev javnega dol-ga, v resnici pa je samo v dveh letih zadol!il dr!avo za najmanj 250 milijard tolarjev, v celotnem mandatu pa za 500 milijard tolarjev. Poleg tega so se preko vseh razu-mnih meja pove"ale socialne razlike, saj je #tevilo prejemnikov socialnih pomo"i na-raslo na 60.000.

Ta pobuda je bila pomembna, saj je pred volitvami omogo"ila, da je vlada napravila bilanco. Ta pa ni bila najbolj uspe#na. Raz-prava o tem pa je spodbudila razmi#ljanje o iz"rpanosti in slabi kondiciji vladajo"e koalicije.



PRISPEVEK SDS K UTRDITVI SLOVENSKE DEMOKRACIJE

Seveda se v kontekstu znanih #estih zahtev Koalicije Slovenija iz leta 2003 zastavlja vpra#anje, ali je Slovenija !e (bila) v fazi zrele, utrjene oziroma konsolidirane de-mokracije. Distribucija medijske in kapi-talske mo"i je bila pa" tak#na, da napeljuje na odgovor, da ne. Ne glede na to in na ne dovolj uspe#ne tranzicijske procese, pa je Slovenija vendarle vzpostavila temeljne dru!bene strukture, prav tako pa je kljub mnogim protikulturnim politi"nim orien-tacijam kulturna podlaga taka, da zagota-vlja dolgoro"no stabilnost. Poleg tega se je Slovenija umestila v ustrezen mednarodni politi"ni in varnostni prostor, kar pomeni dodatno varovalko na njeni demokrati"ni poti.

SDS si je ves "as prizadevala za vklju"e-vanje v evro-atlantske povezave, ne samo zaradi vsestranskega varnostnega de!nika, pod katerim lahko Slovenija ohrani svoje pridobitve, ampak je v "lanstvu v Natu in EU videla predvsem razvojni izziv. V "asu kampanje za v"lanitev je ve"krat opozarja-la na slabo alternativo, to je varnostno tve-gan Balkan, kamor so bile #e vedno zazrte marsikatere (politi"ne) o"i v Sloveniji. Go-nilna sila vklju"evanja v evro-atlantske po-vezave je bil Janez Jan#a. V "asu od januarja 1997 do julija 1998 je bil vodja slovenske parlamentarne delegacije v Severnoatlant-ski skup#"ini (NAA). V "asu, ko je v krat-ki Bajukovi vladi vodil obrambni resor, je s sodelavci pripravil predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti, najpo-membnej#i strate#ki dokument na podro-"ju obrambe v Sloveniji. V tem obdobju je Slovenija pripravila svoj drugi akcijski na"rt za polnopravno "lanstvo v NATO in ga kot prva izmed vseh kandidatk predala

Lordu Robertsonu, takratnemu generalne-mu sekretarju NATO v Bruslju.

)elje ve"ine Slovencev (sode" po javno-mnenjskih raziskavah) in volivcev SDS so se za"ele uresni"evati novembra 2002, ko je Nato na vrhunskem zasedanju v Pragi poleg Bolgarije, Estonije, Litve, Latvije, Romunije in Slova#ke medse povabil #e Slovenijo. Vlada je nato uradno sprejela vabilo in naslednje leto, v za"etku 2003, za"ela pogovore o vstopu v dveh krogih. Marca 2003 je bil referendum o vstopu Slovenije v Nato. Za vstop je glasovalo ve" kot dve tretjini Slovencev. SDS je aktivno sodelovala v kampanji in odlo"no poma-gala zunanjemu ministrstvu, ki ga je vodil dr. Rupel, pri ustvarjanju ustrezne klime doma in v tujini, tako da je nadaljnji proces vklju"evanja potekal dokaj gladko.

Procesa vklju"evanja v Nato in EU sta #la nekako z roko v roki. Odlo"itev, da bo Slo-venija leta 2004 sprejeta v Evropsko unijo skupaj z drugimi desetimi "lanicami, je bila sprejeta !e dve leti prej na vrhunskem zase-danju voditeljev EU v Bruslju, ko so spreje-li priporo"ila Evropske komisije na podlagi uspe#ne ocene iz predpristopnih pogajanj. Poleg Slovenije so se petnajsterici pridru-!ile Mad!arska, $e#ka, Slova#ka, Poljska, Estonija, Latvija, Litva, Ciper in Malta. Zato je leto 2004 ena izmed najpomemb-nej#ih prelomnic v razvoju mlade sloven-ske dr!ave in tudi Slovenske demokratske stranke, saj si je za to tako sr"no prizade-vala. Z vklju"itvijo je Slovenija postala del zveze dr!av, ki jih ne zdru!uje le skupna geopoliti"na lega, temve" tudi skupna kul-tura in razvojni procesi. S tem je Slovenija, odgovorna za lasten razvoj, stopila na novo pot, ki nudi ustrezno duhovno, kultur-no in materialno perspektivo. Za Ropovo vlado je bila vklju"itev nekaj, kar ni bilo

vredno neke posebne pozornosti, saj ni bil v "ast tega dejanja pripravljen noben pomembnej#i javni dogodek. Ker vlada ni omogo"ila dr!avljanom in dr!avljankam ustrezne javne prireditve, je opozicijska SDS organizirala na Pre#ernovem trgu slo-vesnost, ki so se je poleg privr!encev SDS z velikim zadovoljstvom udele!ili tudi neka-teri predstavniki evropskih institucij in del diplomatskega zbora. V svet je #lo sporo-"ilo, da vklju"itev v Evropsko unijo nekaj pomeni tudi navadnim dr!avljanom.

Slovenija se je dokon"no umestila v varen prostor, ki ji zagotavlja normalen razvoj. A s tem veli"ina leta 2004 #e ni bila iz"rpana. Slovenija je tega leta dobila tudi svoje prve poslance v Evropskem parlamentu in novo vlado, po Demosu prvo izvoljeno desno-sredinsko koalicijo.

Za"etek velike zgodbe – vodenje Slovenije in EU

Po relativno slab#em rezultatu na parla-mentarnih volitvah 2000 in izgubljenih predsedni#kih volitvah 2002, ki pa so ven-darle prinesle nekaj !arkov upanja za po-mladno politi"no opcijo, so bile volitve v Evropski parlament prva prilo!nost, da se kontinuiteta slabih volilnih izidov preki-ne. In zgodilo se je prav to. Na spomladan-skih evropskih volitvah 2004 je zmagala Nova Slovenija, ki je v volilno kampanjo vlo!ila veliko energije in novih pristopov v volilni kampanji. Sledili sta LDS in SDS, prav tako z dvema izvoljenima poslance-ma. Zadnji so bili socialdemokrati z enim mandatom. To je bila velika zmaga desno-sredinske opcije. Volilna udele!ba je bila sicer zelo nizka. Komaj nekaj ve" kot "etr-tina volilnih upravi"encev se je odpravila na volitve. Tudi v drugih novih "lanicah

je bilo podobno, kar gre verjetno pripisati premalo uveljavljeni evropski dimenziji v dr!avljanski in politi"ni kulturi. SDS sta v Evropskem parlamentu zastopala dr. Miha Brejc in dr. Romana Jordan Cizelj. Oba sta bila med bolj dejavnimi "lani evropskega parlamenta, kar dokazuje tudi objavljena uradna statistika evropskega parlamenta.

Poslanska skupina EPP-ED je prejela naj-ve", to je 37% mandatov (288), na dru-go mesto so se uvrstili "lani socialisti"ne stranke (PES) z 28% (217). Ostale skupine so prejele precej manj.42 Volitve v Evropski parlament so imele za slovenske politi"ne razmere ve" kot simbolen pomen. Napo-vedale so namre" mo!nost politi"nega pre-obrata na jesenskih volitvah, ne glede na volilno udele!bo. 43

Nervoza pred jesenskimi volitvami je bila vse ve"ja. %e nikoli ni bilo toliko mo!no-sti za zmago kot tokrat. Vse leto 2004 se je stranka intenzivno pripravljala na parla-mentarne volitve. Strokovnemu svetu, ki je pripravljal programe podro"nih politik, se je priklju"ilo ve" sto strokovnjakov z razli"-nih podro"ij. Bolj ko so se bli!ale volitve, slab#a je bila kondicija vladne koalicije in podpora SDS se je ve"ala. Stranka je imela #iroko zastavljeno volilno kampanjo, veli-ko dela je bilo na terenu, in to se je o"itno obrestovalo. Namesto dragih medijskih re-klam se je SDS odlo"ila za 'door to door' kampanjo. Na zadnji konvenciji v Kri!an-kah je bilo !e "utiti vznemirjenje, ki ga pri-na#a s seboj velika verjetnost zmage. Priha-jale so dobre !elje iz vsega sveta. Zmaga je bila blizu, a glede na izku#nje tako dale". Tudi ankete tega ob"utka niso potrjevale.

In zmaga je tisto nedeljo vendarle pri#la. Prepri"ljivo in veli"astno. Ob"utek, ki je bil primerljiv z zmago Demosa na prvih


42. V Evropskem parlamentu je trenutno sedem politi"nih skupin: Evropska ljudska stranka in Evropski demo-krati (EPP-ED: 288 poslan-cev), Socialdemokrati (PES: 217 poslancev), Zavezni#tvo liberalcev in demokrato! za Evropo (ALDE: 100 poslan-cev), Zdru$enje za Evropo narodo! (UEN: 44 poslan-cev), Zeleni/Evropska svo-bodna zveza (Zeleni/EFA: 43 poslancev), Evropska zdru$ena levica/Zelena no-rdijska levica (GUE/NGL: 41 poslancev), Neodvisnost/Demokracija (INDEM: 22 poslancev) in Samostojni po-slanci (NI: 30 poslancev).

43. Po Indiji gre pri !olitvah v Evropski parlament za drugo najve"jo demokrati"no prakso. Volilno pravico ima namre" kar 375 milijono! dr$avljano! EU. Evropski parlament je predstavni#ko telo dr$avljano! vseh "lanic Unije na evropski ravni in je edina neposredno izvoljena evropska institucija in edina mednarodna skup#"ina na svetu, katere "lane !olijo vsi dr$avljani s splo#no !olilno pravico. Neposredno !olijo EP od leta 1979.


svobodnih in demokrati"nih volitvah leta 1990. Z zmago je pri#la tudi velika od-govornost. $eprav smo se kandidati za ministrske resorje "utili suvereni vsak na svojem podro"ju, je bil izziv vendarle izje-men. Pred nami je bilo veliko negotovosti. Ne nazadnje nas ni "akala samo zapu#"ina LDS in vodenje Slovenije, ampak tudi vo-denje EU. Skupaj s predsednikom Janezom Jan#o, ki nam je s svojimi izku#njami vlival pogum, smo verjeli v to misijo.

Po volitvah se je najprej konstituiral dr!av-ni zbor. SDS je na volitvah dobila 29,08 % in 29 mandatov.44 Poslanci tega sklica so postali: mag. Branko Grims, Pavel Rupar (po njegovem odstopu Bojan Homan), Milenko Ziherl, Bojan Starman, Rudi Ver-#nik, Daniel Krivec, dr. Milan Zver (po nastopu ministrske funkcije Zvone $er-na"), Eva Irgl, France Cukjati, Alenka Je-raj, Andrej Bru"an (po nastopu ministrske funkcije ga je zamenjala Polonca Dobrajc), Mitja Ljubelj#ek, Jo!e Tanko, Dimitrij Kova"i", Robert Horvat, Janez Jan#a (po nastopu funkcije predsednika vlade ga je zamenjal mag. Toma! %tebe), Franc Jaz-bec, Franc Su#nik, Bogomir Zamernik, Miro Petek, mag. Andrej Vizjak (po na-stopu ministrske funkcije ga je zamenjal Ivan Grill), Bojan Rugelj, Stane Pajk, Jo!ef Jerov#ek, Rudolf Petan, Sre"ko Hvauc, Mi-roslav Luci (po nastopu funkcije dr!avne-ga sekretarja v kabinetu predsednika vlade ga je zamenjal Marijan Pojbi"), Branko Marini", Franc Puk#i" (po nastopu funk-cije dr!avnega sekretarja v kabinetu pred-sednika vlade ga je zamenjal Jo!ef Ficko, a le za kratek "as, saj si je Franc Puk#i" kmalu premislil in ponovno postal poslanec).

Predsednik dr!avnega zbora je 22. oktobra 2004 postal dr. France Cukjati45, prvi pred-sednik zakonodajnega telesa v demokrati"-

ni Sloveniji z liste Slovenske demokratske stranke.46 Sekretarka poslanske skupine je postala Maja Prezelj, ki je zamenjala do-tedanjega sekretarja Lovra Lon"arja, ki se je preselil na mesto generalnega sekretarja dr!avnega zbora in ostal do jeseni 2008, ko je med prvimi pristal na t.i. vrtiljaku ka-drovsko zamenjanih s strani nove vlade. %e pred Majo Prezelj in Lovrom Lon"arjem so to odgovorno strokovno nalogo poslan-ske skupine v razli"nih sklicih opravljali Miha Lesar, Erik Modic, Andreja Pihler in Nika Dolinar.

Vodja poslanske skupine je postal Jo!e Tanko, ki je bil na tem mestu !e tudi od leta 2005, ko je zamenjal Mirka Zamerni-ka. V sklicu pred tem so bili to Janez Jan-#a, Andrej Vizjak, France Cukjati in Janez Me!an.

Janez Jan#a je bil kot predlagani kandi-dat za mandatarja nove slovenske vlade 9. novembra 2004 s 57 glasovi poslancev izvoljen za novega predsednika Vlade Re-publike Slovenije. 3. decembra 2004 je v Dr!avnem zboru RS prisegla nova vlada, ki se je pod vodstvom Janeza Jan#e #e isti dan sestala na svoji konstitutivni seji. Obli-koval je vlado, v kateri so sodelovali mini-stri in dr!avni sekretarji tudi iz NSi, SLS in Desusa. Da bi zagotovil "im bolj kom-paktno delo, so imeli ministri ponekod dr-!avne sekretarje iz druge stranke (npr. #ol-stvo, obramba in visoko #olstvo). Iz Nove Slovenije je &nan"ni resor vodil dr. Andrej Bajuk, ministrstvo za delo, dru!ino in so-cialne zadeve pa mag. Janez Drobni", ki ga je kasneje zamenjala Marjetka Cotman. Na listi NSi je bil tudi minister dr. Lovro %turm, ki je pokrival podro"je pravosodja, ter minister dr. Jurij Zupan za visoko #ol-stvo, znanost in tehnologijo (kasneje ga je zamenjala Mojca Kucler Dolinar). SLS je

imela v vladi ministra Janeza Podobnika na Ministrstvu za okolje in prostor, ministra Janeza Bo!i"a za promet, (kasneje ga je za-menjal mag. Radovan )erjav), in ministra brez listnice za lokalno samoupravo in re-gionalni razvoj dr. Ivana )agarja. Iz kvote SDS je predsednik vlade dr!avnemu zboru med ostalimi poslal v potrditev naslednje ministre: Marijo Luka"i" za podro"je kme-tijstva, gozdarstva in prehrane (kasneje jo je zamenjal Iztok Jarc), mag. Andreja Viz-jaka za podro"je gospodarstva, Andreja Bru"ana za podro"je zdravja (kasneje ga je zamenjala Zo&ja Mazej Kukovi"), dr. Gre-gorja Viranta za podro"je javne uprave, dr. Vaska Simonitija za podro"je kulture, dr. Dimitrija Rupla za zunanje zadeve, Dra-gutina Mateja za notranje zadeve ter dr. Milana Zvera za #olstvo in #port. Slu!bo vlade za razvoj je nekaj "asa vodil dr. Jo!e P. Damjan, ki pa je kmalu zapustil to mesto. Zamenjal ga je dr!avni sekretar dr. Andrej Horvat, ki je vodil slu!bo do prihoda no-vega ministra dr. )ige Turka, ki je z izre-dno zavzetostjo mo"no po!ivil delo vlade na tem podro"ju. Slu!bo vlade za evropske zadeve je vodil v za"etku Marcel Koprol, nato jo je prevzel dr. Janez Lenardi", ki ga je nekaj mesecev pred iztekom mandata za-menjala Barbara Borota. Dr!avni sekretar Miroslav Luci je v KPV vodil koordinacijo dela s parlamentom, kar je po njegovem odhodu v diplomacijo nadaljeval dr. Vin-ko Gorenak. Franc Puk#i" je kot dr!avni sekretar vodil Urad za Slovence v zamej-stvu in po svetu. Ko je odstopil s tega polo-!aja, ga je zamenjal Zorko Pelikan. Dr!av-ni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Jan#e je bil tudi Aleksander Zorn, ki je skrbel za koordinacijo izobra!evalnih in kulturnih politik. Predstavnik Desusa Anton Rous je kot dr!avni sekretar v ka-binetu bdel nad izvr#evanjem koalicijske pogodbe. Njega je kasneje zamenjal mag.

Marjan Fekonja. Formalno sta bila v KPV zaposlena #e mag. Matja! %inkovec, a je deloval na Ministrstvu za zunanje zadeve, in mag. Andrej %ircelj, ki je po pooblastilu predsednika vlade deloval na Ministrstvu za &nance. Generalna sekretarka vlade je bila v za"etku Mateja Tamara Fajs, ki jo je po dobrem letu zamenjal mag. Bo!o Preda-li". Nika Dolinar Divjak je bila ves mandat vodja kabineta predsednika Vlade Janeza Jan#e. $lani vlade so med seboj dobro so-delovali, delovali so kot ekipa. Nedvomno je ekipo dobro koordiniral predsednik vlade. Gospodarski odbor, ki je vklju"eval domala pol ministrov vlade, je po odstopu dr. Andreja Bajuka vodil mag. Andrej Viz-jak, t.i. dru!benega pa dr. Milan Zver. Dr. Gregor Virant je vodil kadrovsko komisi-jo. Seje odborov so bile praviloma ob tor-kih, ko so se uskladile vse bistvene zadeve. Na t.i. listo B za "etrtkovo sejo vlade so bili uvr#"eni le zakonski predlogi, o katerih se je razpravljalo. Razprave o drugih !e uskla-jenih odlo"itvah pod listo A na sejah vlade praviloma ni bilo.

Maja 2005 je imela SDS svoj osmi kongres, na katerem je bil za predsednika ponovno izvoljen Janez Jan#a. V Izvr#ilni odbor SDS so bili izvoljeni dr. Milan Zver, dr. Miha Brejc, Andrej Bru"an, mag. Branko Grims, Branko Kelemina, Miroslav Luci, dr. Jo!e Zago!en, Sergij Daolio, Franc Puk#i", Dimitrij Kova"i", dr. Gregor Gomi#"ek, Drago %i+ar, dr. Vinko Gorenak, Marjan Golav#ek, Elizabeta Horvat, Ladislava Furlan, Miroslav Petek, Anton %tihec. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Toma! To-plak, mag. Robert Celec, Brigita Brumen, Janez Pintar, Marija Doroteja Grmek. Kongres je potekal je v prijetnem vzdu#ju, #e v znamenju zmage na parlamentarnih volitvah 2004. Udele!ila se ga je vrsta ugle-dnih gostov iz tujine. Stranka je dopolnila


45. Dr. France Cukjati, +lo-zof, teolog in zdravnik po po-klicu, je bil v Bajuko!i vladi dr$avni sekretar na ministr-stvu za zdravje. Na !olitvah jeseni 2000 je bil prvi" izvo-ljen za poslanca, enako tudi v mandatih 2004 in 2008. Po !odenju slo!enskega par-lamenta je bil v sklicu 2008-2012 podpredsednik dr$av-nega zbora.

44. Na drugo mesto se je uvrstila LDS z 22,80% (23 poslancev), Zdru$ena lista socialnih demokrato! jih je zbrala 10,17% (10 mandato!), No!a Slo!enija – kr#"anska ljudska stran-ka 9,09% (9 mandato!), SLS 6,82% (7 mandato!), SNS 6,27% (6 mandato!) in Desus 4,04% (4 manda-te). Volilna udele$ba je bila 60,65%.

46. Poslanci vladajo"e SDS so imeli tudi v parlamen-tu pomembne vloge: Franc Su#nik je postal predsednik mandatno-volilne komisije, Miro Petek podpredsednik komisije za Slo!ence v za-mejstvu in po svetu, Sre"ko Hvauc podpredsednik odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, Franc Jazbec predsednik odbora za lokalno samoupravo in regi-onalizem, Bojan Starman predsednik odbora za +nan-ce in monetarno politiko, Alenka Jeraj podpredsednica odbora za delo, dru$ino, soci-alne zadeve in in!alide, Ivan Grill podpredsednik odbora za zdravstvo, Rudolf Petan predsednik odbora za okolje in prostor, Branko Marini" podpredsednik odbora za promet, Stane Pajk podpred-sednik odbora za obrambo, mag. Branko Grims predse-dnik odbora za kulturo, #ol-stvo in #port ter Eva Irgl pod-predsednica odbora za visoko #olstvo, znanost in tehnolo#ki razvoj.


program in sprejela nosilno resolucijo Slo-venija na novi poti, ki se je dotikala aktu-alnih dru!benih vpra#anj, za katere je kot najve"ja vladna stranka nosila odlo"ilno odgovornost. Resolucija ume#"a Slovenijo tudi v evropskem kontekstu, izra!a odgo-vornost za skupen razvoj; poudarja krepi-tev konkuren"nosti, ve"ji izkoristek zna-nja, trajnostni razvoj in medgeneracijsko solidarnost. To naj bi bili tudi na#i cilji, ki so hkrati vgrajeni v izvirno in obnovljeno besedilo Lizbonske strategije. Iz omenje-ne resolucije je razvidno, da je bila SDS !e globoko v pripravah na predsedovanje Sve-tu Evropske unije, ki so intenzivno poteka-le v letih 2006 in 2007.

V letu 2006 so bile v Sloveniji lokalne voli-tve, na katerih je bila SDS relativna zmago-valka, a je bila ponovno neuspe#na v ve"jih mestnih sredi#"ih. Tako kot na prej#njih volitvah, so tudi na teh dosegale dobre rezultate razli"ne lokalne liste. Od SDS kandidatov pa moramo omeniti ponovno zmago Antona %tihca v Murski Soboti.47

Dose#ki vlade Janeza Jan!e

Vlada Janeza Jan#e je bila prva demokrati"-na vlada v Sloveniji, ki je v enaki koalicijski sestavi zdr!ala ves mandat. Vlada je delo-vala resni"no kot dobro usklajena ekipa. Ni bilo fevdalizacije, tako zna"ilne za pisa-ne koalicije v preteklosti. Jan#eva vlada je uspela spremeniti veliko stvari, ki so ali #e vplivajo na vsakdanje !ivljenje slovenskih dr!avljanov.

Kakovost !ivljenja se je v tem obdobju, ko smo korak za korakom zmanj#evali ra-zvojni zaostanek za povpre"jem Evropske unije, bistveno izbolj#ala. Gospodarska kli-ma je bila odli"na, ponudba dela tolik#na,

da je trg delovne sile ni mogel zadovoljiti. Na mednarodnem prizori#"u je Slovenija najprej vodila OVSE, nato pa je prevzela zgodovinsko vlogo in predsedovala EU, postala prepoznavna kot sposobna in ve-rodostojna dr!ava in s predsednikom vlade Janezom Jan#o, predsednikom Evropske-ga sveta, postala tudi akter svetovne poli-tike. Dokazala je, da ni konkuren"na le v sferi politike, #porta ipd., ampak da ima tudi sposobno gospodarstvo. Mnogi slo-venski podjetniki in slovenska podjetja, zlasti mala in srednja, so se izkazala tudi v mednarodni konkurenci. Poleg tega, da se je standard dr!avljanov precej izbolj#al; ni jim bilo treba ve" na avtomobile lepiti nepotrebnih nalepk o tehni"ni brezhib-nosti, ni se jim bilo treba ve" zaustavljati na mejnih prehodih s sosednjimi dr!ava-mi Evropske unije ali "akati v kolonah na avtocestah zaradi cestninjenja. S skupno evropsko valuto so lahko pla"evali domala povsod po svetu.

Slovenija #e nikoli ni imela tolik#ne go-spodarske rasti in ravni zaposlenosti. To dokazuje, da je bila izvedena ve"ina ukre-pov programa ekonomskih in socialnih reform za pove"anje blaginje in izbolj#anje !ivljenjskega standarda, kar je Slovenijo uvr#"alo pri doseganju t.i. lizbonskih ciljev med najuspe#nej#e dr!ave "lanice EU. Vla-da je na moderen, mednarodno primerljiv in socialno vzdr!en na"in uredila dav"no podro"je in odpravila #tevilne administra-tivne ovire. Vladajo"a koalicija je sprejela strategijo razvoja Slovenije s povsem kon-kretnimi projekti. Dr!ava je dobila dokaj jasno vizijo dolgoro"nega razvoja.

SDS je skupaj s partnericami v mandatu 2004-2008 poskrbela za podjetni#tvu pri-jaznej#e okolje, zni!ala davke in poenosta-vila dav"ni sistem, predvsem pa izbolj#ala

razmere za delovanje obrtnikov in malih podjetij. Za "etrtino se je pove"al BDP na prebivalca, izrazito se je pove"ala kon-kuren"na sposobnost slovenskega gospo-darstva in raven zaposlenosti, medtem ko se je brezposelnost bistveno zmanj#ala (s 93.000 brezposelnih leta 2004 na 59.000 leta 2008). Najbolj smo zmanj#ali brezpo-selnost med mladimi, kar je bilo #e posebej spodbudno v "asu slovenskega predsedo-vanja, saj druge dr!ave niso bele!ile tega trenda. Za "etrtino se je pove"ala povpre"-na bruto pla"a, za #e ve" povpre"na neto pla"a. Prav tako se je za "etrtino pove"ala minimalna pla"a. Za pribli!no eno petino se je povi#ala povpre"na pokojnina. Poce-nila se je dr!ava (odhodki #ir#ega sektorja dr!ave v odstotku BDP iz 46,5% v letu 2004 na 42,7% v letu 2007), zmanj#ali pa smo tudi primanjkljaj #ir#ega sektorja dr!ave. Zmanj#an je bil tudi primanjkljaj dr!avnega prora"una in konsolidiran jav-no&nan"ni dolg. $e upo#tevamo, da so se bistveno izbolj#ale socialne razmere in da smo veliko vlagali v kulturo, zdravstvo, #ol-stvo in #port, lahko ocenimo, da se je bla-ginja prebivalcev in kakovost vsakdanjega !ivljenja v tem "asu bistveno izbolj#ala.

Na podro"ju javne uprave je minister Vi-rant zmanj#al administrativne ovire, inten-zivno uvajal e-upravo s poudarkom na 'vse na enem mestu' in po dolgih letih pogajanj uvedel pla"ni sistem v javnem sektorju. Tudi minister Simoniti je pove"al dosto-pnost kulture z ve"jim so&nanciranjem javnih ustanov, uveljavil je zakon o agenciji za knjigo ter veliko prispeval k uravnote!e-nju slovenskega medijskega prostora. Mi-nister Mate je skrbel za dvig kakovosti var-nostnih storitev policije ter poenostavitev postopkov za dr!avljane, predvsem pa ima pomembne zasluge za vstop Slovenije v schengensko obmo"je 22. decembra 2007.

Skupaj z ministrom dr. Ruplom je dosegel, da incidentov s Hrvati na morju prakti"no ni bilo ve". Naj spomnimo tudi na odlo"no reakcijo vlade Janeza Jan#e v primeru Hoti-za. Minister Rupel je predsedoval OVSE-ju !e takoj na za"etku mandata. Tudi zanj velja, da je odli"no opravil svojo vlogo v "asu predsedovanja Evropski uniji. Poleg tega se je Slovenija v tem "asu mo"no pri-bli!ala polnopravnemu "lanstvu v OECD. Ministrica Luka"i"eva in minister Jarc, ki jo je uspe#no zamenjal, sta imela veliko vlogo pri usklajevanju skupne evropske kmetijske politike, skrbela pa sta tudi za vi-soke standarde, ki potro#niku zagotavljajo varno in kakovostno hrano. Tudi minister Jarc je z vso odli"nostjo izpeljal svoj del vo-denja evropskih politik. Minister Vizjak je skrbel za spodbudne zakonske okvire za poslovno okolje ter varstvo potro#nikov, za nalo!bene spodbude podjetjem, tudi za mala in srednje velika, ki so bila prej zapostavljena. V "asu njegovega mandata je Slovenija dosegla najbolj#e gospodarske rezultate. Naj dodamo samo mo"an dvig rasti turisti"nih storitev. Slovenija je prvi" na leto zaslu!ila preko dveh milijard evrov. Minister Bru"an in za njim ministrica Kukovi"eva sta za"rtala dolgoro"ni na"rt zdravstvenega varstva, napravila velike premike pri nalo!bah v zdravstvu. Nadvse vidno vlogo v vladi je imel tudi minister Turk, ki je vodil slu!bo vlade za razvoj in usklajeval gospodarske in socialne ukrepe na nacionalni ravni ter z vidika ciljev liz-bonske strategije. Tudi na podro"ju #olstva in #porta se je v tem mandatu vzpostavila ustvarjalna klima, ki je vplivala na dvig kakovosti slovenske #ole, kar nenazadnje potrjujejo uspehi u"encev na #tevilnih mednarodnih merjenjih znanja. Pove"al se je obseg avtonomije #ol in vklju"enosti otrok v vrtce, #ola se je bolj odprla tudi star#em in socialnemu okolju, u"ni na"rti


47. (upani iz vrst SDS so po-stali #e: Marko Balant (Bra-slo!"e), Jurij Borko (Sredi#"e ob Dravi), Milan *ade$ (Gorenja vas-Poljane), Ed-vard *agran (%entilj), Vilko Jazbin#ek (Tabor), Janez Jurgec (Cirkulane), Miran Jurko#ek (%tore), Miro Ko-zelj (%en"ur), Daniel Krivec (Bo!ec), Zvone Lah (Mirna Pe"), Jernej Lampret (Ivan"-na Gorica), Jo$e Levstek (Ribnica), Darko Menih (%o#tanj), Ivan Molan (Bre-$ice), mag. Boris Podvr#nik (Zre"e), Franc Puk#i" (Destr-nik), Bo#tjan Rigler (%ko&ji-ca), dr. Marjan Rihar (Vrh-nika), mag. Toma$ Ro$en (Ravne na Koro#kem), Franc Salobir (Dobje), Bojan Star-man ((iri), Igor Stropnik (Kungota), Franc Su#nik (Vransko), Peter %krlec (Sveti Jurij v Slo!enskih goricah), %tefan Tisel (%entjur), Drago Vogrin"i" (Canko!a), Anton Zakraj#ek (Velike La#"e), Ljubo (nidar (Polzela). Precej $upano!, ki niso "lani stranke, pa je bilo pono!no izvoljenih s podporo SDS. Sicer sta najbolj odmevni zmagi dosegla Janko!i- v Ljubljani in Kangler v Ma-riboru.


so bili prenovljeni, uveden je bil vzgojni na"rt ter dan ve"ji poudarek dr!avljanski in domovinski vzgoji. To je bil "as velikih investicij v #olsko in #portno infrastruktu-ro. Na podro"ju #porta smo dosegli cilje iz nacionalnega programa !e nekaj let pred na"rtovanim. V "asu na#ega predsedovanja je bilo uveljavljeno evropsko ogrodje kvali-&kacij in vrsta mehanizmov, ki laj#ajo #tu-dijsko izmenjavo in konkuren"nost na#ih dr!avljank in dr!avljanov v Evropski uniji.Takoj na za"etku delovanja vlade je predse-dnik Jan#a predlagal partnerstvo za razvoj, v katerem je sodelovala tudi opozicija, z iz-jemo razpadajo"e LDS. V okviru partner-stva so se usklajevali predlogi zakonov !e v fazi nastajanja. Partnerstvo je nekaj "asa dobro delovalo. Poleti 2007, ko se je vlada intenzivno pripravljala na predsedovanje EU, pa je opozicija zaostrila odnose. Naj-prej je poslanec SD Rop, ki je bil ob raz-kroju LDS v skupini tistih, ki so prestopili v poslanski klub SD, obto!il premiera, da se je s hrva#kim predsednikom vlade dogo-varjal za incidente na morju.48 V to zgod-bo je bila ponovno vpletena Sova oziroma del vodstva slovenske obve#"evalne slu!be. Proti koncu leta se je napetost med opo-zicijo in koalicijo stopnjevala. Pahor kot vodja opozicije ni !elel ni" ve" sli#ati o so-delovanju v partnerstvu, predsednika vla-de Janeza Jan#o pa so prav v "asu, ko je pre-vzemal vodenje Evropskega sveta, nenehno ovirali pri njegovem delu in blatili ugled slovenske vlade in Slovenije v svetu. Zato se je odlo"il za tvegano potezo. Zahteval je glasovanje o zaupnici vladi. V ponedeljek, 19. novembra 2007, so poslanci glasovali o zaupnici, ki jo je predsednik vlade vezal na enotnost Slovenije pri vodenju Evropske unije. 51 poslancev je podprlo vlado, 33 je glasovalo proti njej. Proti je bila vsa opo-zicija, tudi socialdemokrati, ki so bili pod-pisniki sporazuma o sodelovanju v "asu

priprav in predsedovanja Evropski uniji. Predsednika vlade je #e posebej prizadelo blatenje slovenske vlade in dr!ave v tujini, v katero so bile vklju"ene tudi opozicijske stranke v povezavi s peticijo zoper medij-sko cenzuro. Kar 571 podpisnikov je brez konkretnih navedb o kr#itvah podpisalo ta pam*et. Da je paradoks #e ve"ji, gre v pe-ticiji za identi"ne zapise, kot je bilo zapi-sano v socialdemokratskem alternativnem vladnem programu (Slovenija danes. Oce-na stanja). S tem so ti novinarji razgalili sami sebe in javno povedali, kdo so njihovi gospodarji. Predsednik vlade je tedaj na-povedal boj proti t.i. tajkunom, kar je do-kon"no razbesnelo opozicijo, ki poslej ni ve" izbirala sredstev za spopad z vlado; niti med predsedovanjem Evropski uniji ne.

A #e pred tem smo imeli predsedni#ke volitve. Nova Slovenija je, tako kot deset let prej, pohitela s svojim kandidatom in nominirala Lojzeta Peterleta kot predse-dni#kega kandidata. SDS v taki situaciji ni imela veliko izbire in je sprejela skupno kandidaturo. V prvem krogu je pri#lo na voli#"a skoraj milijon ljudi. Skupni kan-didat pomladnih strank je zmagal, a pre-jel komaj 28,73% glasov. Drugi je bil dr. Danilo Türk (24,47%) tretji pa mag. Mi-tja Gaspari (24,07%). Zmago Jelin"i" Ple-meniti je presenetil z dobrim izkupi"kom 19,16% glasov. V drugem krogu, ki se ga je udele!ilo #e ve" volivcev, je prepri"ljivo zmagal dr. Danilo Türk z 68,03 odstotka. Lojze Peterle je poraz razlagal s slabo jav-nomnenjsko podporo vladi, ki je sicer stala za njim.

Prispevek poslancev SDS k veliki zgodbi

Mandat 2004-2008 je zaznamovalo odli"-no sodelovanje med vlado in dr!avnim

zborom. Dr!avni zbor je vodil demokrat France Cukjati, kar je zagotavljalo bolj#e sodelovanje izvr#ne in zakonodajne veje oblasti. Narava dela poslanske skupine SDS se je v primerjavi s prej#njimi manda-ti, ko je bila stranka v opoziciji, precej spre-menila, a se je poslanska skupina SDS ve" kot izkazala. Vlo!iti je morala ogromno truda, da je vladajo"a koalicija s tako majh-no ve"ino v parlamentu lahko uresni"ila zastavljene cilje. Potrebno pa je opozoriti #e na nekaj. %e nikoli ni bilo sodelovanje pomladnih strank tako temeljito in u"in-kovito. Ko so v SLS zamenjali vodstvo, je bilo nekaj strahu o poslab#anju odnosov v koaliciji in zlasti v odnosu do SDS, ven-dar do tega ni pri#lo. Nova Slovenija je bila mo"an "len v vladi.

Novi sklic je za"el delati z vso paro !e ko-nec leta 2004, ko so se konstituirala klju"-na delovna telesa in sprejemale predvsem kadrovske odlo"itve. V za"etku leta 2005 je bila pred poslanci !e rati&kacija Pogodbe o ustavi za Evropo s sklepno listino. Poslan-ci so takrat sprejeli tudi novelo zakona o varnosti cestnega prometa, s katero so bile npr. ukinjene nepriljubljene prometne na-lepke. Aprila tega leta so poslanci za novo generalno dr!avno to!ilko potrdili Barba-ro Brezigar, ki naj bi povrnila ugled tej po-membni ustanovi pravne dr!ave. Opravili so tudi prvo branje in splo#no razpravo o predlogu zakona o RTV, ki so ga sprejeli junija. )e maja 2005 so poslanci posku#ali dose"i dogovor glede novel zakonov o !r-tvah vojnega nasilja in vojnih grobi#". Zato so marca naslednje leto poslanske skupine koalicije vlo!ile novelo zakona o !rtvah vojnega nasilja; besedilo je bilo predhodno usklajeno z vsemi poslanskimi skupinami, razen s SNS. Kljub temu sta kasneje LDS in SD podpis pod novelo pogojevali z novo spremembo besedila. Agonija v zvezi

s tem #e "aka na razplet. Vpra#anje postaja znova bolj aktualno ob razkritju grobi#" v Hudi jami.

Junija 2005 je bil sprejet vladni predlog zakona o registraciji istospolne partner-ske skupnosti. Ena izmed zgodovinskih odlo"itev tega sklica je tudi sprejetje no-vele zakona o lokalnih volitvah, s katero je zagotavljena ve"ja zastopanost !ensk na volitvah. Za upokojence je Jan#eva vlada storila #e nekaj. Popravila je namre" krivico, ki je nastala v "asu Ropove vlade. Uvedla je dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo pla". Vladajo"a ve"ina je poskr-bela tudi za druge 'ranljivej#e' dru!bene skupine !e v prvem letu svojega mandata. Sprejela je namre" novelo zakona o zapo-slitveni rehabilitaciji in zaposlovanju in-validov. S tem je vzpostavila mo!nost za ve"jo zaposljivost invalidov na trgu dela. Poletje in jesen 2005 je zaznamovala jav-na razprava o televizijskem zakonu, kjer je vladajo"a koalicija posku#ala zakonsko urediti polo!aj in delovanje javnega zavo-da RTV, poudariti na"elo novinarske etike, zagotavljanja pluralnosti in objektivnosti ter preglednosti delovanja javnega zavoda. Pomembno je bilo tudi novo dolo"ilo, ki je bilo v zakonu sporno !e od prvega zako-na, sprejetega v za"etku devetdesetih let, in sicer, kako zagotoviti sestavo Sveta, ki bo imel ustrezno demokrati"no legitimnost. Predlagatelj se je v nasprotju z zahtevami opozicije zavzel za to, da ima pri tem ve"jo vlogo parlament. S tem je Svet dobil (torej z na"elom reprezentance) tudi ve"jo legi-timnost. Po vetu in ponovnem glasovanju je bil jeseni referendum, na katerem je z re-zultatom 50,18% zmagal predlog SDS, ki so ga poimenovali tudi Grimsov zakon. Na prvi izredni seji, januarja 2006, so poslanci imenovali "lane v programski in nadzorni svet RTV.


48. Poslanci SDS so dvakrat zahtevali sklic nujne seje Ko-misije za nadzor varnostno obve#"evalnih slu$b glede izjave poslanca mag. Anto-na Ropa, ki jo je dal v infor-mativni oddaji Dnevnik na TV Slo!enija v nedeljo, dne 18. junija 2007, v zvezi s prislu#ko!anjem med takra-tnim poslancem v Dr$avnem zboru RS Janezom Jan#o in tedanjim predsednikom Vla-de Republike Hrva#ke Ivom Sanaderjem. Zahtevali so so-o"enje mag. Ropa in dr. Pod-bregarja, in zasli#anje biv#ih predsedniko! DZ Pahorja in Ferija Horvata, kot preje-mnika informacij po 6. "lenu ZSOVA.


Na oktobrski seji parlamenta so poslanci sprejeli vladno novelo zakona o policiji, pri "emer je potrebno spomniti, da je Ustavno sodi#"e zavrnilo pobudo poslancev LDS-a in SD-ja za zadr!anje "lena glede duhovne oskrbe. Na redni decembrski seji so odlo-"ali o ustanavljanju novih ob"in. Proces se je zavlekel v naslednje leto, ko so potekali tudi nekateri naknadni referendumi, tako da se je skupno #tevilo ob"in v Sloveniji dvignilo na 210. Na decembrski seji 2005 je poslanski zbor potrdil novega ministra brez listnice, Jo!eta P. Damijana, ki ni dol-go zdr!al na omenjenem mestu.

Na januarski seji so poslanci med drugim sprejeli novelo zakona o nacionalni stano-vanjski var"evalni shemi, ki je zagotovila subvencije mladim dru!inam za prvo re-#evanje stanovanjskega vpra#anja, nasle-dnji mesec pa so kon"no sprejeli zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom, ki sistemsko ureja azbestno problematiko, pla"ilo od#kodnin poklicnim bolnikom in invalidsko upokojevanje pod ugodnej#imi pogoji. Na zakon je bil naknadno dan veto dr!avnega sveta, a je bil zakon ponovno iz-glasovan na mar"evski seji, ko so med dru-gimi zakoni sprejeli tudi zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja, ki celo-vito ureja skrb za zamejce in Slovence po svetu, ureja repatriacijo in dolo"a, da Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu poslej vodi minister brez listnice. Vlada je naredi-la #e en korak naprej v smeri liberalizacije gospodarstva. Leta 2006 je predlagala za-kon, ki ukinja obvezno "lanstvo v Gospo-darski zbornici. Gospodarski subjekti so to novost pozdravljali, ne pa tudi vodstvo zbornice.

Leta 2006 so za"eli televizijsko prena#ati zasedanja delovnih teles iz nekaterih dvo-

ran dr!avnega zbora, kar je bil pomemben korak naprej v prizadevanju koalicije, da omogo"i javnosti "im bolj neposredno in objektivno informiranost. Aprila 2006 je bil na Ustavni komisiji sprejet predlog ustavnih sprememb s prvopodpisanim predsednikom dr!avnega zbora Francem Cukjatijem. 72 poslancev je podpisalo pre-dlog za spremembo 120., 141. in 143. "le-na Ustave RS, s "imer naj bi bil storjen prvi korak k ustanavljanju pokrajin, druge rav-ni lokalne samouprave v Sloveniji. Ustavni zakon je bil sprejet na junijski seji.V letu 2006 so poslanci, da bi morebiti vplivali tudi na pove"anje rodnosti v Slo-veniji, sprejeli spremembe in dopolnitve zakona o star#evskem varstvu in dru!in-skih prejemkih, ki #iri pravice v povezavi s star#evstvom: kori#"enje o"etovskega do-pusta v vi#ini 75 dni (izkoristiti ga morajo v roku treh let), samozaposleni ima po no-vem mo!nost, da mu dr!ava pla"a prispev-ke od sorazmernega dela minimalne pla"e. Pravi"neje ureja ureditev dodatka za veliko dru!ino in to za dru!ino s tremi otroki v vi#ini 80 tiso" tolarjev, za dru!ino z #tiri-mi in ve" otroki pa 100 tiso" tolarjev, v primeru, da eden od star#ev neguje #tiri in ve" otrok in izstopi s trga dela, ima pravico dopla"ila prispevkov za socialno varnost od minimalne pla"e do dopolnjenega de-setega leta starosti najmlaj#ega otroka. No-vela zakona o visokem #olstvu je v javnosti vzbudila najve" pozornosti zlasti zaradi vpra#anja razmerja izobra!evalnih dose!-kov med dosedanjimi in novimi bolonj-skimi #tudijskimi programi. Tako se od-pravlja pravna praznina med dosedanjimi in novimi #tudijskimi programi. Sedanji diplomanti bodo ohranili pridobljene pra-vice tako pri nadaljevanju izobra!evanja kot tudi pri samem zaposlovanju. Dr!avni svet je na novelo dal veto, vendar je dr!avni zbor na julijski seji novelo ponovno potr-

dil. Na junijski seji je dr!avni zbor soglasno sprejel danes tako problematizirano Pred-hodno soglasje za vlo!itev kandidature za organizacijo 25. zimske univerzijade Ma-ribor 2011 ter soglasje za so&nanciranje iz dr!avnih sredstev.

Potem ko je ta sklic Dr!avnega zbora storil korak naprej pri zagotavljanju enakih mo-!nosti obeh spolov na lokalnih volitvah, je na julijski seji to storil #e za parlamentarne volitve z novelo zakona o volitvah v dr!av-ni zbor, saj dolo"a minimalno, to je 35% kvoto za spol. Poleg tega dolo"a #e volilni prag, volilni koli"nik, volilne enote, razde-litev mandatov na ravni dr!ave, nacionalne liste, uvedbo prosojne glasovalne skrinji-ce in uvedbo podpisa volivca na volilnem imeniku.

Minister dr. Simoniti je septembra 2006 do!ivel interpelacijo, oktobra pa #e mi-nister Bru"an. Tedaj so poslanci opravili tudi splo#ne razprave o sedmih novih &-nan"nih (med njimi je bil zakon o uvedbi evra) in dav"nih zakonih, ki na nov na"in obdav"ujejo &zi"ne in pravne osebe po 1. 1. 2007, zni!ujejo stro#ke dela, poenosta-vljajo upravne postopke ipd. Minister za #olstvo je v parlament poslal paket novel #olskih zakonov. Oktobra je v parlamen-tu odstopil poslanec Pavel Rupar, ki ga je zamenjal Bojan Homan. Decembra je bil razre#en minister za delo, dru!ino in soci-alne zadeve mag. Janez Drobni", imenova-na pa nova ministrica Marjetka Cotman. V parlamentu sta bili v za"etku 2007 tudi zasli#anji dveh novih ministrov, dr. )ige Turka in Iztoka Jarca.

Poslanci SDS so zahtevali sklic seje Odbo-ra za notranjo politiko zaradi izjav !upana ob"ine Ko"evje in poslanca SD Janka Ve-bra, s katerimi je v zvezi z romsko proble-

matiko pozival ljudi na barikade. Majda Potrata, ki je vodila komisijo za peticije, komisije ni sklicala. )upan Veber, posla-nec SD, ki se je na ra"un razpada LDS #te-vil"no okrepila, je na ta na"in posku#al zavirati iskanje ustreznih re#itev za rom-sko dru!ino Strojan. Koalicija je #e v prvi polovici 2007 med drugim sprejela Zakon o romski skupnosti, ki ureja polo!aj, pra-vice skupnosti, &nanciranje in dolo"a Svet romske skupnosti ter druge zadeve. Tako je vladajo"a koalicija, ki so ji nenehno o"ita-li diskriminacijo, segregacijo in podobno, najbolje uredila polo!aj Romske skupno-sti v Evropi. Spreminjala je tudi podro"no zakonodajo in zlasti na podro"ju izobra-!evanja naredila velik korak naprej. To je priznal tudi komisar za "lovekove pravice ,omas Hammaberg, ki je obiskal Slove-nijo in se neposredno prepri"al o politiki vlade do tega vpra#anja. Kasneje je celo jav-no pohvalil Slovenijo, ki je zlasti na podro-"ju izobra!evanja Romov izvajala ustrezno politiko

Z odstopom ministrov Bru"ana, dr. Zupa-na in Bo!i"a iz vlade so poslanci na izredni septembrski seji DZ potrdili nova mini-stra - Zo&jo Mazej Kukovi" in Radovana )erjava. Nekoliko kasneje je bila potrjena #e nova ministrica za visoko #olstvo Mojca Kucler Dolinar. V letu 2007 je DZ sprejel #e nekaj zakonov, ki so spodbudili precej razprave. Med njimi zagotovo velja ome-niti novelo zakona o omejevanju uporabe toba"nih izdelkov, ki je prepovedal kaje-nje na javnih zaprtih prostorih. Sprejet je bil tudi ugoden zakon o #tipendiranju, o nacionalni stanovanjski var"evalni shemi ipd. Poslanci so za"eli razpravo o pokraji-nah (zakon o pokrajinah, zakon o volitvah v pokrajine in zakon o &nanciranju pokra-jin), za katere se je zdelo, da jih #e lahko uvedemo.



Oktobra so se odnosi v parlamentu in na-sploh v slovenski strankarski politiki pre-cej poslab#ali. %ef socialdemokratov Borut Pahor je npr. zagrozil, da bodo organizirali referendum, "e bo sprejeta novela Zakona o organizaciji in &nanciranju izobra!eva-nja, ki je med drugim predpostavila nedis-kriminatoren na"in &nanciranja javnih in zasebnih #ol. Vlada je vlo!ila novo besedilo brez dolo"b o 100% &nanciranju zasebnih #ol ter brez dolo"b glede zdru!evanja #ol v centre. Dolo"be o &nanciranju zaseb-nih #ol so poslanci naknadno posredovali Ustavnemu sodi#"u v presojo.

SDS je #e naprej posku#ala ustvarjati ugo-dne sistemske pogoje za gospodarstvo. V DZ so bili sprejete novele obrtnega zako-na, ki je zagotovil ni!je "lanarine za "lane obrtne zbornice, z novelo zakona o de-lovnih razmerjih pa zagotovil ve"jo pro-!nost in mobilnost na trgu dela ter hkrati zagotovil ustrezno socialno varnost. Knji-ga je dobila svojo javno agencijo, zakon o odpravi posledic naravnih nesre" pa spre-membo in dopolnitev. V "asu vlade Janeza Jan#e so bile v Sloveniji silna neurja. Vlada je posku#ala biti kar se da odzivna, obisko-vala je opusto#ena obmo"ja in zagotavljala veliko in takoj#njo pomo".

V za"etku 2008 so poslanci na predlog poslanske skupine SDS opravili #e prvo branje predloga zakona o subvencionira-nju dija#ke prehrane, ki dijakom zagotavlja pravico do enega subvencioniranega dnev-nega toplega obroka, kar pomeni letno na dijaka ob polni prisotnosti pri pouku 450 evrov. Predlogu zakona je pozicija o"itala predvsem to, da v praksi ne bo za!ivel. V praksi pa je dobro za!ivel.

Sprejet je bil zakon o rati&kaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evrop-

ski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evrop-ske skupnosti. Na !alost pa zadostne ve"ine v parlamentu ni dobil krovni pokrajinski zakon. Na izredni seji, ki jo je zahtevala vlada, so poslanci med drugim sprejeli no-velo zakona o dohodnini, ki daje dodatne olaj#ave tistim z najni!jimi dohodki. Spre-jet zakon o varstvenem dodatku je zagota-vljal varstveni dodatek ljudem z najni!jimi starostnimi ali invalidskimi pokojninami. Poslanci so na predlog pristojne ministrice z novelo zakona o star#evskem varstvu in dru!inskih prejemkih zvi#ali otro#ki doda-tek.

Po Simonitiju in Bru"anu so vlo!ili #e in-terpelacijo proti notranjemu ministru Ma-teju, ki jo je ob podpori poslancev uspe-#no zavrnil. Marca so poslanci sprejeli #e zakon, na podlagi katerega imajo delavci mo!nost sodelovati pri delitvi rezultatov poslovanja dru!b. Sprejeta je bila novela zakona o vrtcih, ki je pove"ala dostopnost pred#olske vzgoje, uvedla nekatere druge novosti, kot so varuh pred#olskih otrok ter razbremenitev pla"ila star#ev, ki imajo v vr-tec hkrati vklju"enega ve" kot enega otroka ipd. Sprejet je bil zakon o subvencionira-nju dija#ke prehrane. Slovenija je pod mi-nistrovanjem dr. Lovra %turma dobila nov Kazenski zakonik, ki med drugim uvaja dosmrtni zapor, opredeljuje genocid, zago-tavlja neizbrisne kazenske evidence za ped-o&le ipd. Z novelo zakona o odvetni#tvu so poslanci zni!ali cene odvetni#kih storitev (to je nova vladajo"a koalicija nemudoma spremenila). Poslanci so sprejeli #e eno spremembo zakona o odvetni#tvu, ki uvaja konkuren"no klavzulo glede prehajanja iz to!ilskih vrst v odvetni#ke vrste. Prav tako so poslanci na predlog ministrice Cotma-nove dvignili minimalno pla"o. Spomladi, sredi predsedovanja, je bila sprejeta novela zakona o javnih cestah, ki je uvedla vinjete.

Glede na to, da je pokrajinska zakonodaja padla, je koalicija vlo!ila predlog za razpis posvetovalnega referenduma glede pokra-jin 12+1. Odlo"anje je potekalo 22. junija 2008. Vlada in poslanska skupina SDS je obiskala vse regije in dosegla veliko podpo-ro, predvsem gospodarstva in celo politi-kov iz opozicijskih strank.

Poleti se je v dr!avnem zboru zgodilo ve" kadrovskih sprememb. Nepri"akovano je iz preiskovalne komisije, imenovane kar 8x8, izstopil poslanec NSi Alojz Sok, poslanec Alojz Drobni" je izstopil iz poslanske sku-pine NSi, Andrej Fabjan je zamenjal tragi"-no preminulega poslanca Kristjana Janca (SLS), z mesta podpredsednika dr!avnega zbora je odstopil poslanec Sa#o Pe"e. No-vela zakona o visokem #olstvu je prinesla ustanovitev Evro-mediteranske univerze. Sprejet je bil rebalans prora"una za leto 2008, resolucija o nacionalnem programu zdravstvenega varstva 2008-2013, zakon o du#evnem zdravju, ki je prvi sistemski zakon za podro"je du#evnega zdravja ter dve poro"ili preiskovalnih komisij, t.i. $erna"eve, glede nakupa vladnega leta-la, havbic 155 mm, sistema za upravljanje ognja (ACCS), letal Pilatus in obnovi tan-kov T55-S ter t.i. Marini"eve o odprodaji dele!ev KAD in SOD. V tem mandatu je bilo sprejeto tudi poro"ilo Kova"i"eve pre-iskovalne komisije za ugotovitev in oceno dejanskega stanja na slovenskem to!ilstvu. Dr!avni zbor je potrdil poro"ilo, ki ugota-vlja precej nepravilnosti za obdobje pred in izbolj#anje razmer po letu 2004. Poro"ilo, ki je bilo sprejeto #ele v naslednjem sklicu, obravnava tudi ve" ukrepov za izbolj#anje stanja.

Poslanska skupina je zahtevala izredno sejo o koncentraciji kapitala v Sloveniji v pod-

jetjih 'po#tnih nabiralnikov' in vpra#anje koncentracije medijskega lastni#tva v po-vezavi z ustavno pravico do obve#"enosti. V zvezi s tem je bilo junija 2008 sprejetih deset sklepov o koncentraciji kapitala. Po-slanci so sprejeli tudi poro"ilo o predsedo-vanju Slovenije, zaklju"ke Evropskega sve-ta, Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU od julija 2008 do decembra 2009.

Na pobudo koalicije (razen DeSUS) je bila izvedena javna predstavitev mnenj o pre-dlogu ustavnega zakona o t.i. izbrisanih.

Predsedovanje Evropski uniji

Predsedovanje Svetu Evropske unije je bilo nedvomno eno od klju"nih obele!ij vlade Janeza Jan#e. To ne velja samo za predsedo-vanje v prvi polovici leta 2008, ampak za celoten mandat. Prakti"no od prvega dne nastopa vlade so potekale priprave na to odgovorno nalogo. Pri tem velja opozoriti na dejstvo, da je SDS predsedovanje Sve-tu EU obravnavala kot nacionalni projekt. Ne samo ministri in uradniki po ministr-stvih in vladnih slu!bah, vsi, ki so s svojim znanjem in izku#njami !eleli prispevati, so bili povabljeni k sodelovanju, najprej na priprave in nato tudi samo izvedbo.

Sloveniji je uspelo med predsedovanjem dose"i klju"ne preboje kar na petih pred-nostnih podro"jih: Lizbonska strategija, energetsko-podnebni sve!enj, Lizbonska pogodba, Zahodni Balkan in Evropska sosedska politika ter medkulturni dialog. Uspe#na izvedba za"rtanih ciljev pa je bila tudi posledica dejstva, da je predsednik Janez Jan#a vzpostavil kontinuiran dialog z vsemi klju"nimi akterji v evropskih insti-

Prispevek SDS k utrditvi slovenske demokracike SDS pred novimi izzivi


tucijah, od predsednika Evropske komisije in komisarjev pa do predsednika Evrop-skega parlamenta in vodij poslanskih sku-pin v njem. Ob tem pa se je pokazala kot ustrezna tudi njegova odlo"itev, da !e pred predsedovanjem opravi vrsto dvostranskih obiskov v dr!avah Evropske unije in njenih partnericah, od Saudske Arabije do Kitaj-ske in od Ruske federacije do Zdru!enih dr!av Amerike.49

Glede Lizbonske strategije je Evropski svet marca 2008 za"el nov triletni cikel za ob-dobje 2008-2010, s posebnim poudarkom na u"inkoviti izvedbi strukturnih reform ter poudarjanju kreativnosti in inovacij preko izobra!evanja. Pomemben dose!ek je bila tudi uvedba pete svobo#"ine (prost pretok znanja) in v tej povezavi Ljubljan-ski proces. Dose!en je bil tudi dogovor o Evropskem tehnolo#kem in#titutu s sede-!em na Mad!arskem in Evro-mediteranske univerze s sede!em v Sloveniji. Pripravljena je bila tudi dobra podlaga za sprejetje energetsko-podnebnega sve!nja, saj je bil na mar"evskem Evropskem svetu sprejet dogovor o "asovnici in temeljnih na"elih. Sloveniji je uspelo v veliki meri poenotiti stali#"a dr!av "lanic in razume-vanje celotnega sve!nja.

Kljub zapletu glede negativnega izida re-ferenduma na Irskem je bil dose!en splo-#en dogovor o nadaljnjih korakih glede Lizbonske pogodbe. Pokazalo se je, da ni #lo za krizo Lizbonske pogodbe ali Evrope na splo#no, temve" za krizo komunikacije z dr!avljani. Kasneje se je razpolo!enje v tej dr!avi spremenilo. V vsakem primeru pa je Slovenija vlo!ila veliko dela v pripravo #te-vilnih tehni"nih re#itev za kasnej#o uspe-#no uveljavitev Lizbonske pogodbe.

Potrditev evropske perspektive Zahodnega Balkana in Evropska sosedska politika sta bili prav tako v ospredju slovenskih priza-devanj. Glede Zahodnega Balkana so bili v zaklju"kih Evropskega sveta junija 2008 posebej poudarjeni naslednji: zaklju"ena mre!a stabilizacijskih in pridru!itvenih sporazumov; odprtje dialoga o odpravi vizumov; poenotenje instrumentov za &-nanciranje projektov v regiji; #iroka paleta sektorskih pobud, ki jih je potrdil Evropski svet; enotnost glede misije EULEX in ime-novanje posebnega predstavnika Evropske unije na Kosovu. Prav vpra#anje re#evanja statusa Kosova je bilo za Slovenijo klju"na preizku#nja sposobnosti pri soo"anju z var-nostno-politi"nimi problemi v regiji.

Veliko pozornosti je bilo usmerjene tudi v na#o ju!no in vzhodno sose#"ino. Dose-danji okviri sodelovanja s Sredozemljem v okviru Barcelonskega procesa so bili nadgrajeni z vzpostavljanjem pogojev za uresni"itev francoske pobude o Uniji za Sredozemlje. Slovensko predsedstvo je to pobudo navezalo na prednostno podro"je medkulturnega dialoga in v tem okviru doseglo konkreten dose!ek z ustanovitvi-jo Evro-sredozemske univerze s sede!em v Portoro!u. Popularno imenovana EMU-NI se je izkazala tudi za primer dobre pra-kse sodelovanja med vlado in opozicijo, saj je pobuda zanjo pri#la s strani najve"je opozicijske stranke, vlada pa jo je podprla z ustanovitvijo Projektne skupine. Poleg udejstvovanja v evro-sredozemskem okvi-ru je Slovenija v "asu predsedovanja pod-prla tudi poljsko-#vedski predlog o vzpo-stavitvi Vzhodnega partnerstva.

Nepri"akovani dogodki in situacije spre-mljajo vsako predsedovanje. Nara#"ajo"e cene hrane in na+e so narekovale hitro ukrepanje, saj so samo v letu 2007 cene

hrane v povpre"ju narasle kar za 40%, v pr-vih treh mesecih 2008 pa dosegle najvi#je nominalne vrednosti v zadnjih petdesetih letih. Tudi cene na+e so se v nekaj letih po-vi#ale kar za petkrat. Junijski Evropski svet je zato zastavil na"in ukrepanja ob nara#"a-jo"ih cenah hrane in na+e. Dogovorjeni so bili #tevilni kratkoro"ni ukrepi, #e posebej za gospodinjstva z ni!jimi prihodki in dr-!ave v razvoju, in tudi srednje in dolgoro"-ni ukrepi.

Poleg !e na#tetih prebojev na petih pred-nostnih podro"jih pa velja posebej ome-niti #e pet drugih dose!kov: dogovor o skupnem pristopu do liberalizacije ener-getskega trga – premostili so zelo razli"na stali#"a, soglasje glede skupnih standardov vra"anja nezakonitih priseljencev, dogovor o implementacijski uredbi glede Galilea, uskladitev direktive o delovnem "asu in direktive o za"asnih delavcih, ter dogovor o za"etku pogajanj o novem sporazumu na vrhu EU z Rusko federacijo.

Slovenija je sopredsedovala #tirim vr-hovom s »tretjimi dr!avami«: poleg !e omenjenega z Rusko federacijo v Hanti Manjsisku #e z Japonsko v Tokiu, Latinsko Ameriko in Karibi v Limi in z ZDA v Lju-bljani. Na vsakem od vrhov je Slovenija posku#ala uveljaviti tudi kak#en svoj speci-&"en vidik sodelovanja. Pri tem se moramo strinjati z ugotovitvijo enega od slovenskih diplomatov, da je morda pretirana trditev, da je Slovenija sama nastopala kot 'globalni igralec', je pa nedvomno tudi v odnosu do partnerjev v svetu suvereno odigrala vloga predsedujo"e Svetu EU. V vsakem primeru pa je Slovenija bogatej#a za pomembno iz-ku#njo, ki bo koristila ne samo tej, ampak tudi prihodnjim generacijam.

%e veliko bi lahko na#tevali konkretnih do-

se!kov tudi po posameznih podro"nih po-litikah, ki so jih ministri vlade Janeza Jan#e vodili v prvi polovici leta 2007. %tevilnim, vklju"enim v ta neponovljiv nacionalni projekt, gre posebna zahvala.

Zaustavitev SDS na volitvah v DZ 2008

Po uspe#nem predsedovanju EU se je SDS s polno mero optimizma osredoto"ila na jesenske parlamentarne volitve. Razlogov za optimizem je bilo ve" kot dovolj. Re-zultati celotnega mandata so bili ve" kot odli"ni, javnomnenjska podpora je rasla, zadnji mesec pred volitvami je imela SDS !e izrazito prednost pred zasledovalko Pa-horjevo socialdemokracijo, ki je !e prej po-stala najmo"nej#a leva stranka po razpadu LDS. Zares, ki je prav tako nastala iz ostan-kov LDS in ob nastanku veliko obetala, se nikakor ni mogla uvrstiti v prvo ligo slo-venske politike.

Predvolilno kampanjo je zaznamovala afera Patria (to je sicer ime &rme, ki je bila izbrana za izdelavo oklepnikov 8x8 za slo-vensko vojsko) oziroma tv oddaja &nske televizije, v kateri so nastopili tudi neka-teri Slovenci: predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, ki je sodeloval v ve" slovenskih aferah, uperjenih proti SDS, Bojan Poto"nik, nekdanji svetovalec pred-sednika RS ter Milan %vajger, direktor na razpisu neizbranega podjetja. Mo"no sta se anga!irala tudi dva novinarja, Bla! Zgaga in Rok Praprotnik, ki sta bila – po nekem '"udnem' naklju"ju - tudi med prvopodpi-sanimi v obto!bi 571 novinarjev na ra"un Janeza Jan#e. Mediji in opozicija, zlasti Mi-lan M. Cvikl, prebe!nik iz LDS v SD, so predsednika vlade RS obto!evali korupcije pri poslovanju s Patrio, ki za Slovenijo iz-deluje osemkolesnike.

SDS pred novimi izzivi SDS pred novimi izzivi

49. V funkciji predsednika vlade (in/ali predsedujo-"ega Svetu Evropske unije) je Janez Jan#a obiskal Av-strijo, Bolgarijo, Bosno in Hercego!ino, Ciper, *e#ko, Estonijo, Finsko, Francijo, Gr"ijo, Hrva#ko, Irak, Italijo, Japonsko, Kitajsko, Kuvajt, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Mad$arsko, Makedonijo, Malto, Nizozemsko, Peru, Poljsko, Portugalsko, Rusko federacijo, Saudsko Arabijo, Slo!a#ko, Tur"ijo, Ukrajino, Vatikan, Veliko Britanijo in Zdru$ene dr$ave Amerike. Ugled Slo!enije in predse-dnika vlade je bil v tem "asu izjemen. Jan#a je imel po!sod odprta vrata in bilo je nekaj po!sem obi"ajnega, "e je obi-skal !oditelje vlad in dr$av v Washingtonu, Berlinu, Parizu, Londonu, Moskvi ipd. Bolj kot zanimivost naj omenim obisk njego!ega na-slednika v Londonu, ki ga je ena od komercialnih televizij ocenila kot triumf slo!enske zunanje politike!


Afera Patria je ostala pred volitvami nedo-re"ena; druga"e v tako kratkem "asu tudi ni moglo biti. Del skonstruiranega dvoma pa je ostal. Deloma je tudi to vplivalo na rezultat. SDS je prejela 29,26% glasov ozi-roma 307.735 glasov. SDS je torej izbolj-#ala rezultat v primerjavi z letom 2004 in celo pove"ala svoj del volilnega telesa. A to ni zadostovalo, saj je SD prejela 30,45% glasov in poslanca ve".50 Na volitvah poslancev v dr!avni zbor je imelo pravico glasovati skupaj 1.696.437 volivcev. Glasovalo je 1.070.523 volivcev. Na listi SDS so bili izvoljeni Marjan Bez-jak, France Cukjati, Milan $ade!, Zvonko $erna", dr. Vinko Gorenak, Ivan Grill, mag. Branko Grims, Robert Hrovat, Eva Irgl, Franc Puk#i", Alenka Jeraj, Janez Jan-#a, Jo!ef Jerov#ek, Danijel Krivec, Zvonko Lah, Rado Likar, Branko Marini", Darko Menih, Rudolf Petan, Miro Petek, Iztok Podkri!nik, Marijan Pojbi", Jo!e Tanko, dr. Peter Verli", mag. Andrej Vizjak, mag. %tefan Tisel, Milenko Ziherl in Aleksan-der Zorn.51

Mnogi so tedaj pri"akovali, da se bo SDS - po zgledu LDS – za"ela razkrajati. LDS je takoj po porazu na volitvah 2004 za"ela pokati po #ivih; javnomnenjska podpora je bila vse manj#a, iz poslanske skupine LDS so za"eli uhajati ljudje, celo predsedniki; govorilo se je o velikih dolgovih stranke. $ez no" se je stranka, ki je pred 15 leti na-stala kot mega-stranka in ki je zaznamova-la dvanajstletno izvr#no oblast v Sloveniji, sesula kot hi#ica iz kart. Volitve 2008 so ji namenile obrobno mesto v slovenskem po-liti"nem prostoru.

SDS ni nikoli temeljila na oblasti. Nasta-la in rasla je organsko, ve"ji del v opozici-ji, onstran ekonomske in politi"ne mo"i

ter vpliva. Tisti, ki so se ji pridru!ili, so se ji pridru!ili zaradi drugih stvari, ne pa v pri"akovanju, da bodo za to nekaj dobili ali kaj postali. Tega potenciala stranke se je konkurenca zavedala, zato je bila SDS predmet nenehnih obto!evanj in gro!enj. Na vse na"ine so mazali njeno ime in vo-dilne ljudi v njej. %e zlasti so politi"no in medijsko morili njenega predsednika Ja-neza Jan#o, #e prej pa dr. Jo!eta Pu"nika. Toda SDS je vztrajala in postala mogo"na stranka, dejavnik stabilnosti slovenske de-mokracije in dr!ave. Zato je 2004 moral priti dan, ki je zasijal z vso svojo mogo"no-stjo. A prav zato, ker SDS ve!e nekaj, kar ni uni"ljivo - to je sr"na pripadnost, ki temelji na skupnih vrednotah in pri"akovanjih, kar dela to stranko trajno - bo tak#nih dni #e veliko. Ravno zato je SDS stranka pri-hodnosti!

SDS PRED NOVIMI IZZIVI

SDS je takoj po volitvah pristopila k teme-ljiti analizi volitev. Na klavzuri na Oto"cu so ugotavljali, da je rezultatu botrovalo ve" dejavnikov, od znotrajstrankarskih do zu-nanjih, na katere SDS ni mogla vplivati. Zlasti afera#ko vzdu#je je bistveno vpliva-lo na to, da SDS ni zmagala. Jankovi( je skupaj s t.i. old boys mre!o motiviral zlasti pomemben dele! ljubljanskega volilne-ga telesa, da je volil levi troj"ek, mediji in sindikati pa so popolnoma razvrednotili pla"ni sistem za javne uslu!bence. Kot !e tolikokrat doslej, so kapitalski oziroma tajkunski centri in njim poslu#ni mediji obrnili naravni tok stvari - ki je peljal do #e enega mandata SDS, kot so #e nekaj dni prej kazale ankete javnega mnenja – in pri-peljali na vrh 'pravo' politi"no opcijo. Re-zultati stranke niso strli, nasprotno. Bilo je #e ve" pristopov in #e ve" volje za delo, ki je "akalo.

Na januarski seji Izvr#ilnega odbora je SDS sprejela sklep o sklicu kongresa, 9. maja v Ljubljani. V ta namen je bil imenovan pro-gramski odbor52, katerega naloga je pri-prava predlogov programskih resolucij in sprememba in dopolnitev obstoje"ega pro-grama SDS. Statutarni odbor53 je pripravil spremembe in dopolnitve Statuta stranke, organizacijski odbor54 pa vse potrebno za nemoten sklic, izvedbo in medijsko pro-mocijo kongresa, ki je po #estnajstih letih ponovno v Ljubljani. Izvr#ilni odbor je sprejel tudi sklep o sestavi dr!avnega vo-lilnega #taba za evropske volitve 9. junija 2009, ki ga uspe#no vodi Jernej Pavlin.55

Dvajset pomladi SDS

Ob okrogli dvajseti obletnici obstoja je SDS na prizori#"u kongresnega centra Brdo, ki je bil zgrajen za predsedovanje Evropski uniji, pripravila slavnostno aka-demijo, na kateri sta poleg predsednika Janeza Jan#e spregovorila tudi nekdanja predsednika, France Tom#i", prvi pred-sednik SDZS, in dr. Dimitrij Rupel, prvi predsednik SDZ. Slavnostne akademije so se udele!ili vsi pomembni soustvarjalci zgodovine stranke v zadnjih dvajsetih le-tih.

Janez Jan#a je v slavnostnem govoru dejal, da je dvajset let slovenske pomladi dvajset let zgo#"enega "asa, ki je vsrkaval vase ener-gije stotiso"ev in iz njihovih sanj, trpljenja in naporov ustvaril to, kar je danes Sloveni-ja. Ni vsa dedi#"ina Slovenske pomladi, je poudaril, v Slovenski demokratski stranki. Je je pa zelo veliko. Prav Slovenska demo-kratska stranka je iz razpr#enih pomladnih energij vztrajno gradila verodostojno in povezano pomladno politi"no mo". Ta je skozi dve desetletji vzpostavljala in krepila slovensko demokracijo in slovensko dr!av-nost. Ob dvajsetletnici se je predsednik s hvale!nostjo spomnil vseh, ki jih danes ni ve" med nami,56 in nadaljeval: »Ko se oziramo na pretekli desetletji, vidi-mo, da je Slovenija vrhunce svojih uspehov do!ivljala v tistih relativno kratkih obdobjih, ko je imela Slovenska pomlad v parlamentu ve"ino glasov. V teh obdobjih smo se osamo-svojili, se ubranili pred agresijo JLA, do!iveli gospodarski vzpon in vodili Evropsko unijo.Vemo, da smo v zadnjem mandatu naredi-li veliko. Ko bomo "ez #tiri leta primerjali sedanji in pretekli mandat, bo to #e bolj o"itno. Vemo, da smo delali tudi napake. Vemo pa tudi, da se na zadnjih volitvah pravzaprav niso odlo"ilno tehtali ne na#i


51. Tako kot sklic pred tem, je !odja poslanske skupine postal Jo$e Tanko, podpredse-dnik dr$avnega zbora pa, kot $e omenjeno, France Cukjati. Drugi "lani poslanske skupine so si razdelili naslednje nalo-ge: Branko Marini" je postal predsednik Komisije po zako-nu o prepre"evanju korupcije, Zvonko Lah podpredsednik Komisije za poslo!nik, mag. Andrej Vizjak predsednik Odbora za nadzor javnih +-nanc, Miro Petek predsednik Komisije za odnose s Slo!enci v zamejstvu in po svetu, Zvo-ne *erna" predsednik Komi-sije za nadzor obve#"evalnih in varnostnih slu$b, Eva Irgl predsednica Komisije za "lo-veko!e pravice in temeljne svobo#"ine ter peticije, Milen-ko Ziherl podpredsednik Od-bora za zunanjo politiko, dr. Vinko Gorenak predsednik Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, Milan *ade$ podpredsednik Odbora za lokalno samou-pravo in regionalizem, Rado Likar podpredsednik Odbo-ra za +nance in monetarno politiko, Marjan Bezjak podpredsednik Odbora za gospodarstvo, Marijan Poj-bi" podpredsednik Odbora za delo, dru$ino, socialne zadeve in in!alide, Ivan Grill podpredsednik Odbora za zdravstvo, Danijel Kri-vec podpredsednik Odbora za okolje in prostor, dr. Peter Verli" podpredsednik Odbora za promet, Robert Hro!at podpredsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano, Jo$ef Jero!#ek pred-sednik Odbora za obrambo, Aleksander Zorn podpred-sednik Odbora za kulturo, #olstvo in #port. Ker Franc Puk#i" ni dobil $elene funk-cije v poslanski skupini, je iz nje izstopil.

52. Janez Jan#a, predsednik, ter "lani dr. Milan Zver, dr. Romana Jordan Cizelj, dr. (iga Turk, mag. Andrej Vizjak, Dragutin Mate, dr. Vlasta Krmelj, Bernarda Ro-nutti, Aleksander Zorn, dr. Dimitrij Rupel, dr. Andrej Rahten, France Cukjati, dr. Matej Makaro!i", mag. Ro-bert Celec, mag. An$e Logar, dr. Vasko Simoniti, Jo$e Tan-ko, mag. Majda Pu"nik Rudl in Peter Su#nik. Sekretarka odbora je Karin Kambi".

53. Mag. Branko Grims, predsednik ter "lani Sonja Ram#ak, Dimitrij Ko!a"i", Du#an Strnad, Zvone *er-na", Kory Golob, Ur#ka To-plak, dr. Vinko Gorenak, Jo$e Kor$e, Gregor %trubelj, Ivan Pi#ek, Ladislava Furlan in Marjan Golav#ek. Sekretar odbora je Sebastjan Apat. 54. Du#an Strnad, predse-dnik, ter "lani Nika Dolinar Divjak, Katarina Culiberg, mag. An$e Logar, Kory Go-lob, Karin Kambi", Eva Paj-tler, Borut Petek, Aljo#a Lo-"i"nik, Ga#pr Predali", Tine Türk, Peter Su#nik, Darja Bu"ar, sekretarka odbora je Anja Bah (ibert.

55. V #tabu sodelujejo #e mag.Lo!ro Lon"ar, Marko %i#ka, Mateja Er"ulj, Katarina Cu-liberg, Sebastjan Apat, Kory Golob, Barbara Medved %pi-leti", Gregor Zavrl, Viktorija Jeras, Ur#ka Toplak, Borut Petek in drugi.

56. Dr. Jo$e Pu"nik, mag. Rudi %eligo, Dane Zajc, Vi-tograd Pukl, Nikolaj Bevk, dr. Mi#o Jezernik, Janko %temberger, Lea Trontelj Do-lin#ek, Andrej Mayer, Alojz %paro!ec, Jo$e Drenik, Alojz Ra"ki, Jo$e No!ak, Bogdan Menih, Anton Veni#nik, An-ton Jane$i", Alenka Gabri", Zvonimir Holc, Avgust Kol-tay, Janez %krlj, Pavla Kralj, Peter Le#nik, Milan Dobnik, Davorin Krajnc, Sre"ko Re-pan#ek, Tone Vuk, dr. Katja Boh, Ivan Pu"nik ter #e #te-vilni na#i predani "lani in "lanice ter graditelji Slo!en-ske pomladi.

50. Zares je prejela 9,37% (9 mandato!), Desus 7,45% (7 mandato!), SNS 5,40% (5 mandato!), SLS in SMS 5,40% (5 mandato!), LDS 5,21% (5 mandato!).


dose!ki in ne na#e napake. Niso se primer-jali ne programi za prihodnost in ne ekipe za njihovo uresni"evanje. Kajti v ospredju volilne kampanje je bila la!. La!, najprej iz-vo!ena na Finsko in sredi volilne kampanje ponovno uvo!ena iz nje. A tisti, ki so zma-gali s pomo"jo la!i in prevare, bodo tako tudi kon"ali. Kakor dobljeno, tako izgu-bljeno, pravi star slovenski pregovor. Zdra-he in prepiri v vladajo"i koaliciji slabe tri mesece po volitvah so jasno pritrdile stari resnici, da la! in prevara ne moreta biti tr-den temelj nobeni zgradbi.

$asi pred nami so zahtevni. V globalnem svetu smo mo"no soodvisni drug od dru-gega. Pravila igre v zunanjih odnosih in v svetovnih &nancah v 21. stoletju #e vedno oblikujejo institucije iz sredine preteklega stoletja. Pravila igre so nezadostna, po-nekod pre!iveta. Nujne so reforme OZN, Svetovne banke, Mednarodnega denarne-ga sklada. Ker le teh #e ni na vidiku, smo #e dale" tudi od odpravljanja temeljnih vzrokov za zadnjo svetovno &nan"no kri-zo. Finan"ni krizi sedaj sledi gospodarska in nato bo sledila socialna oziroma politi"-na. Ena od zaklju"nih ugotovitev zadnjega svetovnega gospodarskega foruma v Davo-su pravi, da so v letu 2008 padale delnice in banke, v letu 2009 pa bodo padale vlade.

To, kar do!ivljamo danes v svetovnem ob-segu, je vsekakor kriza kapitalizma. Vendar ta ni tak#na, da bi svet pahnila v preteklost oziroma v socializem. Tisti, ki so zadnje mesece z nekak#nim radostnim pri"ako-vanjem iz ropotarnic ponovno privlekli Marxa in Lenina, bi morali vendarle videti o"itno dejstvo. To pa je, da najbolj razvite dr!ave z nekaterimi socialisti"nimi meto-dami, predvsem z dr!avno intervencijo, pravzaprav re#ujejo standardne institucije kapitalizma. Trg, banke, borze... Razvoj

dogodkov bo v naslednjih letih mukoma, vendar zanesljivo pripeljal do reforme svetovnih &nanc, ki bo nedvoumno vzpo-stavila mnogo ve"jo preglednost in posle-di"no ve"jo odgovornost dr!av in multina-cionalnih korporacij v svetovnih &nancah. Zaradi socialnih in politi"nih nemirov ozi-roma javnega pritiska, pa tudi zaradi nuj-ne obnove zaupanja v ban"ne institucije, bo marsikje uveljavljena odgovornost tudi za nazaj pri tistih, ki so mastno obogateli zaradi napihnjenih vrednosti delnic in t. i. izvedbenih &nan"nih instrumentov na &nan"nih trgih.

V tej zahtevni situaciji je Evropska komi-sija Slovenijo uvrstila med redke evropske dr!ave brez recesije v letu 2009. Vendar je bila ta ocena delana na predpostavki, da bo tudi nova slovenska vlada u"inkovita. )al temu ni tako. Zamuda pri sprejema-nju potrebnih ukrepov ima za posledico vsak dan 200 do 300 ogro!enih delovnih mest. Ne bi bilo mogo"e ohraniti vseh de-lovnih mest, ker se zmanj#uje proizvodnja in prodaja v nekaterih na#ih najpomemb-nej#ih trgovinskih partnericah. Mogo"e pa je marsikje prilagajati proizvodnjo za nove izdelke ter odpirati nove programe in storitve za nove trge. Vendar pa je za to potrebno normalno ban"no servisira-nje gospodarstva ter dodatno zmanj#anje dav"nih bremen.

Bankam smo podelili neomejene garancije za vloge var"evalcev. Zagotavljajo se zna-tna sredstva za ohranjanje njihove likvi-dnosti. Toda najve"ja slovenska banka je namesto z o!ivitvijo kreditnih linij za mala in srednja podjetja pohitela z garancijami in novimi krediti za tajkunske prevzeme nekaterih podjetij. Namesto da bi vladna koalicija decembra sprejela pripravljen pa-ket ukrepov za zni!anje davkov in uvedbo

dodatnih dav"nih olaj#av, je predloge ve"i-noma zavrnila.

Zahtevni "asi, ki so pred nami, po logiki stvari terjajo zdru!evanje sil in sodelova-nje. Mi pa smo v absurdni situaciji, ko kot opozicija ponujamo vladi svojo pomo" in sodelovanje, ve"ina vladnih strank pa to sodelovanje zavra"a. Ideolo#ka inteligen-ca je na !alost v Sloveniji #tevil"no in po vplivu dale" mo"nej#a od tehni"no-na-ravoslovne in humanisti"ne inteligence. V veliki meri ravno ideolo#ka inteligenca diktira izklju"evalno obna#anje vladajo"ih, hkrati pa ni sposobna ponuditi nobenih re#itev za izhod iz krize. Ne gospodarskih, ne socialnih in ne politi"nih. Udarjajo le na bobne ideolo#kega revan#izma ter pri tem radikalno obra"unavajo celo s tistimi redkimi posamezniki v lastnih vrstah, ki se vsaj malo zavedajo zahtev "asa in tega, kaj je dobro za Slovenijo.V Slovenski demokratski stranki smo po-nosni na svojo zgodovino, na vrednote, ki jih zastopamo in ponosni smo na vse svoje "lane. Spo#tujemo vse, ki mislijo druga"e, vendar tudi od njih pri"akujemo, da bodo spo#tovali na#a stali#"a in na#o pravico do svobode in druga"nosti. Ne pristajamo na povratek v preteklost, v "ase razrednega sovra#tva, kulturnega boja in izklju"evanja druga"e misle"ih, ki jih predstavniki ideo-lo#ke inteligence ponovno obujajo.

Izzivov, ki so pred nami, se ne bojimo. Potenciali SDS so veliki. Pravzaprav #e ni-koli doslej nismo bili tako mo"ni in tako izku#eni. Na# Strokovni svet je doslej pri-pravil ve" sistemskih ukrepov za spopad z gospodarsko krizo kot vlada. V sredo smo ustanovili mo"an gospodarski forum. Na#a poslanska skupina dr!i tempo v dr!avnem zboru. Prvi", kar smo v opozicijski vlogi,

v vladni koaliciji ni nobene od ostalih po-mladnih strank. To je dober obet za njiho-vo krepitev ter na#e sodelovanje.

Po #tirih letih v vladi potrebujemo tudi ne-kaj tega, "emur je Cankar rekel o"i#"enje in pomlajenje. Maja bomo imeli redni kon-gres, ki bo prilo!nost, da se organizacijsko in kadrovsko okrepimo ter premislimo o novih programskih in statutarnih re#itvah.

Pred nami je tudi kongres Evropske ljudske stranke, ki ga !elimo pomembno soobliko-vati. Pred nami so Evropske volitve. Svet SDS je danes oblikoval predlog mo"ne kandidatne liste, katere nosilec je na# pod-predsednik dr. Milan Zver. Svojo politi"no pot v stranki je za"el kot tesen sodelavec dr. Jo!eta Pu"nika in v dveh desetletjih do-kazal, da je sposoben graditi na njegovih izvirnih na"elih. Potrebujemo mo"an glas v Evropi. Evropska zgodba mo"no zazna-muje razmere, v katerih !ivimo Slovenci. Bolj jo bomo sposobni sooblikovati, bolj#e bodo te razmere.

%e posebej, ker je pred nami zahteven "as, v katerem bomo morali vsi skupaj ponovno premisliti socialno strukturo tako evrop-ske kot slovenske dru!be. $as, v katerem bo potrebno na#o temeljno vrednoto so-lidarnosti !iveti mnogo bolj kot v bli!nji preteklosti. Deset tiso"i novih brezposel-nih, velike socialne stiske njihovih dru!in in pove"evanje rev#"ine v zaradi centrali-zacije razvojno najbolj ogro!enih regijah Slovenije bodo terjali u"inkovite ukrepe. Pomagali bomo tistim, ki bodo najbolj prizadeti. In vztrajali bomo na tem, da se razvojni izzivi tudi v teh "asih ne bodo izgubili izpred o"i. Za vsako izgubljeno delovno mesto je potrebno ustvariti novo, bolj#e, bolj ustvarjalno, bolje pla"ano.



Kolegice in kolegi, cenjeni gostje, spo#to-vani veterani Slovenske pomladi. Iskrena hvala za 20 let, ki ste jih dali Sloveniji. Brez teh 20 let Slovenske pomladi Slovenije kot samostojne in razvite dr!ave ne bi bilo. Iskrene "estitke ob 20. rojstnem dnevu. %e na mnoga leta Slovenske demokratske stranke in Slovenske pomladi« (iz govora predsednika SDS Janeza Jan#e).

Tudi marca in aprila vlada ni bila uspe#na pri soo"anju s krizo. Zavra"ala je pobude opozicije za sodelovanje pri re#evanju kri-znih razmer. Delovala je tako, kot da "aka na razplet krize, ki ga bo prinesel nekdo drug. Ko pa je posku#ala z nizi ukrepov, je to storila prepozno, neu"inkovito in tako, da je dvignila precej prahu z nekaterimi predlogi in tako le #e ve"ala negotovost lju-di in krizo zaupanja v same temelje moder-ne dru!be, ki je lahko veliko bolj nevarna kot gospodarska, ki bo neko" minila. Toda pomembno je, kako bo Slovenija iz#la iz nje, opusto#ena ali prenovljena v smislu ve"je konkuren"nosti in strukturnih spre-memb v slovenskem gospodarstvu.57

Vlada je poiskala druge prioritete. Najprej je dodobra poslab#ala polo!aj Slovenije pri urejanju meje z Hrva#ko58, nato pa je z izdajanjem delnih odlo"b za skupino t.i. izbrisanih - katerih #tevilo je v "asu mini-strice Kresal iz nepojasnjenih razlogov zelo naraslo - mo"no razburila ve"ji del sloven-ske javnosti. To je bilo kmalu po tem, ko je prvi 'izbrisani', ki je to!il Republiko Slove-nijo, !e zmagal na sodi#"u na Ptuju, ki mu je prisodilo od#kodnino. Kot je znano, je SDS predlagala druga"no re#itev z ustav-nim zakonom, s "imer se je strinjal tudi po-kojni predsednik dr. Janez Drnov#ek. Prav tako je vlada s spremembo zakonodaje, npr. o odvetni#kih tarifah, prisluhnila od-vetni#kemu lobiju. Nova zakonodaja omo-

go"a, da si bo odvetni#ki ceh sam dolo"al ceno storitve. Skratka, po eni strani je deli-la posebna upravi"enja natan"no izbranim socialnim strukturam, po drugi strani pa z nenehnim dvigovanjem tro#arin in cen bencina, podra!itvijo dr!ave z mar"evskim rebalansom za kar 17%, zaostritvijo pogo-jev za upokojevanje itd., dobesedno izziva javnost. Ker vlada tudi aprila s t.i. tretjim sve!njem ukrepov ni zadovoljila javnosti, je SDS pripravila #e en predlog ukrepov.59

$as dialo#ke kulture do opozicije, ki je bila zna"ilna za vlado Janeza Jan#e, se je zani-mivo kon"ala pri "loveku, ki so mu vsi po vrsti pripisovali ravno to politi"no ve#"i-no, to je pri njegovemu nasledniku Bo-rutu Pahorju. Evropske volitve bodo zato ne le prilo!nost, da se izbere verodostojna ekipa, ki bo zastopala slovensko politiko v najpomembnej#i demokrati"ni in#titu-ciji v Evropski uniji, ampak tudi za to, da se jasno pove, da ideolo#ko enotna vlada s svojim izklju"evanjem opozicije in druga-"e misle"ih, nagnjenosti do nagrajevanja svojih volivcev in iz"rpavanjem navadnih dr!avljanov, ne dela v skupno dobro.

SDS - stranka prihodnosti

Kmalu po volitvah je SDS vzpostavila de-lovanje Strokovnega sveta, ki ga vodi pred-sednik Janez Jan#a. V njem delujejo biv#i ministri iz kvote SDS in drugi vidni stro-kovnjaki: dr. Peter Groznik, mag. Marko Poga"nik, dr. Gregor Virant, Franc Su#nik, dr. Vasko Simoniti, Dragutin Mate, mag. Zvonko Zinrajh, dr. Romana J. Cizelj, Ro-bert $asar, dr. )iga Turk, Anton %tihec, dr. Milan Zver, Zo&ja Mazej Kukovi", dr. Dimitrij Rupel in mag. Bo!o Predali". T.i. vlado v senci sta okrepila tudi dr. Lovro %turm in Marjetka Cotman. V tej sestavi

Strokovnega sveta deluje ve" kot 500 stro-kovnjakov z razli"nih podro"ij, ve"inoma "lanic in "lanov SDS. Sekretarka Strokov-nega sveta je Karin Kambi".

$lani strokovnega sveta se sproti odzivajo na ukrepe vlade s posameznih podro"nih politik ter prirejajo novinarske tiskovne konference in okrogle mize po vsej Slove-niji. V"asih se pridru!ijo poslanskim skupi-nam, ki redno obiskujejo slovenske regije in tako ohranjajo !iv stik z ljudmi, ter s tem nadaljujejo tradicijo, ki jo je v prej#njem mandatu z delovnimi sejami na terenu za-"ela vlada Janeza Jan#e. V marcu in aprilu 2009 je bilo tudi ogromno predkongresnih konferenc ob"inskih in mestnih odborov, na katerih so poslanci, "lani Strokovnega sveta in kandidati za volitve v Evropski parlament (dr. Milan Zver, dr. Romana Jordan Cizelj, Zo&ja Mazej Kukovi", Dra-gutin Mate, Mirko Zamernik, Katja Koren Miklavec, mag. An!e Logar) predstavljali program SDS, in njene konkretne izzive na aktualne dogodke. K dobri medijski odziv-nosti precej pripomore spletna stran, ki #e nikoli ni bila tako bogata kot v letu 2009.

Na njej je objavljeno tudi pismo Janeza Jan#e z naslovom “Kultura !ivljenja name-sto kulture smrti”, ki ga je napisal kot od-ziv na nekatere reakcije od pretresljivem odkritju mno!i"nega mori#"a v Hudi jami. Janez Jan#a je opredelil pojem kultura smr-ti, ki jo je v desetletjih obvladovanja vzgojil komunizem na Slovenskem. Privedla je do stanja, v katerem je obna#anje mnogih celo leta 2009 zdrsnilo pod normo barbarskih plemen iz starega veka. V zadnjem delu pi-sma povzema izhodi#"a oziroma 'preproste resnice o "asu usodnih delitev', ki bi, "e bi jih sprejeli, lahko prispevala k preseganju usodnih delitev. To so, da je bila okupacija podlaga vsega zla in da brez nje ne bi bilo

ne vojne, ne revolucije, ne kolaboracije in ne povojnih pobojev; da je bil upor proti okupatorju "astno dejanje; da je bilo izko-ri#"anje oboro!enega odpora proti okupa-torju za prevzem oblasti je zavr!no dejanje; da je samoobramba in upor proti revolu-cionarnemu nasilju bilo legitimno dejanje; da je bila kolaboracija z okupatorjem za-vr!no dejanje; da so bili medvojni in po-vojni poboji vojnih ujetnikov in civilistov zlo"in, ne glede na to, kdo jih je izvedel. Posamezniki znotraj tragi"nega dogajanja v "asu vojne in po njej so imeli tudi svo-je osebne razloge in odgovornosti, zato je potrebno glede individualne krivde in od-govornosti vsakega soditi posebej. Organi-zacija, ki ima svojo strukturo in program, pa mora prevzeti temu ustrezno pravno in moralno odgovornost za svoje ravnanje v celoti. Tako jo bo po prepri"anju Janeza Jan#e sodila tudi zgodovina.

V nadaljevanju tega pisma Janez Jan#a predstavi #e prakti"ne korake, ki bi lah-ko pomagali zdraviti rane preteklosti in ustvarjati novo enotnost Slovencev, ki jo potrebujejo za spopade z izzivi prihodno-sti. To so:

Resolucija o preseganju usodnih deli-tev, ki jo sprejme dr!avni zbor; postavitev spomenika vsem umrlim v vseh obdobjih na#e zgodovine, na ka-terega se preprosto zapi#e Na#im mr-tvim; pietetna ureditev vseh povojnih mo-ri#"; opremi se jih z napisom, ki bo od-ra!al resnico; v glavnem mestu se postavi kostnico za civiliziran pokop vseh tistih !rtev po-vojnih pobojev, ki jih ni mo!no dostoj-no pokopati na kraju smrti; dopolni se Zakon o !rtvah vojnega na-silja, tako da bo nediskriminatoren in


57. Zadnja kriza je nedvo-mno globalni pojav, kjer se dogajajo velike spremembe. Vzhod pridobiva v gospodar-skem, demografskem, !oja-#kem in politi"nem pomenu. Evropa in z njo Slo!enija bosta morali iskati izhod iz krize – ne v re#itvah, ki so $e v ropotarnici zgodo!ine 'preizku#enih' gospodarskih in politi"nih totalitarnih in protekcionisti"nih modelo! - v okviru modela socialno-tr$nega gospodarstva, ki je bil desetletja uspe#en pri ohra-njanju miru, rasti, svobode, enakosti in blagostanja v Evropi. V enem od predlogo! resolucij 9. kongresa SDS je zapisano, da mora Slo!enija poleg u"inko!itosti pri soo-"enju s krizo upo#tevati tudi po#tenost, pravi"nost in soli-darnost. Sicer se nam lahko zgodi, da bodo krizo "utili najmanj premo$ni dr$avlja-ni. Dr$ava ne sme podpirati netransparentne in klienteli-sti"ne delitve pomo"i bankam in podjetjem, ne sme upo-rabljati davkopla"evalskega denarja, da re#uje njiho!o zasebno premo$enje. Bilo bi katastro+"no, "e bi se v jav-nosti ustvaril vtis, da s svoji-mi transferji in garancijami vlada z davkopla"evalskim denarjem podpira tajkune.

58. Predsednik SDS Janez Jan#a je na spletni strani SDS objavil tudi spomenico o od-nosih z Republiko Hrva#ko, ki je naletela na dober odmev, celo pri nekaterih politi"nih nasprotnikih. Predstavlja jasen in realen pogled na za-devo, v kateri mora Slo!enija slediti dvema strate#kima ci-ljema. Najprej je cilj Slo!eni-je, da uredi vpra#anje meje s Hrva#ko tako, da bo imela te-ritorialni dostop v mednaro-dne !ode in status pomorske dr$ave. Cilj Slo!enije pa je tudi vsestransko gospodarsko in politi"no sodelo!anje med dr$avama (bilateralno ter v okviru razli"nih mednaro-dnih organizacij, med njimi tudi v okviru EU in NATO). Dosedanji neuspe#ni poskusi so mo"no skr"ili mo$nost dvo-stranskega dogo!ora, meni Jan#a. Slo!enija bi morala po njego!em prepri"anju

predlagati Hrva#ki, da sprej-me mediacijo Evropske komi-sije pod enakimi pogoji, kot so bili dogo!orjeni in usklajeni v RS glede Haaga, pri "emer naj mediacija vklju"uje vse sporne to"ke na meji, upo#teva stanje na meji na dan osamo-svojitve in na"elo pravi"nosti pri dolo"anju meje. Pod ena-kimi pogoji naj sprejme tudi presojo na mednarodnem sodi#"u (vkju"no z na"elom pravi"nosti). Predpogoj uspe-ha pa je, da oba parlamenta vnaprej rati+cirata zakon o priznavanju rezultata medi-acije ali presojo ICJ.

59. Stroko!ni svet SDS je v petek, 24. 4. 2009 predstavil paket ukrepo! za izhod iz +nan"ne, gospodarske in so-cialne krize. Del ukrepo! so v poslanski skupini predlagali kar v obliki zakonskih pre-dlogo! in jih vlo$ili v parla-mentarno proceduro. Ukrepi, ki jih predlaga Stroko!ni svet SDS, so razdeljeni v tri sklope. Najprej gre za ukre-pe, ki spodbujajo proizvodne in in!esticijske dejavnosti podjetij, vklju"no z ukrepi za ohranitev in ustvarjanje delo!nih mest in bla$itev socialnih posledic krize. Stro-ko!ni svet SDS je pripravil #e ukrepe za spodbujanje zasebne in dr$avne (in!esti-cijske) potro#nje ter ukrepe za racionalnej#e obna#anje dr$ave, kakor tudi ukrepe za stabilizacijo in normalno delo!anje +nan"nega sistema ter +nan"nega trga.


brez politi"nih diskvali&kacij; zakon-sko se prepove poveli"evanje in opra-vi"evanje zlo"ina.

Pismo, ki je zelo odmevalo v slovenski jav-nosti, je Janez Jan#a zaklju"il z naslednjim pozivom k enotnosti: “Slovenski narod je z osamosvojitvijo in demokratizacijo v letih 1990 in 1991 izpolnil temeljni pogoj za za"etek preseganja usodnih odlo"itev. Bilo bi naravnost nespametno, "e bi danes okle-vali na poti, na kateri je bil najte!ji korak pravzaprav !e narejen”.

Seznam kratic

SDS pred novimi izzivi

ALDE - Zavezni#tvo liberalcev in demokratov za Evropo

BDP - bruto doma"i proizvod

DEMOS - Demokrati"na opozicija Slovenije

Desus - Demokrati"na stranka upokojencev Slovenije

DPO - dru!beno politi"ne organizacije

DPZ - Dru!beno politi"ni zbor

DS - Demokratska stranka Slovenije

DZ RS - Dr!avni zbor republike Slovenije

EFA - Evropska svobodna zveza

EMUNI - Evro-sredozemska univerza s sede!em v Portoro!u

EP - Evropski parlament

EPP + ED - Evropska ljudska stranka in Evropski demokrati

EU - Evropska unija

EULEX - Misija Evropske unije na Kosovu

FDV - Fakulteta za dru!bene vede

FSPN - Fakulteta za sociologijo,

politi"ne vede in novinarstvo

GUE/NGL - Evropska zdru!ena levica/Zelena nordijska

levica

HDZ - Hrva#ka demokratska skupnost

INDEM - Neodvisnost/Demokracija

IRI - Mednarodni republikanski in#titut

JBTZ -Janez Jan#a, Ivan Bor#tner, David Tasi", Franci Zavrl

JLA - Jugoslovanska ljudska armada

KAD - Kapitalska dru!ba d.d.

KOS - Kontraobve#"evalna slu!ba

KPV - Kabinet predsednika vlade

LDS - Liberalno demokratska stranka, Liberalna

demokracija Slovenije

LS - Liberalna stranka

MLIN - Mlada iniciativa pri SDZ

NAA - Severnoatlantska skup#"ina

NATO - Organizacija Severnoatlantske pogodbe

ND - Narodni demokrati

NI - Samostojni poslanci

NSi - Nova Slovenija

OECD - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

OVSE - Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi

OZN - Organizacija zdru!enih narodov

PES - Evropski socialdemokrati

RK SZDL - Republi#ka konferenca Socialisti"ne zveze

delovnega ljudstva Slovenije

RS - Republika Slovenija

RTV SLO - Javni zavod Radiotelevizija Slovenija

SDM - Socialdemokratska mladina, Slovenska demokratska

mladina

SDP - Stranka demokrati"ne prenove

SDS - Socialdemokratska stranka Slovenije, Slovenska

demokratska stranka

SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije

SDZ - Slovenska demokratska zveza

SDZS - Socialdemokratska zveza Slovenije

SFRJ - Socialisti"na federativna republika Jugoslavija

SGF - Socilademokratski gospodarski forum

SKD - Slovenski kr#"anski demokrati

SKZ-SLS - Slovenska kme"ka zveza- Slovenska ljudska

stranka

SLS - Slovenska ljudska stranka

SMS - Stranka mladih Slovenije

SND - Slovenska nacionalna desnica

SNS - Slovenska nacionalna stranka

SOD - Slovenska od#kodninska dru!ba

SPD - Socialdemokratska stranka Nem"ije

SRS - Socialisti"na republika Slovenija

SSS - Socialisti"ne stranka Slovenije

SZDL - Socialisti"ne zveze delovnega ljudstva Slovenije

TET - Termoelektrarna Trbovlje

TO - Teritorialna obramba

TOZD - Temeljna organizacija zdru!enega dela

UEN - Zdru!enje za Evropo narodov

ZDA - Zdru!ene dr!ave Amerike

Z-ESS - Zeleni-Ekolo#ko socialna stranka

ZKS - Zveza komunistov Slovenije

ZKS-SDP - Zveza komunistov Slovenije - Stranka

demokrati"ne prenove

ZLSD - Zdru!ena lista socialnih demokratov

ZS - Zeleni Slovenije

ZSMS - Zveza socialisti"ne mladine Slovenije

ZSOVA - Zakon o Slovenski obve#"evalno-varnostni agenciji


SDS v !tevilkah


1994 1998 2002 2006

SDS (SDSS) 13,9% 15,9% 12,6% 20,0%

LDS 17,3% 22,2% 23,3% 16,5%

SLS 12,7% 12,4% 10,9% 14,0%

SD (ZL, ZLSD) 13,3% 10,9% 10,3% 11,4%

NSi (SKD) 18,4% 12,5% 8,2% 6,7%

Liste drugih strank in koalicij 7,6% 7,7% 10,4% 7,9%

DeSUS 4,0% 4,9% 5,0% 4,5%

SNS 3,3% 1,8% 2,2% 1,5%

9,4% 11,7% 17,1% 17,5%

SKUPAJ 100% 100% 100% 100%

vir: Lokalne volitve 1994-2006, Statisti"ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, april 2007

SDS v #tevilkah SDS v #tevilkah

Gibanje "lanstva SDS

Rezultati SDS na !olitvah v DZ RS 1990 - 2008

Rezultati SDS na lokalnih !olitvah1994 - 2006

Rezultati lokalnih !olitev 1994 - 2006


SDS v gra"#ni podobi


SDS v gra&"ni podobi SDS v gra&"ni podobi

Lokalne !olitve 1994




Volitve v DZ RS 2000



Lokalne !olitve 2002 Evropske !olitve 2004



C M Y CM MY CY CMY K

SLOVENIJA na novi potiLa nuova via della SLOVENIA

Volitve v DZ RS 2004



Composite


Plakat 100x70 4/18/05 9:40 AM Page 3

Composite


P R E N O S V @ I V O N A

www.sds.si

Plakat 100x70 4/11/05 4:58 PM Page 2

Composite


VIII. kongres SDS 2005



Composite


RTV referendum 2005

Festival SDS 2006



CM

YK

Untitled-2

.job P

OLA

1A

Danes, za jutri.Za Sevnico.

Meri Kelemina, rojena 1960 Izobrazba: ekonomist Zaposlena: direktor razvoja v Lisci d.d

Zoran Cvar, rojen 1958 Izobrazba: srednja poklicna Zaposlen: tirnih vozil

Aljoša , rojen 1979 Izobrazba: lesarski tehnik Zaposlen: zbor RS

1.

2.

3.

, rojen 1969 Izobrazba: osnovna šola Zaposlen: v proizvodnji

, rojen 1962 Izobrazba: srednja strokovna Zaposlen: strojevodja

, rojen 1953 Izobrazba: srednja strokovna Zaposlen: strojni

4.

5.

6.

Lokalne !olitve 2006



Moj glas gre ZAte:

www.sds.si

ker bo Savinjsko-©ale!ka pokrajina samostojno razpolagala z najmanj 32 milijoni evrov

ker bo uvedba pokrajine prinesla 150 delovnih mest

Pozdravljena Savinjsko-©ale!ka

pokrajina

Moj glas gre ZAte:

www.sds.si

ker bo Vzhodno!tajerska/Ptujsko-ormo!ka pokrajina samostojno razpolagala z najmanj 45 milijoni evrov ker bo uvedba pokrajine prinesla 200 delovnih mest

Pozdravljena Vzhodno!tajerska/

Ptujsko-ormo!kapokrajina

Moja prilo$nost 2008 Pokrajinski referendum 2008



Festival SDS 2008 Volitve v DZ RS 2008






SDS na spletuwww.sds.si


SDS na spletu SDS na spletu


SDS v dokumentih in slikah

dr. Jo$e Pu"nik


Janez Jan#a, David Tasi" in Ivan Bor#tner, 1988

Janez Jan#a, 1989

Protesti, 1988

Rudi %eligo, Veno Taufer, Drago Jan"ar in Dane Zajc, 1988

SDS v dokumentih in slikah SDS v dokumentih in slikah




Pu"niko!a analiza poli-ti"nih razmer v letu 1989. Po!zetek je bil objavljen v dnevnem "asopisju.

To politi"no analizo !odje slo!enske opozicije je zani-mivo primerjati z analizo politi"nih razmer, ki jo je v istem "asu za tedanjo oblast pripravil Miran Potr", predsednik Skup#"ine SRS.Objavljamo jo v nadalje-vanju.

















Tednik Demokracija,1990,#tudija “dru$benopoliti"-nega rodo!nika” tedanje nomenklature



dr. Dimitrij Rupel

France Tom#i"

dr. Jo$e Pu"nik

Vodstvo Demosa na sede$u SDZS, 1990



France Tom#i",prve demokrati"ne !olitve,1990

Demoso!a vlada, 1990 Janez Jan#a, 1991

Jure %terk pred #tabom TO, ki so ga zasedli specialci JLA 1990



Potrdilo o vpisu v register politi"nih organizacij s podpisom Polonce Dobrajc, 1990

Prva pobuda za razpis referenduma za samostojno Slo!enijo, SDM, 1990



III. kongres SDZ, 1991

Rudi %eligo

Mlada generacija SDSS na !olitvah v DZ RS, 1992: Erik Modic, Branko Grims, Barbara Medved, Vladimir Kolmani", Milan Zver, Iztok Jarc



Protest ob zamenjavi obrambnega ministra, 1994



IV. kongres SDSS, Topol#ica, 1995

Dru$abno sre"anje z zamejskimi Slo!enci, 1996

SDS na Triglavu, 1995

Tone Kuntner in Janez Jan#a na Triglavu 1996



2. konferenca SDS, No!o mesto, 2000

VI. kongres Murska Sobota, 2000

VII. kongres, Celje, 2001



Festival Koalicije Slo!eni-ja, Menge#, 2002

Andrej Mayer

dr. Jo$e Pu"nik, "astni predsednik SDS

Janez Jan#a, Hans-Gert Pöttering, dr. Milan Zver, kongres EPP, Bruselj, 2004



Zbor za republiko, Cankarjev dom, Ljubljana, 2004

dr. Peter Jambrek, dr. Dimitrij Rupel, Janez Jan#a

Vlada 2004 - 2008



Sre"anje slo!enske vladne delegacije z izseljenci v ZDA, 2006

SDS ob Dnevu Evrope, 2006

Festival SDS, Izola, 2006

Simpozij In#tituta dr. Jo$eta Pu"nika, 2007



Zasedanje Sveta SDS, 2007: Karin Kambi", Franc Sever, mag. Branko Grims, Alenka Jeraj

Zaupnica o delu vlade, 2007

Predsedo!anje Svetu EU: Jan Figel' , evropski ko-misar in dr. Milan Zver, predsedujo"i Svetu EU za izobra$evanje, mladino in kulturo 2008

Ob 20 letnici JBTZ, 2008



Predsedo!anje Svetu EU: dr. Milan Zver, Anatoli Karpo!, biv#i sveto!ni #aho!ski prvak in Kirsan Ilyumzhino!, predsednik Sveto!ne #aho!ske zveze, 2008

Vrh EU in Rusija: Javier Solana, generalni sekretar Sveta EU, Janez Jan#a, predsednik Evropskega sve-ta ter Dmitrij Medvedjev, predsednik Ruske federaci-je, 2008

Vrhunsko sre"anje EU in ZDA, Brdo pri Kranju, 2008:predsednik Evropske komi-sije José Manuel Barroso, ameri#ki predsednik George W. Bush in premier Janez Jan#a

Letali#"e Jo$eta Pu"nika, 2008:Ur#ka Ba"o!nik, Janez Jan#a, George W. Bush, Laura Bush



Francoski predsednik Nico-las Sarkozy in predsednik vlade Janez Jan#a, 2008

Sre"anje predsednika vlade Janeza Jan#e s pripadniki Slo!enske !ojske, 2008

Nem#ki dr$avni sekretar Peter Altmeier, minister za notranje zadeve Dragutin Mate in portugalski dr$av-ni sekretar Jose Magalhaes na predstavitvi dose$ko! tria predsedo!anja Svetu EU na podro"ju notranjih zadev, 2008

Iz poslanskih klopi: Jo$ef Jero!#ek, Mirko Zamernik in France Cukjati, 2008



Festival SDS, Ivan"na Gorica, 2008

Andreja Vali", Ur#ka Ba"o!nik, Janez Jan#a, Zo+ja Mazej Kuko!i", Du#an Strnad

Kandidati za !olitve v DZ RS 2008



Janez Jan#a, predsednik SDS

dr. Milan Zver, podpredsednik SDS

dr. Romana Jordan Cizelj,podpredsednica SDS

dr. Miha Brejc, podpredsednik SDS

mag. Branko Grims,predsednik Sveta SDS

Du#an Strnad,glavni tajnik SDS

Jo$e Tanko,!odja poslanske skupine SDS

France Cukjati,podpredsednik DZ RS



Stroko!ni Svet SDS, 2008 Kandidati za !olitve v Evropski parlament, 2009

Slavnostna akademija ob 20. obletnici SDS, Brdo pri Kranju, 2009

Nagrajenci:Mirko Zamernik,Ada Sekav"nik,Mitja Ljubelj#ek,mag. Majda Pu"nik-Rudolf,Anton Jenko,Darko *obec,Florjan Bulo!ec (priznanje prevzela ga. Bulo!ec),Ivica Pu"nik Ozimi"



O avtorju

Dr. Milan Zver, rojen 25. maja 1962 v Lju-bljani, je osnovno #olo obiskoval v Destr-niku, gimnazijo na Ptuju, politologijo je #tudiral na ljubljanski in deloma na gra#ki univerzi, leta 1990 je magistriral, sedem let kasneje pa doktoriral.

Od diplome leta 1987 se je kot mladi raz-iskovalec ukvarjal z zgodovino socialnih in politi"nih doktrin, kasneje pa tudi z drugi-mi sociolo#kimi in politolo#kimi temami. Na mariborski univerzi, kjer je zaposlen kot visoko#olski u"itelj, se je med drugim razi-skovalno ukvarjal z ekonomsko in politi"-no kulturo v tranzicijskih dr!avah. Objavil je vrsto znanstvenih del, doma in v tujini. Omenimo le monogra&jo Demokracija v klasi"ni slovenski politi"ni misli.

Kot tesen sodelavec dr. Jo!eta Pu"nika in Ja-neza Jan#e je bil mestni in dr!avni svetnik, izvoljen za poslanca in minister za #olstvo in #port. V letu 2008, v "asu slovenskega pred-sedovanja EU, je vodil Svet EU za izobra!e-vanje, mladino in #port. Je podpredsednik Slovenske demokratske stranke.


AvtorMilan Zver

Izdala in zalo!ilaSlovenska demokratska strankaZanjo: Du#an Strnad

UredilKory Golob

Naslovno stran oblikovalAljo#a Lo"i"nik

Notranje oblikovanje in postavitevAljo#a Lo"i"nik

LektoriralaVera Ban

Slikovno in gra&"no gradivoTone Stojko, Miran Kambi", Bruno Toi", Aljo#a Lo"i"nik, Lojze Ojstr#ek, Itar-tass, Sr-an )ivulovi(/Bobo, ahiv SDS, zasebni arihivi, produkcijska skupina Mangart

Tisk%pes gra&ka, Novo mesto

Documents

Dvajset pomladi SDS