BILTEN SLOVENSKIH TERENSKIH BIOLOGOV IN LJUBITELJEV NARAVELetnik VI, Številka 2 (2017)

ISSN 2232-5999; 2385-8532

Kačjepastirska mušata I Kitajska brezzobkaPrehrana vidre I Intervju: Andrej Gogala

Dinarska smiljka s skrito genetsko raznolikostjo I 25 let SODDoločevalni ključ: rizomatozni luki I (ne)izvajanje ukrepov PUN

Osrednja tema: rakovice slovenskih plitvin I Ilirski meček

2

Kazalo

3 Uvodnik

4 Dinarskasmiljka:ogroženendemitzahodnegaBalkanasskritogenetskoraznolikostjo

6 KojePUNakapavsega

8 Kačjepastirskamušata–sopotnikpisanihakrobatov

9 KdajsokitajskobrezzobkozaneslivSlovenijo?

10 PrehranaevrazijskevidrenarekiMirni

12 Osrednjatema:RAKOVICEPLITVINNASLOVENSKIMORSKIOBALI

16 InterakcijemedvelikimipliskavkamiinribiškimiaktivnostmivSevernemJadranu

18 Stališčainznanjeslovenskihdijakovokačjihpastirjih

20 Intervju:ANDREJGOGALA

23 Kajjenovegaprideteljinemmodrinunasavskihprodih?

24 Jesenskorojenjenetopirjevpredjamami

26 Fotoživ

28 Raktrnavec–šeennezaželenprišlekvSloveniji

30 Slovenskoodonatološkodruštvozvamiže25let

32 Določevalniključ: RIZOMATOZNILUKISLOVENIJE

38 (Ne)spregledanoizPrirodoslovnegamuzejaSlovenije

39 Pregledznanegaštevilavrstzanekatereskupine

40 DRUŠTVENENOVICE

46 Svetžuželk–razstava,kijepredstavilanajštevilčnejšoživalskoskupino

48 Osebnaizkaznica: ILIRSKIMEČEK(Gladiolusillyricus)

49 Trdoživikrižanki

50 Napovednikdogodkov

51 Predstavitevdruštev–izdajateljev

RD U ŠO TVK OŠ O L ŠTO EM FO AT NN AE M

O ICKS H

N IEE LV IO JL AS

TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave letnikVI,številka2,31.december2017,12.zaporednaizdajabrezplačnapublikacijazačlaneizdajateljev

Izdali, založili in na svetlo dali:BotaničnodruštvoSlovenije,SlovenskoentomološkodruštvoŠtefanaMichielija,Slovenskoodonatološkodruštvo,Herpetološkodruštvo–Societas herpetologica slovenica,DruštvozaproučevanjeinohranjanjemetuljevSlovenije,Slovenskodruštvozaproučevanjeinvarstvonetopirjev,Morigenos–slovenskodruštvozamorskesesalceinDruštvozaohranjanje,raziskovanjeintrajnostnirazvojDinaridov–DINARICUM.

Uredniški odbor: dr. AnamarijaŽagar,SimonZidar,BarbaraZakšek,DamjanVinko,dr.RudiVerovnik,BrankaTrčak,dr.DavidStanković,ŠpelaPungaršek,mag.SlavkoPolak,PetraPodlesek,PetraMuhič,AnaHace,dr.MatjažBedjanič.

E-mail uredniškega odbora: bilten.trdoziv@gmail.comSedež biltena in uredniškega odbora:Verovškova56,1000LjubljanaSpletne izdaje so objavljene tudi na http://issuu.com/trdoziv.

Uredil: Damjan VinkoOblikoval:VitoBabuderJezikovno pregledala:UrškaHonzak,Društvenostičišče–STIKSPri izdaji številke so z uredništvom sodelovali tudi: avtorjiprispevkovinfotogra-fij,MihaKrofel,JanjaBenedik,MartinSchorr,VesnaGrobelnikNapakepoizdajihvaležnoodkrivainsporoča:PrimožPresetnikTiskala:TiskarnaKaučičd.o.o.,KošnicapriCeljuNaklada 12. zaporedne številke:900izvodov

Izhajanjevtiskaniinspletnirazličici,letnoizideta2številki.ISSNtiskaneizdaje:2232-5999ISSNspletneizdaje:2385-8532TrdoživjevpisanvRazvidmedijevpodzaporednoštevilko1909.Izhajamoodleta2012dalje.

Vsepravicepridržane.Rabacelotealiposameznihdelovjedovoljenalespisnimpri-voljenjemuredniškegaodbora.Mnenjeavtorjevninujnomnenjeuredniškegaodboraaliizdajateljev.Zavsebinobiltenasoizključnoodgovorniizdajatelji,sofinancerjinisoodgovornizamorebitnouporaboinformacij.Nepodpisanefotografijeinilustracijesodelarhivabiltena,izdajateljevaliavtorjevbesedil.Bilten nastaja kot plod prostovoljnega dela piscev, fotografov, ilustratorjev, članovuredniškegaodboraindrugačevključenihljubiteljevnarave.

Pisci, fotografi in ilustratorji vabljeni k sodelovanju pri nastajanju naslednje številke biltena. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 1. aprila 2018.Po-šljetejihlahkonabilten.trdoziv@gmail.com.

Fotografija na naslovnici:Izzivanjetuljenjavolkovje metoda, s katero popisujemo volčja legla. Popistradicionalnopotekavdrugipoloviciavgustanace-lotnem območju prisotnosti te karizmatične vrste.Takokotprostovoljecna fotografiji,popisovalcine-malokratsplezajokarnastrehovozilaintakopove-čajodosegsvojegatuljenja.Foto:ŽanKuralt.

Izdajobiltena so finančnoomogočili Javnaagencijaza raziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije, ŠOUv Ljubljani, Društveno stičišče – STIKS, Študentskikampus,ŠOLTinizdajatelji.

3

Društva,vključenavTrdoživ, smosev letu2017večkratpove-zovala –med seboj in širše –, naj si bo topri izvedbidogodkaNatura v 24 urah – BioBlitz Slovenija, ustvarjanjuTrdoživa ali sodelovanju v okviru naravovarstvenih prizadevanj. Eno sle-dnjihjebilatudiSkupna izjava v zvezi z osnutkom Nacionalnega programa varstva narave (NPVN), ki je sestavni del Nacionalnega programa varstva okolja 2030,kijoje8.novembra201718ne-vladnihorganizacijnaslovilonaministricozaokoljeinprostor.K izjavi smo pristopili: Botanično društvo Slovenije, Center zakartografijofavneinflore,Društvoštudentovbiologije,Društvoštudentovnaravoslovja,Društvozajamskobiologijo,DruštvozaohranjanjenaravnedediščineSlovenije,DruštvozapreučevanjeribSlovenije,DruštvozaproučevanjeinohranjanjemetuljevSlo-venije,Društvo zavarstvookoljaBled,Herpetološkodruštvo–Societas herpetologica slovenica,Morigenos–slovenskodruštvozamorskesesalce,LUTRAInštitutzaohranjanjenaravnededi-ščine, Prirodoslovno društvo Slovenije, Slovensko društvo zapreučevanje invarstvonetopirjev,Slovenskoentomološkodru-štvoŠtefanaMichielija,Slovenskoodonatološkodruštvo,ZavodREVIVOinZavodSymbiosis.Vizjavismoministricopozvali,daosnutekNPVNumakneiznadaljnjeobravnave,sajtrenutnipre-dlog ni usklajen zZakonom o ohranjanju narave. Obenem smoizrazilipotrebopopripravinovegadokumenta,kibimoralbitimnogokonkretnejšiinambicioznejši,kotjesedanji.Naministr-stvusonajmanjdelizjaverazumeli,za5.januarja2018paskli-cali posvetovanje. Za vabljene, ki predvsem v svojem prostemčasudelujemovnevladnihorganizacijah,sicerobneprimernemterminu–vpetekdopoldan.

Nekatera društva so sodelovala tudi pri oddaji mnenja o ne-kem drugem državnem dokumentu. Služba Vlade RS za razvojinevropskokohezijskopolitikojedo9.novembra2017zbiralajavnamnenja o osnutkuStrategije razvoja Slovenije 2030. Svo-jemnenjejenpr.podaloSlovenskoodonatološkodruštvo,kijevladoopozorilo,danaravenesmemoenačitiz izrabonaravnihvirovindavstrategijimanjkaciljohranjevanjabiodiverzitete.

Povezovanje takoposameznikovkot tudi različnih strok je bli-zutuditokratnemuintervjuvancu.Dr.AndrejGogalajeizvrstenentomolog, urednik, pisec in tudi društvenik, zato nam tem zapogovorvsekakornizmanjkalo.SPrirodoslovnimmuzejemSlo-venije,kjerAndrejslužbuje,papriTrdoživusodelujemotudisi-cer:vokvirurubrike(Ne)spregledano.Tokratnampredstavljajotilakocefalnerakeinvelikegastrigoša.Sevedapasvojihdognanjin najdb na ogled ne postavljajo le muzeji. V tej številki takopredstavljamožezaključenorazstavoSvet žuželk,vokvirukate-resoavtorjirazstavenaogledpostavilivečdesettisočosebkovžuželk.Kosemžeprižuželkah,muzejuinAndreju,vsekakornemoremmimo njegovega očeta. V času pisanja uvodnika je namreč dr.MatijaGogaladopolnil80 let.Matija jepomembensteber takoslovenskegaentomološkegadruštvakottudislovenskeentomo-logije in biologije nasploh! Želimmu šemnogo dogodivščin inraziskovalnihdosežkovterupam,dabosvojoenergijoinveseljenadnaravošenaprejdelil zvseminami.Praznujepa tudinamsorodna revijaProteus – v letošnjem letu je izšel prav tako ženjen 80. letnik. Decembra pa je izšla že 30. številka strokovnerevijeVarstvo narave,mesecpredtem40.številkaHladnikie.

Kot veste, si tudi v Trdoživu prizadevamo za opismenjevanjemladih, ki jih obenem spodbujamok predstavitvi njihovih del,študijskih ali prostočasnih. Tako lahko v tokratni številki pre-beremo več o diplomskih inmagistrskih nalogah študentov, kipredstavljajo svoje rezultate – med drugim na temo prehranevider, interakcijmeddelfini in ribiči, poznavanjakačjihpastir-jevmeddijakiinjesenskegarojenjanetopirjev.Temciljemsledituditokratnidoločevalniključ.Vnjempredstavljamorizomato-znelukeSlovenije.Rastlinesoobjektproučevanjatudivtokratniosebniizkaznici,vkaterisenampredstaviilirskimeček.

Večvsebintokratneštevilkesenavezujenarazličnavodnaoko-lja.Vosrednji teminasavtorja s svojozgodboo rakovicahpli-tvinnaslovenskiobalispomnitanapoletnetemperature,večpaizvemotudiotujerodnihsladkovodnihživalih,oškoljkikitajskibrezzobkiinrakutrnavcu.Kotvednoporočamoodelovanjuna-šihdruštev.Predstavljamopatudirezultatsodelovanjamedpo-samezniki,nekateriminašimidruštviinCentromzakartografijofavneinflorepriprikazustanjazbranihinvnesenihpodatkovzapet izbranihskupinživali inzavarovanihvrstznotraj teh.Željaje,da tovrstna rubrika (zaenkrat šebrez izbranega imena)po-staneboljalimanjstalnaobiskovalkabiltena.

Sprispevkomobeležujemočetrtstoletjaorganiziraneodonato-loškedejavnostiprinas,vprihajajočemletu2018pajubilejpra-znuješeBotaničnodruštvoSlovenije.Ob20.obletnicinjihovegadelovanja jedruštvo izdalokoledar,kismogavsičlanidruštev–prejemnikibiltenapredvami–prejeliskupajstokratnoizdajoTrdoživa.Praznovanjebotanikovpasešenezaključuje,sajvle-tu2018obeležujejotudi25letizdajanjasvojestrokovnerevijeHladnikia.Vzačetku2018paminevatudi20letodustanovitveSekcije zanetopirjeDruštva študentovbiologije, ki je predsta-vljalazačetekresnejšeganetopirskegaraziskovanjaprinas(sa-mostojnodruštvojebilosicerizsekcijeustanovljenoleta2001).

Pohvalosinatemmestuzaslužijotudimag.SlavkoPolak,dr.TeoDelič,dr.RokKostanjšekindr.PeterTrontelj,kisokonecnovem-bra prejeli (jubilejno 25.) spominsko nagrado Aleksandra vonHumboldta za leto 2017 za najboljši znanstveni članek v revi-jahnaravoslovnoraziskovalnegazdruženjaSenckenberg.VrevijiArthropod Systematics & Phylogeny 74(3): 241–254 so obravna-valievolucijointaksonomijojamskihhroščevhadezij.Omenjenisicer niso le dobri znanstveniki, ampak tudi redni podpornikidelovanjanašihdruštevoziromanjihoviaktivničlani.Oomenje-nihhroščihbomolahkobraliževnaslednjištevilkibiltena.

Zazaključekseponovnovrnimonazačetek,nanašenaravovar-stveno delovanje oziroma, natančneje, spremljanje tovrstne-gadržavnegadelovanja.Na skoraj polovici izvajanjaPrograma upravljanja območij Natura 2000 (PUN)smozaTrdoživpregle-dalirezultateprograma,insicergledeukrepov,namenjenihdvo-živkaminplazilcem.Predstavljamopovzetekanalize.

PonovnoseberemovnaslednjemTrdoživu.Rokzaoddajopri-spevkovje1.april2018.Dotakratvamželimprijetnegabranjainobilozimskihužitkov,preostalimčlanomuredništvainvsemustvarjalcemtokratnegaletnikapasezahvaljujemzasodelova-njevletu2017inuspešno2018.

UvodnikDamjan Vinko, urednik biltena TRDOŽIV

4

Dinarska smiljka (Cerastium dinaricum) je ena izmed najredkejših poznanih rastlinskih vrst pri nas in je uvrščena na seznam kvalifikacijskih vrst za ob-močja Natura 2000. Edino nahajališče te vrste v Sloveniji, na katerem raste le nekaj več kot deset osebkov, je leta 1994 odkril profesor Tone Wraber v kotanji Smrekova draga na Snežniku. Tudi sicer je razširjenost dinarske smiljke omejena na le nekaj ločenih populacij v Dinaridih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Al-baniji, kjer vrsta večinoma raste na hladnih in vlažnih meliščih na sever-nih pobočjih ter v skalnih razpokah najvišjih vrhov. Rastišče v Sloveniji je tako v ekološkem oziru posebno.

Dinarska smiljka je bila kot samostojnavrsta prvič prepoznana konec 19. stole-tja, ko jo je na botanični odpravi v Črnogoro nabral poljski botanik Ignaz vonSzyszyłowicz in jo opisal kot novo vrstoiz pogorja Komovi. Je trajnica s šopastodoblazinasto razrastjo in spadavdruži-noklinčnic(Caryophylaceae).Rodsmiljk(Cerastium)jezeloraznolikinobsegavečkot100vrst.Odtega jihokoli65uspevav Evropi, kjer je najpomembnejši centerraznolikosti tega rodu ravno Balkanskipolotokspribližno35vrstami,odkaterihje 17 vrst na tem območju endemičnih.Najpomembnejši mehanizem diverzifi-kacije v tem rodu je bila gotovo poliplo-idizacija (pomnožitev celotnih garniturkromosomov), s katero je nastalo velikonovihvrst,nekatereizmednjihtudis144kromosomi. Dinarska smiljka ni ena iz-mednjih,sajspadamedvrsteznajnižjimštevilomkromosomovvrodu(36).Pono-vejšihdognanjihnajbitobilitetraploidi,saj naj bi prišlo do podvojitve kromoso-movpriskupnemprednikusmiljk.

Genetske raziskave, objavljene vmedna-rodni revijiMolecular Phylogenetics and Evolution leta 2014, v katere smo vklju-čili10populacijdinarskesmiljke izvsehdelovnjene razširjenosti, sonakazalenaobstoj dveh evolucijsko ločenih skupinpopulacij znotraj te vrste. Ti dve skupi-ni predstavljata geografsko ločeni eno-

ti: severna skupina obsega populacije izSlovenije(Snežnik)inHrvaške(VelebitinDinara), južna pa populacije iz Bosne inHercegovine (Prenj, Volujak), Črne gore

(Durmitor, Komovi, Prokletije) in Alba-nije(Prokletije).Znotrajvsakeizmedtehdveh skupin pa se najsevernejši popula-ciji (populacija sSnežnikaznotraj sever-neskupineinpopulacijasPrenjaznotrajjužneskupine)genetskošedodatnorazli-kujetaodostalihpredstavnikovpripada-jočeskupine.Kljubtemudamedosebkiizseverne in južne skupine nimoč zaznatijasnihmorfološkihrazlik,seskupiniraz-likujetatudivvelikostigenoma.Tolahkonakazuje,datidveskupinipopulacijvre-snicipredstavljatadvekriptičnivrsti,sajrazlike v velikosti genoma pogosto one-mogočajo križanjemed takimi populaci-jami. Jasna genetska ločnica med skupi-nama,kisovpadazgeografskoločenostjo,nakazujenaobstojdvehdoštirihločenihevolucijskopomembnihenot,kibimora-le biti prepoznane v prihodnjih ukrepih,usmerjenihvvarstvodinarskesmiljke.

Današnja redkost in močno disjunktnarazširjenost dinarske smiljke je verjetnoposledicavišinskihselitevvrstemedohla-ditvami in otoplitvami ozračja v pleisto-cenu.Kerjedinarskasmiljkarastlinahla-dnihrastišč, jemedzadnjopoledenitvijoverjetnonaseljevalaširšiinboljsklenjen

Dinarska smiljka: ogrožen endemit zahodnega Balkana s skrito

genetsko raznolikostjoBesedilo: Denis Kutnjak in Božo Frajman Foto: Božo Frajman

Smrekova draga na Snežniku je edino znano naha-jališče dinarske smiljke v Sloveniji. Na dnu vrtače, kjer iz podzemlja izhaja hladen zrak, uspeva le okoli 15 rastlin.

Značilna rastišča dinarske smiljke so izpostavljena ovršna skalovja ali vlažna senčna melišča. Fotografira-no v Črni gori (Durmitor in Komovi).

5

arealnanižjihnadmorskihvišinah.Sse-grevanjemozračjase jeskupajzdrugimivrstamispodobnoekologijoselilanaprejpoledenelaobmočjanavišjihnadmorskihvišinah, kar je povzročilo krčenje in fra-gmentacijo njenega območja razširjeno-sti.Spospešenimglobalnimsegrevanjem,kismomupričavdanašnjemčasu,sepo-večujetudiogroženostvrst,kisovezanenahladneinvisokoležečehabitate.Razi-skavenamrečkažejo,dajeenaizmedpo-sledic globalnega segrevanja tudi selitevvrstvvišjelegevAlpah(indrugihgorov-jih).Hladnoljubnadinarska smiljka se jevodzivunasegrevanjeozračjapoledenihdobahlahkoselilanaekološkoustreznej-ša, višje ležeča rastišča in tako doseglanajvišje vrhove Dinaridov. Tak »beg« padanesvDinaridihnivečmogoč,sajrastli-natamžeposeljujenajvišjevrhove,polegtega pa je tudi vlažnih, s snegom dolgopokritihmelišč vednomanj. Zmodelira-nji,kipredvidevajokrčenjeustreznihha-bitatovvrstepodvplivomnapovedanegaglobalnega segrevanja ozračja, smo takoocenili, da se bo do leta 2080 območjeprimernih habitatov za dinarsko smilj-ko skrčilo kar za 70 %. To nakazuje naveliko ogroženost te vrste in verjetnostizumrtja nekaterih populacij v relativnobližnjiprihodnosti.Zlastipopulacijevse-vernemobmočju razširjenosti, torej tudi

vSloveniji,sozeloogrožene,sajsovtemdelu Dinaridi precej nižji kot na primernajuguvProkletijah.Terenskeraziskave,opravljenevzadnjemdesetletju,sopoka-zale, da vrsta na nekaterih nahajališčih,navedenih v literaturi, ne uspeva več, intakošeokrepilezavedanjeoogroženostidinarskesmiljke.TudinjenonahajališčevSloveniji je zelo ogroženo, saj se je njenhabitat zaradimočnega razraščanja oko-liškevegetacije(zlastiwaldsteinovevrbe)precej zmanjšal. Aktivni naravovarstveniukrepibi lahkoomilili ali celopreprečilizmanjševanje populacije na Snežniku. Ti

ukrepibimoralipreprečitizmanjševanjeustreznega habitata z odstranjevanjemokoliške vegetacije, ki se širi, in s temomogočitiohranjanjeustreznihmeliščnihrastišč.Hkratibilahkoaktivnogojenjevr-ste izsemen,nabranihvSmrekovidragi,inpresajanjeex situ vzgojenih rastlinnanaravno rastišče pripomoglo k ohranitvitega edinega nahajališča v Sloveniji zaprihodnjerodove.

Značilna blazinasta rast dinarske smiljke.

Rastišče dinarske smiljke na dnu Smrekove dra-ge na Snežniku, kjer raste na odprtih kamnitih tleh, ogroža tudi zaraščanje z waldsteinovo vrbo in rušjem.

Dinarska smiljka ima disjunktno razširjenost v Dinaridih med Snežnikom v Sloveniji in Prokletijami v Albaniji. Genetske raziskave so pokazale delitev populacij na vsaj dve evolucijsko pomembni skupini – severno in južno. S številkami označena nahajališča so bila vključena v genetske raziskave, ostala znana nahajališča so označena s črnimi točkami.

Prirejeno iz Molecular Phylogenetics and Evolution, 78C, Kutnjak D. in sod. (2014): Escaping to the sum-mits: Phylogeography and predicted range dynamics of Cerastium dinaricum, an endangered high mountain plant endemic to the western Balkan Peninsula, 365–374; z dovoljenjem Elsevierja.

Modeliranje predvideva znatno zmanjšanje območja ustreznih habitatov za dinarsko smiljko pod vpli-vom napovedanega globalnega ogrevanja ozračja, zaradi katerega je ta vrsta ena najbolj ogroženih vrst Dinaridov.

6

V herpetološkem društvu smo se odlo-čili, da večini nosilcev javnih poobla-stil, ki jim je vlada Republike Slovenije naložila izvajanje ukrepov za dvoživke in plazilce iz Operativnega programa – Program upravljanja območij Natura 2000 (PUN), pošljemo zahtevo za do-stop do informacij javnega značaja. V nadaljevanju predstavljamo svoje ugo-tovitve.

Čemorda ne veste povsem dobro, kaj jePUN, naj ga najprej na kratko predstavi-mo. Osnovni namen tega programa je zaobdobje 2015–2020 opredeliti izpolnje-vanje obveznosti varstva posebnih var-stvenihobmočij(območijNatura2000),kijih Republiki Sloveniji nalagataDirektiva o pticah in Direktiva o habitatih. Ta pro-gramjesprejelaVladaRepublikeSlovenijespomladi2015,letokasnejepasprejelašenjegova dopolnila. Verjetno najpomemb-nejšidelPUNjePriloga 6.1 Cilji in ukrepi.Vtejprilogi,kijezeloobseženExcelovdo-kument,jezavse»vrsteinhabitatnetipeNatura2000«poobehdirektivahnavede-no,kajjetrebazanjihnarediti(varstvenicilji in ukrepi) na posameznem območjuNatura2000.Zaboljšopredstavo:ukrepisorazlični–odzelosplošnih,npr.izvedbamonitoringa ali vključevanje varstvenegaciljavnačrteurejanjaprostora,padozelonatančnih,npr.izvajanjenadzoranadolo-čenemobmočju,obnovitevkalov,omejitevširjenja tujerodnih vrst. Pri večini ukre-pov je določen pristojni sektor in odgo-vorninosilec,kitaukrepizvaja.Izvajanjeukrepov tako ni zgolj v pristojnosti sek-torja okolja (narave), ampak tudi drugihsektorjev, npr. kmetijstva, gospodarstva,izobraževanja...inceloobčin.Vsakukrepimadoločentudivirfinanciranja,npr.re-dnodelo,proračunskaaliprojektnasred-stva. Na pogled je to res impresiven do-kument,kinajbipovezalrazlične,včasihnasprotujočesisektorjezenimsamimci-ljem:zagotavljanjeugodnegastanjaohra-njenosti inizboljšanjaneugodnegastanjaevropskopomembnihrastlinskihinžival-skih vrst ter habitatnih tipov v Sloveniji.Sam program je nastal v okviru projektaLIFE+Upravljanje 2015, katerega nosilnipartner je bilo Ministrstvo za okolje inprostor (MOP), ostali partnerji pa ZavodRS za varstvo narave (ZRSVN), Zavod zagozdove Slovenije, Zavod za ribištvo Slo-venije, InštitutzavodeSlovenije inKme-tijskogozdarskazbornicaSlovenije.Celo-tnavrednostprojektajebila1.706.914€;

polovico sredstev je prispevala Evropskaunija.

V društvu smo s poizvedbo želeli pre-veriti izvajanje PUN za vrste dvoživk inplazilcevnaskorajpoloviciizvajanjaope-rativnega programa. V PUN so navedenenaslednje vrste dvoživk: človeška ribica(Proteus anguinus),hribskiurh(Bombina variegata), nižinski urh (B. bombina), la-ška žaba (Rana latastei), veliki pupek(Triturus carnifex) inpanonskipupek (T. dobrogicus), ter dve vrsti plazilcev: mo-čvirska sklednica (Emys orbicularis) inprogastigož(Elaphe quatuorlineata).Sku-pno je zanje predvidenih 1.071 ukrepov,ki jih izvaja 21 nosilcev. Nekateri ukrepiimajovečnosilcev;četeizločimo,jepred-videnih 908 ukrepov, ki imajo po eneganosilca.Vzahtevkihdruštvazadostopdoinformacij javnega značaja smo tako na-vedlileukrepe,zakaterejepredvidenensamnosilecinkotvirfinanciranjanavede-norednodelo.Za318takihukrepovsmoposlali 14 zahtevkov 13 različnim nosil-cem.Tako smoponašemmnenjunajboljodgovornimnosilcemposlali zahtevkezaeno tretjino ukrepov, kar predstavlja do-voljvelikvzoreczaanalizoizvajanjaPUN.

Vzakonskopredvidenemrokusmoprejeliosemodgovorov,porokupašedva.Mini-strstvozaizobraževanje,znanostinšport,Triglavski narodni park, Krajinski parkSečoveljske soline ter Sklad kmetijskihzemljišč in gozdov nam kljub zakonskimzahtevam, odgovora niso poslali. Nosilciukrepov, število ukrepov, o katerih smospraševali, prejem odgovora in izvajanjeukrepovgledenaodgovor,kismogapre-jeli, sopredstavljeni vpreglednici.V temprispevkuodgovoraMOPinZRSVNkotav-torjaPUNpodrobnejetudipredstavljamo.

Iz prejetih odgovorov lahko povzamemo,da se po preteku skoraj polovice izvaja-njaprogramavečinaukrepovšenizačelaizvajati. Šebolj zaskrbljujoči soodgovorinekaterihnosilcev,kinisoniti vedeli, kajPUNje,kajšele,dasozanekukrepsamiodgovorni.Rezultatipoopravljenianalizikažejo,dabostakšnimtrendomizvajanja,ocenjenim glede na dosedanje izvajanje,do koncaPUN izvedenih le največ 10–15% ukrepov za vrste dvoživk in plazilcev,kisonačrtovanivPUN.Takolahkozboja-znijočakamonezadržnobližajočisekonecprograma leta 2020. Neizvedba ukrepovnaslabipoloviciobdobjaizvajanjanamreč

Ko je PUNa kapa vsegaBesedilo: izvršni odbor Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica

Legenda kratic: MOP – Ministrstvo za okolje in prostor, ZRSVN – Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; TNP – Triglavski narodni park; RP – regijski park; KP – krajinski park; MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; ARSKTRP – Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja; SKZG – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov; MGRT – Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo; MIZŠ – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Nosilec ukrepov Štev. ukrepov Prejeli odgovor Ukrepi se izvajajo

MOP–dvoživke 70 da vmanjšimeri

MOP–plazilci 13 da ne

ZRSVN 74 da ne

TNP 5 - niznano

NotranjskiRP 2 da da

RPŠkocjanskejame 2 da da

KPGoričko 7 da da

KPLjubljanskobarje 2 da da

KPSečoveljskesoline 20 - niznano

MKGP 4 da ne

ARSKTRP 39 da ne

SKZG 8 - niznano

MGRT 1 da ne

MIZŠ 71 - niznano

Preglednica: NASLOVNIKI ZAHTEVKOV IN NJIHOVI ODGOVORI (ukrepi se nanašajo na ukrepe za dvoživke in plazilce, po katerih smo spraševali)

7

žedanesvsajpovečujeverjetnostzaslab-šanjestanjatehvrst.

Zakonecnajšeenkratpoudarimo:PUNjesprejelaVladaRepublikeSlovenije,znjim

pa je naložila nosilcem javnih pooblastilizvajanje ukrepov za izboljšanje stanjavrst inhabitatnih tipovvokvirunjihove-garednadela(zapisanoveljazaukrepe,okaterihsmospraševali).

Celoten dokument z analizo, zahtevki inprejetimiodgovoribovkratkemdosegljivna spletni straniherpetološkegadruštva,očemerbomoobvestilitudijavnost,soro-dnadruštvainizvajalceukrepov.

Število vseh ukrepov predvidenih v Prilogi 6.1 PUN (2015–2020) za dvoživke in plazilce (n=1.071).

Stanje izvajanja 318 izbranih ukrepov za dvoživke in plazilce konec leta 2017, na skoraj polovici obdobja izvajanja PUN (2015–2020), glede na prejete odgo-vore (glej preglednico).

ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE namjeposlalodgovorvzakonskodoločenemroku.Kergrezanajpomembnejšodržavnona-ravovarstvenoorganizacijo, del njihovega odgovora citiramo: »Program upravljanja območij Natura 2000 je pregleden doku-ment, namenjen celovitemu upravljanju oziroma doseganju ugodnega ohranitvenega stanja območij Natura 2000 in ne podrobne-mu načrtovanju dela nosilcev ukrepov. lzvajanja ukrepov, ki so navedeni v prilogi 6.1 pod posameznimi zaporednimi številkami, praviloma ne načrtujemo posamič za vsak ukrep, ker so le-ti med seboj neločljivo povezani in se zelo različno sklapljajo v izvedbene naloge.«Vnadaljevanjusonavedli,daPUNizpolnjujejoprekorednegadela,razvidnegaizporočilletnegaprogramadelazavoda,in spomočjoprojektov.Pripregleduporočilo izvajanju letnegaprogramadela (2015,2016)nikjernismozasledilinavedenihukrepovzadvoživkeinplazilca.Zatosklepamo, da zavod v okviru rednega dela ne izvaja ukrepov,okaterihsmojihspraševali.

MINISTRSTVU ZA OKOLJE IN PROSTOR smoposlalidva ločenazahtevka,zadvoživke inzaobevrstiplazilcev inkotodgovortudiprejelidveodločbi.Vrokusmodobiliprvoodločbo,kisenanašanaprogastegagožainmočvirskosklednico,skaterosonašzahtevekzavrnili.Razlogzavrnitvejeneobstoj kakršnegakoli dokumentavpovezaviznašimzahtevkom.Čezapišemodrugače,kljub temudasmonaslabipolovici izvajanjaprograma,predvidenihukrepovšenisozačeli izvajati.Kergrepriukrepih,ki jihmoraMOPizvajati,predvsemzaizvedbomonitoringa,najnavedemo,dado sedaj v Republiki Sloveniji ni bil izveden še niti ničelni monitoring za progastega goža in močvirsko sklednico.Zatiste,kisenespoznatenapodročjeobvezRSvpovezavizDirektivo o pticah in Direktivo o habitatih,najpovemo,dajeRSvobdobjuprojektaPUNEvropskikomisijižeporočalaostanjutehdvehvrstprinas.Lahkosesamovprašamo,napodlagičesa.Inkajnovegasejezgodilovzadnjihšestihletih?VomenjeniodločbijeMOPšenavedelbodočekohezijskeprojektezanaravo,vokvirukaterihbogledenageografskolegoobravnavanavrstamočvirskasklednica.NavedlisotudibodočiintegralniLife+projekt,kinajbiobravnavaltuditidvevrstioziromavključevalukrepezanju(začetnimonitoring).A se jeponašemdodatnempoizvedovanju izkazalo,da je izbesedilaodločbepomotoma izpadlabeseda»predvidoma«.Projektnamrečšeleprijavljajo,vpredprijavisozaenkratoddalilekoncept.Odločbazadvoživkejeprispelazvečkotenomesečnozamudoinnibilazavrnilna.Izodločbejerazvidno,dasoseukrepi,vtemprimerumonitoringizadvoživke,izvedlivletih2014in2015.Problematičnojele,daMOP kar sam opozarja, da izvedeni mo-nitoringi dvoživk zahtev razpisnedokumentacije ne izpolnjujejo v celoti.Takosklepamo,daMOPkotnosilecukrepaslednjeganiizvedel(vsajnevceloti),zatosmoodgovorMOPvpreglednicirazvrstilivkategorijo»vmanjšimeri.«

človeškaribica(169)

velikipupek(254)

panonskipupek(11)

hribskiurh(368)

nižinskiurh(44)

laškažaba(45)

močvirskasklednica(175)

progastigož(5)

ukrepiseizvajajo(13)

ukrepiseizvajajovmanjšimeri(70)

ukrepiseNEizvajajo(131)

niznano(104)

8

Mnogi označujejo kačje pastirje za naj-lepše žuželke. So pisani, imajo akro-batske sposobnosti letenja, obenem pa kot bioindikatorji s seboj nosijo tudi zgodbo o okolju, v katerem se nahaja-jo. V zadnjih letih so postali nekakšen modni trend, čedalje pogosteje jih »ujamejo« makro fotografije, na ka-terih jih občuduje tudi povsem laična javnost. Slednje je botrovalo tudi od-kritju nove vrste v Sloveniji, majhnega dvokrilca, zajedavca na krilih kačjih pastirjev: kačjepastirske mušate. Moje odkrivanje kačjepastirske muša-te (Forcipomyia paludis) se je pričelo zzbiranjem fotografij kačjih pastirjev Vi-pavske doline. K posredovanju fotografijsempovabiltudilokalneljubiteljenarave.Med prejetimi je bila fotografija BojanaZadravca, na kateri sem na krilih devi-škegapastirja opazil nepojasnjene »črnepike«. Kasnejemi jih je razjasnil nemškientomologAndreasMartens,kijepotrdilnovovrstozaSlovenijo.Tomejespodbu-dilo k pregledu več tisoč večinoma jav-no objavljenih fotografij. Rezultate tegadela si lahko preberete v reviji Natura Sloveniae (19/1).

Kačjepastirska mušata je dvomilimetr-skizačasnizunanjizajedavecnaodraslihosebkih kačjih pastirjev in edina vrstamušate (Ceratopogonidae, Diptera) vEvropi, katere samice se hranijo s he-molimfo izključno na tej skupini žuželk.Kačje pastirje zajeda vrstno neznačilno,največkratnakrilih,redkotudinaoprsju.Ob ujetju kačjega pastirja z metuljnicokačjepastirska mušata svojega gostiteljanajvečkratzapusti.Polegnjenemajhnostiin naše nepozornosti je tudi zato o vrstinajveč znanega ravno s fotografij kačjihpastirjev. Na njih osebke te vrste prepo-znamokotovalnetemnejšepikenakrilihkačjih pastirjev. Njihovo telo je temno, sspodnjestraniparjavodordečkastorja-vo. Imajočrnoglavoskrajšimiantenamiindvojenepigmentiranihkril,kibistvenone presegajo dolžine zadka. Kaj njihovozajedanje povzroči kačjim pastirjem, šeniraziskano,vidnihposledicnanjihovemtelesupapohranjenjunepustijo.Napo-sameznem kačjem pastirju lahko najde-mo od ene do več deset kačjepastirskihmušat. Amoramo biti pozorni. Vsak živi

»zmazek« na kačjih pastirjih ni mušata;zajedajojihlahkonamrečtudidrugidvo-krilci, največkrat pa rdečkasto obarvanekroglice–pršice.

Vrsto smopri nas zaenkrat zabeležili na13 odraslih kačjih pastirjih z 11 lokacij,insicervPodsabotinu,naMlakahpriVi-pavi,vokoliciBledainKopra,vLjubljani,naKočevskeminvBelikrajini.Vvzhodnipolovicidržavejetakošenismonašli.

VEvropijebiladosedajzabeleženav18državah, a so skorajda vse najdbe kačje-pastirskemušatenaključne.Ekologijavr-stenam je šeneznanka.Nepojasnjeno jetudi, v kateri fazi razvoja kačjegapastir-ja prične kačjepastirska mušata zajedatisvojega gostitelja; tuji strokovnjaki skle-

pajo, da so ji »ljubši« sveže preobraženiinjuvenilniosebki,katerihkutikulašenipovsemotrdela.

Obpregledu fotografskegagradiva in za-radi povečane pozornosti pri terenskemdelu, pričakujem še večje število podat-kov o razširjenosti kačjepastirskemuša-teprinas, zatovasvabimknadaljnjemuraziskovanju.

Kačjepastirske mušate (Forcipomyia paludis) na krilih črnega ploščca (Libellula fulva). (foto: Damjan Vinko)

Tri kačjepastirske mušate na velikem spremlje-valcu (Anax imperator), Šobčev bajer pri Lescah. (foto: Bojan Bratož)

Kačjepastirske mušate zajedajo kačje pastirje vr-stno neizbirčno, na sliki dve na prisojnem zimni-ku (Sympecma fusca). (foto: Damjan Vinko)

Kačjepastirska mušata – sopotnik pisanih akrobatov

Besedilo: Damjan Vinko

9

Iščemo najstarejšo fotografijo. Najprej smo mislili, da se je kitajska brezzobka prvič pojavila v Beli krajini; tam je bila najdena leta 2011. Pozneje se je izka-zalo, da je bila posneta že leta 2010 na zadrževalniku Medvedce pri Prager-skem. Letos je bil najden nov posnetek iz Medvedc še starejšega datuma – iz leta 2006. Morda jo je kdo med vami opazil in fotografiral še prej, a se po-snetek skriva med vašimi fotografijami domorodnih brezzobk. Preverite!

Kitajska brezzobka (Sinanodonta woodiana), tujerodna školjka iz družineunionidov (Unionidae), je največja školj-kavEvropi.DomorodnajevvzhodniAzi-ji.Vzgodnjihšestdesetihletihprejšnjegastoletja so njene ličinke (glohidije) sku-paj z ribami zanesli na Madžarsko in vRomunijo, od koder so jo na enak načinhitrorazseliliševdrugedržave.Glohidi-ji namreč zajedajo na škrgah in plavutihrib.TakojebilaverjetnozanesenatudivSlovenijo.

Kitajske brezzobke rastejo zelo hitro. Vprvem letu lahko zrastejo 4–6 cm v dol-žino,vdrugemcelo8–12cm.Natoserastupočasni na 1–2 cm letno. Po enem letusonekatereškoljkeželahkospolnozrele,odtretjega letapa jespolnozrelavečinaškoljk.Doživijo10–15let,zrastejododol-žine30 cm in tehtajo tudi večkot enki-logram.Gostotakitajskihbrezzobklahkodosežetudivečkot40osebkov/m2,karje20–25ton/ha!

VSloveniji smokitajskobrezzobkoprvičomenili leta2012.Letoprej jebilovrib-nikuvBeli krajininajdenihnekaj školjk.

Kdaj so kitajsko brezzobko zanesli v Slovenijo?Besedilo: Marijan Govedič

Kmalu za tem je bila na fotografskemforumuprepoznana velika kitajska brez-zobka, fotografirana leta 2010 na zadr-ževalniku Medvedce, po preverbi starihfotografijpasejeizkazalo,dajebilatamfotografiranaželeta2006.VerjetnoravnoizMedvedcškoljkorazšir-jamopoceliSloveniji.Do leta2013se jeto dogajalo nevede, saj je bil šele takratvrevijiRibičobjavljenprispevekonajdbiizMedvedc.Kljubobjavisenizgodilonič.

Zajedavska fazakitajskebrezzobke jehi-trainpotekavečinomapoleti,lahkopasepodaljšatudivjesen.Takonijasno,alisejeseni zaključi tudi zajedavska faza glo-hidijev, ki se takrat oprimejo rib. Ravnoto pa je treba vedeti, če želimo omejitiširjenje vrste, saj večino rib med ribni-ki prestavljajo ravno v tem času. Zato bimorali že pred leti raziskati specifičnoekologijoteškoljke–kojebilougotovlje-no,dasepojavljavenemnajvečjihribni-

kov, iz katerega razseljujejo ribe po vsejSloveniji.VzadnjihdevetihletihsosamoizMedvedcrazvozili120tonrib, insicerne samo v druge ribnike, ampak tudi vgramoznice, zadrževalnike (Šmartinsko,Vanganelsko, Bukovniško, Bloško, Nego-vskoinBlaguškojezero),mrtvice(Bobri,Kot), reke (Kolpo,Lahinjo,Dravinjo,Lju-bljanico,Savinjo)inBlejskojezero.

Kitajskabrezzobkajeverjetnožeprisotnavštevilnihribnikihinjezerih,odkodersebozlahkarazširila tudiv reke.Vdesetihletihboverjetnorazširjenapovečjemde-lu Slovenije. Pri temne smemopozabiti,da jevSlovenijipolegklasičnih ribnikovnastotinemajhnihzasebnihmlak,vkate-relastnikisamiprinašajoribe,vsetemla-kepaseiztekajoprotibližnjimpotokom.

Izvor vseh kitajskih brezzobk v Slovenijijemožnopreveriti zgenetskimimetoda-mi.TosoženaredilinaPoljskem,kjerso

Kitajska brezzobka iz ribnika Priložje v Beli krajini. (foto: Dušan Klenovšek)

Kitajska brezzobka iz zadrževalnika Medvedce leta 2010 (levo; foto: Simon Kovačič) in leta 2006 (desno; foto: Dejan Bordjan).

10

"

"

"

"

"

"

"

"

"

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A!A!A

!A

!A

!A!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A!A!A

!A!A

!A!A

!A!A !A

!A!A

!A!A!A

!A!A

!A

!A

!A

!A

!A!A!A!A

!A!A

!A

!A

!A

!A

!A!A !A!A

!A

!A

!A

!A

Celje

Koper

Kranj

LJUBLJANA

MARIBOR

Murska Sobota

Nova Gorica

Novo mestoPostojna

"

"

"

"

"

"

"

"

"

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A!A!A

!A

!A

!A!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A

!A!A!A

!A!A

!A!A

!A!A !A

!A!A

!A!A!A

!A!A

!A

!A

!A

!A

!A!A!A!A

!A!A

!A

!A

!A

!A

!A!A !A!A

!A

!A

!A

!A

Celje

Koper

Kranj

LJUBLJANA

MARIBOR

Murska Sobota

Nova Gorica

Novo mestoPostojna

Premiki rib iz Medvedc v letih 2008–2016. (vir podatkov: Ribiški kataster, izdelava zemljevida: Center za kartografijo favne in flore)

Več o drugih velikih školjkah celinskih voda v Sloveniji lahko preberete v novi knjižici Centra za kartografijo favne in flore iz niza Življenje okoli nas – Velike školjke celinskih voda Slovenije: raz-širjenost, ekologija, varstvo (na sliki naslovnica knjižice).

tako ugotovili, iz katere ribogojnice naMadžarskem so bile kitajske brezzobkeprinesenenaPoljsko.Kitajskabrezzobkaje ena redkih tujerodnih vrst, za rekon-strukcijo širjenja katere je v genetskih

podatkovnih zbirkah dovolj podatkov.Upam,dabotakšnarekonstrukcijaopra-vljenatudivSloveniji.

Evrazijska vidra (Lutra lutra) je naša druga največja predstavnica družine kun (Mustelidae). Območje razširje-nosti vrste je največje znotraj rodu in velja celo za enega izmed največjih med sesalci. Življenjski prostor vrste je vezan neposredno na vodna telesa, najugodnejši habitat za vrsto pa pred-stavljajo čisti in najmanj 15 km dolgi vodotoki s širokim obrečnim pasom rastlinja. Pomembno vlogo pri izboru življenjskega prostora ima seveda tu-di dostopnost hrane. Poznavanje tako prehranskih značilnosti vrste kot tudi širše ekologije je ključno za pripra-vo varstvenih smernic, preprečevanje konfliktov z ljudmi in upravljanje z vr-sto.

Raziskanost evrazijske vidre je v evrop-skem in svetovnem merilu zadovoljiva.Medpregledomliteraturesenajpogostejesrečamo s študijami prehranskih značil-nostivrste,kisobilevEvropiopravljenena ževečkot sto različnih lokacijah.Na-sprotnopajenaSlovenskemonjenipre-hrani znanegamalo. Študije prehranskih

Prehrana evrazijske vidre na reki Mirni

Besedilo in foto: Miha Robar

značilnostivrstesoredkeinomejenezgoljnalokalnoraven.Vokvirudiplomskena-loge z naslovom Razširjenost, prostorske

in sezonske prehranske značilnosti evrazijske vidre (Lutra lutra L.) na reki Mirni smo na Oddelku za gozdarstvo in

Ostanke prehranjevanja z žabami najpogosteje opazimo zgodaj spomladi; na sliki ostanek sekulje (Rana temporaria).

11

obnovljivegozdnevireBFULnaobmočjurekeMirneopravilienoprvihpodrobnej-ših raziskav o prehranskih značilnostihevrazijskevidreprinas.

Ker vidre živijo skrivnostno življenje vtežkodostopnihhabitatihinsopredvsemnočno aktivne, je njihovo opazovanje znamenom proučevanja prehranjevanjamočnooteženo.Najpogostejšemetodezaproučevanjeprehranskihnavadplenilcevso analize pogostosti pojavljanja ostan-kovplenaviztrebkih.Vidrajeteritorialnavrsta, ki označuje svoj teritorij z odlaga-njem iztrebkovnavidna in izpostavljenamesta ob vodotokih. Vidra je prehranskispecialist, njen glavni prehranski vir soribe.

V naši raziskavi, ki je potekala na 18km dolgem odseku reke Mirne in 1,5km dolgem odseku reke Save, smo medoktobrom2015inaprilom2016pobiralividrine iztrebke za kasnejšo laboratorij-skoanalizoneprebavljenihostankovple-naviztrebkih.Prepoznavanjevidrinihiz-trebkovnepredstavljavečjetežave,sajsejihzaradiznačilnegavonjaporibjemoljuinvidnihneprebavljenihostankovribjegaplenalahkoločiodiztrebkovdrugihvrst.V laboratorijusmoanalizirali86vzorceviztrebkov.

V opravljeni študiji smo ugotovili, daso na izbranem območju v prehrani vr-ste najpogosteje zastopane ribe (78 %).Drugi najpomembnejši prehranski virpredstavljajobrezrepedvoživke(9%)intretjega potočni raki (5 %). Med ribamiprevladujejokrapovciinostriži,deležsal-monidnihvrstpajerelativnonizek.Ugo-tovilismotudi,dasevprehranivrstepo-javljajo razlikegledena tok reke in letničas.VspodnjemdeluMirne inSave,kjerjetokrekumirjeninpočasnejši,vprehra-niprevladujejokrapovciinostriži,salmo-nidne vrste pa niso prisotne. Nasprotnosovzgornjemtokurekevprehranizasto-pane salmonidne vrste, delež krapovcevinostriževpajenižjikotvspodnjemtokurek.

Analiza sezonskih značilnosti v prehranivrste je pokazala, da so dvoživke in rakiv hladnem delu leta zastopani v znatnomanjšemdeležu, saj je njihova aktivnostomejenapredvsemnatoplidel leta.Tuještudijekažejo,damedbrezrepimidvoživ-kami vidre najpogosteje plenijo sekulje(Rana temporaria), redkeje pa navadnekrastače (Bufo bufo). Podobno smo ugo-tovilitudivnašištudiji,sajsovsinepre-bavljeniostankidvoživk,kismojihuspe-li identificirati, pripadali rjavim žabam

(Rana sp.). Literatura navaja, da je medpotočnimirakinaobmočjuMirneprisotenlekoščak(Austropotamobius torrentium).Z analizo neprebavljenih ostankov rakovsmo to tudipotrdili, sajvprehranividreniso bili prisotni neprebavljeni ostankidrugihvrstpotočnihrakov.

Pridobljeni rezultati so nov kamenček vmozaikuznanjo tej skrivnostni inkariz-matičnivrsti,kipogostoburiduhovemedribičiinlokalnimprebivalstvom.

Mesta, ki so jih vidre uporabljale za označevanje teritorija (n=86).

Razlike v prehrani vider glede na tok reke.

Večje ribe vidra poje na rečnem bregu, za njo pa na mestu prehranjevanja ostanejo značilni sledovi.

V iztrebku so s prostim očesom vidni neprebavljeni ostanki plena.

kamen,80%

korenine;9%

deblo;7%

pesek;2%

drugo;1%

vegetacija;0%

spodnjitok zgornjitok

80%

70%

60%

50%

40%

30%

20%

10%

0%krapovci salmonidi praviostriži žuželke potočniraki drugobrezrepe

dvoživke

frek

venc

a (%

)

12

Raki so najštevilnejša skupina členo-nožcev v morju z izjemno veliko pe-strostjo oblik in prilagoditev na raz-lična morska okolja. Za evolucijsko najbolj napredne rake veljajo rakovice (Brachyura), ki imajo majhen in pod glavoprsje spodvihan rep. Če sodimo po fosilih, dosega vrstna pestrost rako-vic glede na evolucijsko zgodovino svoj vrh prav danes z več kot 6.000 vrstami. V Tržaškem zalivu je bilo zabeleženih nekaj manj kot 50 vrst. V plitvem obal-nem morju tja do globine petih metrov, do koder se je mogoče potopiti zgolj z masko in brez posebne potapljaške opreme, lahko pri nas najdemo kakih 20 vrst rakovic. V resnici pa se z večino srečamo zgolj poredko, bodisi zaradi njihove redkosti v plitvem morju bodi-si zaradi skritega in večinoma nočnega življenja, čeprav živijo tik pod nogami kopalcev. In čeprav rakovice v morskih počitniških dneh srečujemo na plaži praktično vsak dan, ta del morske bi-otske raznovrstnosti dokaj slabo po-znamo – celo v našem sicer majhnem morju.

RAKOVICE NA KOPNEMVelika večina rakovic jemorskih, vendarsejenekajvrstprilagodilonaamfibijskoživljenje vpasubibavicemedmorjem inkopnim. Ob naši obali to zelo posebnookolje izdatno izkoriščatamarogasta ra-kovica (Pachygrapsus marmoratus) naskalnati in kamniti obali ter obrežna ra-kovica (Carcinus aestuari) na pretežnopeščenihinzamuljenihobalah.Nasloven-ski obali bomo obrežno rakovico, sicerznanodelikateso,našlinablatnihpolojih

solininobalnihmokrišč,kotsoSečovelj-ske in Strunjanske soline ter Škocjanskizatok, pa tudi v onesnaženih vodah pri-stanišč in marin. Nekatere rakovice soprodrlešedljenakopnoinseprilagodilebodisinaživljenjevsladkihvodahbodisinapovsemkopenskoživljenje.ObobalahTržaškegazalivakopenskihoziromaslad-kovodnihrakovicdopredkratkimnibilo,leta2013pasonamejiTržaškegazalivavItalijiodkrilikitajskovolnokleščorakovi-co (Eriocheir sinensis).Gre za tujerodne-ga invazivnegaprišleka izAzije, ki živi vsladkih vodah, vendar za razplod potre-bujemorje.Pričakovatije,dasebotazeloinvazivnavrstaprejko slej razširila tudiknam.

PLITVI PRIOBALNI PASOb obalni črti, kjer je dno bolj ali manjstalno zalito z vodo, razen ob največjioseki, inkjernamvodapripreiskovanjumorskegaživljaneseževečkotdokolen,živimedskalovjeminkamenjempravpo-sebno velika rakovica: kosmelj (Eriphia verrucosa). Kosmeljsicerninašanajvečjarakovica, je pa gotovo najbolj napadalnainvelikplenilec.Podneviseredkoprikažeizlukenjvskalah,vendargaodtamhitroizvabijo vonjave pomrhovini. Če smo senameniliribezakosiloočistitikarvmor-ju, sebodookoli ribjegadrobovja kmaluzačeli nabiratimorski organizmi, kozice,babice in rakovice. Pojedina pa je kon-čana, ko se iz kake luknje prikaže velikikosmelj,pograbivsedrobjeingaodvlečenazajvskalnatozavetjetertakoprikrajšaostale živali zaobed.Med rakovicami, kijih privabljajo dišave ribje drobovine, sopogostotudikamniterakovice.Tenaprvi

Osrednja tema: RAKOVICE PLITVIN NA SLOVENSKI MORSKI OBALI

Besedilo: Al Vrezec in Borut Mavrič

Rakovice so uspešna skupina rakov, ki jim je uspelo tudi osvajanje kopnega. Marogasta rakovica ( Pachygrapsus marmoratus) je značilna vrsta pasu bibavice in se neredko sprehodi tudi dlje od obalne črte. (foto: Al Vrezec)

Peščene in zamuljene obale v velikem številu poseljuje obrežna rakovica (Carcinus aestuari). Pogosta je zlasti v solinah, brakičnih močvirjih in pristaniščih. (foto: Al Vrezec)

Kosmelj (Eriphia verrucosa) je velika in agresiv-na rakovica, ki poseljuje plitev in kamnit obrežni pas. (foto: Borut Mavrič)

13

pogledzaradičrnihkonickleščspominja-jonakosmelja,asoprecejmanjše,zadr-žujejopa sevečjidelpodkamni.Kamni-te rakovice soob slovenski obali vplitvivodizeloštevilne,zlastipegastakamnitarakovica(Xantho poressa),nekolikomanjpa kosmata kamnita rakovica (Xantho pilipes). Obe živita v podobnem okoljuplitvega priobalnega pasu in ju neredkonajdemoskupaj.Naprvipogledstasize-lopodobni.Čepasijuogledamopobliže,opazimozeloodlakanenogekosmateka-mniterakovice,medtemkojepripegastikamniti rakovici odlakan le zgornji robnog. Pegaste kamnite rakovice so nava-dnovečjeintudiagresivnejše,sajsehitropostavijo v bran, ko jih razkrijemo podkamnom.JužnejevJadranskemmorjuživiše tretjavrstakamniterakovice,gubastakamnitarakovica(Xantho granulicarpus),kipajeprinasšenismozasledili.Podka-mnisikamniterakovicedelijoživljenjskiprostorznekolikomanjštevilno,avseeno

pogosto ščetinko (Pilumnus hirtellus). Taje večji del pokrita z dolgimi dlakami injo jemoč najti takomed kamni kotmedskalamiinalgami.Pravzapravjemedšče-tinkami kar nekaj silno podobnih vrst, aleenaseprinasvvečjemštevilupojavljav plitvi vodi. Globlje vmorju lahko opa-zimo še bodičasto ščetinko (Pilumnus spinifer). Južneje ob Jadranski obali jepogostejšadolgodlakaščetinka(Pilumnus villosissimus), ostale ščetinke pa so red-kejšealivezanenavečjeglobine.

GLOBLJE POD VODOČe se z enega metra globine premakne-mo tri dopetmetrovgloboko, bomopo-leg prej opisanih rakovic naleteli še nakakšno več. Posebej zanimive so zarastimorskega rastlinja,medkaterimi se radizadržujejo zamaskirani morski pajki. Vslovenskem morju živita dve vrsti mor-skih pajkov. Veliki morski pajek (Maja squinado)jesplohnašanajvečjarakovica,

ki čezoklepmeri tudido25cm.VTrža-škem zalivu se drži globljih predelov, lev zimskem času lahko pride v plitvejševodevbližiniobale,včasihtudivvečjemštevilu.Grezaenegaredkihplenilcevbri-zgačevoziromamorskih kumar.V Slove-niji je zavarovana vrsta, zato je lov nanjprepovedan! Mali morski pajek (Maja crispata) pa se celo leto drži plitvejšegamorja, zlasti bujno poraslega kamnitegadna.Zarazlikoodvelikegasemalipajekmaskira z algami, ki jih zatika za kavlja-ste ščetinena oklepu. Je pretežno rastli-nojed,asetudimrhovinenebrani.Polegvelikosti–oklepredkopreseže6cm–semalimorski pajek od velikegamorskegapajka loči tudi poobliki oklepa, ki jeprivelikemmorskempajkunekolikoboljtre-bušasto zaobljen. Trni na oklepu so primalem morskem pajku rahlo privihani,privelikemparavni,vendarjezaločeva-nje podobno velikih primerkov dejanskopotrebnenekajvečprakse.

Pri ločevanju med pri nas pogostejšo pegasto kamnito rakovico (Xantho poressa; levo) in redkejšo kosmato kamnito rakovico (Xantho pilipes; desno) nam je lahko najbolj v pomoč odlakanost nog, ki je pri kosmati kamniti rakovici precej večja. (risba: Žarko Vrezec)

Velikost in zamaskiranost z algami sta najboljša znaka za ločevanje med velikim (Maja squinado; levo) in malim morskim pajkom (M. crispata; desno). V pomoč pri določanju sta tudi oblikovanost oklepa in privihanost oklepnih trnov. (risba: Žarko Vrezec)

14

Različna morska okolja naseljujejo tudirazličnevrsterakovic.Posebnobogatisopodmorskitravniki.Medtravnimibilkamiso, podobno kot na kopenskih travnikihpajki,vmorjunavešenemorskepajkovice(Macropodia rostrata) z izjemnodolgiminogami.Zaradivitkegatelesajihjetežkoopaziti,čepravnisoredke.Čepotraviza-mahnemozvodnomrežo, jihbomo lažjenašli.Vmrežosenam lahkozaplete tudizelo redka mesečeva zobčevka (Sirpus zariquieyi), ki je bila v slovenskemmor-juodkritašelepredkratkim.Nablatnemali peščenem dnu morskega travnika ži-vi tudi kosmatočeli veslač (Liocarcinus navigator), sicer predstavnik večje sku-pine lopatastih rakovic z značilnimi lo-patastimi zadnjimi nogami. Te rakoviceprebivajo večinoma na peščenem dnu,kjer lahko z zadnjiminogami tudi zapla-vajo.Šeboljuporabnesonjihovelopatice,in sicer pri hitrem zakopavanju v pesek,kobežijopredplenilskimiribami inzve-

davimipotapljači. Peščenodno je never-jetno bogato z rakovicami, saj jim dajeobilokritja.Mnogerakovicesovarovalnoobarvaneinsepopolnomaskrijejovpod-

lagi. Drobnapeskarica (Ebalia edwardsi)jevelikakotzrnopeska.Živivpesku,zatojojevnjenemnaravnemokoljuskorajne-mogočeopaziti,čepravniredka.Peskaricisorodna jemrtvaška glava (Ilia nucleus),ki se ravno takodržipeščenegadna, de-javnapajepredvsemponoči.Pravzapravje mrtvaška glava, ki je ime dobila posvojem nabuhlem oklepu, številčnejša vvečjih globinah, v plitvo morje pa zaideletuintam.Napeščenemdnuživišeenamorska plenilska prikazen, gladko mor-sko šestilo (Parthenopoides massena), kise v pesku zelo dobro skrije. V bran sepostavizizjemnodolgimikleščami,kisonaspodnjistraninavadnovijoličnoobar-vane.Prinassepojavljatudibradavičastomorskošestilo(Derilambrus angulifrons),kijepogostejševglobljivodi.

SKRIVNOSTNI POSEBNEŽIČe si morski pajek alge in drugo kritjezatika na kavljaste ščetine oklepa, pa sivolnata rakovica (Dromia personata) ssvojimi rožnatimi kleščami kar izstrižeprimernovelikkosspužvealikolonijske-ga plaščarja, s katerim se nato pokrije.Takonarejenopokrivalonaoklepudržizzadnjimi,nekolikokrajšiminogami.

Zaščito pred plenilci lahko predstavljatudikakšnostrupenobitje,denimomor-ska vetrnica, med lovke katere se radazateče vetrnična dolgonožka (Inachus phalangium).Vetrničnadolgonožkasamaposebinineobčutljivanavetrničinstrup.Prvistikzvetrničinimilovkamiješekakoneprijeten,vendarparakovicaobrednemstikuznjimirazvijeodpornost–pravtakokotznanaklovnovskaribica(Amphiprion ocellaris)iztropskihmorij.

Pri obrambi pred plenilci so mnoge ra-kovice v koevolucijskem razvoju sklenilezavezništva z različnimi morskimi bitji.Želvja rakovica (Planes minutus) živi naplavajočih predmetih na primer na pla-vajočemkosulesaalimorskiželvi.Tera-kovicenakopno zaidejo le izjemoma, koželva zlezenakopnoali koplavajočikoslesa morje naplavi na obalo. Ličinka le-ščurjevestražnerakovice(Nepinnotheres pinnotheres) pa si, preden se preobra-zi v odraslo rakovico, poišče zatočišče vleščurju (Pinna nobilis), ostrigi (Ostrea edulis)alivečjemplaščarju.Rakovica(aliveč njih) preživi v leščurju vse svoje ži-vljenje.Ždinarobuškoljke,obnevarnostipasepoženevnjenonotranjost, s čimerjotudiopozorinanevarnost.

NOVE RAKOVICE V SLOVENSKEM MORJUPomorski promet, gojenjemorskih orga-nizmov, akvaristika,morski prekopi; vsetosorazlogi,zaradikaterihsoseštevilni

Drobna peskarica (Ebalia edwardsi) je velika kot peščeno zrno in podobne obarvanosti, zaradi če-sar se v pesku odlično skrije pred plenilci. (foto: Al Vrezec)

Mrtvaška glava (Ilia nucleus) je ime dobila po izrazito nabuhlem oklepu. Podnevi jo redkeje opazimo, saj je nočna žival. (foto: Borut Mavrič)

Na peščenem morskem dnu se gladko morsko šestilo (Parthenopoides massena) odlično skrije. Šele ko je razkrito, se v bran postavi z izredno dolgimi kleščami. (foto: Al Vrezec)

15

organizmi s pomočjo človeka razširili nanovaobmočja.VSredozemskemmorju,kijeenonajboljpodvrženihbioinvazijam,jetrenutnozabeleženihževečkot1.000tu-jerodnihvrst,odtegavJadranuokoli200.Rakovicemedtemiprišlekizokoli50vr-stamipredstavljajomanjšidel.Večinajihprihaja iz Indopacifika, v SredozemskomorjepasovstopileprekSueškegakana-la.Najboljpoznanitujerodnivrstistapla-vajoča rakovica (Portunus pelagicus) in ploščatipajkar (Percnon gibbesi). Slednjinaseljuje predvsem bibavični skalovitipas in velja za najbolj invazivno rakovi-cov Sredozemskemmorju. Pri nas ga šenismo zasledili, a verjetno je to samo ševprašanječasa,sajjevJadranskomorježevstopil.VsevernemJadranujemnogoboljrazširjena modra rakovica (Callinectes sapidus),kiizviraizzahodnegaAtlantika,vSredozemskomorjepa jeprišlazbala-stnimi vodami sredi 20. stoletja. Zaradisvojevelikostijepostalavokoljih,kjersejeuveljavila,tudiekonomskopomembna.V slovenskem morju tujerodnih rakovicdo sedaj še nismo našli; z izjemo ene-ga primerka žepaste rakovice (Cancer pagurus) iz leta 1997. To rakovico sicerživoponujajovmnogihribarnicahobTr-žaškemzalivu in širše.Vneposrednibli-žini, ob italijanski obali, pa se pojavljajonekatereprecejinvazivnevrste,kibisevkratkem lahko razširile tudi k nam.Mednjimi lahko izpostavimoameriškoblatnorakovico(Dispanopeus sayi),škratjerako-vice (Rhithropanopeus harrisii) in precejvečjomodro rakovico, ki so znane izBe-neškelaguneinjužneje.Pozornostzatoniodveč!

Da bi se zavarovale pred pogledi plenilcev, se mnoge rakovice maskirajo na vse mogoče načine. Volnata rakovica (Dromia personata) se na primer skrije pod kos spužve, ki ga z zadnjima nogama drži nad tele-som. (foto: Borut Mavrič)

Vetrnična dolgonožka (Inachus phalangium) si poišče varno zavetje med lovkami strupene vetrnice. (foto: Borut Mavrič)

Med pričakovanimi novimi rakovicami v sloven-skem morju je tudi ameriška blatna rakovica ( Dyspanopeus sayi), ki v velikem število že pose-ljuje peščeno in zamuljeno dno ob italijanski oba-li. (foto: Borut Mavrič)

DODATNA LITERATURA:BettosoN.,G.Comisso(2015):First record of the Chinese Mitten Crab (Eriocheirsinensis) in the lagoon of Marano and Grado (Northern Adriatic Sea).Annales,Ser.Hist.Nat.,25(1):29–34.FalciaiL.,R.Minervini(1992):Guida dei Crostacei Decapodi d‘Europa.FrancoMuzzioEditore,Padova,282str.IngleR.W.(1996):Shallow-water Crabs. Synopses of the British Fauna (New Series), No. 25.TheLinneanSocietyofLondon,TheEstuarineandCoastalSciencesAssociation,FieldStudiesCouncil,Shrewsbury,243str.LipejL.,B.Mavrič,V.Žiža,B.Furlan,A.Vrezec(2010):The northernmost record of the brachyuran Herbstiacondyliata (Fabricius, 1787) and its distribution in the Adriatic sea (Decapoda, Brachyura, Epialtidae).Annales,20(2):151–156.MatjašičJ.,J.Štirn(1975):Flora in favna severnega Jadrana. Prispevek 1.Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti,ClassisIV: Historianaturalis,Ljubljana,54str.PestaO.(1918):Die Decapodenfauna der Adria. FranzDeuticke,Leipzig,Wien,500str.ŽižaV.(1997):Prima segnalazione di Sphyraenasphyraena (Linnaeus, 1758) e di Cancerpagurus (Linnaeus, 1758) per il mare sloveno. Falco,11:41–42.

16

Interakcije med ribištvom in morski-mi sesalci so razširjen in pogost pojav in so lahko pozitivne ali negativne za eno ali drugo stran. Predvideva se, da so interakcije med delfini in ribiškimi aktivnostmi vedenjski odziv delfinov na zmanjšanje virov hrane zaradi pre-komernega ribolova in da prekomerni ribolov in s tem pomanjkanje hrane vse bolj ogrožata obstoj te vrste. Zelo verjetno je tudi, da delfini ribiške ak-tivnosti enostavno izkoriščajo kot al-ternativno in lažjo obliko iskanja hra-ne. Omenjeno temo sem preučevala v okviru svoje diplomske naloge.

V društvuMorigenos že 15 let beležimoinspremljamointerakcijemedribištvomin delfini. Glavni namen raziskave je bilugotoviti,kakšnesointerakcijemedveli-kimi pliskavkami (Tursiops truncatus) indoločenimi ribiškimi aktivnostmi v slo-venskemmorjuinokoliškihvodahsever-negaJadrana.Ključniciljisobiliugotovi-ti, kateri delfini sledijo ribiškim ladjam,koliko jih je, ali so pri sledenju prisotnimladiči ter ali tip in količina ulova vpli-vatanapogostostpojavljanjadelfinovzaribiškimi ladjami. Po svetu so bile opra-vljeneraznolikeraziskaveointerakcijahzribištvom,apometodahinnačinuanalizepodatkovprimerljivihraziskavnismoza-sledili.

Velika pliskavka je verjetno ena od vrstkitov,kisonajpogostejevključenevinte-rakcijezribiškimiaktivnostmi.Velikepli-skavke ponekod povzročajo ekonomskoškodo bodisi zaradi zmanjšanega ulovabodisi zaradi poškodovanih mrež, na-ključniulovvribiškemrežepananekate-rihobmočjihpredstavljagrožnjozaoseb-ke te vrste. Po drugi strani pa ponekod,npr.vBraziliji, žedesetletja (mordacelostoletja)potekasodelovanjemedribičiindelfini. Delfini naženejo ribe proti mre-žam ribičev, ti pa počakajo, da se delfininahranijo inumaknejo.Kodelfini odpla-vajo,ribičipoberejopreostalidelulova.Ribolovna oprema, ki je najpogostejevključenavinterakcijezvelikimipliskav-kami, vključuje pridnene vlečne mreže,pelagične vlečnemreže, stoječe zabodne

mrežeinstoječetrislojnemreže.Pravta-kolahkodelfinesrečamoobstoječihmre-žah, ki so položene na dno. Ponekod sopogoste tudi interakcije velikih pliskavkzribogojnicami.VSlovenijiločimodvati-pa ribiških ladij (imenovanih tudi koče).Prvi tip sokoče, ki uporabljajopridnenevlečnemrežesširilkami,alinakratkopri-dnenekoče,drugitippasokočespelagič-nimivlečnimimrežami,kiobičajnolovijov paru, krajše pelagične koče in lebdečekoče–volante.

MORSKO RIBIŠTVO V SLOVENIJIPrvotnoslovenskomorskoribištvojebiloomejeno na severovzhodni del Tržaške-ga zaliva, kjer se je odvijalo večstoletnoobdobje slovenskega morskega ribištva.Omenjeno obdobje je trajalo do časa podrugi svetovni vojni, ko je pričelo ribi-štvopredvsemzaradi italijanskepolitikepriseljevanja postopno zamirati. Po dru-gi svetovni vojni se je neodvisno razvilodrugotno slovenskomorsko ribištvo. Ta-krat so Slovenci naselili obalna mesta;do njihovega prihoda so se z ribištvomukvarjali v glavnem Italijani. Ribištvo seje tako razvijalo pod močno italijanskotradicijo invokviru takratneskupnedr-žave tudi pod hrvaškim vplivom. Za ob-dobje po drugi svetovni vojni pa je bil

značilentudizimskiribolovnacipljevPi-ranskemzalivu,kisogaizvajaliizključnoslovenskiribiči.Pritemsouporabljalive-likomrežo, imenovano trata, s katero sojato ribobdali,natopaobakoncamreževleklinaobalo.Zaradispremenjenihraz-mer (pozidavaobale, turizma,plovbe) jevzadnjemdesetletjutanačinlovacipljevzamenjalazapornaplavarica,ribolovpavPiranskemzalivupotekašedanes.Tretjeobdobjeribištva,kisejepričelozosamo-svojitvijoSlovenije,jezaznamovalopred-vsemzmanjšanjeobmočja,nakateremsolovili nekateri slovenski ribiči, in tržiščaza ribiške proizvode. Sorazmerno velikoštevilo zastarelo opremljenih malih ri-bičev in neprilagodljivost večjih ribičevsta skupaj z neskladji med ribolovnimi,proizvodnimi in trgovskimi zmožnostmiprivedla do krize slovenskega morskega

Interakcije med velikimi pliskavkami in ribiškimi

aktivnostmi v Severnem JadranuBesedilo: Polona Kotnjek

Delfini za pelagičnimi vlečnimi mrežami. (foto: Tilen Genov)

Delfini za pridnenimi vlečnimi mrežami. (foto: Tilen Genov)

17

ribištva. Obdobje po vstopu Slovenije vEU je prineslo predvsem nova pravila,povezana z izvajanjem skupne ribiškepolitike.NaribiškisektorprinasvplivajonerešenapolitičnavprašanjasHrvaškoorazmejitvi na morju in neizvajanje ribi-škegadeladvostranskegasporazumameddržavama. Slovenskomorsko ribištvo iz-

koriščavečinoribolovnihvrst,kisoseli-vske inki jihdelimozdrugimidržavamiJadranskega morja. Pelagične vrste rib(ribe,kiživijonaodprtemmorju)žede-setletja predstavljajo glavnino ulova slo-venskihmorskihribičev;ocenegledesta-njapelagičnihstaleževsozaskrbljujoče.

TERENSKA RAZISKAVACelotnoraziskovalnoobmočjediplomskenaloge jeobsegaloslovenske teritorialnevode ter del hrvaških in italijanskih vo-da. Približno 1.200 km2 veliko območjeje razmeroma plitvo, povprečna globinajeokoli20m,injepodmočnimiantropo-genimipritiskiturizma,ribolova,gostegapomorskega prometa, industrije in tudiurbanizacije. Opazovanje in zbiranje po-datkov je potekalo med letoma 2002 in2012.

Analiza podatkov je pokazala, da je sku-pniodstotekinterakcijzobemaribolovni-matipomaplovil22%.Zanimivoje,dajekljubvelikirazlikivšteviluaktivnihplovilposameznega ribolovnega orodja odsto-tekinterakcijpraktičnoenak.Gledenato,dajeaktivnihplovil,kilovijospridnenimimrežami,večkotpelagičnihladij,kilovijov paru, rezultat raziskave lahko pomeni,da je bila verjetnost opažanj za pelagič-nimi kočami nekoliko višja. Razlog za toje lahko:a)večjiulovpelagičnihkoč instemvečjakoličinadostopnehranezadel-fine, b) prehranska preferenca delfinovzaglavnetarčnevrstetegatipakoč,alic) oboje.

Velike pliskavke v načinu in vrsti pre-hranjevanja veljajo za oportuniste, ki sehranijo z raznolikimi vrstami rib in dru-gimiorganizmi,npr.mehkužci.Dosedanjeraziskave na področju prehrane delfinovvrazličnihregijahkažejo,dasomednaj-bolj pomembnimi viri prehrane ravnoepipelagične vrste rib, na primer sardon(Engraulis encrasicolus). Med najpogo-stejšohranovelikihpliskavkspadajoribeizdružinmorskegrbe (Sciaenidae), sku-še (Scombridae), trske (Gadidae), osliči(Merlucciidae) in ciplji (Mugilidae). Naj-boljzastopanivrstivulovupelagičnihkočprinas sta sardela in sardon (tudipapa-lina in zlati cipelj), ki stahkrati tudipo-membniplenskivrstidelfinov.Podatkiokoličiniintipuulovakažejo,dakoličina skupnega ulova z leti upada. Obprimerjavi trenda skupnega ulova, tren-davsehopažanjintrendaopažanjzinte-rakcijami je razviden trendupadanja priskupnikoličiniulova;takšnegatrendapriostalih dveh spremenljivkah ni opaziti.Kljubtemudakoličinaulovapada,setakotrend opažanj z interakcijami ne zmanj-šuje. To pomeni, da je sledenje kočampriljubljenaaktivnostdelfinov.Sklepamolahko,dajetaaktivnostpriljubljenazato,kerjekoličinaribvribiškihmrežahševe-dnovišjakotdrugod.Vteorijinajbibileinterakcijedelfinovzribištvomposledicavečje količine rib na določenem obmo-čju,kiprivabljatakoenokotdrugostran.Interakcije delfinov s kočami so lahko

Mladiči znotraj skupine so v 45 % vključeni v interakcije. (foto: Polona Kotnjek)

Prikaz količine ulova z obeh tipov koč med 2002 in 2012. (vir podatkov: http://www.biosweb.org)

Zemljevid opažanj delfinov za posameznim tipom koč z interakcijami in brez njih.

1.400

1.200

1.000

800

600

400

200

02002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

količ

ina

ulov

a (t

)

18

vedenjskiodzivnazmanjšanodostopnosthrane.

Podatki fotoidentifikacije kažejo visokodstotek vključenosti v interakcije ne-katerih delfinov. Skoraj polovica vsehprepoznanih delfinov je bila vsaj enkratvključena v interakcijo z ribištvom, ven-dar so bili določeni osebki v interakcijevključenipogostejekotdrugi.Toseskla-dazanalizamisocialnestrukture,sajsmov preteklih raziskavah ugotovili, da sedelfini med seboj ne mešajo naključno,temvečsomočnostrukturiranivtrisoci-alneskupnosti.Dveskupinistavečji,zno-trajnjijupaosebkitvorijomočnesocialne

vezi.Članiskupinsemedsebojpraktičnonikolinemešajo.Tretjaskupinapaseme-šatakosprvokotzdrugoskupino;oseb-kiznotrajnjenetvorijoposebnomočnihvezi. Prva skupina pogosto sledi kočam,medtemkodrugaskupina teganepočneskorajnikoli.Vskupinah,kisobilevključenevinterak-cijo z ribištvom, smo beležili tudi priso-tnostmladičev–tisobiliprisotniv45%vsehinterakcij.Tonakazuje,dasemladičiže zelo zgodaj začnejoučiti takšnegave-denja.

Ena največjih groženjmorski biodiverzi-teti(instemtudimorskimsesalcem),ki

jeposledicačlovekovedejavnosti, jevse-kakorprilov.Taoznačujevsevrste,ki soujete z raznolikimi tipi orodij in ne spa-dajomedtarčnevrsteposameznegaribo-lovnega orodja. V naši raziskavi prilovadelfinov nismo zabeležili, kljub temu pasopodatkioprilovunaobmočjuseverne-gadelaJadranazaskrbljujoči.Delfiniživijoinsegibljejonavelikemob-močju,njihovkompleksennačinživljenjapapredstavljavelikizzivinjezahtevenzapreučevanje.Velikapliskavka je vrsta, kizasvojeaktivnostirednouporabljapreu-čevanoobmočje,karpomeni,dajetoob-močje za del lokalne populacije izrednopomembno.

Stališča so občutenja in vedenje do raz-ličnih objektov ali situacij, ki usmerja-jo naša dejanja. Na oblikovanje stališč vplivajo okolje, znanje o objektu sta-lišč in neposredne izkušnje z njim. Ka-čji pastirji so zaradi zmožnosti letenja in pisanih barv privlačne žuželke, zato imajo ljudje do njih večinoma pozitiv-na stališča. Kačji pastirji so potenci-alne krovne vrste pri varstvu in ohra-njanju mokrišč. So dobro raziskan red žuželk, malo pa vemo o znanju in stali-ščih laične javnosti o njih. Dojemanje kačjih pastirjev se sicer odraža v lokal-nih imenih in legendah, ki so znane iz različnih kultur. Na Japonskem kačji pastirji simbolizirajo moč, zmago in srečo, medtem ko so v Srednji Evropi marsikje odposlanci hudiča, njihova imena pa so pogosto povezana s kača-mi ali zmaji.

Vraziskavivokvirumojemagistrskena-logeznaslovomStališča in znanje dijakov o kačjih pastirjih smo uporabili anketnivprašalnikinpreizkusznanja,skaterimasmo preverili stališča in znanje sloven-skihdijakovokačjihpastirjih.Vraziskavijesodelovalo288dijakovzdvehgimnazij,od1.do3.letnika.

Rezultati raziskave so pokazali slaboznanje o kačjih pastirjih. V povprečju sodijakinapreizkusuznanjadosegli38%.Dijakiimajosicervečsplošnegaznanjao

Stališča in znanje slovenskih dijakov o kačjih pastirjih

Besedilo: Maja Bahor

kačjihpastirjih inmanjznanjaoevoluci-ji, ekologiji ali anatomiji kačjihpastirjev.Zeloslabopoznajoživljenjskikrogkačjihpastirjev, saj so najslabše odgovarjali navprašanja o njihovem razmnoževanju inrazvoju.Zeloslabojetudipoznavanjezu-nanjemorfologijeličinkekačjegapastirja,saj je samo 11 % anketirancev pravilnoprepoznalo ličinko kačjega pastirja, kar51%dijakovpajojezamenjalozličinkokomarja. Rezultati kažejo, da imajo slo-venski dijakimalo neposrednih izkušenjzvodniminevretenčarji.

Ugotovili smo, da imajo dekleta slabše

znanje kot fantje, medtem ko okolje bi-vanja in letniknimatavplivanaznanjeokačjih pastirjih. Prepoznali smo tudi na-pačne predstave o kačjih pastirjih, ki sov povprečju prisotne pri kar 63% dija-kov.Napačnosipredstavljajo,dazbarvoopozarjajonastrupenost,danas lahkozizrastkinakoncuzadkapičijoindaseza-držujejosamovbližinikač.

Stališča dijakov do kačjih pastirjev sopozitivna, razen v znanstveni kategorijistališč, ki se kaže v želji po (ne)učenjuo objektu. To je lahko tudi posledica ze-lo obsežnih učnih načrtov v gimnaziji.

Neposredno izkušnjo s kačjimi pastirji (so držali kačjega pastirja v roki) je imelo 17 % dijakov (n=288).

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

delež (%)

prvičslišalizakačjepastirje

držanjevroki

branjeonjihnaspletu

pripoukuvšoli

ogledoddajenaTV

opazovanjevnaravi

nafotografijah

19

A prav znanje je imelo v naši raziskavinajvečji vpliv na stališča, saj imajo dija-ki z več znanjabolj pozitivna stališčadokačjihpastirjev invečji intereszaučenjeo njih. Poleg tega so jih bolj pripravljenivarovati,boljšepajetudinjihovozaveda-nje,dasokačjipastirjipomembenčlenvekosistemu. Znanje je pomemben dejav-nik pri odločanju za varovanje vrst, sajse ljudje z višjo stopnjo znanja odločajoza varovanje redkih in ogroženih vrst,medtem ko ljudje z nižjo stopnjo znanjazavarovanjerajšiizbirajo»uporabne«aliljudempodobnevrste.Boljpozitivnasta-liščasmozaznalipridijakih,kisožeimelineposredno izkušnjo s kačjimi pastirji.

Okoljebivanjanevplivanastališča,sajni-smozaznalinobenihrazlikmeddijaki,kiživijovmestu,intistimi,kiživijonapode-želju.Učninačrtivnašihšolahsoenotni,polegtegapajetakovmestukotnavasidovolj voda,obkaterih ljudje lahkoopa-zujejokačjepastirje.Povsodimajootrocidostop do sodobne tehnologije, s kateropreživijobistvenoveččasazaštirimiste-nami,kotvnaravi.

Preverilismotudi,kolikosodijakipripra-vljenivarovatikačjepastirjevsvojinepo-srednibližini.Dijakisomnenja,dabibilosstališčavarstvanaraveinnaravnededi-ščineohranjanjekačjihpastirjevvnjihovi

Nekatere skice kačjih pastirjev, ki so jih naredili anketirani dijaki.

okolici koristno,modro, nujno, odgovor-no,sprejemljivoinnezahtevno.Nisopre-pričani, ali je ohranjanje kačjih pastirjevizvedljivoalineinalijetopomembnoaline.Vsekakorpasedijakomzdizanimivo,dabiohranjalikačjepastirjevnjihovine-posredniokolici.

Stališča so vodila naših dejanj, zato so vnaravovarstvu zelo pomembna stališčalokalnegaprebivalstva,kiživivneposre-dnibližiniogroženihhabitatovinvrstterssvojimidejanjiprispevaknjihovemuva-rovanju,alipajihšeboljogroža.

20

Intervju: ANDREJ GOGALAPogovarjal se je: Slavko Polak

Dr. Andreja Gogalo naravoslovci po-znamo kot izvrstnega entomologa, ki se poklicno ukvarja z dvema velikima skupinama žuželk, in sicer s stenica-mi (Hemiptera: Heteroptera) in divji-mi čebelami (Hymenoptera: Apoidea). Objavil je 35 izvirnih znanstvenih član-kov ter prav toliko kratkih znanstve-nih prispevkov in strokovnih člankov. Zaposlen je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije kot višji kustos v kustodiatu za nevretenčarje. Je častni član Sloven-skega entomološkega društva Štefana Michielija in že dolga leta urednik re-vije Acta entomologica slovenica.

Andrej, prihajaš iz entomološke, biolo-ške družine. Pa vendar, kakšni so bili tvoji entomološki začetki? Samihzačetkovsepravzapravne spomi-njamdobro.Ventomologijomejeuvedeloče, ki se je ukvarjal s fiziologijo žuželk.Za poskuse je potreboval stenice alime-tuljčnice(mrežekrilci), inko jih ješel is-kat,me je vzel s seboj.Talne stenice svaiskala pod Šmarno goro ali ob Savi, pozelenesmrdljivkejebilotrebanaPrimor-sko, po metuljčnice včasih tudi na Krk.Samsemzačelzzbiranjemmetuljev,atojebiloboljkratkegadaha.Nekočsemod-krilškatlozostankomočetovezbirkeste-nic;večinanjegovezbirke,kijebilashra-njenavalkoholu, se žalniohranila.Medohranjenimisuhoprepariranimiprimerkije bilo nekaj zelo zanimivih vrst, na pri-merkrhlikoveslokestenice,kijihjeprviopisalScopoli.Tudisamsemzačelzbiratistenice innamnogih izletih vnaravomije oče pri tem z zadovoljstvompomagal.Prve članke o slovenski favni stenic svaobjavilavsoavtorstvu.

Z očetom Matjažem sta pripravila in objavila pregled favne stenic. Našel in opisal si celo novo vrsto stenice Platycranus boreae. Ali je seznam fav-ne stenic Slovenije bolj ali manj dokon-čen in ali so odkritja novih vrst stenic v Sloveniji še mogoča?Seveda, še vedno se najdejo nove vrste.Nekatereprihajajozjugazaraditoplejše-gapodnebja,medstenicamipajevEvro-po zanesenih vedno več vrst, ki se hitroširijokot invazivne tujerodnevrste. Samne lovimvečkajdosti; večinonovihvrstnajdejo amaterski naravoslovni fotogra-fi in entomologi, ki mi pošljejo slike aliprimerke v določitev. Stenico burjevko

(Platycranus boreae)semnašelnaLipni-ku naKraškem robu. Tedaj je veljalo, daso po Sredozemlju raztreseno prisotnerazličnevrste tegarodu inpoprimerjavissorodnoukrajinskovrstosemnašepri-merke opisal kot novo vrsto. Kasneje soruski entomologi v reviziji rodu mnogovrst združili v eno samo in tudi naša jepostala le sinonimvrste,prvičopisanevFranciji. Vprašanje pa je, kaj bo prineslaprihodnost. Nedvomno so populacije lo-čenevseodkoncazadnjepoledenitve,koso gozdovi v Sredozemljuprevladali nadstepskimi habitati in izolirali preostalatravišča. Ali so razlike, ki so se od tedajpojavile med populacijami, dovolj veli-ke, da jih lahko obravnavamokot ločenevrste, je seveda pogosto le stvar osebnepresoje.

Doktoriral si iz biologije na Univerzi v Ljubljani. Kaj je bila tvoja raziskovalna tema?Naslov moje doktorske disertacije jebil Divje čebele Slovenije: favnistična, biogeografska in ekološka analiza. Da bi čim bolje spoznal favno čebel Slovenije,semtedajmedsezonoodzgodnjepomla-didopoznegapoletjaobugodnemvreme-nu nekajkrat na teden odšel na različnekonce države in pri tem prevozil velikokilometrov.

Kaj te je vodilo, da si opustil področje raziskav stenic in se osredotočil na divje čebele?Spomnim se, da sem že kot otrok nekočv Bohinju, ko sem si ogledoval neke ra-stlinske ose, dejal, da se bom, če bomkdaj namesto stenic izbral drugo skupi-nožuželk,ukvarjal spreučevanjemos.Otem,dapolegdomačemedonosnečebeleobstajašemnožicadrugihvrstčebel,ve-činoma samotarsko živečih, se mi tedajniniti sanjalo.Ko so staršikupili vikendna Krasu, pa sem med sprehodi odkrilgnezdišča divjih čebel in opazoval zani-miva dogajanja v njih. Hotel sem vedeti,zakaterovrstogre,zatosemsivPrirodo-slovnemmuzejuogledalzbirkozdravnikaEvgena Jaegra in v njej našel tudi vrsto,kisemjoopazoval.Natosemnaenisaminjivi detelje v Brestovici pri Komnu ujelnekajraznolikihsamotarskihčebel,enozoranžnordečimidlakami,drugozmodro-zelenimkovinskimleskominvelikoglavo,tretjoz…Odkrilsemvelikoraznovrstnost

V kočevskih gozdovih z ruskim entomologom dr. Andrejem Popovim, junij 1994. (foto: Matija Gogala)

Andrej Gogala za domačo delovno mizo v Lukovici pri Brezovici, 9. november 2017. (foto: Slavko Polak)

21

čebel,kipritegnejotudizestetskegavidi-ka.Začelsem jihdoločevati, zatopasemmoralnajprejzbratiprimerno literaturo.Hodilsempoknjižnicahinkopiralčlankeinknjige,naročalkopijeiztujine…Danessevelikoteganajdenaspletu,takratpajebilotrebavsedobitinapapirju.

Lani si v reviji Prirodoslovnega muzeja Slovenije Scopolija objavil pregled slo-venske favne zlatih os (Chrysididae). Ali pripravljaš podoben pregled še ka-ke družine kožekrilcev?Letossemobdelal šeslovenskeosemra-vljarice (Mutillidae), novih skupin pa senebomvečloteval,sajzadobropoznava-njevsakeizmednjihpotrebuješvelikoča-sa, izkušenj in literature,dasi lahkovsajza silo gotov v določitvah. Dobro bi biloobdelati še druge družine čebel, podob-no kot sem taksonomsko in favnističnoobdelal znoske (Megachilidae), a v vsakiizmednjihješekakšentaksonomskipro-blem.Denimo,alisopomladneinpoletnegeneracije neke vrste čebel, ki se medsebojrahlorazlikujejo,vresnicisorodnevrstealigrelezadvegeneracijiistevrste?

Menda je pik os mravljaric rodu Mutilla izjemno boleč. Ali si si pri svojem »na-dlegovanju« divjih čebel in os že pri-služil kak nepozaben pik? Načelomasopikisamotarskoživečihvrstzačlovekamanjbolečikotpikidružbenoživečihosinčebel.Družbenoživečevrstemorajo svoja velika gnezda z zalogamihrane in ličinkbraniti tudipredvelikimiživalmi,kotsosesalci.Majhnagnezdasa-motarskihvrstnimajotolikohrane,dabibila zanimiva za velike živali. Braniti jihmorajo le pred drugimi žuželkami, za tepanitrebatolikostrupa.Medlovljenjemčebelzmrežosemponavadivmrežovta-kniltudiglavo,kosemsijihogledovalalisesal v vpihovalnik. Zgodilo se je, damejekakšnapri tempičila vnos.Apri temnisem občutil kakšne posebne bolečine.Mravljaricemenikolinisopičile;poročilaobolečihpikihmravljaric,semizdi,pri-hajajoizAmerike,odtamkajšnjihvrst.

Pri raziskavah divjih čebel se poleg s favnistiko veliko ukvarjaš tudi z ekolo-gijo in sociobiologijo teh žuželk. Kako izgleda praktično delo na terenu?Karseekologijetiče,sempreučevalpred-vsem hranilne rastline posameznih vrst.Mnogesamotarskečebelezbirajolepelodrastlinizdoločenedružinealirodu,nekajcelopelodenesamerastlinskevrste.Na-vadenekaterihvrstšenisobilepoznane.Tudinačinignezdenja inmateriali,ki jihuporabljajoprigradnjignezd,sorazlični.Na terenu si moraš zapisovati opažanja,pritempamorašvsajzasilopoznatitudi

rastline.Praktičnodeloprisociobiologijipa je bilo moje opazovanje gnezd vitkihčebel grintovčank (Halictus scabiosae),ki imajozelozanimivedružbeneodnose.Samiceprezimijovgnezdu,vkateremsoseizleglevprejšnjemletu,ingaspomladiobnovijo.Sprvasoodnosimednjimiena-kovredni, a ena izmed samic si sčasomapribori vodilni položaj. Postane funkci-onalna matica, straži gnezdo in odlagajajčeca v nove celice, ostale pa letajo pohrano.Ko se izležejoprvedelavke,mati-ca iz gnezda prežene svoje sestre. Te simorajo zato najti novo domovanje.Mojaopazovanja so pokazala, da le redke iz-med njih izkopljejo nov rov v tla. Drugeletajood rovado rova inposkušajopritivanje. Večinoma jihmatice ne spustijo vrove,avsaknovrovimaženazačetkuvečsostanovalk. Brezdomke torej med novoizkopanimi rovi lahko najdejo svojeme-sto. Opazovanje gnezd je potekalo tako,da sem ležal v bližini in strmel v luknje.Tojevčasihdelovalohipnotizirajoče,takodasemtežkoostalbuden.

Poznamo te tudi kot dobrega fotografa žuželk. Veliko si objavljal zlasti v revi-jah Proteus in Kras. Dolgo si vztrajal pri klasičnih diapozitivih. Predvide-vam, da si se vendarle vdal v digitalno usodo. Ali se motim? Kako hraniš dra-gocene posnetke?Seveda, ko v trgovinah nisem več dobilfilmov, sem si kupil digitalni fotoaparat.Vendarsemseodločilzatakega,kijelažji;boljši digitalni aparati so zame pretežki,dabijihnosilvnahrbtnikupoterenu.Pridigitalnihfotoaparatihmemoti,dapogo-stopovsemzgrešijoosvetlitevzbliskavi-co.Klasičniaparatjemerilodbojsvetlobes filma, topa tunimogoče. Seveda takojvidiš rezultat in lahko nastaviš korekci-jo, amedtem je lahko čebela, na primer,žeodletela innimašdodatnepriložnosti.Slikehranimnastaremračunalniku,kinipovezanvomrežje,innazunanjemtrdemdisku,občasnojihzapečemtudinaCD.

Si tudi avtor knjižnih monografij, kot je na primer Kamen, voda, sonce in veter, ter soavtor knjige Spoznajmo soline ter drugih. Nedavno smo v našem biltenu predstavili knjigi Čebele Slovenije in Čmrlji v Sloveniji. Ali lahko pričakuje-mo še kaj podobnega?Težko. V Sloveniji ni nobene založbe, kibi izdajala izvirna naravoslovna dela, narazpisihzasredstvapatudiobodobritvidobišvednomanjšosubvencijo.Moralbiizdajatiknjigevsamozaložbi,ačebihotelkakšnoknjigoprodati,bimoralustanovitipodjetje.Sicerpasemže izdal tisteknji-ge,kisemjihnameraval,drugihnimamvnačrtu.

Katera je tvoja »naj« živalska vrsta?Takaodločitevjetežka,ačežemoram,bise verjetno odločil za čebele grintovčan-ke, katerih zanimivo družbeno življenjesemopazoval.Danessoogroženetakokotvečinadivjihčebel.Takihgnezdiščkotne-kočnevidevamveč,lešeposameznepri-merke. Kras se zarašča, cvetoči travnikiizginjajo,znjimipatudivečinavrstčebel.

Tako botaniki kot zoologi se srečujemo s tujerodnimi in invazivnimi vrstami. Kako je z invazivnimi vrstami pri ste-nicah in kožekrilcih?Med stenicami je pri nas že precej tuje-rodnih vrst, priseljenih iz Amerike aliAzije. Prva je bila platanina čipkarka(Corythucha ciliata), pred leti se je pri-selila storževa listonožka (Leptoglossus occidentalis), najnovejši priseljenec jeazijskamarmorna stenica (Halyomorpha halys),kijevNoviGoricižepogosta.Obe-tamosi lahkoprecejšnjo škodov sadjar-stvu; ker te stenice jeseni iščejo zavetjazaprezimovanjevhišah,paso lahkona-

Andrej se med proučevanjem divjih čebel le-tem včasih pridruži v svoji mreži. (foto: Matija Gogala)

Andrej ob zagovoru doktorske disertacije na lju-bljanski univerzi. Z desne so v komisiji dr. Narcis Mršić, dr. Kazimir Tarman in dr. Paula Durbešić iz Zagreba. 16. maj 1997. (foto: Matija Gogala)

Andrej med pregledom ulova v svoji sesalki – vpi-hovalniku. (foto: Matija Gogala)

22

dležne tudi stanovalcem. Nekaj tujero-dnihvrstosgrebač jeprinaspovzročiloizumrtje sorodnih domorodnih vrst, sajso zasedle njihove ekološke niše. Predkratkim sem v pregled in določitev do-bil fotografijo,nakateri jeazijskačebelasmolarka (Megachile sculpturalis), velikavrsta,kiso joz lesom,vkateremgnezdi,zaneslinajprejvAmeriko,natopatudivMarseille v Franciji. Razširila se je že vItalijo,Nemčijo inAvstrijo, očitno pa tu-di v Slovenijo. Fotografirana je bila leta2016priizviruSoče.

Kakšno je tvoje delo kustosa v Prirodo-slovnem muzeju Slovenije?Skrbim za zbirke stenic in kožekrilcev,prepariramnoveprimerke,tudiškržadov,ki jih preučujejo kolegi, napišem kakšnopoglavje za kataloge novih razstav, predleti sem jih nekaj, pretežno fotografskih,tudipripravilkoturednikrazstaveinka-taloga.VelikočasamivzametudiurejanjerevijeActa entomologica slovenica.

Od začetka izhajanja naše entomolo-ške revije Acta entomologica slovenica si njen nepogrešljivi urednik. Ali ti je uredniško delo v zadovoljstvo in kje vidiš največje težave urednikovanja re-vije takega, relativno ozkega področja?Tu te moram popraviti. Prvo številko sopripravilikolegivSlovenskementomolo-škemdruštvuŠtefanaMichielija.Pravobizidu prve številke se je podobna revijapripravljalatudivPrirodoslovnemmuze-juSlovenije;njenuredniknajbibilNaceSivec. Imel je že zbrane članke za prvoštevilko.Poizidusmosesestaliinodločilizazdružitevobehprizadevanj,sajizdaja-nje dveh entomoloških revij ne bi imelosmisla.Takostaizdajateljarevijeoddru-ge številke naprej entomološko društvoinmuzej,mene pa so določili za uredni-ka. Sprva sem besedila nosil lektorjem,kasnejepasemtudi todeloprevzelsam.Tako prihranimo nekaj sredstev. Gotovoje dobro, da imamo entomologi domačorevijo,vkaterilahkodokajhitropridemodo objave, skrbimo pa tudi za slovenskostrokovno izrazoslovje, vsaj v izvlečkih.Bilasoobdobja,kojeprimanjkovaločlan-kov,zdajjihspetdobimonekajveč.

Leta 2013 si postal častni član Sloven-skega entomološkega društva Štefana Michielija. Z društvom si rastel od otro-štva. Kako vidiš zgodovino, poslanstvo in razvoj entomološkega društva? Društveneprireditvesemzačelobiskova-tizočetom.TakratsobilidušadruštvaJanCarnelutti,BožoDrovenikinPeterTonkli.Srečanja entomologov sosednjih deželnaterenusovednopopestrilizžarominnabiranjemžuželkvokolici.Vdanašnjem

času,ko smosoočeni zokoljskokrizo, jeneizogibno, da zbiranju in preučevanjudodamo tudi varstveno noto. Mnoge žu-želkesoogrožene,prihajajopadruge,in-vazivnevrste,kispreminjajonašeokolje.

Ali te je zamikalo še kako drugo podro-čje biologije, znanosti ali pa mogoče kaj, kar sploh ni povezano z naravo-slovjem?Seveda, moj problem je, da me zanimaprevečstvari.Žekotštudentsemsezačelzanimatizatakratnovopodročjeraziskavmedsebojne odvisnosti psihe, živčevja,hormonov in imunskega sistema. O tem

sempisalvrevijiProteusinnatoprispev-ke zbral v knjižici Duševnost in zdravje, Psihonevroendokrinoimunologija. V njejsem predstavil nekaj spoznanj, ki so sev svetuuveljavila šele veliko let kasneje,denimoovlogispanjapriobnoviorganiz-ma. Razmišljal sem, da bi izobraževanjenadaljevalnamedicini,amijelahkoprof.Kališnikponudillemestolaboranta.Spo-znal pa sem tudi, da bi bilo to zame kotdializnega bolnika verjetno prenaporno.Popetihletihstatusabrezposelnega(ho-norarno sem sicer prevajal) sem končnodobilmestomladega raziskovalca vmu-zejuinseposvetilraziskavamzadoktor-skodisertacijo.KojeMarkoAljančičodšelvpokoj,semvmuzejudobilstalnozapo-slitev.Delovmuzejujezameugodno,sajmi po dializi, ki traja do polnoči ali celodlje, zjutraj ni treba prezgodaj vstajati.Veliko delam doma, kjer imam za delotudi več prostora kot v muzeju. Poskuszdravljenja lastne skolioze, ukrivljenostihrbtenice, pame je privedel v študij na-stanka innapredovanja tegastanja,kisenajpogostejepojaviprimladostnikihinjeveliko pogostejše pri dekletih. Prav zdajjevZdravniškem vestniku izšelmojčlanekVloga reber pri nastanku in napredovanju idiopatske skolioze.Vprostemčasuintu-dimeddelomradposlušamglasbo.Imamprecejšnjo zbirko plošč klasične, pred-vsem stare glasbe, tradicionalne glasbeizAzije,SredozemljainAfriketerjazza.

Brezhibno preparirane zlate ose v Andrejevi zbirki odražajo njegovo predanost znanosti. (foto: Andrej Gogala)

Andrej ob zbirki žuželk, za katero skrbi in jo ureja doma. Lukovica pri Brezovici, 9. november 2017. (foto: Slavko Polak)

Zlate ose SlovenijeHymenoptera,Chrysididae

23

Kaj je novega pri deteljinem modrinu na savskih prodih?Besedilo: Barbara Zakšek

Člani DPOMS smo v letu 2017 že peto leto izvajali projekt Deteljin modrin – prezrt biser savskih prodov. V tem letu smo organizirali aktivnosti, ki so se nanašale tako na aktivno varstvo deteljinega modrina kot tudi na izo-braževanje in osveščanje prebivalcev Ljubljane ter pridobivanje novih znanj o območju savskih prodov in samem deteljinem modrinu. Projekt že od sa-mega začetka financira Mestna občina Ljubljana.

V sklopu aktivnega varstva deteljine-ga modrina smo organizirali dve akci-ji odstranjevanja invazivnih tujerodnihrastlinskih vrst z namenom izboljšanjaživljenjskega prostora te vrste. V prvi,poletniakcijismonatravniku,kišepred-stavlja življenjski prostor deteljinegamodrina,vendarsezaradirazraščanjain-vazivnih tujerodnih rastlinskih vrst krči,odstranili enoletno suholetnico. Na temtravnikusmoakcijoizboljševanjaživljenj-skegaprostoradeteljinegamodrinaizve-dliprvič,sajsmovpreteklihletihopazili,dasetudinatemtravnikuvednopogoste-jepojavljajoinvazivnetujerodnerastline,ki ogrožajo avtohtone, med drugim tuditurškodeteljo,ki jehranilna rastlinade-teljinegamodrina.Vseptembrusmosku-pajodstranjevali zlato rozgona travnikunaJarškemprodu,kjerizvajamopodobneaktivnosti že več let. Po štirih letih izva-janjaakcijeodstranjevanjazlaterozgenatem travnikuopažamo,da se zlata rozganatravnikuredči inostajaomejenazgoljna najbolj južni del travnika. Na istemtravnikuževsaletaizvajanjaprojektaDe-teljinmodrin–prezrtbiser savskihpro-dovpotekatuditransektnoštetjednevnihmetuljev.

V prejšnjih letih izvajanja projekta smoopazili problem divjih odlagališč odpad-kovnasavskihprodih.Nekaterisenaha-jajo tudina travnikih,nakaterihprebivadeteljin modrin. Zato smo letos popisalidivja odlagališča na Jarškem in Tomače-vskemprodu.Vprihodnjesebomotrudi-li, da bodo odlagališča sanirana, pospra-vljenaoziromaodstranjena.

SpopisomdeteljinegamodrinainnjegovehranilnerastlinenazaprtemobmočjuVo-dovoda Ljubljana na Jarškemprodu smorazširili poznavanje razširjenosti vrstena savskih prodih. Znotraj območja smozabeležili tako hranilno rastlino turškodeteljokottudideteljinegamodrina.Opa-zilismotudivelikoorhidejinostalihvrstmetuljev.

Kotvpreteklihletihsmotudivletu2017predstavljali metulje savskih prodov inpredvsemdeteljinegamodrinaokoliškimprebivalcem.VvrtcihvZaloguinČrnučahsmoizvedlitridelavnicezaotroke.Nadaljevalismotudiznočnimipopisime-tuljev, skaterimi smozačeli v letu2016.Letos smo tako 21. septembra otvoriliEvropske noči nočnih metuljev prav naobmočju savskih prodov. Zaradi nizkihtemperaturnočnipopisnibil takouspe-šenkotvpreteklemletu,opazilismona-mrečzgolj20vrstnočnihmetuljev.Vsem,kikakorkolisodelujetepri izvedbiprojekta inzveseljemprihajatenaorga-nizirane aktivnosti ter s tem prispevatesvojkamenčekvmozaikboljšegapozna-vanja in ohranjanja deteljinega modrinain savskihprodov, se iskreno zahvaljuje-mo!

Odstranjevanje enoletne suholetnice (Erigeron annuus). (foto: Primož Glogovčan)

Druga delovna akcija odstranjevanja zlate rozge. (foto: Primož Glogovčan)

Otroci so poslušali zgodbico o modrem metulju. (foto: vrtec Pedenjped Zalog)

Opazovanje nočnih metuljev v sklopu Evropskih noči nočnih metuljev na savskih prodih. (foto: Peter Pajnič)

24

Ob omembi netopirja in jame v istem stavku se vam bo v mislih zagotovo izrisala podoba visečega netopirja, ki z glavo navzdol binglja med kapniki jamskega stropa. Prav tak prizor naj-večkrat opazimo pozimi, ko nadobu-dni netopirci preiskujemo jame, iščoč netopirje med prezimovanjem. V na-sprotju z zimo je v nekaterih jamah poleti mnogo bolj aktivno in glasno; tudi večstoglave porodniške skupine novopečenih mater od zgodnjega po-letja dalje pod svojimi prhutmi skri-vajo svoje male zaklade. Sprva še slepi mladiči se prižemajo k materam vse do sredine poletja, ko pričnejo s prvimi samostojnimi poleti, že jeseni pa v ve-likosti in razvoju dohitijo samice in se osamosvojijo. A jame v življenju neto-pirjev nimajo le vloge zimske spalnice in porodnišnice; jeseni postanejo pravi nočni swingerski klubi.

Netopirci so sprva prepoznavali le jameindrugepodzemneprostore,vkaterihsonetopirji prezimovali ali pa so se v njihzadrževale porodniške gruče samic. Nateh mestih so bili netopirji razmeromazlahkaopazni,hkratipajihjebilomožnotudiprešteti.Prepoznava in varstvo jam sta prišla vsrediščenaravovarstvenihaktivnosti,kertevdvehnajboljobčutljivihobdobjih le-tnega cikla nudijo zavetje velikemu delupopulacijvečvrstnetopirjev.Šelezupo-rabonovejšihraziskovalnihpristopovjev70.letihpreteklegastoletjapostalojasno,da sev jesenskihnočehprednekaterimijamami zmernih klimatov severne polo-bledogajašenekajizjemnega–prekono-čijihnamrečlahkoobiščetudipovečstonetopirjev,kipatamneostanejo(nujno)tudiprekodneva.

Jesensko rojenje (angl. ‚autumn swar-ming‘) je neke vrste družabni dogodek.Netopirjisepredjamamisrečujejo,semedseboj lovijo, spreletavajo, letijo v jamoin se iz nje vračajo, sunkovito obletavajoodprtinevskalovjuobjamskemvhoduinistočasno oddajajo glasne socialne klice.Naizbranihmestihseistočasnozbereve-likoštevilorazličnihvrstnetopirjev:polegjamoljubnihvrstpogostotuditake,kijamvtoplemdeluletasplohneuporabljajoinimajozatočiščanpr.vdrevesnihduplih.

Jesensko rojenje netopirjev pred jamami

Besedilo: Simon Zidar

Povečanaaktivnostnetopirjevnajamskihvhodih trajaodkoncapoletja vsedona-stopa prezimovanja ob koncu jeseni, vr-hunecvEvropipado