2002 -

2012

VRTEC MURSKA SOBOTA

2002 - 2012

10 LET MEDNARODNEGA

LIKOVNEGA TABORA

»UMETNOST NE POZNA MEJA«

1 NAMESTO UVODA Otrok je na vseh področjih ustvarjalen in izumiteljski, za to pa mu moramo nuditi vzpodbudno učno okolje. Otrokova umetnost in okus sta izrazito osebne narave, opazujemo in razumevamo jo v okviru otrokovega razvoja in seveda tudi okolja v katerem deluje. To mednarodno sodelovanje je vzpodbuda za premagovanje ovir in med te ovire spada tudi jezik. Ko zdaj razmišljam in analiziram desetletno sodelovanje, lahko ugotavljam, da otrokom v tem taboru jezik ni bil nikoli ovira. Ne glede na to od kod otrok prihaja, otroci komunicirajo, ustvarjajo, skratka se vedejo spontano, jezikovno se izražajo vsak v svojem jeziku, umetniško izražanje, pa naj je to likovno, glasbeno ali plesno, je pa vsem enako. Z umetnostjo se otrok izraža in komunicira, s tem pa razvija svojo sposobnost uporabljanja simbolov, ko ustvari nekaj v risbi, plesu in glasbi, kar predstavlja nekaj drugega. Otrok v umetnosti predstavi svoja najbolj skrita počutja in čustvene vsebine, pri tem pa spoznava svet kompleksno, sebe kot samostojnega oblikovalca in ustvarjalca, svoja dela pa kot trajnejše produkte. Ugotavljamo, da so izkušnje na področju umetnosti zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja pomemben dejavnik pri otrokovem vsestranskem razvoju. Pri takšnem sodelovanju opažamo v začetku neverbalno komunikacijo, cilji pa so naravnani tako, da vzpodbujajo otrokova iskanja, prepoznavanja in sprejemanja različnosti, kar pri otroku vzpodbuja radovednost in veselje do različnosti. Desetletno mednarodno druženje je obogatilo tudi na druga področja, predvsem družbo, kajti otroci ugotavljajo od kod prihajajo, kakšen jezik govorijo… To sodelovanje je pomagalo strokovni rasti naših delavcev. Izmenjale so se izkušnje, potrdila so se naša strokovna razmišljanja, skratka preko načrtovanja, evalviranja in druženja smo strokovni delavci pridobili kompetence, ki nam pomagajo pri delu z otroki, starši in interakciji z okoljem v katerem delujemo. Desetletna izmenjava, druženje, predvsem pa strokovno sodelovanje je pustilo velik pečat Vrtcu Murska Sobota. Prisotna sem bila vseh deset let, spremljala sem začetke, ugotavljala razlike med družinami iz Salzburga in Slovenije. Cilji so bili vedno naravnani tako, da smo poleg strokovnega druženja sledili še popoldanskemu druženju, kjer smo imeli možnost globje spoznati drug drugega. Ob tem so gostje vsako leto spoznavali različne kraje v Pomurju in si približali lepote naše pokrajine. Želim, da to sodelovanje ne bi ostalo pri tej okrogli obletnici, ampak da bi potekalo še naprej v korist vseh sodelujočih. Bernadka Marič, ravnateljica Vrtca Murska Sobota

2 DESET LET MEDNARODNEGA LIKOVNEGA TABORA VRTCA MURSKA SOBOTA POD GESLOM »UMETNOST NE POZNA MEJA« Mednarodni likovni tabor predšolskih otrok iz Vrtca Murska Sobota in Vrtca Alterbach iz Salzburga v Avstriji je bil organiziran leta 2002. Program likovnega tabora je temeljil na otroški kreativnosti, izkazovanju lastnih sposobnosti, samozavesti, otroški igri v skrbno strukturiranem pedagoškem okolju, v katerem so sodelovali vzgojitelji, pedagogi, likovniki in starši otrok, sodelujočih na taboru. Program tabora je temeljil na geslu » UMETNOST NE POZNA MEJA » Da je temu bilo res tako, govori udeležba sodelujočih, in sicer: poleg otrok Vrtca Murska Sobota so sodelovali otroci in starši iz Vrtca Alterbach iz Salzburga - Avstrija, Vrtca Opatija iz Hrvaške in slovenskih narodnostnih vrtcev iz Porabja Madžarska. Tabor se je odvijal vsako leto dvakrat, in to meseca junija v Salzburgu in meseca avgusta v Murski Soboti. Na teh taborih so otroci spoznavali svoje vrstnike in sami sebe, saj so to bili prvi pogoji za uspešno učenje samozavesti, ki je bilo spodbujeno s sodelovanjem vzgojiteljev in z drugimi pedagoškimi delavci ter s starši otrok. Na taborih so otroci pokazali vztrajnost, prizadevnost, spretnost in ustvarjalnost. Posebna vrednota teh taborov je, da so otroci imeli ob sebi odraslega sodelavca (vzgojitelje in druge strokovne sodelavce) in to ne, da bi odločal namesto njih, ampak zato, da jim je svetoval, opogumljal in s tem je bilo otrokom omogočeno potrjevanje samega sebe. Otroci so urili fine gibe rok in prstov, opazovali najmanjše podrobnosti in oblikovali – upodabljali v različnih likovnih tehnikah in materialih. Tako so vsako leto nastajale edinstvene umetniške stvaritve otrok, ki so bile razstavljene v razstavnih prostorih vzgojnoizobraževalnih organizacij, drugih inštitucij in celo dvakrat v galerijah, in sicer:

• leta 2006 razstava otroških likovnih del v mestni galeriji v Salzburgu,

• leta 2007 razstava otroških likovnih del v GALERIJI Murska Sobota. Vrednost teh taborov je tudi v tem, da pri tem pridobivajo tudi strokovni sodelavci, saj svoje znanje in izkušnje izpopolnjujejo, starši otrok pa sklepajo nova znanstva. Posebne zasluge za organizacijo in programske vsebine gredo ravnateljici ga. Tiliki Matjašič Slodnjak iz Vrtca Alterbach iz Salzburga , kolektivu Vrtca Alterbach, mestnim oblastem mesta Salzburg, kolektivu Vrtca Murska Sobota in ustanovitelju mestni občini Murska Sobota. Dane Katalinič

3 DESET LET KULTURNE IZMENJAVE MURSKA SOBOTA - SALZBURG

Kar verjeti ne morem, da je minilo že 10 let, odkar smo z Vrtcem Murska Sobota navezali

tesne stike in odkar se je porodila želja po medsebojnem sodelovanju.

Umetnost je odprta vsem, zato smo se odločili za umetniške delavnice. Takrat smo se podali

na pot, ki je še nismo poznali in za katero nismo vedeli kako se bo iztekla. Kot pedagoški

delavci pa smo se zavedali našega poslanstva. Otrokom ponudimo prijetno okolje, v katerem

varno, po svojem notranjem načrtu, svojih sposobnostih, domišljiji in brez vsakih zadržkov

lahko ustvarjajo. Zaupamo v njihove socialne kompetence in kreativnost. Oni se vedno

odzovejo z veliko vnemo, vključijo vso svojo energijo, se predajo novim izzivom in procesom,

ki so za njihovo bodočnost bistvenega pomena. Pri skupnem delu jih spremljata veselje in

zadovoljstvo, pri tem pa spoznavajo svet kulturne in socialne resničnosti. Brez znanja tujega

jezika navezujejo prijateljstva, pridobivajo nova spoznanja in vrednote. Njihova podoba sveta

pa postaja vedno pestrejša in bogatejša. Umetniki in vzgojitelji jim stojimo ob strani, če nas

potrebujejo in se veselimo z njimi.

Da kulturna izmenjava v Murski Soboti kakor tudi v Salzburgu tako dobro poteka pa je

seveda zasluga vseh tistih, ki se na kakršnem koli način trudijo, da nam je pri vas vedno lepo.

Hvala vsem, kakor tudi staršem, ki spremljajo otroke in vedno odhajajo z najlepšimi vtisi.

Tudi oni navezujejo prijateljstva, cenijo gostoljubnost in lepote Slovenije, ki jih spoznavajo.

Ker sem prepričana, da je delo ki ga opravljamo neizmerno dragoceno, si želim, da bi ga tudi

v bodoče tako intenzivno nadaljevali.

Tilika Matjašič Slodnjak

4 DESETLETNICA SODELOVANJA MED VRTCEM MURSKA SOBOTA IN VRTCEM ALTERBACH IZ SALZBURGA V Kurikulumu za vrtce, nacionalnem dokumentu, je za dejavnosti področja Jezik med globalnimi cilji tudi naslednji:

• zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur.

Med cilji za dejavnosti področja Družba pa so opredeljeni: • oblikovanje osnovnih življenjskih navad in spoznavanje razlik med življenjskimi

navadami naše in drugih kultur ter različnimi družbenimi skupinami, • spoznavanje ožjega in širšega družbenega in kulturnega okolja ter spoznavanje

medkulturnih in drugih razlik, • možnost seznanjanja z raznimi kulturami in tradicijami.

Tem ciljem kakor udejanjanjem nekaterih načel v kurikulu vrtca in smernicah razvoja vzgoje in izobraževanja v evropskih dokumentih sledijo vzgojno-izobraževalni zavodi, ki si med temeljne razvojne naloge zastavijo mednarodno sodelovanje. Ugotavljam, da so pristopi in vsebine takšnih sodelovanj dokaj raznoliki. Ne glede na to, kakšen pristop si izbere posamezni vzgojno-izobraževalni zavod, sta pomen in vloga mednarodnega sodelovanja zelo pomembna. Če želimo, da je tovrstno sodelovanje uspešno, je potrebno, da so izpolnjeni nekateri pogoji:

• da se ustvarja okolje, ki je naklonjeno izvajanju dejavnosti v zvezi z zastavljenim projektom mednarodnega sodelovanja,

• da se udeleženci na tovrstna srečanja pripravijo (osnova so dogovorjeni cilji in naloge),

• da skupna srečanja potekajo na izbrane teme, • da na srečanjih potekajo strokovne diskusije.

Vrtci v soboški Območni enoti Zavoda RS za šolstvo imajo raznolike (projekti čezmejnega sodelovanja vrtcev, sodelovanje v skupnih inovacijskih projektih, mednarodni razvojni projekti, program Comenius), zagotovo pa bogate izkušnje na tem področju. S tovrstnim sodelovanjem prispevajo k ohranjanju in dvigu kakovosti predšolske vzgoje, iskanju ustreznih rešitev na različnih področjih dejavnosti in izmenjavi izkušenj ter širjenju primerov dobre prakse. Vse to velja tudi v primeru sodelovanja Vrtca Murska Sobota z Vrtcem Alterbach iz Salzburga v Avstriji. S sodelovanjem, ki je od začetnih tipanj zrastlo v kakovostno in občudovanja vredno manifestacijo strokovnega dialoga in izmenjave izkušenj, uresničevanja vizije in ciljev vrtca ter kulture, se Vrtec Murska Sobota pomembno vpisuje na zemljevid uspešnih vrtcev na tem področju. Vsakoletni vrhunec tega sodelovanja je mednarodni likovni tabor z zaključno razstavo otroške ustvarjalnosti. Letos praznujemo že desetega, z motom Umetnost ne pozna meja. Likovna umetnost je eden izmed načinov, da otrok pristno izrazi svoje doživljanje, sprejemanje sebe in okolice. Dela, ki jih leto za letom ustvarjajo otroci pod skrbnimi mentorji, nas prepričajo, da so otroci v svoji ustvarjalnosti svobodni, iskreni in izjemni talenti. Z občudovanjem čestitam otrokom in mentorjem za čudovite izdelke, ki pripovedujejo zgodbe o inovativnih pristopih, uporabi različnih materialov ter tehnik.

Prepričana sem, da sodelovanje s salzburškim vrtcem pomeni kar nekaj prednosti tako za strokovne delavce vrtca kot otroke, ki obiskujejo murskosoboški vrtec, in njihove starše. Spremljanje sodelovanja potrjuje, da je to sodelovanje izziv za poglobljeno vzgojno-izobraževalno delo in večjo učinkovitost le-tega zaradi večje motivacije otrok ter podpore s strani staršev. Omogočeno je namreč poglobljeno sodelovanje vrtca s starši, saj so starši skupaj z otroki udeleženci stalnih izmenjav med vrtcema. Razveseljivo je, da so v vrtcu tovrstno delovanje izkoristili za osebno in profesionalno rast zaposlenih, boljšo komunikacijo v vrtcu, kakor tudi dvig strokovne samozavesti in avtonomijo. Dodana vrednost sodelovanja je utrjevanje partnerskih odnosov z vrtcema doma (Vrtec Juršinci) in v tujini (vrtcem Alterbach, tudi s Porabjem in Opatijo). S skupnim druženjem si otroci pridobivajo nova znanja, razvijajo sporazumevalne in medosebne zmožnosti in si z aktivnim in izkustvenim učenjem v spodbudnem učnem okolju dvigujejo samopodobo. Vsem iz vrtca v Murski Soboti in njihovim partnerjem iskreno čestitam za dosedanje delo in dosežke na tem področju ter želim veliko ustvarjalnosti in zadovoljstva v udejanjanju novih izzivov. Irena Kumer, predstojnica murskosoboške območne enote Zavoda RS za šolstvo

5 BESEDA ŽUPANA

Prepričan sem, da imajo vsi otroci in mladi pravico do spodbudnih medkulturnih izkušenj, ki jih navdihujejo, spodbujajo njihovo domišljijo ter prispevajo k njihovemu celostnemu razvoju. Primer dobre prakse za izmenjavo tovrstnih izkušenj je sodelovanje Vrtca Murska Sobota z vrtcem Alterbach iz Salzburga, ki letos zaokrožuje deseto obletnico. Menim, da mora postati sodelovanje ter druženje med otroci različnih narodnosti in kultur del njihovega vsakdana pa tudi način preživljanja prostega časa. Poleg tega pa je sodelovanje med Vrtcem Murska Sobota ter vrtcem iz Salzburga obogateno z likovnimi delavnicami in na ta način usmerjeno še v kulturno-umetnostno vzgojo otrok. Ti se tako preko spontanega izražanja in medsebojnega komuniciranja po eni strani učijo tujega jezika, po drugi strani pa z likovno dejavnostjo razvijajo svojo ustvarjalnost. Z odpiranjem Vrtca Murska Sobota v širši družbeni prostor našim otrokom omogočamo graditi, dograjevati in plemenititi njihov kulturni in s tem tudi svetovni nazor ter spoznavati kulturno raznolikost. Ob tem jubileju se zahvaljujem vsem otrokom in mladim, strokovnim delavcem v Vrtcu

Murska Sobota, umetnikom in drugim strokovnjakom, ki so s svojimi idejami, deli, izkušnjami

in znanjem na različne načine prispevali, da je sodelovanje med vrtcema iz Slovenije ter

Avstrije postalo tradicionalno. Pohvalil pa bi tudi starše, ki so otroke vključili v ta projekt in se

na ta način tudi sami povezali s starši iz Salzburga.

Anton Štihec, župan MO Murska Sobota

6 OB JUBILEJU Najprej iskrene čestitke ob 10. Obletnici medkulturne izmenjave vrtcev Murska Sobota, Alterbach Salzburg. Vrtec Juršinci pa sodeluje osmič. Čudovito je opazovati otroke pri njihovem ustvarjanju z različnimi materiali, neprecenljivo vrednost imajo iskanja podobnosti ali celo enakosti v svetu glasbe. Najlepše pri vsem tem pa je, da jezik, ki ga govorijo eni in drugi pri takšnem ustvarjanju ni ovira, saj je svet glasbe in svet likovne umetnosti vsem razumljiv. Veliko vlogo seveda odigrajo tudi mentorji delavnic s pripravljenimi materiali, ki vzpodbudijo otroško ustvarjalnost. Ob tem zapisu moramo seveda omeniti tudi starše, ki stojijo svojim otrokom ob strani in jih pri teh dejavnostih spodbujajo. Ne morem pa zaobiti tudi vodstva vrtcev, saj brez ravnateljic, ki podpirajo svoje strokovne delavce pri iskanju novosti v pedagoško-vzgojnem delu nikakor ne bi šlo. Vesela sem, da sem tudi sama kamenček v tem mozaiku medkulturne izmenjave in da tudi sama s svojim znanjem in izkušnjami pripomorem k prepletanju različnih kultur. Nada Špišić, učiteljica glasbe

7 LIKOVNI TABOR V SALZBURGU - razmišljanje z vidika mame

Likovnega tabora v Salzburgu sem se z otrokoma Timotejem in Žigo udeležila konec junija 2010. Na začetku, ko smo v vrtcu dobili prijavnice za tabor, o udeležbi sploh nisem razmišljala. Celotna družina takrat ne bi mogla v Salzburg, da bi pa šla sama, z dvema živahnima fantoma, mi niti na misel ni prišlo. K razmišljanju me je spodbudila vzgojiteljica. Omenila je, da je Žiga uspešen na likovnem področju in bi na taboru lahko veliko pridobil. Tudi doma smo opazili, da zelo rad likovno ustvarja. Z udeležbo na taboru smo otroku želeli omogočiti, da razvija svoje močno področje. Hkrati pa je meni to predstavljalo osebni izziv in priložnost za novo življenjsko izkušnjo - kako se bom znašla z dvema otrokoma nekaj dni v novem okolju z novimi ljudmi. Ko sem tako tehtala vse pluse in minuse oziroma argumente za in prosti udeležbi, sta ta dva vidika največ pripomogla h končni odločitvi. Gremo v Salzburg! Bolj se je bližal datum odhoda, več skrbi in vprašanj se mi je porajalo: Kako bosta fanta

prenesla pot, saj še nikoli nista bila na tako dolgi vožnji z avtobusom? Kako nas bo sprejela

družina, pri kateri bomo bivali? Pa drugi starši, otroci in vzgojiteljice, s katerimi se bomo

družili? Ali ni moje znanje nemščine že preveč »zarjavelo«, ker ga že dolgo nisem

uporabljala? Kako bosta otroka sodelovala v delavnicah, še posebej tisti, ki ga likovne

dejavnosti ne zanimajo preveč? Kaj bo doma z najmlajšo hčerko? Vse to je kar »brnelo« v moji glavi… Prišel je dan odhoda. Slovo od moža in najmlajše hčerke je bilo bolj kratko, saj smo imeli vsi nekakšen cmok v grlu. In že smo bili na avtobusu. Pot je bila lepa in prav nič naporna. Pogled skozi okno na prečudovito naravo in na otroka, polna pričakovanj, je počasi pregnal skrbi. V vrtcu so nas lepo sprejeli. Prijetno sem bila presenečena nad domačnostjo in preprostostjo strokovnega kadra. Tudi sama arhitektura vrtca me je navdušila, še bolj pa sta bila navdušena otroka. Opazila sem, da glede na število otrok notranje in zunanje površine niso bile velike, kljub temu pa je vse delovalo prostorno, urejeno, domače. Otrok je bilo res veliko, vendar ni bilo slišati pretiranega hrupa in kričanja. Dejavnosti v okviru tabora so bile organizirane tako, da je lahko vsak otrok (pa tudi odrasel) našel nekaj zase. Izbirali smo jih svobodno, ponudba pa je bila res pestra. Otroke je zelo navdušila posebna soba, v kateri so lahko dali duška svoji ustvarjalnosti. Na voljo so imeli platno, barve in čopiče, pod njihovimi prsti pa so nastajale prave umetnije. Otroci so lahko ustvarjali z različnimi materiali in tehnikami. Timi, ki je bolj kinestetičen oziroma praktičen tip človeka, je bil najbolj navdušen nad vrtanjem in zabijanjem žebljev. Doma je še dolgo s ponosom kazal svojo umetnijo, ki je nastala na ta način. Zdelo se mi je prav neverjetno, kako se lahko s pravilnim pristopom nad umetnostjo navdušijo tudi otroci, ki sicer po naravi niso najbolj »umetniški tipi«. Spoznali smo se tudi z nekoliko neobičajno, moderno umetnostjo. Radovedno smo opazovali, kako so izpod rok mladih umetnikov nastajale zanimive skulpture naših rok, nog ali glave. In to zgolj iz plastične folije za živila in lepilnega traka! Bivanje pri družini je bilo zelo prijetno. Otroka sta bila vesela, da sta dobila družbo dveh fantov, s katerimi sta lahko igrala nogomet in razne družabne igre. Jaz pa sem si oddahnila

od skrbi, kako se bosta sporazumevala z družino in otroki, ki ne govorijo slovensko. Presenečena sem bila, kako si otroci znajo pomagati v takšnih situacijah. Hitro sem spoznala, da je moja nemščina res že precej »zarjavela«, zato sem pri komunikaciji z družino posnemala otroke - uporabila sem roke in mimiko in se nisem obremenjevala, s tem, ali bom vse povedala čisto slovnično pravilno. Na koncu je komunikacija tako stekla, da smo ob večerih s starši razvili že prave strokovne debate. K dobremu počutju in vzdušju na taboru so pripomogla tudi bolj neformalna druženja z družinami in strokovnim kadrom. Udeležili smo se raznih izletov, organiziran je bil tudi zaključni piknik. Na teh srečanjih smo se lahko bolje spoznali in pokramljali o raznih temah, ki so nas zanimale. Poleg tega smo lahko starši videli, kako se naši otroci znajdejo v novih situacijah, z ostalimi otroki in odraslimi. Nenazadnje pa smo lahko preizkusili, kako se takšnih situacijah znajdemo tudi sami (predvsem mame, brez pomoči in podpore partnerjev). Zame in za moja otroka je bila to čudovita in nepozabna izkušnja, iz katere smo se vsi nekaj novega naučili, predvsem pa veliko lepega doživeli. Iskreno sem hvaležna vsem, ki so nam to omogočili. Le tako naprej!

Zapisala: Mateja Kolmanko

8 BILI SMO MAJHNI, A SMO STKALI VELIKA PRIJATELJSTVA…

Pa strnimo vtise in spomine na druženje, ki jih nosimo v sebi že 7, 8 let. Tiste, ki jih vedno znova z veseljem delimo s svojimi prijatelji. Umetnije, ki smo jih ustvarili, še danes krasijo stene našega doma in fotografije v albumu izvabijo nasmeh na obraz, ko se spominjamo bivanja v Salzburgu. Leta 2004 smo se prvič odpravili v Salzburg in doživeli smo zelo prijeten in domač sprejem tako v vrtcu Sam-Alterbach, njihovem kolektivu z »našo« Tiliko, družini Wick, ki nas je gostila tiste dni kot tudi v čudovitem mestu. Vau kakšen vrtec! Kakšna igrala, gugalnice, kolesa, pa sami si pečejo kruh!? Pa pravljični stol pod baldahinom! In mi smo lahko bili priča otvoritvi tega čudovitega vrtca! Saj bi ga najraje kar prestavili k nam. Nismo se mogli načuditi. In tam smo bili doma čudovite tri dni. Vsi smo ustvarjali, ne samo otroci, tudi vzgojiteljice, mamice - vsi smo si dovolili, da se v nas prebudi umetnik in vsak naš izdelek je bil umetnina. Čudovita in unikatna. Pa kako zabavno je lahko slikanje, če barvo špricaš na platno, ki je kar na tleh, na travi. In kakšne zanimive vzorce dobiš, tudi če ne gre tako kot si si zamislil. In delali potko prijateljstva. Ustvarjali smo res dosti. Preizkušali smo različne tehnike in se čudili, kako dobro nam gre od rok. Otroci s čopiči, v haljah kot pravi slikarji so slikali velike umetnine, mamice, s fotoaparati smo se trudile čim več ovekovečiti - ponosne, kaj vse se da izvabiti iz otroške domišljije. Je to hiša? Ali je ples kapljic? Ali je to kakšen indijanec, tak z bojno opravo? Saj ni bilo važno. Ko so se izdelki sušili, smo jih opazovali in jih pripravljali za razstavo. In si vmes okrasile svoje klobuke in se postavile pred objektiv. Vmes pa se hodili hladit v zanimivo vrbovo senco. Naši gostitelji so nam ponosno razkazali čudovito baročno mesto. Tudi z reke, ko smo lahko za trenutek postali kapitani ladjice. Sprehod skozi ulice je bil prijeten, saj smo dobili najboljši sladoled v mestu in igre v parku so bile zabavne. Ali veste, da tam raste tako drevo, da se lahko kar desetina malih popotnikov odpočije na njegovi dolgi vodoravni veji? Najbolj pričakovan pa je bil gotovo dvorec Hellbrun in sprehod po čudovitem vrtu. Wasserspiele nas je dodobra nasmejal in prijetno ohladil v poletni vročini. Igra vode. Pa seveda živalski vrt s tistimi orjaškimi želvami in nosorogi so še vedno živi v spominu. In kako velike so bile otroške oči, ko smo si ogledali okostje gromozanskega dinozavra v Haus der Natur. Pa še vseeno je ostal čas, da smo se družili s člani družine gostiteljice. Toliko novih stvari je bilo pri njih. Čisto nove igre smo se igrali in lahko smo se poskusili tudi v vožnji z monociklom. Težko je bilo. A smo zmogli in se tako veselili novih podvigov in zmag. Zato hvala vam tršice Zlatka, Joža in Lidija skupaj s svojimi sodelavci, da ste nas rade povabile na ustvarjanje v likovnem taboru. Želimo vam, da bi vam dosedanje vezi uspelo ohranjati tudi v bodoče in bi tako lahko vedno nove generacije otrok peljale na čudovito sanjsko potovanje k otroški domišljiji. Ker vemo, da ste gonilna sila tega sodelovanja se vam zahvaljujemo za trud, ki ga vlagate, da mednarodni likovni tabor iz leta v leto raste in se širi še med nove prijatelje.

Naše umetnije pa, iz katerih smo ustvarili barvite potke, smo povezali v čudovit spekter, ki nas bo preko spominov popeljal nazaj v Alterbach. Bili smo majhni, a smo stkali velika prijateljstva.

Iva, Gašper in Tanja

8 V SVETU USTVARJALNIC

Bliža se konec počitnic. Nuša se veseli snidenja s prijateljico, ki je že dolgo ni videla. Spoznala

jo je na avtobusu, na dolgi poti v Salzburg. Tej deklici je ime Eva. Tedaj sta našli skupen

interes, se prijeli za roke in odšli odkrivat ustvarjalnice, ki so ju pričakovale v vrtcu na

Talanyjevi. Kamni, strešna opeka, veliki glineni lonci, linoleji, in velika čudna naprava, ki

bruha liste. Le kje bi se ustavili? Vsepovsod je bilo slišati smeh in videti rdeča lička, ki so bila

posledica navdušenja, zatopljenosti v delo in hitenja, da ne bi kdo slučajno česa zamudil.

Toliko zanimivih stvari, le kaj naj si Nuša izbere. Kamni? Pa naj bodo kamni. Izbrati si je

potrebno največjega, da bo sličica čim večja. Drobni prsti hitijo, čopič nanaša osnovno barvo.

Pa še enega bomo pobarvali, ta bo drugačen. Kaj pa bomo narisali nanj? Ptičke in rožice, pa

malo takšne in drugačne barve in kamenček je že gotov. Kaj pa zdaj? Pri tisti čudni napravi so

listi, vsakokrat so malo drugačni. Nekam zapleteno zgleda, to bo nekaj za Fereka, pa še z noži

lahko nekaj dela. Vau! Le kaj bo on narisal? Raketo, s katero bo odkril vesolje. Pa dajmo.

Najprej na linolej s svinčnikom, nato pa z nožem. Malo se zatika, pa saj bo mama pomagala.

Zdaj pa majhen valjar. Kako lepo se lepi barva na sliko! Glej čudo, pa saj se ne lepi po celi

ploskvi. Vidijo se sledi. Le kaj se bo videlo na papirju? Raketa je, ki bo poletela v vesolje. Oči

in ušesa pa že sledijo novim dražljajem zvokov in barv. Le kaj se sliši tam izpod okna. Bobni

so. Tudi sami si lahko naredimo svojega, da si bomo še zabobnali kaj zanimivega. Tam, tam

tamtam… Za en dan bo več kot dovolj. Na poti domov pa se je Nuša, čeprav utrujena, veselila

že naslednjega dne.

Naslednji dan pa je bilo spet toliko zanimivih in vabljivih stvari na dosegu Nušine roke. Ali se

da risati tudi na opeko? Seveda, pa dajmo. Le kaj bo nastalo tokrat? Korenček, labirint, le kdo

bi vedel? Pri ustvarjanju sploh ni razlik, pa četudi tisti, ki ustvarja govori nemško, prekmursko

ali prleško. Umetnost, pa naj bo to likovna ali ples, razume vse.

Popoldne pa sledi vožnja z vlakom na Goričko. Le kaj vse se skriva za temi hribčki? Je to

velika voda, velika kot morje? Nato pa še hrenovka na palici za večerjo. Kakšna odlična

večerja!

In letos…

Le kaj bomo počeli? Kdo ve, kaj nas čaka za skrivnostnimi vrati delavnic na Talanyjevi? Le kdo

vse bo prišel? Kaj bomo počeli? Nuša ve, da se bodo odlično imeli, zato komaj čaka ta dan, ko

bo uživala v svetu umetnosti in se pogovarjala v jeziku glasbe, ki ga razumejo vsi bogati in

revni, črni in beli, hitri in počasni, skratka vsi otroci sveta.

Zahvala vrtcem Murska Sobota in partnerskima vrtcema Juršinci in Alterbach iz Salzburga in

vsem, ki omogočajo, da ta projekt živi

S sodelovanjem v projektu Umetnost ne pozna meja ti vrtci namreč ponujajo tako otrokom

kot tudi njihovim staršem posebno doživetje in razvijanje čutov za odkrivanje lepot

umetnosti, pristnega in sproščenega otroškega ustvarjanja, hkrati pa tudi nudijo možnost za

sklepanje novih znanstev in prijateljstev. S tem pristopom dokazujejo, da je svet skozi oči

umetnosti takšen, kot ga odrasli pogosto prezremo: enostaven, lep, poln vedno novih

odkritij.

Bernarda Sukič Škrilec

9 NEPOZABNA DOŽIVETJA Bilo je leto 2010. Za sina Leonarda čudovito leto življenjskih raziskovanj, pridobivanj pomembnih spoznanj, vključevanj in prilagajanj v novih okoljih. Zame pa bogatitev občutka »biti mamica«. Od vznemirjanja naju je kar poneslo, saj sva v prijetni družbi vzgojiteljic in staršev z otroki odpotovala v Salzburg. Čudovito večletno sodelovanje z vrtcem Alterbach nama je omogočilo vpogled v tamkajšnje življenje. Nepopisen je bil občutek, ko sva s sinekom spoznala mamico Mihaelo s sinekom Maximilianom. S toplo dobrodošlico sta naju sprejela v svoj dom. Veselo Maximilianovo čebljanje ob puhajoči lokomotivi in Leonardov trud v njunem »pogovoru« je nepozabno. Tudi skuta, ki je Leonard sicer ne mara, je iz rok prijatelja postala slastna. Leonard pa ni razumel, da po enoletnem tečaju nemškega jezika, se s svojim novim prijateljem še ne zmore pogovarjati. Novo presenečenje je bilo doživeti zgradbo vrtca in dinamičen utrip v njem. Občutek, ki se je v meni razvil je svoboda izbire kreativnosti s skoraj neopazno vodljivostjo. Vse igre, občutek, da zmoreš in si uspešen vodijo do samozavestnega, zdravega človeka. Presenetilo me je dejstvo, da hkrati vidim otroke v spodnjih hlačkah, ki tekajo po sveži travi do vodnega igrala, peskovnika … ali zabijajo žeblje, gradijo hiško iz blata, plešejo, pojejo, muzicirajo, slikajo, trgujejo … Obisk v Salzburgu je prekosil vsa moja pričakovanja. Težko je na kratko zapisati vso bogastvo doživetij, saj je naše prijateljstvo ostalo, čeprav se srečujemo poredko. Fanta rasteta in ta teden se bomo ponovno objeli. Hvala obema kolektivoma za to koristno izkušnjo, ki nas spremlja v prihodnosti in mnogo koristnih izmenjav izkušenj. Lukrecija Marič

10 VTISI Z RAZSTAVE

Magyarországról (Szentgotthárdról) jöttünk, nagyon jól éreztük magunkat. A három nap alatt

nagyon sok új dolgot tanultunk. Mindazoknak köszönjük, akik ezt lehetővé tették. Reméljük

találkozunk még.

Hvala lepo za prijaznost. Nasvidenje.

Szimóna, Katalin, Blanka, Anna, Evelyn, Mariann

Prevod: Prišli smo iz Madžarske (Monoštra) in smo se imeli odlično. V treh dnevih smo se

naučili veliko novih stvari. Radi bi se zahvalili vsem, ki so to omogočili. Upamo, da se še kdaj

vidimo.

11 KAKO HITRO TEČE ČAS

Nekako ne morem jasno potegniti na dan vzdušja, ki je bodrilo člane tima, ko smo uvajali ta

projekt. Vem, da se je pisalo leto 2002, vem, da smo bili polni idej, načrtov in pričakovanj,

vendar z veliko mero zavzetosti in odgovornosti.

Spomnim se, kako zagnan in poln idej je bil tedanji ravnatelj g. Katalinič, in da smo živeli v

prepričanju, da bo ta projekt rodil obilne sadove. Vedeli smo, da nam mednarodno

sodelovanje lahko odpre več vrat, in da je dobro vsaj pokukati skozi, če nam ne bo dano

vstopiti.

Pa nismo nič kukali, temveč pogumno in ustvarjalno korakali skozi ves ta čas, katerega letos

zaokrožamo z letnico dvomestnega števila. Srečevalo se nas je veliko majhnih in velikih, ki

smo imeli možnost ob vsakem srečanju postati še večji in bogatejši. Rodila so se poznanstva,

prijateljstva, predvsem pa smo izmenjali veliko dobre prakse, katero smo strokovni delavci

uvažali in izvažali v Slovenijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko. Največ pa so srkali otroci, ki so

svobodno posegali po različnih materialih, tehnikah, spoznavali nove prijatelje, s katerimi so

odlično sodelovali, čeprav so govorili različne jezike, in tako znova dokazali, da jezikovne

meje postavljamo odrasli.

Izvedbeni del projekta se je vsako leto odvijal v dveh delih. Prvo ustvarjalno srečanje pa je

bilo torej pred desetimi leti v Vrtcu Murska Sobota. Kako je potekalo tega se več ne spomnim

in pogledati bi bilo treba v zapiske, kakšne delavnice so se odvijale. Vem pa, da je bilo lepo,

da smo bili vsi zadovoljni in željni nadaljnjega sodelovanja.

Tako smo se naslednje leto podali v Salzburg, v vrtec Alterbach, tam srečali in spoznali

čudovite ljudi, spoznali in odkrili veliko dobre prakse, katero smo z vnemo in v zadovoljstvo

otrok vnašali v življenje v našem vrtcu.

Nikakor ne morem mimo tega, da ne bi omenila, kako plaho sva s sodelavko Lidijo prvič sami

spremljali otroke in starše v Salzburg. S seboj sva vzeli tudi slovensko – nemški slovar, potem

pa ugotovili, da ni bilo potrebe, da pogovor kar teče, da komunikacija niso le besede, da stike

vzpostavljamo z vso svojo bitjo, če to čutimo in želimo.

In smo želeli; vedno več nas je sodelovalo, načrtovalo, ustvarjalo in potovalo. Pa ni šlo vedno

vse gladko, toda vedno znova smo shranili le tisto dobro, dobro za otroke, starše in se

zavedali, da je ta projekt vredno ohranjati, negovati in nadgrajevati.

Zato hvala sedanji ravnateljici g. Marič in vsem sodelavkam in sodelavcem za ideje, napore in

iskreno sodelovanje. Velika hvala tebi Tilika, da si nam odprla vrata vrtca Alterbach, da smo

lahko vsi – otroci, starši in strokovni delavci zares spoznali, da umetnost ne pozna meja.

Avgust 2012 Jožefa Bačič – koordinatorka projekta

OSNOVNI PODATKI O GLASILU:

UREDNIŠKI ODBOR: BORUT ANŽELJ

JOŽEFA BAČIČ

LIDIJA TRATNJEK

IZDAJATELJ: VRTEC MURSKA SOBOTA

TALANYIJEVA ULICA 6

9000 MURSKA SOBOTA

LETO IZDAJE: avgust 2012

TISK: DADO TISK, PLANTARIČ VLADO s.p.

PREŽIHOVA ULICA 11

9000 MURSKA SOBOTA

NAKLADA: 100 izvodov