BILTEN SLOVENSKIH TERENSKIH BIOLOGOV IN LJUBITELJEV NARAVELetnik VII, Številka 2 (2018)

ISSN 2232-5999; 2385-8532

Osrednja tema: kmetijska politika grožnja naravi? I Intervju: Griša PlanincDoločevalni ključ: murke I Hromi volnoritec I Favna globokih jam

Giovanni Antonio Scopoli I S prodišč izginja nemški strojevecMočvirski škarjar na počivališču Lopata I Skrivno življenje repkarjev

2

Kazalo

3 Uvodnik

4 Skrivnoživljenjerepkarjev

6 Močvirskiškarjar–pobeg,lovinuspešnoskrivanjeubežnikovnapočivališčuLopata

8 Favnaglobokihjam–mitaliresnica?

11 VarstvohabitataplavčkainmočvirskesklednicenaLjubljanskembarju–epilogizkopamlak

12 FotografskinatečajZgodbemejic

13 OSREDNJA TEMA: SkupnakmetijskapolitikaEU– priložnostališkodazanaravo?

17 OSREDNJA TEMA:Kolikosokmetijsko-okoljskiukrepi zaohranjanjetraviščvresniciučinkoviti?

21 Novopoglavje(so)delovanjaMOP

22 Nemškistrojevec–nekočznačilnarastlinanašihprodiščdanesrastelešeobSoči

24 INTERVJU:GrišaPlaninc

28 GiovanniAntonioScopoli(1723–1788)

30 FOTOŽIV

32 KačjipastirjivMirnskidolini

34 DOLOČEVALNIKLJUČ:MurkeSlovenije(Nigritellasp.)

40 5.Slovenskientomološkisimpozijzmednarodnoudeležboposvečen80-letniciakademikaprof.dr.MatijeGogalain50-letnicismrtiprof.dr.ŠtefanaMichielija

41 (Ne)spregledanoizPrirodoslovnegamuzejaSlovenije

42 ProstovoljcištelivolčjetropevSloveniji

44 Naravanepoznameja–NAT2CARE

47 DRUŠTVENENOVICE

55 Mokriščainmejicekorakodšole

56 OSEBNAIZKAZNICA:hromivolnoritec(Eriogaster catax)

57 Razvedrilo

58 Napovednikdogodkov

59 Predstavitevdruštev–izdajateljev

RD U ŠO TVK OŠ O L ŠTO EM FO AT NN AE M

O ICKS H

N IEE LV IO JL AS

TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave letnikVII,številka2,31.december2018,14.zaporednaizdajabrezplačnapublikacijazačlaneizdajateljev

Izdali, založili in na svetlo dali:Herpetološkodruštvo–Societas herpetologica slovenicaSlovenskoodonatološkodruštvoDruštvozaproučevanjeinohranjanjemetuljevSlovenijeBotaničnodruštvoSlovenijeSlovenskoentomološkodruštvoŠtefanaMichielijaMorigenos–slovenskodruštvozamorskesesalceDruštvozaohranjanje,raziskovanjeintrajnostnirazvojDinaridov–DINARICUMSlovenskodruštvozaproučevanjeinvarstvonetopirjev.

Uredniški odbor:dr.AnamarijaŽagar,SimonZidar,BarbaraZakšek,DamjanVinko,dr.RudiVerovnik,BrankaTrčak,dr.DavidStanković,UrškaRatajc,ŠpelaPungaršek,mag. Slavko Polak, Petra Podlesek, Petra Muhič, Tea Knapič, Eva Ilič, Ana Hace, dr.MatjažBedjanič.

E-mail uredniškega odbora: bilten.trdoziv@gmail.comSedež biltena in uredniškega odbora: Verovškova56,1000LjubljanaSpletne izdaje so objavljene tudi na http://issuu.com/trdoziv.

Uredil: DamjanVinkoOblikoval:VitoBabuderJezikovno pregledala:UrškaHonzak,Društvenostičišče–STIKSPri izdaji številke so z uredništvom sodelovali tudi: avtorjiprispevkov in foto-grafijTiska: TiskarnaKaučičd.o.o.,KošnicapriCeljuNaklada 14. zaporedne številke: 900izvodov

Izhajanjevtiskaniinspletnirazličici,letnoizideta2številki.ISSNtiskaneizdaje:2232-5999ISSNspletneizdaje:2385-8532TrdoživjevpisanvRazvidmedijevpodzaporednoštevilko1909.Izhajamoodleta2012dalje.

Vsepravicepridržane.Rabacelotealiposameznihdelovjedovoljenalespisnimpri-voljenjemuredniškegaodbora.Mnenjeavtorjevninujnomnenjeuredniškegaodboraaliizdajateljev.Zavsebinobiltenasoizključnoodgovorniizdajatelji,sofinancerjinisoodgovornizamorebitnouporaboinformacij.Nepodpisanefotografijeinilustracijesodelarhivabiltena,izdajateljevaliavtorjevbesedil.Bilten nastaja kot plod prostovoljnega dela piscev, fotografov, ilustratorjev, članovuredniškegaodboraindrugačevključenihljubiteljevnarave.

Pisci, fotografi in ilustratorji vabljeni k sodelovanju pri nastajanju naslednje številke biltena. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 1. aprila 2019. Pošljetejihlahkonabilten.trdoziv@gmail.com.Navodilazapripravoprispevkovsoobjavljenanahttp://issuu.com/trdoziv.

Fotografija na naslovnici: Zelenirobidar (Callophrys rubi) je pri nasedinizelenoobarvandnevnimetulj.(foto:BarbaraZakšek)

Izdajo biltena so finančno omogo-čili Javna agencija za raziskovalnodejavnost Republike Slovenije;Park Škocjanske jame, Slovenija;Triglavski narodni park; Eko sklad,SlovenskiokoljskijavniskladinMi-nistrstvozaokoljeinprostor;ŠOLT;Društveno stičišče – STIKS, ŠOU vLjubljani,Študentskikampus; in iz-dajatelji.

3

Pretekloleto(zabralcesedajžepredpreteklo)jepomenilopre-mikvpovezovanjunevladnihorganizacij(NVO)spodročjaohra-njanja narave, v letu 2018 pa smo v okviru naravovarstvenihprizadevanj to sodelovanje še nadgrajevali. Začetek leta je za-znamovalonašenadaljnjeprizadevanjezakakovostnopripravoNacionalnega programa varstva narave (NPVN), ajepopomladiMinistrstvuzaokoljeinprostor(MOP)»zmanjkaloenergije«(alipaidej),dabiprogramoblikovalonanačin,skladenzZakonom o ohranjanju narave, ingaciljnousmerilo,primernoizzivom21.stoletja.JesenijeMOPobjaviloOsnutek pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednost indo29.novembra2018zbiralopripombenanj.Svojepripom-benadokumentsooddalitudiSlovenskoodonatološkodruštvo,BotaničnodruštvoSlovenije,ZavodSymbiosisinDruštvozapre-učevanjeribSlovenije,kisopolegšenekaterihpodalipredvsemnačelno sporočilo, da jebiloopravljenodelonedovršeno indaosnutek ne posega v izboljšavo varstva naravnih vrednot, ki vresnicidelujeslabo.Voddanemmnenjusopokazalinaprimereslabeposodobitvepolitikeupravljanjaznaravnimivrednotami.Obenemsemšessvojimmnenjemsporočil,dasobilespremem-be tudi administrativno slabo pripravljene, vključno s tem, datuditapredpisnibilpripravljenskladnozZakonom o ohranjanju narave.SedajjeznovanapoteziMOP,daprejetepripombeobjaviin nanje odgovori. V okviru povezovanja smo našli čas tudi zaskupnoizvedbodogodkaBioBlitzSlovenija,kijetokratpotekalpriRačah,invrstodrugihdogodkov.ŠeširšesmosepovezalipriustanavljanjuSvetaministrazaokoljeinprostorzasodelovanjeznevladnimiorganizacijamikotposvetovalnegaorganaministraMOP(innekotstrokovnega,kotmarsikdo,vključnoznekaterimičlani,napačnorazumekotvlogo tega telesa).Večonjem lahkoizvestevenemodnaslednjihprispevkov.

25.oktobra2018jevDržavnemsvetupotekalposvetPovezani v izobraževanju za naravovarstvo,kijeobeležildesetletjesrednje-šolskegainvišješolskegaizobraževanjanapodročjunaravovar-stvavokviruKonzorcijabiotehniškihšolSlovenije.V temčasuso v programih izobrazili več kot dva tisočmladih, a kot je naposvetuopozorilavodjaSektorjazaohranjanjenaravenaMOP,nipozaključkušolanjanihčeodnjihzaposlenvdržavnemnara-vovarstvu(jepaslednjezaradiobilicet.i.kohezijskihprojektovvletošnjemletumedsesprejelovečještevilonovihzaposlenih).Koncepttakšnegaizobraževanjajesicerdalečodsržinaravovar-stva, že zato bi veljalo naporeusmeriti v preimenovanje dose-ženihnazivov,mordavtehnikezatrajnostnirazvojaliinženirjetrajnostnega razvoja. A je treba kritiko nameniti tudi nam sa-mim.NVOsmoimelemožnostvključitvevtelo,namenjenorevi-zijipoklicnihstandardovizobraževanjanapodročjunaravovar-stva,aspodročjaživenaravenibilonobenegapredloga.SstraniNVOstabilatakoimenovanačlanaizvrstgeologovingeografov,sčimersicernisamoposebiničnarobe.Moralisibomopriznati,dasemoramovtovrstnepostopkezanamenizboljšanjaizobra-ževanja instanjavnaravovarstvu(karverjamem,dasiželimo)tudisamiaktivnejevključevati.Krivdaza»spanje«pasevedanizgoljvnašemmirovanju.

Podobnazgodbaz»našim«nesodelovanjem jeznačilna tudizapodročjekmetijskepolitike,kijivtokratniosrednjiteminame-njamovečprostora.Stanjenašegavključevanjanatempodročjusesicermalenkostizboljšuje.AkotugotavljajotudiraziskovalcivpublikacijiVrednotenje slovenske kmetijske politike v obdobju 2015–2020 jebiladosedanjakmetijskapolitikaprinaslavljanju

problema ohranjanja narave neuspešna in premalo učinkovita.Zagotovopanambolažjekotseresnospoprijetiznaraviprija-znimspreminjanjemkmetijskepolitike(splohčeseMOPneboresno angažiralona tempodročju) čez zimo iskati jajčeca rep-karjev,kčemurnasvprvemprispevkutokratnegaTrdoživava-bijometuljarji.»En«odrepkarjevtudikrasinaslovnico.Metulj,tokratnočni,jetudiobjektpredstavitvevosebniizkaznici.

Še več vsebin številke pred vami se navezuje na aktivno nara-vovarstvo.Odprvenajdbetujerodnegainvazivnegamočvirskegaškarjarjaprinasterpomenamejic inmokriščzablaženjepod-nebnih sprememb do varstva habitata plavčka ter močvirskeskledniceinzaradislabegaupravljanjarekdanesžezeloredkeganemškegastrojevca.Kotvednoporočamoodelovanjudruštev.

Tudikustvarjanjutokratneštevilkesmopovabilimladeinširšojavnost.Magistribiološkihznanostinampredstavljajokačjepa-stirjeMirnskedolineinvsodelovanjuzdrugimišefavnoglobo-kihjamtermurkeSlovenijevdoločevalnemključu.Širšajavnostjemed drugim sodelovala v dveh fotonatečajih; predstavljamonajboljšefotografije.Sprispevkomobeležujemo230letodsmrtiznamenitegaScopolija,vintervjujupabomoboljespoznalibio-loga Grišo Planinca, ki ga na področju slovenske herpetologijedandanesnajbolj poznamopoKačofonu–preverite, ali jemočzamenjatigosenicozmodrasom.

Zazaključekseponovnovrnimonanaravovarstvenodelovanjeoziroma, natančneje, spremljanje tovrstnega državnega delo-vanja.VladaRSse jekonecnovembra2018seznanilasporoči-lom, kako smo v Sloveniji v obdobju od 2015 do 2017 izvajaliProgram upravljanja območij Natura 2000 (PUN).Nemoremseogniti občutku, da je bil že povzetek poročila (mimogrede, av-torjiporočilasoneznani)pripravljenpravznamenom,dabralcazavede,sajjegovoraoverjetnosti,dabonekajizvedeno,priho-dnjikov(vporočilu,kinajbiizkazovalopreteklodelo)patudinemanjka.Vendarlepajerazvidno,kdojenajvečji»poraženec«priizvajanjuPUN:MOP,kišeniizvedlovečkot500ukrepov(25%vseh neizvedenih), katerih izvedbo si je s programomdoločilosamo.O poročilu bi lahko pisal traktate, a naj si vsaj zaenkratmnenjevsakustvarisam…Spomnimlahkoše,dasmovzadnjemletniku Trdoživa (VI/2) ukrepe PUN, namenjene dvoživkam inplazilcem,žepregledaliinkomentirali.

Spomladi se bomo aktivno lotili izdelave naslednje poletne iz-dajeTrdoživa oz. petnajste številke. Rok za oddajo prispevkovje1.april2019;ponovnovabljeniksodelovanju,tudivrubrikiFotoživ.Dopoletjavamželimprijetnegabranjainobilozimskihužitkov,preostalimčlanomuredništvainvsemustvarjalcemto-kratnegaletnikapasezahvaljujemzasodelovanjevletu2018.

UvodnikDamjan Vinko, urednik biltena TRDOŽIV

Kakšno je vaše mnenje o Trdoživu?Pred vami se nahaja že 14. izdaja biltena Trdoživ, ki ga vosmihdruštvihizdajamoodleta2012injenamenjenavsemčlanom tehdruštev ter tudi širši javnosti (zato tudi spletnaizdaja).Dabipreverilivašezadovoljstvospreteklimištevil-kamiinpridobilinamigezanadaljnjedelotervzpodbudetudizaoblikovnespremembe,smovuredništvupripravilianketo,kreševanjukaterevasbomopozvalikmalupozaključkuak-tualnegaletnikaTrdoživa.Povzetekrezultatovbomoobjavilivprihodnjištevilki.

4

Repkarji (Theclinae) so poddružina dnevnih metuljev iz sorodstva modri-nov (Lycaenidae). Večina predstavni-kov te skupine živi v tropih ter Severni in Južni Ameriki. V Sloveniji živi osem vrst repkarjev, predstavljenih v pri-spevku s povabilom na izziv po drugač-nem preučevanju dnevnih metuljev.

Osnovnabarvazgornjestranikrilrepkar-jev jeprivečinivrstrjava.Spodnjastrannjihovihkriljerjavaalisiva,mednjimipanajdemotudiedinegazelenoobarvanegadnevnegametuljaprinas,zelenegarobi-darja (Callophrys rubi), ki krasi tokratnonaslovnicoTrdoživa.Repkarjipočivajoinsehranijo z zaprtimi krili, le redkokrilarazprejoinnamtakopokažejotudizgor-njostran.

Kot pove že ime, je za repkarje značilen»repek«, ki se nahaja na zadnjem parukril. Poleg repka v tem delu krila opazi-motudinekolikodrugačnoobarvanost,kispominja na očesca. Če podrobneje opa-zujemorepkarje,splohčesejimpribliža-mo z namenom fotografiranja med hra-njenjem ali počivanjem, lahko opazimo,da ne mirujejo povsem, temveč čisto pomalo premikajo krila. Levo krilo prema-knejomalenkostnavzgor,desnopaneko-likonižje–innatošeobratno.Vseskupajjevideti,kotbidrgnilienokriloobdrugo.To je prilagoditev repkarjev na plenilce,predvsemtiste,ki sepri svojem lovuza-našajo na vid. Takopremikajoči se repkinamreč spominjajo na tipalke, očescanakrilihpanapraveoči.Skupajtakoustva-rijonavideznoglavometuljaspremikajo-čimi tipalkami na zadnjemdelu telesa. Stem repkarji svojega plenilca preslepijo,da svoj napad usmeri na krila namestonadejanskoglavo.Plenilcinamrečvednonapadejonajboljvitalendeltelesa,repkarpanaračunopisanegazavajanjaplenilca

Skrivno življenje repkarjevBesedilo: Barbara Zakšek

ponavadiostanesamobrezdelakrila,od-nesepaceloglavo– intakopreživi.Pravto je tudi razlog, da v naravi velikokratopazimo repkarje s poškodovanimi kri-li, značilnih repkov pa sploh nimajo več.Podobnostrategijokotrepkarjiuporabljatudilastovičar(Papilio machaon),ledasorepkinanjegovihkrilihprecejvečji–eniod najdaljših pri naših vrstah metuljev.Lastovičar svoje repke in očesca na kri-lihuporabljapredvsemzaobrambopredpticami,prirepkarjihpagrenajverjetne-jeboljzazavajanjepajkovskakačev.Takosovsajugotovilivraziskavi,opravljenivZDA, verjetno pa podobno velja tudi zaodnosplen–plenilecprinas.

Repkarje lahkoopazujemovrazličnihži-vljenjskih okoljih: od hrastovih gozdov,gozdnih robov in jas, grmišč inmejic dotravišč, vinogradov, sadovnjakov in tudisklenjenih naselij. Tako kot ostale vrstemetuljev so tudi repkarji vezani na hra-nilnerastlinegosenic.Gosenicevsehvrstrepkarjev se hranijo z lesnimi vrstami,le zeleni robidar ima večji nabor hranil-nih rastlin gosenic, ki poleg grmovnicvključuje tudi metuljnice. Z listi in brstičrnega trna se hranijo gosenice slivove-ga (Satyrium pruni) in malega repkarja(S. acaciae) ter lepega brezarja (Thecla betulae). Gosenice modrega hrastarja(Favonius quercus) inhrastovegarepkar-ja (S. ilicis) se hranijo s hrasti, gosenicetrnovega repkarja (S. spini) skozjimi če-šnjamiingosenicebeločrtegarepkarja(S.

w-album) zbresti. Prav to je tudi razlog,da repkarji živijo bolj skrito življenje.Večino svojega časa namreč preživijo vkrošnjahdrevestermedvejamiinlistigr-mov,kjerseparijoinkjersamiceodlagajojajčecanarastline,skaterimisebodona-tohranilegosenice.Polegtega,daseradizadržujejovkrošnjah,repkarjisodijotu-dimedmanjšemetuljeprinasinsozatomedspreletavanjemokroggrmovindre-ves še slabšeopazni. Predvsemmodregahrastarjanimamopogostosrečeopazova-ti,čepabisedvignilinadkrošnjehrastov,bi bili deležni predstave spreletavajočihse bleščeče modrih metuljev. Pri opazo-vanjurepkarjevnambotakozelokoristildaljnogled, s katerimi se bo naš pogledlahkodvignilnekolikobližjekrošnjam.

Kerodrasliosebkinekaterihvrstrepkar-jev letajo le kratek čas in so vsi po vrstizeloskrivnostnitersenepustijokartakovideti,metuljarjiuporabljamotudidruge

Bela jajčeca lepega brezarja (Thecla betulae) na vejici črnega trna. (foto: Barbara Zakšek)Gosenica lepega brezarja. (foto: Franc Rebeušek)

Velikokrat lahko opazimo tudi repkarje brez njiho-vih značilnih repkov – na fotografiji beločrti rep-kar (Satyrium w-album). (foto: Miroslav Kastelic)

5

metode popisovanja – v zimskem časuna primer iščemo jajčeca. Od osmih vrstrepkarjev, ki živijo pri nas, sedem vrstprezimivstadijujajčeca.Znovajeizjemale zeleni robidar, ki jeodvseh repkarjevšenajboljprijazendoopazovalcevinradrazkazuje svoja zelena krila. Ta prezimikotbuba.Zavečinoostalihvrst,prikate-rihprezimijojajčeca,sejeizkazalo,dajezazaznavnostvrstezimskoiskanjejajčecna hranilnih rastlinah najbolj učinkovitametoda, nekaj manj učinkovito je stepa-njevejhranilnihrastlinmedrazvojemgo-senic,šenajmanjpaopazovanjeodraslihosebkovvčasunjihovegaletanja.Prvometodo,iskanjejajčec,smouspešnopreizkusilileta2011naGoričkem.Vmar-cu, pred cvetenjem in olistanjem grmovterdreves, smo iskali jajčeca lepegabre-zarja predvsem na črnem trnu. Na celo-tnemobmočjuKrajinskegaparkaGoričko

smonašlijajčecana95lokacijah.Vsajaj-čeca smonašli na črnem trnu,predvsemvmejicah,kisomejilenatravniškepovr-šine, le redko pa vmejicah, ki somejilena njivske površine. V istem letu smo včasu pojavljanja odraslih lepih brezarjevna Goričkem opravili tudi 770 popisovdnevnihmetuljevna450lokacijah,asmopopisalizgolj15odraslihosebkovlepegabrezarja.Takosmougotovili,da jeverje-tnost,daopazimometuljamedpopisova-njemodraslihosebkov,zgoljdvoodstotna,uporabljena metoda iskanja jajčec pa jebistvenospremenilapoznavanjerazširje-nostilepegabrezarjanaGoričkem.Verje-tnojestanjetudivdrugihdelihSlovenijepodobno in samo s spremembo metodeiskanjabi lahkospremeniliznanjeoraz-širjenostirepkarjevprinas.

Poleghrastasohranilnerastlinegosenicrepkarjevvečinomavrstegozdnihrobov.V kulturni krajini pa najdemo črni trn,mladehraste, kozje češnje inbreste tudiv mejicah, ki so pomemben habitat tudidrugimživalskimvrstam.Pravzaradi te-gaso lahkorepkarjinaobmočjihzohra-njenimimejicamipogostejšikottam,kjerjemejicvsemanj.Poleghranilnihrastlingosenicrepkarjipotrebujejotudicvetočetravnike,nakaterihhranonajdejoodraslimetulji.Poskrbetimoramotorej,dabomovkrajiniohranjalimejiceterdabodonašigozdni robovi inmejice šenaprej vrstnopestrizvidikarastlin,karbopripomoglotudikvečjipestrostidnevnihmetuljevnaokoliškihtravnikih.

Čevamtorejvidšedobrosluži inbisevzimskihdnehradiodpravilinametuljar-skiteren,jeiskanjejajčecrepkarjevpravi

izziv.Najboljprimerenčaszatojeodde-cembradomarca,konadrevesihnilistovinsozatojajčecalažjeopazna.Jajčecasozelo majhna in merijo od 0,5 do 1 mm,zatovambovvelikopomočpovečevalnosteklo.Zazačetnikestanajboljprimernalepibrezarinmodrihrastar,sajsonjunajajčecasvetle,belebarveinnatemnipod-lagi lubja lažje opazna.Predlagam,da selotitepregledovanjačrnihtrnovinmladihhrastov. Jajčeca sopogostonaosončenihrastlinah ali na njihovih osončenih delihin na mlajših rastlinah. Najpogosteje senahajajo na razcepu vejic, lahko pa tu-di na drugih delih vej ali debla. Jajčecaostalih vrst repkarjev so nekoliko manjopazna, saj so temnejša, v bolj rjavih alisivihodtenkih,zaradičesarseboljzlijejozbarvo lubja. Zapozornooko je to torejšenekolikotežjiizziv.Vsekakorvamnebožal, da boste poskusili, saj se z iskanjemjajčecinopazovanjemodblizuodprepo-polnomanovsvet,vkaterembostelahkoopazilitudigoseniceinostalemajhneor-ganizmenarastlinah.Pri začetku iskanja jajčec pa še opozori-lo,danikarneobupajte, čeobprvihpo-skusihjajčecnebosteopazili.Včasihtra-janekaj časa,da senamočinavadijo,daopazimonekajdrugega,kotsmovajenivvsakdanjemživljenju.

Prispevek je nastal v okviru projekta MEJ-MO JIH! – Pomen ohranjenih MEJic in MOkrišč za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje biodiverzitete, ki ga sofinancirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor v okviru razpisa za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na področju varstva okolja in podnebnih sprememb.

Lepi brezar (Thecla betulae). (foto: Barbara Zakšek)

Slivov repkar (Satyrium pruni). (foto: Barbara Zakšek)

6

Zaposleni na avtocestni bencinski čr-palki Lopata pri Celju si bodo sobotno nočno izmeno 2. junija 2018 verjetno še posebej zapomnili. Na ploščadi čr-palke so se namreč naenkrat pojavili in po njej lezli potočni raki. Tudi tistim, ki so bili tam v službi v nedeljo zvečer, ni bilo prav nič jasno, kaj se dogaja, ko je nekaj biologov skupaj s policistoma pregledovalo okolico črpalke in pozor-no zrlo v jaške drenažnega sistema.

DogodeknaLopati jebilvidetikotizka-kšnegafilma,vkateremznebapadajoribealimravljenapadejohišo.Poznoponoči2.junija2018sosenamrečpoparkiriščunaomenjeni črpalki sprehajali potočni raki.Lespletuokoliščingrepripisati,dase jeuslužbencemDARS-ainbencinskegaser-visa OMV pojav zdel dovolj neobičajen,da so poklicali policijo, še prej pa so jihživepobrali in shranili v vedra.Malo za-tem, v nedeljo ob pol treh zjutraj (!), soiz Operativno-komunikacijskega centra(OKC)PolicijskeupraveCeljesporočiloinfotografije poslali na elektronski naslovZavodazaribištvoinprojektaThuja.Tudito jebilaposledicanaključja, kajti ravnov tej nočni izmeni je bil na delu gospod,siceršportniribič,ki jedovoljozaveščenomorebitnoproblematičnihrakih.Videalnihrazmerahbiprijutranjihporo-čilihnavolilnonedeljolahkoslišali,dajebila ponoči aktivirana interventna ekipazaodstranjevanjetujerodnihvrst.Sevedasetonizgodilo,sopafotografije,nakate-rihsmoprepoznalimočvirskegaškarjarja(Procambarus clarkii), že zjutraj doseglenekaj posameznikov iz različnih organi-zacij. Vrsto smo v Sloveniji pričakovali.Januarja2012sojihnamrečživeprodaja-livenemodtrgovskihcentrovvSloveniji,še leta2016paponujalivgostilnah.Kersmo poznali njegovo nevarnost, smo ve-deli,dajetrebaobtokratnemdogodkunabencinski črpalki ukrepati takoj, čepravje bila nedelja. OKC je že zjutraj od JaneKusVeenvlietdobilpovratnoinformacijoo nevarnem raku in novico tudi objavilnasvojispletnistrani.Presenetljivosojopovzelištevilnimedijiindogodekjevjav-nostiprecej odmeval. Šedobro,da senainformacijoponočinisoodzvaliribiči,za-

kajbatiseje,dabivdobriverirakerešilisprenosomvkakšenpotokali ribnik, šepredenbispoznali,dagrezanevarnovr-sto.Čezdanpasotakoledopolnilivrečespoginulimiraki,kisojihžeponočizačelipobirati zaposleni na črpalki, obveščenio zadevi pa smopridno praznili baterijemobilnikov in se dogovorili za večerno--nočniogled.PosameznikiizZavodazari-bištvoSlovenije,ZavodaRSzavarstvona-

rave, Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica inCentra za kar-tografijofavneinfloresmosešeistivečerneformalnozbralinaLopati;pridružilasenamjetudipolicija.Žalsmougotovili,dasejenekajživihrakovznašlovodtočnemsistemuzapadavinskevodepodčrpalko,kamor so se zatekli ob nočnem deževju.Triprimerke,ki smo jihopazili, smood-stranili,domnevalipa smo,da se jih jev

Del ulovljenih močvirskih škarjarjev (Procambarus clarkii) z Lopate. (foto: Marijan Govedič)

Močvirski škarjarji, postreženi v gostilni v okolici Ljubljane leta 2016. (foto: Anamarija Žagar)

Močvirski škarjar – pobeg, lov in uspešno skrivanje

ubežnikov na počivališču LopataBesedilo: Marijan Govedič

7

hladnihvlažnihpodzemnihjaškihskriva-lošeprecejveč.Zamočvirskegaškarjarjaje namreč značilno, da lahko tudi izvenvodepreživivečtednov.

Nočno dogajanje so na srečo posnelevarnostne kamere. Pozno zvečer 2. juni-ja 2018 je na črpalki (ne na odmaknje-nem parkirišču!) ustavilo vozilo s tujimiregistrskimi tablicami, iz katerega so natravnatirobstreslivečjokoličino(manjšovrečo)rakov.Vrečosospravili(!)inseod-peljalinaprejprotivzhodu.Gledenazna-no razširjenost vrste v Evropi (Španija,Francija, Italija in druge zahodnoevrop-ske države) sklepamo, da gre tokrat zatransport z zahoda proti vzhodu. Porajapasevprašanje,zakajbinekdosplohpe-ljalterakeprotivzhodu,četamnisozava-rovaniinjihlovijocelozaizvozvEU(npr.ozkoškarjevce). Tudi o razlogih, zakaj sobilistreseninačrpalki,lahkoleugibamo,asamsenagibamknajboljenostavnemu–vavtujepačzačelosmrdeti.

Inzakajtakšnapanika?Močvirskiškarjarjeprenašalecbolezniračjakuga,nakate-ro so predstavniki vrste sicer odporni –seviračjekuge,kijihprenašajotujerodnevrsterakov,pasopravilomasmrtnizana-šerake.Poleg tega je tudikonkurenčnej-šiodnaših rakov–odlikujejoganamrečhitra rast, zgodnejša spolna zrelost, ve-čještevilojajc(do700),večjastarševskaskrbzapotomceinagresivnovedenje. Jevsejed, premika se na daljše razdalje, navečtedensko izsušitev habitata je prila-gojen s kopanjem globokih lukenj. Takobinašerakeizpodriniltudi,čenebipre-našalračjekuge.Znamnožitvijopostaneključna vrsta v ekosistemu, posledičnopasespremeni razmerjemedvrstami incelotna združba oziroma struktura terfunkcija ekosistema.Kermočvirski škar-jarjipožrejovsevodnorastlinje, izgubijohrano, skrivališče in bivališče vse živali,vezane na to življenjsko okolje. Njihovouspešno plenjenje polžev, ki so ključnistrgači,povzročiprekomernorazrastpe-rifitonske obrasti. Prekomerno plenjenjedrugih nevretenčarjev zmanjša dosto-pnosthraneza ribe.Vrsta takovekosis-temu ne zamenja le naše vrste potočne-ga raka, temveč je njen vpliv obsežnejši.Zaradi kombinacije teh lastnosti je vrstainvazivna in je uvrščena na evropski se-znam vrst, ki jih ni dovoljeno posedova-ti, gojiti in prevažati, kaj šele izpustiti vokolje. Kjer se v naravi uspejo razširiti,domorodni raki izumrejo, v vodah pa sespremenijocelotnezdružbe.

O dogodkih in ukrepih, ki so sledili opi-sanimdogajanjem,pavnaslednjištevilkiTrdoživa.

Pregledovanje jaškov na bencinski črpalki Lopata pri Celju, 3. junij 2018. (foto: Marijan Govedič)

Močvirski škarjar ima na škarjah dobro vidne svetlo rdeče izbokline. (foto: Franc Rebeušek)

VSlovenijijemočvirskiškarjaržečetrtatujerodnavrstapotočnihrakov,uvrščenanaUredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Tri –močvirski škarjar, trnavec (Orconestes limosus),marmornati škarjar (Procambarus fallax f. virginalis)–sobilezaznanevzadnjihtrehletih,signalnirak(Pacifastacus leniusculus)jeprišelizsosednjeAvstrijekmalupoletu2000.ZatevrstenaobmočjuEvropskeunijeodavgusta2016veljajonajstrožjiukrepi:prepovedtrgovanja,izme-njave,gojenjainizpuščanjavokolje.

8

Podzemno življenje ni skrito le očem slehernika – tudi speleobiologi imamo z dostopanjem do tega odmaknjenega habitata nemalokrat težave. Prvi kora-ki podzemne biologije so vodili skozi enostavne, ljudem poznane in pred-vsem lahko dostopne jame. Nekaj či-sto drugega pa so globoka, tehnično zahtevna brezna, ki so za favnistične in ekološke raziskave postala dosto-pna šele z razvojem jamarskih tehnik v zadnjih desetletjih. Globoka brezna niso le predmet raziskovanja zanese-njakov – poročila o senzacionalnih od-kritjih »najgloblje« živečih kopenskih živalih so dosegla celo javna občila. Ob tem se poraja vprašanje, ali so globine gorskih masivov res tako izjemno in drugačno življenjsko okolje ali je to le subjektivno dojemanje človeka.

Od prvih znanstvenih objav o živalihglobokih jam je preteklo že nekaj vo-de: Casale in Jalžić sta leta 1988 opisalanov rod in vrsto higropetričnega hrošča(o katerih lahko berete v osrednji temiprejšnještevilkeTrdoživa)Radziella styx,najdenega v več stometrov globokih ja-mah na Biokovu (Hrvaška). V naslednjihdesetletjihsoslediliopisinovihvrsthro-ščev(rodoviCroatodirus, Velebitodromus, Velebitaphaenops) in drugih živalskihskupin izvečkotkilometerglobokih jamVelebita (Hrvaška), na primer pijavkeCroatobranchus mestrovi,strigeGeophilus hadesi, polžaZospeum tholussum ali celoprve »jamske« muhe Troglocadius hajdi.Leta 2012 je izšel članek o favni takratnajgloblje jame Krubera Voronja (Abha-zija, zahodni Kavkaz). Troglobionte, naživljenje v podzemlju prilagojene živali,so našli vse do globine več kot dveh ki-lometrov. Zanimivo je, da so na takšnihglobinahnašlitudimnogoosebkovnetro-globiontnihskupin:naprimerhroščaze-mljarja(Leiodidae)Catops cavicis in dvo-krilca (Diptera)Trichocera maculipennis.ZdrugestraniAtlantikasovsistemuHu-atla (Oaxaca, Mehika) globlje od 700 mnašlitroglobiotskivrstiškorpijona(Scor-piones)inščetinorepke(Zygentoma).

Redkost nekaterih najdb in morfološkeposebnosti živali, močno prilagojenihspecifičnimpodzemnimokoljem(npr.hi-gropetrik), so raziskovalce fascinirale žeod začetkov speleobiologije. Naslovi inpovzetki so še danes polni zvenečih be-sednih zvez, ki nakazujejo ekskluzivnost

Favna globokih jam – mit ali resnica?Besedilo: Špela Borko in Teo Delić

Dvorepka Plusiocampa sp. V jamah Trnovskega gozda skupaj prebivata dve vrsti omenjenega rodu: P. nivea in za znanost še neopisana Plusiocampa sp. nov. (foto: Uroš Kunaver)

Ledeničar (Astagobius angustatus), najpogostejši hrošč ledenic Trnovskega gozda. (foto: Uroš Kunaver)

9

prebivalcev globokih jam: »najgloblje ži-veči predstavnik«, »najgloblja podzemnazdružba«,»globokojamskafavna«.Aveči-navrstjebilakasnejenajdenatudiplitve-je. Čeprav so nekatere vrste bolj številč-noopaženevglobljihpredelih,seporajavprašanje,ali tevrsteres lahkopreživijolevglobokemjamskemokolju.Čejetako,nakakšennačinsoglobokejameekološkodrugačneodplitvejšihpredelovkraškegamasiva?

Vsemomenjenim študijam je skupno, daraziskovalci jam niso pregledovali siste-matičnoodvhodadodna z enakimrazi-skovalnimtrudom.Zatosmosevprašanjalotiliscelovitimpregledomfavnekraške-ga masiva, tako vzdolž globinskega gra-dienta globokih jam kot v plitvih jamahrazličnihdelovmasiva.Glavnovprašanjeraziskavejebilo,alivglobokihjamahresnajdemovrste,kisotamizoliraneinpro-storskoločeneodvrstvplitvihjamahnadnjimi. Če globoko živeče vrste niso dru-gačne, pa nas zanima, kako so v globineprišle. Ali je masiv skozi sistem razpokprehoden v vse smeri in ob primernihokoljskih pogojih omogoča neomejenoprehajanje živali skozi masiv? Ali pa soglobljidelivseenoboljpestri,sajdelujejokot lijaki, ki zbirajo favnoplitvejših pre-delovvširšiokolicijamskegavhoda,kijogravitacijainvodaprinesetavglobino?

RaziskavosmoizvedlivjamahTrnovske-ga gozda, najbolj severnega dela Dinar-skega gorstva, na stičišču dinarske inalpske biogeografske enote. Med podze-meljskimi hrošči tu najdemo tako dinar-ske rodove (npr. Astagobius, Leptodirus)kot tudi rodove, značilne za alpski svet(npr. Pretneria, Oryotus), kar je svojevr-stnaposebnostobmočjainmočnoprispe-va k pestrosti podzemeljske favne Trno-vskegagozda.Toobmočjeježedolgočasazanimivozakoleopterologeoziromarazi-skovalcehroščev; tamkajšnje ledenicesoseizkazalekotizjemnobogatestroglobi-otskimi in troglofilnimi vrstami hroščev.BognolovprispevekofavnihroščevLede-nicepriDolu (2002)postavljaomenjenojamo v svetovni vrh po številu hroščev,najdenihvenijami.

V študijo smozajelidvegloboki inosemplitvejših jam, ki se nahajajo v različnihdelihmasiva in na različnih nadmorskihvišinah. Vzorčili smo le kopensko favno.Talne pasti z usmrajenimi vabami smo vjamahpostavilidvakrat,vrazličnihletnihčasih.Skupnosmopostavili185pasti.Ži-vali smo določili lemorfološko, do vrsteali t. i.morfovrste,čenatančnadoločitevnibilamogoča.Skupnosmoujelivsaj35(morfo)vrst troglobiontov in 26 (morfo)

vrstnetroglobiontov.Največještevilotro-globiotskihvrst,kar18,smonašlivVelikiledeni jami v Paradani. Omejitvam vzor-čenjanavkljubsmodobilidobervpogledv združbe raziskovanega kraškegamasi-va.

GlobokojamskezdružbeTrnovskegagoz-da se razlikujejo od združb nad njimi,največ na račun zamenjevanja vrst (ang.»speciesturnover«),tojegledenarazlikovvrstnisestavi.Globljidelijamsotudisi-cerboljpestriodplitvejšihdelovinodpli-tvihjamvokolici.Razlikemedzdružbamipa v večini niso posledica prisotnostiunikatnih, na globoko jamskookoljepri-lagojenih vrst, temveč vrst, ki jih jemočzaslediti v širši okolici globokih kraškihjam.Drugačepovedano, globokideli jamso vrstno bolj pestri kot posamezne pli-tvejamenadnjimi,vendarnisoboljpestrikotvseplitve jameprispevnegaobmočjaskupaj, kar govori v prid hipotezi lijaka.Polegtegaimajojamevosrčjumasivanegledenaglobinovečskupnihprebivalcev

Lokacije vhodov vzorčenih jam. Temno modro: globoki jami; svetlo modro: plitve jame na masivu; rdeče: jame na pobočju masiva. (vir podlage: Google Maps, 2016)

Globinska distribucija vrst v dveh globokih jamah. Stolpec predstavlja posamezno vrsto; sivo: netroglobiontska vrsta; črno: troglobiontska vrsta.

Postavljanje pasti z vabo. (foto: Matija Perne)

10

kotjamenapobočjumasiva.Vtehjezara-digeografskelegepovprečnatemperatu-ranekajstopinjvišja,favnapaposledičnodrugačna.Idealnobibilosevedakontinu-irano vzorčiti presekmasiva, od pobočijdo osrčja, in tako spremljati spremembevsestavizdružb jamskihprebivalcev.ŽalnaTrnovskiplanotičlovekšeninašeldo-voljvelikevotline,kibigapohorizontalnipoti popeljala v osrčje kraškega masiva.Kdove,mogočenambotakšnapriložnostkmaluponujena v kakšnemdrugemkra-škemmasivu.

Vglobokih jamahTrnovskegagozdasmoštirizanimive,troglobiotskevrsteujelileglobljeod100m–alibitolahkobilipo-tencialni»prvaki«globin?Podrobenpre-gled pokaže, da najdbe niso omejene lenaglobokejame,kakršnistaobravnavaniVelikaledenajamavParadanialiBelagri-ža1.Dvenajdenivrstistadrobnovratnik(Leptodirus hochenwartii),prvaznanstve-noopisanajamskažival,inpolžZospeum lautum,prvičnajdenvjamiblizuLjublja-ne.Drugidvepastašeneopisani.Obestamočno prilagojeni na podzemno okolje.KrešičOrotrechussp.nov.jemajhen,dor-ziventralnosploščenplenilec.Vrsteizte-ga rodusoznačilneza sistemrazpok,nakarnamiguježenjihovasploščenaoblikatelesa.VjamiBelagriža1smonašliletriosebke. V želji po ulovu več primerkovsmo v jami še trikrat postavili živolovne

pasti inintenzivnopregledovalipovršineter substrat skozi celo jamo, a dodatnihprimerkovnismonašli.Ključenrazlogzaneuspehjebilverjetnoneprimerennačinvzorčenja–kakovzorčitisistemmajhnihprostorčkov med gruščem? O novi vrstinevemopraktičnoničesar,abilobinena-vadno,čebibilaomejenazgoljnasistemrazpok in substrat v globljih delih jame.DruganeopisanavrstajePlusiocampasp.nov.,brezoka,vitkadvorepkazzelodolgi-mi antenami innogami.To smo skupaj s

šeneopisanovrstoskakača(Collembola)Isotomurus sp. nov. našli tudi v Ledenicipri Dolu, plitvi jami, v kateri so vzorčilegeneracijekoleopterologov(glejzgoraj).

Dve visoko troglomorfni vrsti sta kljubmnogim obiskom in raziskavam razi-skovalcev različnih generacij torej ostalispregledani.Leugibamolahko,dasobilihroščiedinaciljnaskupinapreteklihrazi-skovalcev in da jih prilov drugih skupinenostavno ni zanimal. Z željo po celo-stnem raziskovanju podzemeljske favnese je začelo krepiti tudi poznavanjedru-gih taksonov. Nove najdbe tako nikakorniso omejene na še neraziskana, težkodostopna območja. Najdemo jih tudi vjamah v dobro raziskanih območjih, kotjedenimotudiTrnovskigozd.Navideznaekskluzivnostnekaterihnajdbjeverjetnobolj posledica pomanjkljivih raziskav innepoznavanja ekologije podzemeljskihvrstkotdejanskalastnosttehvrst.Obrav-navane jame zagotovo skrivajo še velikopresenečenjinsodokaz,dananovenajd-be lahko naletimo tudi tik »pod lastnimpragom«.Lepoiskatimoramonačin,kakojihčimboljuspešnonajti,pritempanasne smeta ustaviti težavnost in časovnapotratnostterenskegadela.

Drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) je pogost prebivalec toplih jam na robu masiva, a redek v mrzlih jamah na masivu. (foto: Uroš Kunaver)

V lovu na izmuzljivega hrošča iz rodu Orotrechus. (foto: Teo Delić)

Vhod v jamo Bela griža 1. (foto: Matija Perne)

11

Kljub birokratski odisejadi (SSKJ: odi-sejada – ekspr. dolgotrajno, dogodi-vščin polno potovanje) pridobivanja dovoljenja za poseg v naravo, ki se je zavlekla že krepko čez zastavljene ro-ke, smo v Herpetološkem društvu – Societas herpetologica slovenica uspeli uspešno izpeljati zastavljene ukrepe za izboljšanje habitatov plavčka (Rana arvalis) in močvirske sklednice (Emys orbicularis) na Ljubljanskem barju.

Na zemljiščih vzhodno od deponije, kismojihvdruštvuzakupilizaobdobjede-setihletznamenomizvajanjakonkretnihkorakov za izboljšanje habitata omenje-nihvrst(otemsmovTrdoživunakratkožeporočali),smovoktobru2018vsklopudvehprojektov, financiranih s straniMe-stneobčineLjubljana,izkopališestmlak.

Varstvo habitata plavčka in močvirske sklednice na Ljubljanskem barju – epilog izkopa mlakBesedilo: Aja Zamolo, Katarina Drašler in Anamarija Žagar

Tri odnjih po globini in obliki ustrezajoekološkim zahtevam močvirske skledni-ce–velikapovršinavode,globinavsajenmeter, izkopana zemljina je odložena naprisojnostranmlak.Takosmozagotovilidvignjene, osončenedele, ki soprimernizagnezdenjemočvirskeskledniceinkjerjihneogrožanitivisokvodostajnitikme-tijstvo. Ostale tri mlake ustrezajo eko-loškim zahtevam plavčka, saj imajo večrazlično globokih, poličasto oblikovanihinosončenihplitvin.Pravtakosmoizko-panekorenineinhlodezakopalivzemlji-noinstemvzpostaviliprezimovališčazarazličnevrstedvoživk.

Letošnjiizkopmlaknikončnirezultatna-ših ukrepov, čeprav je bil že za to polegštetja denarcev in boja z birokratskimimlinipotrebenpoglobljenpremislekoiz-

birilokacijmlak,njihovioblikiinglobini.Grenamrečšelezaprvikoraknašegapri-zadevanjazaizboljšanjehabitataplavčkain močvirske sklednice na Ljubljanskembarju. V nadaljevanju bomo v sodelova-nju s sorodnimi društvi in posameznimistrokovnjakispremljalisukcesijo izkopa-nih vodnih teles ter na terenu ukrepaliz manjšimi in večjimi posegi v skladu spotrebami po izboljšavah in z namenomspremljanjauspešnostiukrepa.Pravtakobomo v naslednjem letu pričeli z deli zaizboljšavo kopenskega zaledja izkopanihmlaknazakupljenihzemljiščih.

Kolaž fotografij treh mlak za izboljšanje habitata močvirske sklednice (levo) in treh za izboljšanje habitata plavčka (desno). (foto: Aja Zamolo)

12

V Herpetološkem društvu – Societas herpetologica slovenica je v okviru projekta MEJ-MO JIH! – Pomen ohranjenih MEJic in MOkrišč za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje biodiverzitete med 21. majem in 2. novembrom 2018 pote-kal fotografski natečaj Zgodbe mejic.

Namennatečajajebilopozarjanjenapomenmejicvkrajini,sajsotepogostoprezrtoživljenjskookolje,kissvojorazgibanostjonudizatočiščemnogimživaliminimatudipomembnoširšovlogovekosistemuterpriblaženjuvplivovpodnebnihsprememb.Komisijav sestavidr.PetraDraškovičPelc,GrišaPlaninc in JanezTarman jemed41prispelimi fotografijami izbralanagrajene fotografijenatečaja,kijepotekalvdvehsklopih:pokrajinainprebivalcimejic.AvtorjihšestihnajboljšihfotografijsoSimonKovačič(3),JanezZalaznik,MiranKrapežinAleksanderKozina.

Fotografski natečaj Zgodbe mejicBesedilo: Živa Hanc

»Cerkniško polje«, 1. mesto v sklopu pokrajina. (foto: Simon Kovačič)

»Upanje ostaja«, 3. mesto v sklopu pokrajina. (foto: Miran Krapež)

»Grmiščna okarčka«, 2. mesto v sklopu prebivalci mejic. (foto: Simon Kovačič)

»Pod vodo«, 2. mesto v sklopu pokrajina. (foto: Janez Zalaznik)

»European Mantis«, 1. mesto v sklopu prebivalci mejic. (foto: Simon Kovačič)

»Srnjak«, 3. mesto v sklopu prebivalci mejic. (foto: Aleksander Kozina)

Razstavafotografijjedokon-ca januarja 2019 na ogledv avli Biološkega središča(Večna pot 111, Ljubljana).Vabljenikogledu!Nekajpre-jetih fotografij je objavljenihševtokratniosrednjitemi.

Projekt sta finančnopodprlaEkosklad,Slovenskiokoljskijavni sklad inMinistrstvo zaokolje in prostor v okvirurazpisazasofinanciranjepro-jektov nevladnih organizacijnapodročjuvarstvaokoljainpodnebnihsprememb.

13

Osrednja tema: SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA EU – PRILOŽNOST ALI ŠKODA ZA NARAVO?

Besedilo: Nino Kirbiš in Damjan Vinko

Skupna kmetijska politika, krajše SKP ali angleško »Common agricultural po-licy (CAP)«, obstaja že od leta 1962. Oblikovana je bila, da bi ljudem omo-gočila dobro in cenovno dostopno hra-no ter da bi kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Z leti se je oblika SKP začela spreminjati, saj se je začelo proizvajati več hrane, kot se je je lahko porabilo. Zato je EU del sredstev začela preusmerjati v uveljavitev standardov varnosti hrane, okoljskih standardov in standardov dobrega počutja živali. Večja pozornost se je začela usmerjati tudi h gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju evropskega pode-želja. Zaradi pritiskov na okolje so se začela uvajati tudi plačila za blaženje negativnih vplivov kmetijstva na oko-lje in naravo. Tako je skrb za naravo in biodiverziteto danes eden od deve-tih ciljev SKP. Kljub uvedbi ukrepov za blaženje negativnih vplivov na naravo so številne raziskave potrdile, da in-tenzivno kmetijstvo še naprej uničuje biodiverziteto, onesnažuje pitno vodo, tla in zrak, hkrati pa masovno prispeva k povzročanju globalnega segrevanja. Slovenija je prvo SKP sprejela, ko se je pridružila EU. SKP se sprejema za dalj-še obdobje, aktualna traja od leta 2014 in se bo zaključila z letom 2020. Tre-nutno se aktivno pripravlja nova SKP.

Vzadnjemletusmolahkoprebiralioma-sovnemupaduptickmetijskekrajine,ka-terih številčnost v EU se je od leta 1980zmanjšalaza55%.VFrancijisoporočaliotretjinskemupaduštevilaptickmetijskekrajine v zadnjih 15 letih. Iz Nemčije soporočali o upadu letečih žuželk, katerihbiomasa se je od leta1990 zmanjšala za75%.Vzadnjemporočiluostanjuevrop-skih vrst travniških dnevnihmetuljev zaobdobje 1990–2015, o katerem smo vTrdoživu (VI/1) poročali, avtorji ugota-vljajo,dajeglavnivzrokzaupadpopula-cijtravniškihvrstdnevnihmetuljev,kiso-vpada z nadaljevanjem upada travniškihhabitatov, sprememba kmetijske krajineindabibilozavarstvodnevnihmetuljevtrebanareditivečtudivokviruSKP.Izpo-staviva lahko še primer poljskega zajca

(Lepus europaeus), številčnost kateregavEvropi je začela drastičnoupadati, karlahko pripišemo le kmetijstvu. Nemčija,Norveška, Avstrija in Švica so poljskegazajca v 90. letih prejšnjega stoletja celouvrstilenardečeseznameogroženihvrst.

Slovenija ni nobena izjema v tej zgodbi.Če se osredotočimo na ptice kmetijskekrajine, za katere imamov Sloveniji naj-točnejšepodatke,Društvozaopazovanjein proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)

ugotavlja,dasoseod leta2008do2017populacije travniških ptic zmanjšale karza 35 %. Številčnost kosca (Crex crex)na Ljubljanskem barju je v zadnjih 20letihupadla skoraj za85%,veliki škurh(Numenius arquata) je tik pred izumr-tjem.VzadnjihletihgnezdinaBarjuma-ksimalnodopetparovtevrste,razmnože-valniuspehjeskorajničeln.Pritemgrezavrste, ki večinoma živijo na zavarovanihobmočjih in območjih Natura 2000, karposrednokaže,dajeohranjanjenaravev

»Kompozicija z mejicami«, fotografija s fotonatečaja Zgodbe mejic. (foto: Janez Zalaznik)

»Človeška okupacija narave«, fotografija s fotonatečaja Zgodbe mejic. (foto: Miran Krapež)

14

Slovenijislaboinneprimernovključenovizvajanje SKP.Priprikazu stanja je trebaizpostaviti tudi to, damonitoringi za ve-čino drugih živalskih in rastlinskih vrstv Sloveniji kljub evropskim zahtevamnepotekajo. Kakšno je stanje na podeželjuv Sloveniji na primer glede dvoživk, pla-zilcev,malih sesalcev itd., zato ni znano.Obenem pa je večina vrst, za katere semonitoringizvaja,vneugodnemstanju.

Trije glavni namenidanašnje SKP sopo-legskrbizazdravo,kvalitetnoincenovnodostopno hrano ter ohranjanja pestrostiin vitalnosti evropskega kmetijstva tudipodporapri zmanjšanjuvplivovpodneb-nihspremembinohranjanjenaravnede-diščine.VEUjezafinanciranjeSKPletnoporabljenih58milijard€(dobra tretjinaproračunaEU);sredstvasonavkljubdol-goletnimspremembamSKPvečinomana-menjena subvencioniranju intenzivnegain industrijskega kmetijstva. Obenem sosredstva razdeljena zelo neenakomerno,sajvcelotniEUskorajtretjinodenarjaizSKP dobi peščica prejemnikov (enako jetudi v Sloveniji – primer v okvirju). Če-prav je del sredstev namenjen blaženjunegativnihvplivovkmetijstvanaokoljeinnaravo,rezultatikažejoravnonasprotno.NatosoopozorilitudinaEvropskemra-čunskem sodišču. SKP bi namrečmoralameddrugimfinanciratitudiimplementa-cijot.i.habitatneinptičjedirektive,kida-nesnavkljubdoločilomkomplementarne-ga financiranja sloni skoraj izključno naplečih evropskih skladov LIFE. Preraču-nanonaštevilodržavljanovEUtakovsakdržavljan za SKP letno prispeva 114 €. Ker gre torej pri SKP za javna sredstva,bi se ta morala porabljati za vse javnestoritve, kamor glede na evropske aktevsekakor spadata tudi naravovarstvo inokoljevarstvo.

KoblikovanjunaslednjeSKP,kibopričelaveljatipoletu2020,sejeEUodločilapri-stopititudizvključevanjemjavnosti.Med2.februarjemin2.majem2017sopoziva-lideležnike indrugo javnostkreševanjuspletnegavprašalnika,kibiocenilpogledjavnostinapretekloreformoin izvajanjeSKP,dabipreverilipotrebepoševečjemprilagajanjukmetijskepolitikepotrebamdržavljanom, kmetom in kmetijstvu kotgospodarskipanogi.Pri temse jeEvrop-skakomisijazavezalakupoštevanjumne-nja javnosti, pridobljenega z omenjenimvprašalnikom. Na spletni vprašalnik seje odgovarjalo tudi s podpisom peticije»Livingland«,kijemeddrugimpovezalaveč kot 600 evropskih naravovarstvenihin okoljevarstvenih organizacij. Skupajje v različnih pozivih svoj odziv oddalokar 322.916 oseb. 80% jih je podpisaloomenjenopeticijo,skaterojetakovečkot258.000evropskihdržavljanovreklo»ne«dosedanji praksi SKP in zahtevalo njenokorenito spremembo. Kljub odločnemunezadovoljstvu javnosti in široko spreje-tipeticijiosnuteknoveSKP,predstavljenjunija 2018, ni uvedel očitno potrebnihin želenih sprememb.Kot zaenkratkaže,senameravaohranjatineučinkovite sub-vencije v kmetijstvu, ki škodujejo nara-vi in okolju. Prav tako nameravajo v EUohranjati sporna neposredna plačila. Ja-sno kritiko na osnutek je oktobra istegaletapodalotudiEvropskoračunskosodi-šče.Snovalcemsoočitalipredvsem,dabimoralibitinačrti zaprihodnostSKPboljzeleni, dosledno temeljiti na rezultatihin omogočati večjo odgovornost. Zapi-sali so: »V okviru nove SKP je potrebnih več spodbud za doseganje smotrnosti in ciljev, ki so jasno povezani z izložki, rezultati in učinki. Sodišče ugotavlja, da je mnogo predlaganih možnosti na področju relevantne politike zelo podobnih veljavni

SKP. Predvsem v zvezi s tem, da bi največji delež proračuna še naprej predstavljala neposredna plačila kmetom na podlagi števila hektarjev zemlje, ki jih imajo v lasti ali jih uporabljajo. Vendar pa ta instrument po mnenju Sodišča ni primeren za reševanje številnih okoljskih težav in tudi ni najučinkovitejši način za podpiranje vzdržnih dohodkov kmetij.«

Trenutno veljavna SKP je razdeljena nadva dela (stebra). Prvi steber predsta-vlja neposredna plačila (angl. »directpayments«), ki predstavljajo predvsemdohodkovnopodporo,skateroseuravna-vaekonomskipoložajkmeta.Lastnikize-mljiščdobijopodporogledanapovršino,neodvisno od tega, koliko pridelajo. Podneposredna plačila spadajo tudi sheme,kipostavljajododatnepogoje,kidoločijovišinopodpore.Zanaravo jeposebejpo-membnashemazelenakomponenta(angl.»greening«). Drugi steber pa predstavljaprogramrazvojapodeželja(PRP),kijeze-loobseženinvsebuještevilneukrepe,odsocioekonomskih in kulturnihdo okolje-varstvenihpodpor.Državečlanicesoime-le možnost izbirati med ukrepi iz obehstebrov, njihovo izbiro in programpa sokasnejedokončnoodobrilinaevropskemsvetu,pristojnemzakmetijstvo.

V novem obdobju, po 2020, naj bi imeledržavečlanicenavoljoševečjofleksibil-nost,sajnajbioblikovalelastnenacional-nestrategijekotosrednjestrateškedoku-mente za izvajanje kmetijske politike. Adržavneusmeritvesosedosedajizkazaleškodljive za naravo. Če pogledamo Slo-venijo, smo iz obeh stebrov izbrali tisteukrepe,kiskorajnajmanjkoristijonaravi.Vokviruprvegastebra (neposrednapla-čila)jeDelovnaskupinazapripravoukre-povSKPprizelenikomponentinamenomaonemogočilaizbirokrajinskihznačilnosti(mejice, obmejki, jarki, kali itd.), varo-valnih pasov in pasov ob gozdu kot po-vršin z ekološkim pomenom. Povedano

V Italiji so iz sredstev podukrepa Naložbe v osnov-na sredstva: Neproizvodne naložbe, povezane s kmetijskookoljskimi zavezami (v okviru PRP) subvencionirali tudi izgradnjo novih mokrišč in gozdov. Tovrstnega podukrepa Slovenija ni pre-vzela, zato so bila celotna sredstva namenjena le naložbam v kmetijske dejavnosti. (mlaka v Beli krajini; foto: Damjan Vinko)

Osrednjih 9 ciljev Skupne kmetijske politike. (ilustracije: Freepik in Smashicons, http://www.flaticon.com)

ZAGOTOVITI POŠTENE DOHODKE

POVEČATI KONKURENČNOST

URAVNOTEŽITI RAZMERJA MOČI V VERIGI PRESKRBE S HRANO

UKREPATI V ZVEZI S PODNEBNIMI SPREMEMBAMI

SKRBETI ZA OKOLJE

OHRANITI KRAJINO IN BIOTSKO RAZNOVRSTNOST

PODPIRATI GENERACIJSKO POMLADITEV

IMETI DINAMIČNA PODEŽELJSKA OBMOČJA

ZAŠČITITI KAKOVOST HRANE IN ZDRAVJA

15

enostavneje: kmetom zgoraj navedenihpovršinnitrebavarovati,karpomeni,daso tepovršinevečinomapreorali, kjer jeto bilomožno. Podobne ukrepe se je iz-biralo tudi iz drugega stebra (PRP). NaMinistrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano(MKGP),kijevimenuSlovenijeizbiralo posamezne ukrepe, niso izbraliukrepa »plačila v okviru območij Natu-ra 2000 in na podlagi okvirne direktiveo vodah«. V okviru tega ukrepa bi lahkokmetje dobili letno podporo na hektarkmetijskepovršinealinahektargozdazakritjedodatnihstroškovinizpadadohod-ka, ki so posledica omejitev kmetovanjanaobmočjihNatura2000.Adado izbireni prišlo, je v resnici krivda Ministrstvaza okolje in prostor (MOP). Tamnamrečniso (pravočasno) vzpostavili varstvenihrežimov za posamezna območja Natura2000,napodlagikaterihbikmetomlahkopostavili določene omejitve in na podla-gi česar bi bilo možno izračunati izpaddohodkov zaradi posameznih omejitev.Kljub načelni naklonjenosti kmetijskegaresorjazavpeljavotovrstnegaukrepata-kokmetjenasvojihpovršinah,vključenih

v območja Natura 2000, še vedno lahkokmetujejoskorajbrezomejitev.

UkrepvokviruPRP,kigajeSlovenijauve-dla, je bil »kmetijsko-okoljska podnebnaplačila (KOPOP)«. Že po pregledu posa-meznih19ukrepovvokviruKOPOPjezadobrobitnaravepomembnihlešest.Veči-nomasenanašajo lenaprepovedkošnjeobdoločenemčasu (zaptice inmetulje),dva ukrepa pa se posvečata predvsempreprečevanju izsekavanjamejic in viso-kodebelnih sadovnjakov. Pri vseh veljajoposebne zahteve, kje se ti ukrepi lahkoizvajajoinkajjevnjihovemokviruupra-vičeno. V ločenem okvirju na naslednjistrani je priložen primer zamejice. Pre-dlaganiukrepiKOPOPsovSlovenijiveza-ni lenarastline,ptice inmetulje.Zapri-merjavosilahkoogledamoukrepeVelikeBritanije. Pri KOPOP so lastniki zemljiščlahkoizbiralimed244 različnimiukrepi!Od tega jih je bilo v prid naravovarstva24insopokrivalivserastlineinživali,kijihnajdemovkmetijskikrajini.Pomemb-na razlika je še ena, omenjeni ukrepi zadobrobitnaravesevSlovenijilahkoupo-

rabljajo zgolj na območjih Natura 2000(izjema je ukrep za visokodebelne trav-niške sadovnjake). Krivda tukaj (znova)padenaMOP inZavodzavarstvonarave(ZRSVN). Izvajanje, izbira in spremljanjeučinka ukrepov KOPOP so mogoči le napodlagi ustreznih naravovarstvenih po-datkov,kipajihpristojneinstitucijevSlo-veniji nimajo. Ukrepi KOPOP so zato prinas vezanipredvsemnaobmočjaNatura2000, za katera ima državno naravovar-stvo nekoliko več podatkov, da je MKGPdoločene ukrepe sploh lahko uvedlo. Avendar je stanje glede podatkov tudi naobmočjihNatura2000zeloslabo,očemerpričatudinaslednjičlanekvokvirutokra-tneosrednjetemeTrdoživa.Nazeloslabostanjedržavneganaravovarstvagledepo-datkov jeMOP opozorilo tudi Botaničnodruštvo Slovenije septembra 2017. Ugo-toviliso,dadržavnonaravovarstvozakar46% zavarovanih taksonov rastlin nimanikakršnega podatka, za 14% zavarova-nihtaksonovpapoenega.MOPnanjihovoskrbniodgovoril.MKGPnujnopotrebujetovrstne podatke in poznavanje stanja,daseukrepiznjihovestranisploh lahkooblikujejo. Podatke pa mora zagotovitidržavnonaravovarstvo!

Pri SKP se srečamo tudi z navzkrižnoskladnostjo (angl. »cross compliance«).Navzkrižnaskladnostjeskupekzahtev,kinacelotnemobmočjuevropskeskupnostiv prakso prinaša novo zavedanje o nuj-nosti spoštovanja evropske in državnihzakonodaj na kmetijskem in okoljskempodročju.Uvedena jebila z reformoSKPleta2003.Poenostavljeno,kmetuseznižafinančnapodpora,čenespoštujedomačein evropske zakonodaje.Absurdnost je vtem,davnavzkrižniskladnostinisozaje-tevseprepovedidomače inevropskeza-konodaje,sajsobileprepovedi,kisebodopreverjale,vnaprej izbrane.Zaslovenskonaravo bi bilo izjemno pomembno, če bisevokvirunavzkrižneskladnostispošto-valtudinpr.Zakonodivjadiinlovstvu, ki določa,dasimoralastnikkmetijskegaze-mljiščaoziroma izvajalecdelprizadevatiza ohranjanje oziroma novo osnovanjeskupin drevja in grmovja tako, da pustinajmanjenodesetinopovršinevprvotnizarasti. Pri navzkrižni skladnosti se tre-nutno gledenarave upoštevajo le prepo-vedi,kisedotikajoptic inpreprečevanjazarasti. Ali je mogoče biodiverziteto vkmetijski krajini res ohranjati le z ob-vezno minimalno enkratno obdelavo do15. oktobra tekočega leta in prepovedjomulčenja, s čimersepreprečujezarašča-nje? Ironija, ki smo je še bili deležni, je,da se je ekološkim kmetomna območjihNatura 2000 dovolilo oranje zaščitenihtravnikov – in to z argumentom, da bi

NAČRT NOVE SKP PRI NAS PRIPRAVLJAJOvokviruširšedelovneskupineinožjihdelovnihskupinnanaslednjihpodročjih:

› pametnoinodpornokmetijstvo, › varovanjeokoljainpodnebnespremembe, › razvojpodeželja, › aktivnikmet.

Ožjedelovneskupine,kisosepričelesestajatioktobra2018,jeimenovalšeministerDejanŽidan.SkupinesoodgovornezapripravostališčdozakonodajnihpredlogovnoveSKPinpripravonacionalnegaprogramaSKP,medtemkoješiršadelovnasku-pinaodgovornašezapripravonacionalnihstrateškihusmeritevrazvojakmetijstva.Zanaravovarstveneukrepe jeodgovornapredvsemskupinazavarovanjeokolja inpodnebne spremembe, a je v tej skupini lemalo predstavnikov s področja okolja.VskupinisopredstavnikiMKGP,AgencijeRepublikeSlovenijezakmetijske trge inrazvoj podeželja, Gospodarske zbornice Slovenije, Kmetijsko gozdarske zborniceSlovenije, Govedorejskega poslovnega združenja, Kmetijskega inštituta Slovenije,SindikatakmetovSlovenije,ZadružnezvezeSlovenije,Zvezeslovenskepodeželskemladine,ČebelarskezvezeSlovenijeinMOP,ZRSVNterDOPPS.Okoljeinnaravotakov grobemzastopajo le trije od14 članov skupine.Kako jemožno,da so vdelovniskupinizaokolje inpodnebnespremembevečinomapredstavnikikmetijstvainneokolja?Na MKGP so zapisali: »strateški načrt SKP pripravljamo v tesnem partnerskem sodelovanju s strokovnjaki, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, na odprt in transparenten način.«Avendar,predstavnikidelovnihskupinsobiliizbranisstraniministrainneizvoljeninatransparentennačin,kotjetonpr.storilMOPspredstavnikinevladnihorganizacij;sestankidelovnihskupinnisojavni,njihovizapisnikinisojavnoobjavljeni...

KDO SO PREJEMNIKI NAJVIŠJIH SUBVENCIJ V SLOVENIJI?

Vletu2017sobilitrijenajvečjiprejemnikipodjetja: › Panvita,d.d.:2.544.866,04€(KOPOP:1.149.322,02€), › PerutninaPtuj,d.d.:2.014.026,56€(KOPOP:723.486,87€), › KmetijskogospodarstvoLendava,d.d.:1.939.041,47€(KOPOP:1.042.577,77€).

Zelo»nenavadno«je,datrinajboljintenzivnakmetijskapodjetjavdržavidobijotudinajvečplačil(skupajskorajpolovico),kisonamenjenablaženjunegativnihokoljskihvplivovkmetijstvainohranjanjubiodiverzitete.

16

najkot ekološkikmetježedovoljprispe-valikvarstvuokolja.Onaravi innjenemohranjanjusepri temnispraševalnihče.MarsikjepoSlovenijijebilaposledicata-kšneodločitveinravnanjalokalnaizgubaogroženih kukavičevk, metuljev, ptic inostalihvrst,vezanihnatravnike,kibijihnajščitilizukrepiKOPOP.

Trenutnotorejpotekajopogajanjaoobli-kovanju nove SKP. Mednarodne organi-zacije European Environmental Bureau(EEB), BirdLife Europe, Greenpeace inWWF so pozvale evropske voditelje, najumaknejonaravi inokoljuškodljivepod-pore ter jih zamenjajo zmodeli, ki bodociljno usmerjeni in primerni izzivom21.stoletja.

Predlagaliso: › sredstvazanaravo(vsaj15milijard€letnobimoralinamenitizgoljohranja-njubiodiverzitete;vsaj50%podpore,razporejene po obeh stebrih SKP, bimoralobitivezanezanaravi inokoljuprijazneukrepe);

› nič več nepravičnih subvencij (trebajeukinitivsodružbenonesprejemljivopodporo, ki namesto stabilizacije trgaaliokoljevarstvenihukrepovstanjenaobehpodročjihdejansko le šeposlab-šuje);

› spoštovanje zakonov (v navzkrižnoskladnostjetrebazajeticelotnoevrop-sko zakonodajo na področjih okolja,naraveindobrobitiživali);

› izboljšanjeupravljanjaSKPpriobvezniizbiriukrepovdržavčlanic.

KajlahkonaredimovSloveniji?Delukre-povbimoralopripravitiMOP,voblikova-njeinizbornacionalnihukrepovbimoralebiti vključene tudinevladneorganizacijena področju ohranjanja narave. Uvestibi se morala, kot že zapisano, evropskoomogočenaplačilaNatura2000,kibibilapodprta z varstvenimi režimi teh obmo-čij.UkrepiKOPOPbisemoraliizvajatinacelotnem ozemlju Republike Slovenije(nezgoljnaobmočjihNatura2000)inbimorali zajemati vse ogrožene organizmekmetijskekrajine.Polegukrepovohranja-njahabitatovbisemoraliuvestišeukre-pi, ki vzpodbujajo obnovo habitatov. Prinavzkrižniskladnostibisemoralavcelotiupoštevatitudinacionalnazakonodaja,kiveljavkmetijskemprostoru.Predvsempajetrebapoudariti,dapotrebujemoustre-zne naravovarstvene podatke, ki bi jihtudivskladuzZakonomoohranjanjuna-rave morala zagotavljati MOP in ZRSVN.Le na podlagi kakovostnih podatkov selahko namreč pripravijo tudi kakovostninaravovarstveni predlogi, s katerimi bovprihodnostimogočeaktivnospremljatinjihovoučinkovitost in jihvprimerune-delovanjaustreznospremeniti.

Vsekakor moramo pri tem več naredititudinevladneorganizacije.Dosedajsmobilipripripraviukrepovnamrečvvečinipreslišanialipasmosamipozabili,dana-ša skrb za ohranjanje slovenske naravemočnopokrivatudikmetijskisektor.ČevkontekstupripravebodočihukrepovSKPnebomoaktivnejšiinčekpodročjuneboresnopristopilotudiMOP,bodoprihodnjiukrepiponovnislabiinbodopodpretve-zo naravovarstva spet delovali le v pridpridelovanjamonokulturžitinsoje.

PRIMER ENEGA OD ŠESTIH UKREPOV KOPOP, NAMENJENEGA OHRANJANJU NARAVE, IN SICER OHRANJANJU MEJIC

Obpričetkuizvajanjaukrepajemoralabitimejicadolga20minpritlehširokamed2in4m.Kersomejicevečinomaširšeod4m,jebilukrepvtakšniizvedbivvelikimerineuporaben.SposodobitvijoPRPodoktobra2018veljanaslednjepravilo:mejicajestrnjenatersamostojnalinijalesnevegetacijevrstdrevjaoziromagrmičevja,kijevsaj10mdolgainprikrošnjiširokaod2donajveč20m,pričemerjeznotrajvsakih10mmejicedopustnavrzel,kinesmebitivečjaod3m;dolžinemejicevčasuoperacijenidovoljenozmanjševati,mejicojetrebaobrezovatiinredčitivsakodrugoleto,redčenjemejicejetrebaizvestitako,daseneprekinezveznostnjenekrošnje.

Mejice,kisoupravičenedoukrepa,sobiledoločeneprekoortofotoposnetkov,zatolastnikizemljiščlahkoizbirajosamomedtemi.Šedodatno,subvencionirajoseleme-jice,kiležijonadesetihvnaprejdoločenihobmočjihNatura2000,zakatereimaMKGPskartiranemejiceoz.habitatnetipe.Preostalemejicezadržavnonaravovarstvotorejsplohneobstajajo.Takojetudipritemukreputrebaizpostavitiizrazitmankonara-vovarstvenihpodatkov.

ZaradinavedenegajevSlovenijitaukrepvvelikimeriuporabenlenanekajizbranihobmočjih in hkrati v takšni izvedbi ne prinaša kakovostnih rezultatov, namenjenihohranjanjunarave.Dabisekmetsamodločil,daseželivključitivizvajanjetegaukrepa,kersenanjegovizemljinahajamejica,negledenavedenjedržavneganaravovarstvaotem,panimožno.Slednjebinamrečvsajizločiločloveškonapakomanjkaskartiranihmejic,kijeraz-vidnatudinapriloženisliki.

Mejice, izbrane za ukrep »ohranjanje mejic«. Z rumeno so označene mejice, vključene v ukrep, s puščicami pa so prikazane mejice, ki verjetno zaradi človeške napake v ukrep niso vključene. Na sliki del območja Natura 2000 – Drava; to je eno izmed le desetih območij Natura 2000 v Slo-veniji, v okviru katerih je ta ukrep možen.

Srnjak. (foto: Nino Kirbiš)

17

Osrednja tema: KOLIKO SO KMETIJSKO-OKOLJSKI UKREPI ZA OHRANJANJE TRAVIŠČ V RESNICI UČINKOVITI?

Besedilo in foto: Mitja Kaligarič

Konec 20. stoletja se je v Evropi uve-ljavil izraz »high nature value (HNV) grasslands«, ki smo ga poslovenili v »naravovarstveno pomembna travi-šča« ali kar »travniki HNV«. To so vr-stno bogati travniki in pašniki (tra-višča ali travinje), ki predstavljajo habitate redkih in ogroženih rastlin in živali ter za katere je značilna visoka vrstna pestrost, največkrat povezana z nizkim ali srednjim trofičnim nivojem združbe in/ali prisotnostjo habitatnih specialistov. V Evropi so v zadnjih de-setletjih povsod v strmem upadanju. Kasneje so večji del teh travišč vključi-li v prilogo Direktive o habitatih in jih opredelili kot travniške habitatne tipe Natura 2000. Najvrednejše površine so vključili v omrežje posebnih varstve-nih območij Natura 2000, kar pa samo po sebi ni ustavilo upadanja biodiver-zitete na naravovarstveno pomembnih traviščih, njihove fragmentacije ali ce-lo izgube na lokalni ravni.

Kotodgovornadrastičnoupadanje trav-niških površin in biodiverzitete v Evro-pi je Evropska komisija v okviru Skupnekmetijske politike (SKP) uvedla ukrep t.i. kmetijsko-okoljskih plačil (KOP), ki sopomenilifinančnokompenzacijokmetom

zaizgubodohodkaalizadodatnodelopriizvajanju ukrepov, ki bi ohranjali biodi-verzitetotravišč(op.vSKP2014–2020seje ukrep preimenoval v kmetijsko-okolj-skapodnebnaplačila–KOPOP).Prvič sobili takšniukrepinapritiskeZdruženegaKraljestva inNizozemskeuvedeniže leta1985, nato pa so se postopoma razširi-li po preostalih državah članicah. Danespredstavljajo enega izmed najpomemb-nejših instrumentovohranjanjanaravevkmetijskikrajiniEvrope.Slovenijajespr-vimifinančnimispodbudami(kompenza-cijami)začelaževdevetdesetihletihprej-šnjegastoletja,sistematičnopajektemupristopilasProgramomrazvojapodeželja(PRP)vobdobju2007–2013.

VtemobdobjujeEUnamenilavečkot22milijardevrovza implementacijokmetij-sko-okoljskih ukrepov po državah člani-cah(lastnideleždržavčlanicpajetazne-sekpovečalšezačetrtino),prikrojenihzapotrebe vsake članice posebej. Ogromnavložena sredstva so v Evropi spodbudi-la vrsto raziskav, v katerih so ugotavlja-li učinkovitost ukrepov za ohranjanjebiodiverzitete.Raziskave, ki sobile izve-dene na posameznih (običajno manjših)območjih Evrope, so bile najpogostejeosredotočene na ptice in žuželke in le v

redkihprimerihna travišča.Eno takšnihraziskavsmoopravilitudiprinas.

V Sloveniji je bila med letoma 2005 in2013popodatkihEurostatavečkotpolo-vicakmetijskihzemljiščpokritastrajnimtravinjem oziroma travišči, ki vključuje-jo tudi številne vrstno bogate združbe.Zanimalo nas je, kako učinkovito kme-tijsko-okoljski ukrepi ohranjajo te nara-vovarstveno pomembne habitatne tipe.Osnova raziskave je bila magistrska na-loganaOddelku zabiologijomariborskeuniverze,kijojepodmojimmentorstvomin somentorstvom Sonje Škornik, stro-kovnjakinje za travniško fitocenologijoin ekologijo, zagovarjal Jure Čuš, daneszaposlenkot strokovnjaknaMinistrstvuza kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,kisizeloprizadevazavključitevnaravo-varstvenih vsebin v kmetijsko politiko.Pri obdelavi in analizi podatkov je imelroko čez strokovnjak za krajinsko eko-logijo in GIS Danijel Ivajnšič. Omenjenisoavtorji smo v ugledni mednarodni re-viji Land Use Policy objavili članek »Thefailure of agri-environment measures topromote and conserve grassland biodi-versity in Slovenia« (Neuspeh kmetijsko-okoljskih ukrepov za spodbujanje in ohranjanje travniške biodiverzitete v

Slika 1: Upravičene površine za vpis štirih ukrepov (A) in presečne površine med 74 območji kartiranja HT in štirimi ukrepi: ETA, HAB, MET in VTR (B). Zeleno – upravičena območja za 4 ukrepe; rdeče – presek območij kartiranih HT in upravičenih območij za 4 ukrepe; sivo – območja kartiranja HT oziroma presek z ukrepom ETA, ki je veljal za celo Slovenijo.

18

Sloveniji),vkaterempodrobnoanalizira-mo učinkovitost štirih kmetijsko-okolj-skih plačil oziroma ukrepov, izvedenihv Sloveniji v okviru PRP 2007–13. Tiukrepi so bili: ohranjanje posebnih tra-viščnih habitatov (HAB), ohranjanjetraviščnih habitatov metuljev (MET), ohranjanje ekstenzivnega travinja (ETA)in ohranjanje ptic vlažnih ekstenziv-nih travnikov na območjih Natura 2000(VTR).Ukrepisobilivglavnemzastavlje-ninaomejitvahglededatumaprvekošnjein števila košenj, obtežbe paše in vnosagnojil.Pritemjetrebapovedati,dasoobkontrolahpravilnegaizvajanjaukrepovvglavnempreverjali le datume košenj, sajjebilvnosgnojildoločenlenaravnikme-tije,nepanaravnitravniškihparcel,karzaposamezentravnikzatonepoveniče-sar.

Ker slovenski sistem kmetijsko-okoljihplačil kmetom še vedno dovoljuje vpiskateregakoliodomenjenihštirihukrepovna katerikoli travnik znotraj vnaprej do-ločenega območja, ki je v Registru kme-tijskihgospodarstevopredeljenkottrajnitravnikvečkotpetzaporednih let,nedabibilaparcelaopredeljenakotnaravovar-stvenopomemben travnik, smopostavilihipotezo,da je ledelukrepov tarčnoza-del površine, ki jih je vredno ohranjatiiz naravovarstvenih vzgibov. Z drugimibesedami,naravovarstvenociljaniukrepiso bili izvedeni in plačani na površinahbrez predhodnegamonitoringa (npr. do-ločitvehabitatnega tipa, vrstnepestrostialiprisotnosti indikatorskihvrst) intudibrezkončnegamonitoringa,kibipreveril,ali jebil zukrepomdoseženkakršenkolicilj. Želeli smo odgovoriti na vprašanje,kolikšen je delež prekrivanja med nara-vovarstveno pomembnimi travišči in šti-

rimiukrepiali,natančneje,kolikšendeležnaravovarstveno pomembnih travišč je»ostal zunaj« ukrepov in kolikšen deležjebil»pokrit«zukrepinatraviščih,kini-majo nobene naravovarstvene vrednosti.Zanimalanas je tudipovprečnapovršinatravišč v ukrepih in tistih z naravovar-stvenovrednostjo.

Kakosmodoločiliobmočjeraziskave?Toje povezano z opredelitvijo naravovar-stvenopomembnihtravišč,kismojosin-tetičnopovzeliizbazepodatkovokartira-njunegozdnihhabitatnihtipovvSloveniji.Kartiranjejebilo(dopresečnegadatumaraziskave)izvedenona74območjihinsev28%prekrivazomrežjemNatura2000vSlovenijiterhkratipredstavlja16%slo-venskega ozemlja. Če vzamemo v zakup,dasobila izbranaobmočjaosredotočenana negozdno (kmetijsko) krajino, ki sev veliki meri prekriva z območji Natura

Redna košnja vzpodbuja razvoj zeli, predvsem enoletnic; zadržuje sukcesijo; omogoča stabilnost združbe na dolgi rok in podpira vrstno pestrost. Na fotografiji je desni del travnika ostal nepokošen.

Slika 2: A – Kvadranti, v katerih je presek med območji kartiranja HT in ukrepi KOP: tortni diagrami prikazujejo delež vpisanega ukrepa ETA (rdeče) glede na površino travnikov HNV (zeleno). B – Tortni diagrami po kvadrantih, v katerih je bil vpisan ukrep ETA – razmerje med travniki HNV, vpisanimi v ukrep ETA (rdeče), in tistimi, ki niso travniki HNV, a so bili vpisani v ukrep ETA (modro).

Zmerno suh travnik po prvi košnji: bojazen, da je po košnji »vsega konec«, je pogosto pretirana. Prva košnja je povsem odvisna od regije, nadmorske višine in lege ter variira tudi glede na vremenske razmere. Razpeta je vsaj med sredino maja in koncem junija.

19

2000, lahkohitro ugotovimo,da jebilovkartiranjezajetihzelovelikotraviščinpri-bližnotretjinacelotnekmetijske(kultur-ne)krajinevSloveniji, saj jeokrog60% Slovenije pod gozdom, velik delež papredstavljajo tudi površine nad gozdnomejo,urbanain industrijskaobmočjaterinfrastruktura. Druga baza podatkov jebilaprostorskabazavpisanihštirihukre-pov,pravtakonanivojupoligonov(GERK--ov).UkrepETAsejeizvajalpoceliSlove-niji, ukrepHABna ekološkopomembnihobmočjih,ukrepaMETinVTRpanaožjedefiniranihobmočjih,predvsemnavaro-vanih območjih. Upravičene površine zaštiriukrepeinpresečnepovršineskarti-ranimiobmočjipredstavljaslika 1.

Kako smo določili naravovarstveno po-membnatraviščaoz.travnikeHNV?Venoskupinosmozdružilivsatravišča,kartira-nakot »habitatni tipiNatura2000« (do-datno še nekaj nacionalno pomembnihhabitatnihtipov)vugodnemvarstvenemstanju (koda »1«). V drugo skupino smozdružili habitatni tip 6510Natura 2000,kijeopredeljenkotmezotrofnidoevtrof-nitravnikioziromavisokopahovkovjeinsorodnezdružbeizzvezeArrhenatherion (koda»2«).TojevSlovenijiševednopre-vladujočaoblika travnika,ki imasrednjedozmernovisokovrstnopestrost.V tre-tjoskupinopasmozdružilit.i.»križance«habitatnihtipovzdrugimi,netraviščnimihabitatnimi tipi, ki pomenijo večinomaneugoden status – zaraščanje, ruderali-zacijo, prehod na boljmokra ali bolj ka-mnitarastišča.Vobjavljenemčlankusmonaravovarstvenopomemba traviščadefi-nirali kot vse tri skupine skupaj z vsemikombinacijamimednjimi.

Rezultati so pokazali, da naravovarstve-no pomembna travišča kumulativno vvseh74raziskovanihobmočjihpokrivajo67.328ha,površina,zajetavenegaodšti-rihukrepov,pajebilale1.776haali3%.1.256ha jebilozajetihvenegaodštirihukrepovnaneciljnihpovršinah(traviščih,ki niso bila opredeljena kot naravovar-stvenopomembna travišča), kar je slabapolovica (41 %) »vpisanih« (»zagerka-nih«)travišč.

Rezultate sicer najlepše povzema in ilu-strira ukrep ETA (ohranjanje ekstenziv-negatravinja),kisejeizvajalpocelotnemozemljuSlovenije.Njegovouspešnostpri-kazujeslika 2.NalevemzemljeviduSlove-nije, razdeljenemnakvadrante, so tortnidiagrami, ki za vsak kvadrant, ki sodi vraziskovanaobmočja,prikazujedeležvpi-sanih ukrepov ETA na naravovarstvenopomembnih travnikih po kvadrantih, kiskupajdosegale3%.Desnizemljevidpri-kazujetortnediagramepokvadratihrazi-skovanihobmočijtravišča,kisobilavklju-čenavukrepETA, insicerrazmerjemednaravovarstvenopomembnimi(1.511ha) in tistimi, ki to niso bila (1.046 ha). Kotpokažeslika,obstajajoznatnerazlikev tem razmerju med različnimi območjiSlovenije.

ZaukrepHABsobilaupravičenat.i.eko-loškopomembnaobmočja (EPO),vendarjebilukrepvpisanlena61hanaravovar-stveno pomembnih travišč, 4.670 ha (ali99%površine)jeostalo»neizkoriščene«,52ha(ali slabapolovicavseh)pa jebilovpisanihnaneciljnihtraviščih(tistihbreznaravovarstvenevrednosti).

UkrepaMETinVTRstaciljalalenamajh-ne izbrane površine, rezultati pa so bilipodobni. Natančne številke so razvidnetudi izPreglednice. Raziskava je pokaza-la tudi, da je povprečna velikost naravo-varstveno pomembnih travišč bistvenomanjša(0,4ha),kotjebilapovprečnave-likostpovršinvukrepih(0,6ha),zakate-rejeveljalavstopnameja0,1ha.

Ali se je sistem plačil za ohranjanjebiodiverzitetetraviščv tekočemobdobju2014–2020 spremenil? Sistem ukrepovKOPOPsejesicerspremenilnabolje,sajje financiranih bistveno več površin, po-leg tega pa je zadevnim ukrepom name-njenega več denarja. Vendar je verjetnotudi neciljnih površin zato več: bistvenaznačilnost slovenskega sistema, to jeod-sotnost začetnega in končnega monito-ringa,kibiomogočalakontrolouspešno-sti ukrepa, je še vedno njegova največjapomanjkljivost. S podobno poraznimiučinki kmetijsko-okoljskih ukrepov sosesoočili tudiponekoddrugjevdržavahčlanicah, zato se je v zadnjem letu uve-ljavilo striktno »rezultatsko usmerjeno«(»result-oriented«) oblikovanje ukrepovzaohranjanjebiodiverzitetenatraviščih,pričemersamatehnologijaukrepovnita-kopomembnakotrezultat:ohranjenoaliizboljšanougodnostanjetravišča.

Doleta2020lahkotorejvnaravovarstve-ne ukrepe za travnike vstopajo kakršni-koli, tudi pred nekaj leti komaj zasajeni,intenzivni travniki…Kontrola je bolj alimanj osredotočena le na datum košnje.Najsidovolimprimerjavo:tojepribližnotako, kot če bi zdravnik predpisal zdra-vila ali operacijo, pa ne bi ugotavljal, alijepacientsplohbolan,nakoncupanebi

Najbolj so ogroženi suhi travniki in nižinski travniki na dnu dolin ali ravnic (na sliki). Ogrožata jih predvsem preoravanje in intenzifikacija. Ostanki ekstenzivnih površin nemalokrat ostajajo fragmentirani in nepove-zani, kar najbolj občutijo žuželke, najmanj pa dolgoživeče trajnice in rastline, ki se razmnožujejo pretežno vegetativno.

Zmerno suh travnik po prvi košnji: bojazen, da je po košnji »vsega konec«, je pogosto pretirana. Prva košnja je povsem odvisna od regije, nadmorske višine in lege ter variira tudi glede na vremenske razmere. Razpeta je vsaj med sredino maja in koncem junija.

20

vedel niti, ali se je pozdravil ali mordaumrl.Takonitrebaposebejpoudarjati,daje potreben občuten premik od »usmer-jenosti na ukrepe« (»measure-orientedapproach«) k rezultatski usmerjenosti,ki jo lahko uveljavimo le s predhodnimdefiniranjem upravičenih travnikov, zakatere je sploh smiselno, da vstopijo vukrep, začetnim monitoringom in konč-nimmonitoringom.Vprincipuvsaktrav-niški habitatni tip zahteva svoj upravlja-vskirežim(košnje,morebitnegagnojenja,obtežbe paše), vendar se da stvar zelopoenostaviti: če travnik na začetku pre-poznamokotvrstnobogat in jehabitatvugodnemvarstvenemstanju,nipotrebnihveliko»kontrol«,kmetujetrebapovedatile: »Šenaprejdelaj tako, kot sido sedaj,inzato,dasinebošolajšaltrudaalivišaldonosnosti,bošdobilfinančnonagrado!«Trebabibilosevedatudiznižativstopnomejnopovršinoparceleinplačilodoločititako, da ne bi bilo linearno glede na ve-likostparcele.Takobiohraniliprav tistetravnike, na katerih je diverziteta najve-čja,sajsotipravilomamanjšiinoddaljeniter se jih ne »izplača« intenzivirati, sub-vencijapabistemzadelasvojciljprav»vsredino«.

Nekajbesedjetrebazapisatitudiodatumihkošnje, ki so bili od začetka ukrepov KOPvsrediščukotodločilnizaohranjanjeugo-dnegastanjatravnikovHNVinsozameglje-valitakobistvoukrepovkottudivsenjihoveostalepomanjkljivosti.OdzačetkasubvencijKOP v letu 2007naprej so se datumi »ne-varno«pomikalinavednokasnejšičasvsevpoznopoletje…Upoštevalesosepačdobro-namerne želje po ohranjanju posameznihvrstmetuljevinptičev.Tovrstniukrepipo-znekošnjesobilinamenjeni,dasespoznokošnjonepokosiptičjihgnezdindagoseni-cammetuljevostanedovolj časaza razvoj.Poznam naravovarstveno ozaveščenegapridelovalcakrme,ki je rekel: »Kar jepre-več, jepreveč–senapanemoremkositi!«Izstopiljeizukrepa,sajjebildatumkošnjevtistem(sušnem!)letuobčutnoprepozen–prepozen tudi, da bi ohranjali travno rušokottako.Travnarušanamrečnileživ»sub-strat«zapticeinmetulje,temvečjezdružbarastlinvkrhkemravnovesjumedokoljskimidejavniki, naravno sukcesijo in upravlja-vskimiukrepi.Včasihsezgodi,dalahkopre-tiranaosredotočenostnaenoživalskovrstotravnikposlabšanadolgirok,sajseporušipestra sestava ruše, ki ima svojo sezonskodinamiko,vzdrževanotudizrednokošnjoinpravočasnoodstranitvijofitomase.

Kako torej naprej? Če je kritika name-njena zgolj sama sebi ali celo kazanju sprstom, potem je ne odobravam in se stem ne identificiram. Edini namen našekritike neustreznih kmetijsko-okoljskihukrepovjeprizadevanjezanjihovoizbolj-šanje.KosembilpovabljenvKomisijozatravništvo na Ministrstvu za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano, je bila tam zelodobrosprejetamoja idejaonovemukre-pu za ohranjanje biodiverzitete, ki smojo imenovali »pisan travnik«. Veljal najbi na vsem ozemlju Slovenije, tudi izvenobmočijNatura2000inEPO,inbifinanč-nospodbujalvzdrževanjevrstnobogatihtravnikov ali pašnikov. Zamislili smo siga zelo enostavno: za vsak vrstno bogattravniškihabitatnitipnaobmočjuSlove-nijeboobstajalseznamnajboljznačilnihinenostavnoprepoznavnihindikatorskihrastlinskihvrst;kmet,kiboprepoznalin»odkljukal«vsajpetindikatorskihrastlins seznama, bo lahko pristopil k ukrepu.Kmet mora ohranjati ustrezno rabo, kardokazujezvmesnimiinkončnimmonito-ringom,kjer»kontrolor«,ki jelahkotudikmet sam, pregleda, ali so »odkljukane«vrstešeprisotnenatravnikuinalijetudinjihova številčnost stabilna. Takšna kon-trola ne zahteva spremljanja datumovkošnje, kilogramov dušika, intenzivnostipaše…Ukrepbomododelali v več razli-čicah,enapredvidevatudiobiskbotanikapo vpisanem ukrepu, ki bo pregledal aligrezatravnikHNVinalisorezultatido-seženi.Upamo,daboukrepzaživelvna-slednjemprogramskemobdobjuSKP.

Seveda bo treba v naslednjem obdobjurazmisliti še o številnih drugih aspektihohranjanja travnikov HNV, med drugimtudi npr. o ustrezni višini subvencij, dakmetjenebodovečmotiviranizapreora-vanje ali opuščanje travnikov, temveč zanjihovoohranjanje;opriporočeniupora-bi strižnih kosilnic; o tem, da je zahtevapo puščanju nepokošenih pasov na tra-višču smiselna zgolj tam, kjer se krajinanezaraščainpodobno.Vpreteklostisejezgodilanapaka,dapriuvedbikmetijsko--okoljskihukrepovbiološkastrokaniso-delovala oziroma je bila premalo slišanainupoštevana.Velikavečinaneposrednihplačil vkmetijstvuninaraviprineslaničdobrega,sajješlavsmeriintenzifikacije,komasacij, hidromelioracij, zmanjševa-nja zelene infrastrukture, kot so mejice,lesna pobrežna zarast in podobno. Zatosi moramo prizadevati, da tisti skromniodstotek ali nekaj več z naslova SKP, kije namenjen ohranjanju biodiverzitete, vresnicisleditemuciljuingatudidoseže.Ohranjanjebiodiverzitete jenašaskupnaskrbinodgovornost.

Preglednica: Štiri kmetijsko-okoljska plačila oziroma ukrepi in površine v Sloveniji v okviru PRP 2007–2013.

AEM ETA HAB MET VTR

Skupna upravičena površina (ha) 2.027.300 124.100 91.316 7.319

Raziskovana površina 74 območij (ha) 325.998 27.972 71.753 5.093

Raziskovana površina 74 območij v % 16 23 79 70

Površina HNV travnikov (ha) 48.860 4.670 11.369 2.429

V ukrepe vpisana površina HNV travnikov (ha) 1.511 61 173 31

V ukrepe vpisana površina izven HNV travnikov (ha) 1.046 52 122 36

Razmerje HNV/izven HNV 1:0,69 1:0,85 1:0,71 1:1,16

Kraški travnik.

21

S koncem poletja je na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) zapihal nov, drugačen veter. Minister Jure Leben je že v nekaj mesecih po nastopu manda-ta nakazal na drugačno, po njegovih besedah drzno okoljsko in prostorsko politiko ter zbudil pozornost javnosti s trditvijo, da svoj mandat jemlje resno in da lahko pričakujemo korenite spre-membe. Je tudi eden od ministrov, ki je ob imenovanju v ospredje postavil so-delovanje z nevladnimi organizacijami (NVO). Nekaj mesecev za tem je usta-novil Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO.

Zaizvedbopostopkaimenovanjapredstav-nikov NVO je minister pooblastil Centerza informiranje, sodelovanje in razvoj ne-vladnih organizacij – CNVOS, a je imel takljub dolgoletnim izkušnjam s tovrstnimipostopkikarnekajtežav.Meddrugim,kervnaprej določena predstavniška področjaniso bila enakomerno široka in ker medNVOne živijo tako ločena, donekaj neza-dovoljstvapajezaradineštetorazličnihra-zlogovprihajalotudiizvrstNVO.Vendarleseje57NVOprijavilozavolivcevpostopkuizboradesetihodprispelih34kandidatur.

Med področji, ki jih neposredno pokrivaTrdoživ, sva se za predstavnika za po-dročjebiotske raznovrstnostipotegovalaTomaž Jančar (predlagatelj Društvo zaopazovanje inproučevanjepticSlovenije–DOPPS) in avtor besedila (predlagateljSlovenskoodonatološkodruštvo), zapo-dročje zavarovanih območij pa poleg iz-voljenepredstavnice (predlagatelj ZavodSymbiosis)šeNatašaŠalaja(predlagateljDOPPS).Zapodročjebiodiverzitetejevo-lilo20NVO,zazavarovanaobmočjapa11(rezultata15:5in6:5).Sicerpasmoime-le NVO z naših področij kandidate še zadvedrugimesti.Predvolitvamiso16.no-vembra2018potekalejavnepredstavitvekandidatovzmožnostjodogovoraoizbo-rukandidatabrezvolitev.Večinformacijopostopkuizbora jeobjavljenihnaspletnistraniCNVOS.

Predstavniki NVO za posamezna podro-čja v svetu smo po opravljenih volitvahpolegavtorjabesedila (zapodročjebiot-ske raznovrstnosti) postali še Jana Kus Veenvliet (zavarovana območja), Mihael Jožef Toman(varstvookolja;predlagateljSlovenskodruštvozazaščitovoda),Senka Šifkovič Vrbica (pravno-sistemska vpra-

Novo poglavje (so)delovanja MOPBesedilo: Damjan Vinko

šanja;predl.Pravno-informacijski centernevladnihorganizacij),Gaja Brecelj(pod-pornookoljezaNVO;predl.Umanotera),Barbara Kvac (podnebne spremembe;predl. Focus), Marko Peterlin (urejanjeprostora; predl. Inštitut za politike pro-stora),Tomaž Banovec (stanovanja; pre-dl.ZvezadruštevupokojencevSlovenije),Lenka Kavčič (graditev; predl. Zavod zaprostorsko inovativnost) in Lenka Puh (krožno gospodarstvo; predl. Zavod zarazvojokoljuprijazneuporabe).PolovicaizvoljenihčlanovjemeddrugimaktivnihtudivmrežiPlanB.

5.decembra2018 jepotekalaustanovnaseja sveta, v katerem poleg predstavni-kov NVO sodeluje tudi Gregor Plantarič,predstavnik MOP za sodelovanje z NVO.Takojposeji je sledil šepogovorspred-stavnikimedijev.Minister jenaustanov-ni seji poudaril, da smoNVOpomembentvorenpartnerpri snovanju rešitev, zatojepomembno,dasmovdelovneproceseMOP vključene že ob sprejemanju ukre-pov.PredstavnikiNVOsmoizpostavili,daje tovrstno sodelovanje nujno in potreb-no. Srečanja novoustanovljenega organanajbipotekalanapribližnomesečnirav-ni. Zapisniki sej bodo javni. O delovanjusvetabomporočaltudiprekospletnelisteNatura.si (https://groups.io/g/naturasi),

vaši komentarji inpredlogipa sodobro-došli. Naslednja seja naj bi potekala 16.januarja2019.

Zaenkrat imamopredsebojbesede–najpostanejodejanja!

Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. V zadnjih letih so bile NVO pogosto obravnavane kot »nebodigatreba«, je po ustanovni seji medijem spo-ročil minister. D. Vinko jim je pripomnil, da je bilo celotno področje ohranjanja narave najmanj od vstopa Slovenije v EU politično povsem pozabljeno. (foto: Tanja Poličnik)

Svet ministra za okolje in prostor zasodelovanje z NVO je sestavljen izpredstavnikaMOPindesetihpredstav-nikovNVO, odgovornih za posameznapodročja:

› pravno-sistemskavprašanjaspodro-čjaokolja,naraveinprostora

› podporno okolje za NVO s področjaokoljainprostora

› varstvookolja › podnebnespremembe › biotskaraznovrstnost › zavarovanaobmočja › urejanjeprostora › graditev › stanovanja › krožnogospodarstvo.

22

Zaradi njegove redkosti ima le izje-moma kdo srečo, da nemški strojevec (Myricaria germanica) še vidi v naravi. Bolj verjetno je, da ste se srečali s katero od njegovih sorodnic iz družine tamari-ševk (Tamaricaceae), ki so priljubljene okrasne rastline vrtov. Nemški strojevec je kot prizadeta vrsta uvrščen na Rdeči seznam praprotnic in semenk Slovenije. Število njegovih rastišč se je v zadnjih desetletjih zmanjšalo na kritično sto-pnjo. Ogrožen je predvsem zaradi izgi-njanja primernih rastišč, ki so uvrščena tudi na Prilogo I Direktive o habitatih (habitatnih tip: »alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojev-cem (Myricaria germanica) vzdolž nji-hovih bregov«), za katere je bilo treba opredeliti območja Natura 2000.

Bregovirekinprodiščasostalnopodvrže-nisilovitemupreoblikovanju.Rekanajboljprestavlja prod v času visokih pretokov.Obstoječa prodišča delno zasuje, delnoodnesealikarvcelotiprestavi.Zatolahkotako območje poseljujejo le pionirske vr-ste,kisoprilagojenenanestabilnerazme-re.Kljubbližinivodejezavisokaprodiščazdebeliminanosiprodaznačilnapogostasuša.Občasno jeobmočjesicerpoplavlje-no, vendar voda hitro odteče, kapilarnidvigvodepajemoženledovišine1m.Vnovonastalemprodišču je tudimalohra-nil.Zaradihladnegatokazrakavzdolžrekje območjeprodiščhladnejše kot okolica.Kadar prod zasujejo fini sedimenti in or-ganskimaterial,postaneprodiščeprimer-no za naselitev rastlin. Pionirske rastlineščitijo prodišče pred erozijo in stabilizi-rajo rastišče ter povečajo sposobnost za-drževanja vode. Ob nekajletni odsotnostiekstremnihpretokovse takoprodiščaza-rastejo,sčimerjetudimobilizacijaprodazapremikanjetežja.

Nemškistrojevecjelistopadengrm,kizra-stedo2mvisoko.Njegovhabitat sopro-dišča montanskih in subalpinskih rek, aganajdemotudiobpotokih.Ustrezajomusvetleinsončnelege.VEvropijerazširjenobvznožjuAlp,Karpatov,Pirenejev innaBalkanu,širšepanaBližnjemvzhoduinvosrednjiAziji.Kotvrsta,kiuspevanapro-

Nemški strojevec – nekoč značilna rastlina naših

prodišč danes raste le še ob SočiBesedilo in foto: Teja Bizjak Govedič in Marijan Govedič

diščih, je dobro prilagojen na ekstremnerazmere,kotsosušenaenistraniinpopla-venadrugi.Njegovevejesozeloelastične,podobno kot pri vrbah, tako da se lahkopo koncu poplav spet postavijo pokonci.Hkrati ima tudi sposobnost hitre regene-racije.Črpanjevodemuomogočaglobokosegajočkoreninskisistem,kiobenempre-prečuje, dabi poplave rastlinoodnesle. Zmajhnimi listi zmanjšuje prekomerno iz-hlapevanjevode.Razmnožujesevegetativ-noalispolnokotžužkocvetka.Gledenato,darastlinepogostorastejoposamič,niiz-ključena samooprašitev. Semena sodrob-na in dlakava, kratko obstojna, razširjajopasezvetrominvodo,zaradičesarlahkohitro kolonizirajo novo nastala prodišča,čeleimajonavoljoprimerensubstrat.Ve-terjihlahkozanesetudinazelodolgeraz-

daljeintakoomogočakolonizacijogorvo-dnihprodišč.Semenakalijolenavlažnemmivkastemsubstratu,kijepogostnanižjihdelihprodišč.

V Sloveniji je bil nemški strojevec ne-koč razširjen na prodiščih vzdolž celotneDrave in Soče, naprodiščihSaveDolinke,SaveodLjubljanedoLitije, Savinjev sre-dnjemtokuinMurepriLendavi.Prodiščasovečinomaizginila;česošeprisotna,panemškega strojevca tam več ni. Prodiščaob Savi pri Ljubljani so izginila že zdav-naj. Prav takoninovejšihpodatkovopo-javljanju nemškega strojevca vzdolž Savi-nje. Tam je večina prodišč izginila, ostalasolešepriRečicipriSavinji.PriSrediščuobDravi jebilnemški strojevecnazadnjeopažen pred 25 leti. Tam sva ga neuspe-šno iskala, saj je nekdanje rastišče v ce-loti prerasel gozd. Pred15 leti so sestojenemškegastrojevcaponovnonašliobrekiSoči.Takosvasetudimidvanamenilatampoiskati ta izjemno redek grm. Čeprav sestrugaSočeneprestanoprestavlja,namajenaenemodprodiščpriBovcuuspelonajtitakostarekottudimladegrme.Trijevečjiplodečivečletnigrmisoseskrivalivsesto-juskupajssivojelšo,vrbovjem,brinominborom.Gledenanaravnosukcesijojihbo-doostalelesnerastlinesčasomazasenčileinbodopropadli.Trimladežeplodečegr-mičkepasvaskupajsšaši,ločjeminježkinašlavdepresijisfinimpeskom.

V zadnjem stoletju zaradi degradacije,izgube ali fragmentacije habitata upadaštevilčnost mnogih vrst, ki so specializi-rane na razmere obrežnega življenjskegaokolja. Rekam smo popolnoma odvzelinaravno dinamiko in onemogočili premi-kanje rečnegamateriala. Vendar problemniso le večji jezovi. Večino rek smo zožiliin skrajšali z izravnanjem meandrov, obnjih zgradili ceste, poplavno ravnico panamenilikmetijstvualipozidavi.Dabipo-zidaneinkmetijskepovršinezaščitilipredpoplavami,sočasnoutrjujemobrežinerek.Na majhnih strmih pritokih smo zgradiliprodne zadrževalnike. Ker smo uspešnozaustavilidotokprodainpreprečilibočnoerozijo, sedaj gradimopragove inmanjšejezove, da preprečimo talno erozijo oz.

0 10 20 km

nemški strojevec≤ 2000> 2000

CKFF, 2018

Mladi že plodeči grmiček nemškega strojevca.

Razširjenost nemškega strojevca. (zemljevid: CKFF)

23

poglabljanje strug. Jez zahidroelektrarnoje na koncu le najbolj očitna in pogostokončnaspremembareke.

Takoobrekahnovaprodiščanenastajajoveč,starapasezaraščajoz lesnimivrsta-mi.Obalpskihrekahpionirskevrsteizpo-driva vegetacija, ki je bolj značilna za ni-žinskereke.Boljkompetitivnezdružbevrbzačnejotakoizpodrivatinemškistrojevec.Pojavljati so se začele vrste, značilne zaruderalnarastišča,dodatenproblempasotudiinvazivnetujerodnevrste.VSlovenijijetakodanesobmočjenemškegastrojevcazvsaj100kmdolgegaobrečnegapasuskr-čenonakratekodsekrekeSočepriBovcu.RastiščenemškegastrojevcajedelnaravnevrednoteČezsoča–prodišča inhkratidelobmočjaNatura2000JulijskeAlpe,kjerjekvalifikacijski habitatni tip »alpske rekeinlesnatavegetacijazvrbamiinnemškimstrojevcem (Myricaria germanica) vzdolžnjihovih bregov«. Članice EU so zavezanekohranjanjutegahabitatnegatipa.Čepravje območje Soče odBovca do Tolmina naturističnih razglednicah videti, kot da jepovsem prepuščeno naravnim procesom,tošezdalečnires.Tudinatemodsekusenamrečrekapočasipoglablja inševednosedogajajovodnogospodarskiposegi,kotsobočneutrditve in odvzemiproda. Pro-dišča pri Čezsoči so še vedno pod dovoljvelikim naravnim vplivom reke Soče, kipreoblikuje površje in ustvarja primerenhabitat za nemški strojevec, vendar je levprašanje časa, kako dolgo se bo takšnostanjeohranilo.Gledena to,da jenemškistrojevec pri nas zelo redka in ogroženavrsta, bi morali poleg obstoječih rastiščvarovatitudičimobsežnejšaobmočjanje-govega potencialnega habitata. Trenutnaodsotnost nemškega strojevca na nekem

prodiščutakošenebismelapomenitize-lenelučizaposegevanj.

Stanje nemškega strojevca ni pri nas ničboljše kot v drugih evropskih državah.SkorajpopolnomajeizginiltudiizNemči-je,Avstrije,Albanije,BolgarijeinHrvaške,medtem ko so najbolj ohranjena rastiščav Italiji in Franciji. V več evropskih drža-vahsoseodvijaliinsešeodvijajoprojektiponovnenaselitve.Trenutnoseedentakihodvija tudiobDravipriVaraždinunaHr-vaškem. Če uspe njim, bi bilo vredno po-skusiti tudiprinasobDravinizvodnoodizlivaDravinjeinobSavinjipriGrušovljah,kjersoprodiščašeohranjena.Nikakorpane sme biti cilj zgolj ohranjanje vrste, neda bi varovali njen celoten habitat, saj zvarstvomhabitatanemškegastrojevcava-rujemotudihabitatdrugihrastlinskih(inživalskih)vrst.Neželimo,dabi senamv

prihodnje zgodilo podobno kot z ogrože-nim rakitovcem (Hippophae rhamnoides),ki je bil nekoč prav tako razširjen na vi-sokih prodiščih vzdolž Drave, danes papri Dupleku varujemo le še nekaj rastlinna kupu gramoza. Ohranjanje teh vrst inbiotske pestrosti naših prodišč je v naj-večjimeripogojenozohranitvijonaravnerečnedinamike.

Pred 150 leti je nemški strojevec rasel tudi na prodiščih ob Savi pri Ljubljani, kjer pa danes niti prodišč ni več. Levo izsek iz slike Marka Pernharta (okoli leta 1880–1890), desno fotografija istega odseka danes.

Sestoji vrb sčasoma zasenčijo in prerastejo nemški strojevec.

24

Griša Planinc (1972) je ime Kačofona, ki ga vodi od leta 2007. Je tudi biolog, herpetolog, naravovarstvenik, grafični oblikovalec in fotograf. Znan je kot iz-redno preudarna in mirna oseba, kar je karseda dobra lastnost, če se člo-vek ukvarja s kačami. Pravi, da so ga narava in tudi plazilci zanimali že od nekdaj, in verjetno je tudi to začrtalo njegovo pot v smeri študija. Za študij biologije se je odločil šele ob koncu srednje šole, saj je bila biologija poleg matematike njegov najljubši predmet. Pravi, da v tistih časih ni toliko razmi-šljal, kako bo kasneje z zaposljivostjo. Ob tem nostalgično doda, da se mu zdi, da je takrat država malo več dala na znanost in stroko. Glede na današnje stanje res ni moglo biti slabše. Vsemu temu navkljub se naša izobrazba in naš dejanski poklic ali delovno mesto veli-kokrat ne ujemata. Tako je tudi pri Gri-ši, ki se je zaposlil kot tehnični urednik v časopisni hiši, kjer dela še danes. Ne samo v prostem času, ampak tudi med službo, pa pogosto zazvoni Kačofon, na katerega se Griša redno javlja oziroma čimprej vrne klic.

Kdaj si se začel zanimati za kače in pla-zilce nasploh? Znaravosemsibilblizuodnekdaj,včasuštudijapa semi je zdelo smiselno,da senekolikopoglobimvenoodskupin,kininajbolje raziskana. Plazilci v tistem časupri nas niso bili ravno popularni. So respestradruščinaintežkobirekel,dasemijekateraskupinaboljprikupila.Pravvsa-kaimasvojeizjemne»pogruntavščine«inševelikoselahkonaučimoodnjih.

Poznava se že 14 let. Spoznala sva se, ko sem se kot študentka 4. letnika biologije udeležila RTŠB Dekani 2004, kjer sta skupaj z Vesno Cafuta vodila skupino za plazilce. Od vaju sem se ta-krat naučila skoraj vse o plazilcih Slo-venije. Nam, udeležencem, sta podala res ogromno znanja in terenskih ve-ščin. Ne poznam pa te le kot mentorja in tistega, ki se javlja na Kačofon, am-pak tudi kot predsednika Herpetolo-škega društva – Societas herpetologica slovenica, kar si bil med letoma 2002 in 2010. Kdaj si se včlanil v društvo in katere funkcije si opravljal?K društvu sem pristopil kmalu po usta-novitvi in sodeloval pri pripravi spletne

Intervju: GRIŠA PLANINCPogovarjala se je Anamarija Žagar

straniindruštvenegabiltenaTemporaria.Nekaj časa sem spoznaval dvoživke, kajkmalupa sem sebolj posvetil plazilcem.Pomembno semi je zdelo, da svoje zna-nje in izkušnje posredujem tudi drugimnadobudnežemindaherpetologijonare-dimo prepoznavnejšo v slovenskempro-storu.Nevemvečnatanko,kolikoletsempredsedovaldruštvu, vem le, da se je ži-vljenjetakozasukalo,dasemimelizleta

vletomanjčasa,dabiseposvečaldruštvuinstroki,zatomijeodleglo,kosempred-sedovanjelahkopredalnaprej.

Ali se ti zdijo biološka društva po-membna? Kakšna je po tvojem mnenju njihova vloga v naši družbi?Društvasemivsekakorzdijopomembna,sajnatanačinposameznikispodobnimizanimanjiinnazorilažjeudejanjajosvojevizije.Sejepatrebazavedati,dadruštvosčlanstvom,kinepredstavljanititisočinkepopulacije,navadnonemorepravvelikospremeniti, kompromisi pa so v večiniprimerovpovsemnesprejemljivi.

Danes si aktiven član herpetološkega društva, saj prostovoljno odgovarjaš na Kačofon, neredko pa te tudi poba-ramo za kakšno dobro fotografijo pla-zilcev in nasvet ter pomoč pri obliko-vanju. Kako svojo vlogo v društvu vidiš danes in v prihodnje?Tudizavbodočeničnekaže,dabisilah-kozadruštvenedejavnostiprivoščilpravvelikočasa.Svojedelovanjesempravzatoomejil zgoljnaKačofon,me jepa tudi tažezdavnajprerasel.

Vrsto let si bil mentor mladim, pred-vsem na različnih mladinskih in štu-dentskih taborih. Od kod želja po izo-braževanju mladih?

Zelo pogosti subjekti Grišinih fotografij so plazilci, vendar ga pritegnejo tako različni motivi iz narave kakor tudi ljudje in objekti. (foto: Vesna Cafuta)

Klici na telefonsko linijo Kačofon so pogosti. V se-zoni so lahko celo tako pogosti, da jih mora Griša včasih prevzemati tudi med intervencijo. (foto: Vesna Cafuta)

25

Pravzapravne gre toliko za željopo izo-braževanjumladih,temvečboljzapripra-vljenostnuditiznanjeinizkušnjeljudem,ki si tega resnično želijo. Težko si pred-stavljamsebevrazreduzdolgočasenihinnezainteresiranihučencev,kijimjetema-tika, ki bi jim jomoralposredovati, pov-semodveč.Žeres,dalahkoučiteljssvojozavzetostjo in pristopom doseže marsi-kaj,vendarsamnisemdovoljvešč,zatoserajeposvečamvisokomotiviranim.Samopredajanjeinformacijseminitinezdita-kopomembno, saj seda v času informa-cijskih tehnologijdomarsičesapritizelohitroinenostavno.Tudiizčrpnostpodat-kov, ki so na voljo, daleč presega mojeznanje. Ljudem poskušam stvari pred-vsem predstaviti čimbolj celostno in jimpokazati, kako se jih lotevati. Seveda jetudimojaresnicasamosubjektivnainsesčasomspreminja,sepatrudimponajbolj-šihmočeh.Sebevidimboljkotnekevrstepodporouporabniku.

Na taborih se večkrat najde tudi kak udeleženec, ki ga nič ne zanima in ga je težko motivirati. Kako si ti pristopil k temu? Si ga poskušal motivirati in kako ali pa se z njim nisi niti ukvarjal?Karsetegatiče,semimeločitnokarsre-čo.Težkobirekel,dakogaresničistoničzanimalo.Nataborihsonavadnoljudje,kijih te stvari zanimajo. Ne vidim razloga,zakaj bi se sicer trpinčili s celodnevnimbrskanjempogrmičevjupodžgočimson-cem in poslušanjem ekstatičnih vzdihovobvsakikuščarici,kišvignemimo.Danegovorim o seciranju usmrajene crkovinein spoznavanju, kje vse nam določevalniključinebodopravničkoristili.Čebi sekdaj vendarle pojavil tak udeleženec, bise do nekemere seveda ukvarjal z njimin gaposkušalmotivirati. Toda čenekdonimazanimanjazanekopodročje,resnevidimrazloga,dabigašedodatnomaltre-tiral,sajseježesprijavonatabordovoljkaznoval.Patudisicerninujno,dabivsezanimaločistovse.Tudimenebi,recimo,šetakofantastičenpredavateljtežkopre-pričalovznemirljivostiuporabekremezaglajenjegubpoštiridesetemletu,pasestemubadazajetendelpriletneganežnej-šegaspolainkozmetičneindustrije.Rav-nonasprotno,pogostosemimelopravkazizjemnimiljudmi,odkaterihsemvčasihkar precej zahteval, in danes z zadovolj-stvomspremljamnjihoveuspehe.

Ali se spomniš svojega prvega tabora, na katerem si bil mentor, in v kakšnem spominu ti je ostal?Hm,resježepredolgotega...Začelosejevsrednjišoli,kosmodijakiizzapitegaKlu-bamladihraziskovalcevKoperželelipou-stvariti organizacijo, ki bimladimnudila

možnost spoznavati svet raziskovanja.Sprva smobili sami svojimentorji invseskupajjezgledaloprecejobupno,smobilipaprecej trmasti inprivsemskupajsmosepredvsemodličnozabavali.Naenemodtaborovsemejezaradiodločnostiinstro-

gosticeloprijelvzdevek»črnihudobec«...Ja, ressemsimočnoželel,dabiKMRza-živel.Vnekajletihnamjetotudiuspelo.

Ali si bil pred tem sam udeleženec ka-kšnega tabora? Prvi zaresni tabor, na katerem sem biludeleženec, jebilRTŠBČrneče1994.Ta-kratsembilvbotaničniskupinipriNejcuJoganu. Naslednja leta sem sodeloval vskupinizadvoživkeinsevednoboljspo-gledovalsplazilci.

Kdaj je bil tvoj zadnji tabor, kdaj bo na-slednji?NazadnjesemmigalnaRTŠBMostnaSo-či2010.Zaradipomanjkanjačasanipravverjetno,dabisekotmentoršeudejstvo-val na taborih, pa tudi prav je, da se natempodročjuizkusijomlajši.Mnogisometudi že zdavnaj prerasli. Morda pa ven-darlekdajkotnekajdnevnigost.

Tudi pri drugi tvoji redni aktivnosti, ki jo opravljaš kot prostovoljec v SHS, gre predvsem za delo z ljudmi. Kačofon je telefonska linija, ki si jo »ustanovil« leta 2007 in je namenjena svetovanju ljudem, ki se srečajo s kačami in potre-bujejo nasvet. Neprekinjeno deluje že od leta 2007 dalje, tako da smo malce zgrešili 10. obletnico, saj teče že 12. leto njegovega delovanja. Kljub temu ti za dolgoletno udejstvovanje iskreno čestitam. Delal si kot mentor na tabo-rih, pri Kačofonu pa si v vlogi svetoval-ca, marsikdaj tudi kot nekoga, ki ljudi pomiri, saj svetuješ, kako naj ljudje s kačami ravnajo in z njimi sobivajo. Ka-kšen je tvoj pristop k svetovanju preko telefonske linije Kačofon ali elektron-skega naslova?Hvala! Resda sem zaradi telefonske šte-vilke še najbolj vpet v Kačofon, vendargredočestitkevsem,kiževrstoletsode-lujejovozadjutedruštvenedejavnosti,kipomagakačam, ki imajo težave z ljudmi,in ljudem,ki imajo težave skačami.Naj-rajesezljudmipogovorim,sajnatanačinlahkozačutim,vkaterosmervoditipogo-vor. Odzivni čas je pri komuniciranju potelefonukrajšiintelefonjevselejzmenoj.Tudi sicer je stvari navadno bolj zamu-dno napisati kot povedati. Za pošiljanjeinformacij in gradiva pa je prikladnejšae-pošta.Takoenobrezdrugeganegre.Ševeliko bolj učinkovito je srečanje v živo,vendarjetožalmožnoleizjemoma.

Kako pa si sploh prišel na idejo Kačo-fona?ZaidejojevvečjimerizaslužnaVesnaCa-futa.Vedetijetreba,dasmosestovrstnimsvetovanjem v društvu pomalemukvar-jalitudižeprejindasmozustanovitvijo

Na fotografiji je mladi Griša (drugi z desne) sku-paj z bratom, mamo in takratnim direktorjem ReptilienZoo Happ Frederickom Happom v Celov-cu leta 1987. (foto: Radovan Planinc)

Kljub resnemu pristopu k prostovoljnemu delu Griši nikoli ne zmanjka smisla za humor. (foto: Vesna Cafuta)

Na terenskih vajah iz sistematske botanike.

26

Kačofona želeli povečati prepoznavnosttedejavnosti.

Kako se je začelo?Biljeseptember2006,kojemladadruži-nanahodnikuopazilakačico.Klicatelj jenadruštvenispletnistraninašelštevilkoinprosilzaodstranitevkače.ZVesnosvapretaknilavsekotičke, vendarkačeni inni hotelo biti. Nazadnje sva jo vendarlenašlapodpokrovomjaška.Šlojezamladobelouškoinstrahjekmalusplahnel.Kma-lu za tem,v začetku leta2007, smonatouradnorazglasiliKačofon.

Kot lahko preberemo na spletni stra-ni Kačofona (http://kacofon.blogspot.com), pri aktivnostih nisi sam. Kdo ti pomaga, na kakšen način so se poma-gači priključili h Kačofonu?Kačofonovblogvzadnjemčasunibilpo-sodabljan,ljudje,skaterimisodelujem,pasepogostoizmenjujejo.Sopatuditaki,nakateresevednolahkozanesem.Nekaterisočlanidruštvainjihdobropoznam,ne-katerihsplohnepoznaminsemposrednonekako izvedel zanje. Redno sodelujemotudi z nekaterimi veterinarji, regijskimicentrizaobveščanje,gasilciinpolicisti.

Ali lahko opišeš kakšno zanimivo anekdoto s Kačofona?Nekoč jepoklicalagospa,ki jo jenavrtupresenetila kača. Želela je, da jo pridemčimprejodstranit. Prosil sem,najmipo-šlje fotografijo, saj v večini primerov negrezastrupenjačeinposredovanjenipo-trebno.Izsilnegastrahusejiniupalanitipribližati,zatosemjoprosil,najmikačovsajčimboljeopiše.Rjava,shrbtnimvzor-cem,strnomnaglavi,zamezinecdebela,dolgapamed5in10cm.Pojasnim,dagrev tem primeru najverjetneje zamladegamodrasa, saj nobena druga domorodnavrsta nima rožička na konici gobčka, dapaverjetnonebočakalatolikočasa,dabiprišelponjo.Nekolikomijebilasumljivadolžinainpomislilsem,damordavidi leprednjidel,kimoliizluknje,alipajeka-ča nemara razkosana. Ves ta čas se kačanamreč ni ganila in po prigovarjanju seje klicateljica le opogumila in naredilafotografijotermijoposlala.Dilemaglededolžinejebilavhipurazjasnjena;šlojezagosenicoslakovegaveščca,kiimanazad-kutrninpegi,kispominjatanaoči.Strahimaresvelikeočiinofidiofobija(tj.strahpredkačami)nipravredka.

Ali si kdaj v zameno za uspešno inter-vencijo ali nasvet dobil kakšno darilo?Ljudjesovečinomahvaležniindobilsemžekakšnootroškorisboališkatlokeksov,nazadnjesomiponudilicelozeljnatogla-vo. Največje zadoščenje je zame vseka-

kor,konemočnoživalrešim izsovražne-ga okolja. Če pri tem še komu pomagamodpraviti predsodke in strahove, tolikobolje. Tudi ljudje, ki kačo pobijejo, teganavadno ne počno iz hudobije, temveč vstiski ne vidijodrugega izhoda.V strahuza svoje življenje in življenje bližnjih jetovrstno ravnanje razumljivo. Opomnimjih,dasovsedomorodnevrstekačzakon-

skovarovane,vendarvsistem,kinajbiskaznovanjemspreobrnilkršitelje,never-jamem.Velikobližjemi je spreobračanjeljudizizobraževanjeminosveščanjem.

Ali vodiš statistiko, koliko klicev in e-mailov si že prejel?Sprvasembilpritemboljuspešen,zaradipomanjkanjačasapasitrenutnobeležimle še podatke za najdbe, podkrepljene zbiološkim materialom ali fotografijami.Žesamotehjebilovletošnjemletuokrog300.Številosprepoznavnostjoraste,raz-položljivičaspasenažalostkrajša.

Ali se bo v prihodnje število klicev še zviševalo ali pričakuješ, da je nek vrh že dosežen?Vseskupajjeprecejodvisnoodpublicite-te. Zaradi okrnjenih zmožnosti Kačofonane obešam ravno na veliki zvon. Prepri-čansem,dabibiloklicev lahkoševelikoveč. Včasih, ko se primeri kak medijskoodmevendogodekinmedijispregovorijoo Kačofonu, telefon podivja in komajdauspemsprotipolnitibaterijo.

Ali poznaš kakšne podobne projekte ali telefonske linije iz tujine? Nepoznam. Šenajbližje temu jebilone-kaj,karsemnekočvidelnaTV,mislim,dasejeoddajaimenovalaAnimalPolice.Šlojezaekipeusposobljenihpolicistov,kisose ukvarjali z odstranjevanjem in prese-ljevanjemprostoživečihživaliizurbanegaokoljaterskrbelizazanemarjenedomačeživali.Tobiprinassevedazahtevalospre-membevzakonodajiinbipreseglookviredruštva.

Kolikokrat si se srečal s terarijskimi (tujerodnimi) živalmi na intervencijah Kačofona?Vsako leto je tudi nekaj pobeglih lju-bljenčkov. Takšnim se najprej poskušanajti lastnika;četoniuspešno,sepoiščeodgovornega posvojitelja. Najpogostejšisoameriškigož,pitoniinudavitermleč-nakača.Pritujerodnihvrstahsemprecejbolj neizkušen in se pogosto obrnem naherpetologezboljbogatimi izkušnjamistegapodročja.

Ne dolgo nazaj si dobil klic iz Pirana, saj sta na eni izmed mestnih ulic osebi opazili mlad osebek rdeče pljuvajoče kobre (Naja pallida). Kako je potekala ta intervencija, saj je šlo za rokovanje s precej strupeno in nevarno vrsto kače?Pravzaprav posebno zahtevnega dela ni-semimel,sajsokačopofotografiranjužeujelivdekorativnoškatlo.Prosilsem,daškatlodobrozatesnijoinpreprečijo,dabižival ušla, ter jo umaknejo izven dosegamimoidočih. Na podlagi fotografij sem

Znak telefonske linije Kačofon. (ilustracija: Griša Planinc)

Za grafično oblikovanje, kar je tudi sicer Griševa poklicna pot, je od leta 2000 dalje skrbel pri bilte-nu herpetološkega društva Temporaria, leta 2003 pa je poleg oblikovanja prevzel tudi njegovo ure-dništvo. Temporaria je začela izhajati leta 1997 in je redno izhajala do leta 2006, nato pa je leta 2011 izšla še zadnja številka. Na sliki je naslovnica šte-vilke iz leta 2001, za katero je Griša narisal sliko navadnega pupka.

Temporaria 7

36

KAZALO

NEKAJ UVODNIH BESED 2PREDSTAVITEV ŽIVALI Z NASLOVNICE: Navadni pupek Triturus vulgaris 3PREGLED DEJAVNOSTI V LETU 2001 7

ZAPISNIK S SESTANKA LETNE SKUPŠ INE Societas herpetologica slovenica 7 PORO ILO Z MEDNARODNEGA TABORA HRVAŠKIH ŠTUDENTOV BIOLOGIJE MLJET 2001

9

11. REDNO SRE ANJE SOCIETAS EUROPAEA HERPETOLOGICA (SEH) 11 RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE SEMI 2001 14 PORO ILO O ŠTUDENTSKIH TERENSKIH DNEVIH 18 VZORCI IN PROCESI V BALKANSKI BIODIVERZITETI 20

ZANIMIVOSTI S TERENSKIH OPAZOVANJ 21 ZANIMIVI OPAŽANJI GOŽEV V PREBIVALIŠ IH NETOPIRJEV V SLOVENIJI 21

NAPOVEDNIK DOGAJANJ ZA LETO 2002 24FOTOGRAFSKI KOTI EK 27

FOTOGRAFSKI NATE AJ "ŽABJA SVATBA 2001" 27ŠE NEKAJ DRUŠTVENIH OBVESTIL 29ZA KONEC PA ŠE ... 30KAZALO 36

Informativni bilten Letnik 5 Številka 1-2 December 2001

Izdaja: Sociteas herpetologica slovenica - društvo za preu evanje dvoživk in plazilcev, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana

Urednica: Andreja ŠkvarTehni na pomo : Tina Rabzelj Oblikovanje: Griša Planinc in Andreja ŠkvarLektoriranje: Henrik CigliRisba na naslovnici: Griša Planinc Prispevke lahko pošlijate na društven naslov ali na E-mail: andreja.skvarc@guest.arnes.si Informativni bilten izhaja ob asno. Prispevke vra amo na željo avtorjev. Naro nina je vklju ena v lanarino društva.

societas herpetologica slovenicadruštvo za preu evanje dvoživk in plazilcev

Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Tel: (+386 01) 241 09 40 Fax: (+386 01) 241 09 53

T e m p o r a r i aInformativni bilten Letnik 5 Številka 1-2 December 2001

Navadni pupek Triturus vulgaris

Kačofon spremlja tudi nekaj anekdot. Slakovega veščca (Agrius convolvuli) na sliki je klicateljica nekoč zamenjala za kačo, Griša pa je sprva zgolj po opisu menil, da bi zaradi opisanega rožička lahko šlo za modrasa. (foto: Barbara Zakšek)

27

vedel, sčim imamopravka, insemse te-mu primerno opremil z zaščitnimi očaliin posebnimi rokavicami, odpornimi naprebadanje.Vseskupajjepotekaloprecejv naglici zaradi piranskega prometnegarežimainkačosemlepreložil izškatlevherpetološko vrečko,malce pokramljal znajditeljicama inžesembil spetnapoti.To je bila prva tujerodna strupenjača naintervencijiKačofona.

Kako je pri nas urejeno lastništvo smr-tno nevarnih strupenjač? Ali se kje vo-di kak register?Področje je žalneurejeno.Tovrsten regi-sterneobstaja,sicerbiimelapolicijalah-ko delo in bi v njempreprosto preverilalastništvo.Povratnihinformacijotem,alise je lastnik prej omenjene strupenjačenašel,nimam.Vsekakormenim,da je šlozanenamernodejanjeinsejekačaosvo-bodilaponekemčudnemnaključju,mor-dažecelokotjajce.Zdajjevrokahizkuše-nih,zaupanjavrednihskrbnikov.Verjetno

nipričakovati,dabi tovrstniprimeripo-stalipogosti.

Koliko let bi Kačofonu še dal, če razmi-šljaš o prihodnosti?Pri Kačofonu sem po svojih zmožnostihpripravljen sodelovati tudi v bodoče.Morda pa se najde kdo, ki bo dovolj za-vzet, da stvari dvigne na višji nivo. Mi-slim,dabibiloza topotrebnopredvsemsistemsko financiranje, ki bi omogočiloboljšo organiziranost. Navsezadnje greza zavarovane vrste, za katere bimoralaskrbeti država. Treba bi bilo vzpostavitimrežousposobljenihoperativcevpovsejSloveniji.

Prav tako si izvrsten fotograf. Kaj naj-raje fotografiraš?Recivarajetehničnopodkovan.Vsekakornajraje fotografiram naravo. Nisem pravnič izbirčen, in kamor pridem, najdem

dovolj zanimivih motivov, ne le herpe-toloških. Fotografija zame ni le sredstvoumetniškega izražanja, marsikdaj služitudizapoustvarjanjespominovinjezmo-gljiv dokumentaristični pripomoček. Ressemimelsrečo,dasejedigitalnafotogra-fijarazmahnilapravvtehčasih,nekočjebilonamrečprecejobičajno,dasobiologiza svoje proučevanje delali primerjalnezbirke,kivsebujejopoveč tisočosebkov...Kakožegre?...Aha,ciljupravičujesred-stva.Stembirestežkoživel.

Če bi lahko izbral katerokoli vrsto pla-zilca na svetu, katera bi bila tista, ki si jo najbolj želiš fotografirati ali pa le opazovati?Vsakavrstajeposvojezanimivainvečinetujerodnihvrstnitinepoznam.Ressenebimogelodločitizaenosamovrsto.

Navadni gož (Zamenis longissimus) zraste do 225 cm, večinoma pa doseže od 140 do 160 cm. (foto: Griša Planinc)

V zahvalo za izobraževalno delavnico Kačofona je v eni od ljubljanskih osnovnih šol nekoč dobil tudi to risbo.

»Na eni izmed piranskih ulic našli smrtonosno kobro« se je glasil naslov prispevka na MMC RTV SLO in Radiu Koper z 8. oktobra 2018. Griša nam lahko potrdi, da je novica resnična, saj je mlado rdečo pljuvajočo kobro varno prepeljal z ulice do terarija.

28

Giovanni Antonio Scopoli (1723–1788)Besedilo: Tea Knapič in Špela Pungaršek

V letu 2018 mineva 230 let od smrti znamenitega naravoslovca in zdravni-ka Giovannija Antonia Scopolija. Velja za utemeljitelja naravoslovne znanosti na Slovenskem, zato je primerno, da ob tem jubileju zapišemo nekaj besed o njem in njegovem delu.

Rodilsejeleta1723vCavalesejunaJuž-nem Tirolskem. Po končani osnovni šoliin gimnaziji je študiralmedicino v Inns-brucku. Več let je deloval kot zdravnik vrojstnemmestu,TrientuinBenetkah.Le-ta1754jenastopilslužboprvegašolane-gazdravnikapri rudnikuživegasrebravIdriji.Izzapisovlahkorazberemo,danadkrajem,kamorjeprišel,nibilravnonav-dušen.Žemedselitvijoni imel sreče, sajjedoživelbrodolom,vkateremje izgubilvseknjigeininstrumente.Rudniškaupra-va ga ni sprejela, saj je zahteval primer-ne pogoje za svoje delo in pomočnika vlekarni,karjepomenilododatnestroške.Lahkobirekli,datudivsvojem15-letnemslužbovanju v Idriji ni imel veliko sreče:dvakrat mu je pogorelo imetje, umrli somuotrokainžena,oblastivIdrijisenisovelikomenile zanj, pogoji za delo so biliprecej slabi. Delo rudniškega zdravnikamuni prinašalo velikega veselja, zato sejevprostemčasuradposvečalproučeva-njunarave;šeposebejgajezanimalabo-tanika.RaziskovaljetakratnoKranjsko,kijebilavnaravoslovnempogledušeneod-krita in zato zanj vabljivopodročje. Leta1763jezačelspoučevanjemkemijeinme-talurgijezaučencerudarstvavIdriji,karjepočelvsedoleta1769,kosejepreselilnaSlovaško.Postaljerudarskisvetnikterpredaval mineralogijo in metalurgijo narudarskiakademijivŠtiavnici.Potegovalse je zamesto naravoslovnega profesor-janadunajskiuniverzi, vendar službenidobil. Leta 1776 so mu ponudili mestoprofesorjakemije inbotanikevPaviji, kigajezveseljemsprejel.Zaobapredmetajenapisalučbenike,oskrbelmalakološkezbirkeinmineraloškikabinetterosnovalbotaničnivrt.Ssodelavci inkolegi jedo-brosodeloval,lesLazzaromSpallanzani-jem sta bila v večnem konfliktu in rival-stvu. Scopoli je Spallanzanija obtožil, daje ukradel del muzejskih preparatov, zakarsemujeslednjikrutomaščeval.Pod-taknilmujekozarec,vkateremnajbibilažival,kijojeizbruhalanosečnica.Scopolije, navdušennadnovovrsto, žival opisalkot črevesnega črva Physis intestinalis in opis objavil v svojem zadnjem delu.

Spallanzani je svojo prevaro anonimnorazkrilvobjavljenempismu,vkateremjerazložil, da gre pri Scopolijevi novi vrstičrevesnega črva pravzaprav za sapnik inpožiralnikpiščanca, ter s temsprožilvalposmeha. Scopolija je huda sramota vakademskemkrogu takoprizadela in za-znamovala,dajekmaluzatemzbolelin8.maja1788umrl.

ŽevčasuštudijavInnsbruckusejezani-malzazdravilneučinkerastlin,zzdravilcihodilvhribeinnabiralzdravilnerastline,jih sušil in opremljal z botaničnimi ime-ni. Ob svojem zdravniškem delu v Idrijije rad proučeval kranjsko rastlinstvo insvoja spoznanja predstavil v delu Kranj-ska flora(Flora Carniolica),ki je izšlanaDunajuleta1760.Vtej izdajiopisujevečkot1.000rastlinskihvrst,navedenihšespredlinejevskimi imeni,kar jepopravilvdrugiizdajiistoimenskegadelaleta1772.Stemsejeuvrstilmedzgodnjeprivržen-ce Karla Linneja. V drugi izdaji je opisal1.252 vrst cvetnic in 384 vrst necvetnic,nekatere je tudi narisal.Flora Carniolica jetakopostalatemeljslovenskefloristike.V drugi izdaji tega dela je opisal mnogevrste, ki so bile nove za znanost in ima-jo klasična nahajališča na slovenskemetničnem ozemlju, npr. gozdno košeniči-co (Genista sylvestris), rušnato zvončico(Campanula cespitosa) intrizobokukavi-co(Orchis tridentata).Velikosejeukvar-jal z osati in kot novo vrsto prepoznalkranjski osat (Cirsium carniolicum). ŽeLinnejepoScopolijupoimenovalkranjskivolčič –Hyoscyamus scopolia –, dunajskibotanikN.J.JacquinpajeistovrstouvrstilvnovrodingaimenovalScopola(kasnejeScopolia),sajjemenil,dajevrstovokoliciIdrijeprviopazilpravScopoli.PoScopo-liju so poimenovali še nekatere rastlin-skevrste,npr.scopolijevrepnjak(Arabis scopoliana),kiga jepoddrugimimenom–Draba ciliata– opisalžeScopoli.

Portret Scopolija. (vir: wikipedija)

V knjigi Entomologia Carniolica je Scopoli prvič opisal tudi puščavnika (Osmoderma eremita). (foto: Andrej Kapla)

Scopolijebilprviraziskovalec,kijeopisalčloveškoribico.VpismuLinnejuježivalopisal kot neznano jamsko dvoživko in upal, da jo bo Linne uvrstil v svojo izdajoSystema Naturae.Linnezaradinenavadnegavidezanibilprepričan in jeScopolijunaročil,najpoiščeodrasložival.TakoScopolisvojegaopisaniobjavildoleta1772,medtempajeleta1768avstrijskinaravoslovecJosephLaurentižeobjavilopisživalipodlatinskimimenomProteus anguinus.

Bil je zelo predan svojemu raziskovalnemu delu. Zaradi napornega pisanja inmi-kroskopiranjajeoslepelnaenooko.Njegovisodobnikisogaopisalikotskromnegainzadržanega.Biljepravonasprotjesvojeganaslednika–naravoslovcaBalthasarjaHacqueta,kijevIdrijoprišelpravzaradiScopolijevegaslovesa.

29

VprviizdajiFlore Carniolicejeopisalne-kaj gliv, ki jih je v deluPodobe kranjskih gob upodobil slikar Thomas Hörmann,slikam pa je priložen tudi Scopolijev ro-kopis. O glivah v idrijski okolici in naKranjskem je pisal tudi v drugi izdajiFlore Carniolice.Polegtegajenapisaltudirazpravo o glivah, ki rastejo v idrijskemrudniku.

Leta1761jeizdalDe Hydrargyro Idriens,knjigooidrijskemživemsrebru.Knjigajerazdeljenanatridele:prvigovorioživemsrebru, drugi o idrijskem vitriolu, tretjipa natančno predstavi poklicne boleznirudarjevinposledicezastrupitvezživimsrebrom.

Tretje pomembno delo, ki ga je ScopolinapisalvIdriji,jeEntomologia Carniolica oziroma Kranjska entomologija (1763),prvamonografijaožuželkahindrugihčle-nonožcih,ki jih jemedleti1758in1762našelnaKranjskem.Delovključujeopise1.153 členonožcev,medkaterimi prevla-dujejožuželke,polegmorfološkihopisovpa pri nekaterih vrstah podaja tudi dru-ga opažanja o biologiji. V knjigi denimoprvič predstavi parjenje čebelje maticeizvenpanja.PriopisihjesledilLinnejeve-mudvočlenskemusistemu,opisanevrstepa je razdelil v sedemredov:Coleoptera(hrošči inravnokrilci),Proboscidea(pol-krilci),Lepidoptera(metulji),Neuroptera(mrežekrilci), Aculeata (kožokrilci), Hal-terata(dvokrilci),Pedestria(razninekri-

lati členonožci). V knjigi so prvič opisa-ne vrste puščavnik (Scarabaeus eremita,zdaj Osmoderma eremita), škrlatna lili-jevka (Attelabus lilii, zdaj Lilioceris lilii),kranjski ovnič (Sphinx carniolica, zdajZygaena carniolica), kosmuljina grizlica(Tenthredo ribesii, zdaj Nematus ribesii)in rjavi čmrlj (Apis pascuorum, zdajBombus pascuorum).Scopolijesvojoknji-goožuželkahposlalLinneju,kijebilnadnjonavdušen.Naravoslovcastasidopiso-vala in izmenjevala izkušnje.Ohranilo seje 30pisem iz njunegadopisovanja – 13pisem, ki jih je Linne pisal Scopoliju, in17pisem,kijihjeScopoliposlalLinneju.Zaradioddaljenosti–Linne jedelovalnaŠvedskem–senistanikolisrečala,njunodopisovanjepajetrajalo15let.

Brez dvoma je bil Scopoli velik naravo-slovec. Izdal je 21 znanstvenih knjig in53 razprav v zbornikih in revijah. Mednjegovimi deli sta tudi Annus historico-naturalis (1769–72), katere 250-letnicoproslavljamo v letu 2019 in ki vključujeopisenovoodkritihvrstptic,terDeliciae Flora et Fauna Insubricae(1786–88),karjenjegovozadnjeznanstvenodelo,vklju-čuje pa tudi nove opise ptic in sesalcev,zbranih na potovanjih popotnika PierraSonneratav jugozahodnoAzijo.Uveljavilse je na številnih področjih naravoslov-ja. Lahko bi rekli, da je bil prvimoderniraziskovalec narave Slovenije. S svojimdelovanjem nas je popeljal v sam vrhevropskeznanosti.

Brezstebelni ušivec (Pedicularis acaulis, levo) in panonski svišč (Gentiana pannonica; desno), ki ju je v drugi izdaji dela Flora Carniolica opisal Scopoli. (foto: Špela Pungaršek)

Osasti pajek (Argiope bruennichi), ki ga je Sco-poli poimenoval in opisal leta 1772 v svojem delu Observationes zoologicae, Annus V Historico- naturalis. (foto: Tea Knapič)

Risba rušnate zvončice (Campanula cespitosa) iz druge izdaje dela Flora Carniolica in naslovnica omenje-nega dela (desno).

30

Fotoživ

Življenje najde pot, 2. mesto v sklopu narava. (foto: Mitja Kobal)Ribja steza pri ribiškem domu Straža Sava, 3. me-sto v sklopu narava. (foto: Špela Rakun)

Deteljin modrin (Polyommatus thersites), 1. mesto v sklopu metulji. (foto: Andrej Žagar)

Srebrni mnogook (Plebejus argyrognomon), 3. mesto v sklopu metulji. (foto: Andrej Žagar)

Svojefotografijelahkopošljetenabilten.trdoziv@gmail.com.VFOTOŽIVUbomovvsakištevilkiobjaviliizbornajboljzanimivihfotografij.Vtokratništevilkiizjemomaobjavljamonagrajenefotografije,prispelenafotografskinatečajDPOMS–Biserisavskihprodov.

31

V naravi se ne lesketa samo mavrica, 1. mesto v sklopu narava. (foto: Špela Rakun)

Lastovičar (Papilio machaon), 4. mesto v sklopu metulji. (foto: Mitja Kobal)

Kratkočrti debeloglavček (Thymelicus lineola), 2. mesto v sklopu metulji. (foto: Gordana Glavan)

32

Porečje Mirne ali Mirnska dolina leži v osrednjem delu Slovenije in je, čeprav leži le 60 km od prestolnice, ena manj znanih slovenskih pokrajin. Skoraj 300 km2 veliko območje leži na stiku alpskega, dinarskega in panonskega sveta in je litološko izredno pestro, kar vpliva tudi na zelo raznolik relief, rastje, vodne razmere in rabo tal. Po-rečje ima zelo gosto mrežo ohranjenih gozdnih potokov in številne kanale na območju kotlin, veliko je tudi naravnih in umetnih stoječih voda. Območje je redko poseljeno zaradi slabo razvite industrije in prometne odmaknjenosti. Slednja je bila verjetno tudi vzrok, da je »kačjepastirska noga« v preteklosti le redko zašla na to območje.

Moje magistrsko delo Favna kačjih pastirjev (Odonata) Mirnske doline in ovrednotenje naravovarstveno pomembnih območij jenastaloznamenomzbratipo-datke o prisotnosti kačjih pastirjev naobmočjuMirnskedoline.Vpreteklihraz-iskavah je bilo do leta 2015 na območjupopisanih37vrstkačjihpastirjev.Vsepo-datke preteklih odonatoloških raziskav,tudineobjavljene,semzbralainjihvklju-čilavpregledvrstnepestrosti.Polegtegasemvdvehletihintenzivnegaterenskegadelasamana119vzorčnihmestihzbralaše 1.430 favnističnih podatkov in na ob-močjuMirnskedolineprvičzabeležilakar10 vrst, potrdila pa tudi vse predhodnoznanevrste.Karosemod10novihvrstjevSlovenijiogroženihalizavarovanih.

Nekaj več pozornosti sem namenila po-pisovanju kvalifikacijskih vrst kačjih pa-stirjevzaobmočjaNatura2000:velikegastudenčarja (Cordulegaster heros) in ko-ščičnega škratca (Coenagrion ornatum).Naravni gozdni potoki so na območjuMirnske doline pogosti, zato so pogostetudi najdbe velikega studenčarja. Z na-menskim iskanjem koščičnega škratca

Kačji pastirji v Mirnski doliniBesedilo in foto: Maja Bahor

Po mnenju jezikoslovcev reka Mirna imena ni dobila zaradi počasnega, mirnega toka, ampak je ime sta-rejšega, slovanskega izvora. Nastalo naj bi z zamenjavo soglasnikov iz imena Nyrina ali Nirina (iz glagola nyrati = »prihajati iz zemlje, ki privre iz zemlje«). To nakazuje tudi njeno nemško ime Neyring.

Glede na favno kačjih pastirjev je vrstno najpestrejše vodno telo v Mirnski dolini ribnik Blato z 32 zabele-ženimi vrstami kačjih pastirjev.

Panoramski pogled na glinokopna jezera južno od Bistrice pri Mokronogu.

33

sem podvojila število predhodno znanihlokalitet na skupno 25, od katerih jih jele tretjina vključena v območja Natura2000.KerobmočjaNatura2000neobse-gajonitivsehobmočijznajštevilčnejšimipopulacijami, niti vsehobmočij s potrje-nim razvojem vrste, sem v magistrskemdelupredlagalaširitevobstoječihobmočijNatura2000.Koščičniškratecjeredkainevropskopomembnavrsta,kijojeSlove-nijadolžnavarovati.VMirnskidolinismozabeležilienonajštevilčnejšihpopulacijvSloveniji;drugepoznamozLjubljanskegabarja in izVipavskedoline ter nekaterihdrugihnižinskihdelovSlovenije.Sprimer-javo gostote odraslih osebkov na 100m dolžine vodotoka sem določila tudi naj-pomembnejša mesta za varovanje te vr-ste.Populacija koščičnega škratca jebilavzadnjihštirihzaporednihletihstabilna,večjihnihanjvštevilčnostinisemopazila.Kljubtemujenujnonadaljnjespremljanjestanja populacije koščičnega škratca innačrtovanjevzdrževanjakanalovinpoto-kovterohranjanjeprimernihhabitatovzarazmnoževanjevrste.

Mirnskadolinajebilavpreteklostislaboraziskana,takogledekačjihpastirjevkottudiostalihorganizmov,zatojepotrebnonadaljnje raziskovanje območja, tudi dasepreveriustreznostrazglašenihobmočijNatura2000inspremljastanjepopulacijtako zavarovanih kot tudi drugih vrst.Med najbolj zanimivimi območji, ki soimela tudi najvišje vrednosti v raziskaviuporabljenih naravovarstvenih indeksov,so Krmeljska kadunja z ugrezninskimijezeri na območju opuščenih rudnikov,Vejarskakotlina z ribnikomBlatonaob-močjunekdanjega glinokopa in potokomVejarjem ter Mirnsko-Mokronoška kotli-na s poplavnim območjem in mrtvicamiobrekiMirniterglinokopnimijezeri.

Koščični škratec (Coenagrion ornatum; na sliki tandem) je ena od dveh vrst kačjih pastirjev, ki sta kvalifikacijski vrsti za območja Natura 2000 v Mirnski dolini.

Suhljati škratec (Coenagrion pulchellum) je bil v Mirnski dolini prvič zabeležen leta 2016. Vrsta je sicer v Sloveniji redka.

Naravovarstvena vrednost vzorčnih mest v Mirnski dolini glede na favno kačjih pastirjev. Z zeleno so ozna-čena območja Natura 2000, kjer so kačji pastirji kvalifikacijske vrste. Velikost in barva pik označujeta število zabeleženih vrst kačjih pastirjev na posameznem vzorčnem mestu, obteženo glede na naravovar-stveni status posameznih vrst kačjih pastirjev (5 za zavarovane, 3 za ogrožene in 1 za ostale vrste). (zemljevid: CKFF)

34

Določevalni ključ: MURKE SLOVENIJE (Nigritella sp.)

Besedilo: Blaž Blažič in Branko Dolinar

Ob poletnem obisku gora lahko ob pre-čenju travnatih pobočij občasno zazna-mo sladek vonj, ki nekatere spomni na kakav, spet druge na vaniljo. Če se usta-vimo in zazremo naokrog, bomo kaj kmalu našli rastline, ki ga oddajajo. Z rdečimi ali bledo rožnatimi socvetji iz-stopajo iz zelenila alpskih travnikov. To so murke – nizkorasle gorske »rože«, ki že desetletja navdihujejo številne obi-skovalce naših planin.

Rod murk (Nigritella sp.) sodi v družinokukavičevk ali orhidej (Orchidaceae). Vsipredstavniki te družine so zelnate trajni-cezgomolji,kirastejovobveznemsožitju(obligatnimikorizi)zustreznovrstoglive.Njihovicvetovisodvobočnosomerniinse-stavljeniizdvehkrogovspotremicvetnimilisti.Srednji listnotranjegakroga jepove-čaninprecejdrugačenodostalih.Pravimomumedenaustnainjelahkozelorazličnooblikovan.Včasurazvojacvetovseobičaj-nopremakneizzgornjevspodnjolego.Tojeposledicaresupinacije–zasukarazvija-jočih se cvetov za 180°. Primurkah pa jeovalno suličasta medena ustna vseskoziobrnjenanavzgor,sajsomurkeeneredkihnaših orhidej pri katerih do resupinacijene pride. Predstavnike rodu lahko prepo-

znamošeponekaterihdrugihznačilnostih.Njihova socvetja so ovršna in kompaktnater polkroglasto do stožčasto oblikovana.Cvetovisomajhni,skratkoostrogoinoma-mnimvonjem.Listisočrtalastidočrtalastosuličasti in imajorobovepokrite spapila-mi.Medtemkosostebelnilistipriostreniinspiralastonameščeni,sopritličnilistitopi,edenizmednjihjeobičajnoširšiodostalih.

Rodmurkjetaksonomskozelozahteven,vnjempajevečendemičnihvrstzzelomajh-nimobmočjem razširjenosti.Nekatere vr-ste so alogamne (samooprašujoče), drugeapomiktične (se razmnožujejo nespolno,brezoploditve),vsepasosimedsebojzelopodobne.Mejemed njimi in celo vrstaminekaterihrodovso–takokotprištevilnihdrugihorhidejah–genetskoslabo ločene.Posledično jeprecejpogostokrižanje.Po-javljajosetakomedvrstnikotmedrodovnikrižanci. Slednji sonajpogostejši z rodomkukovičnikov (Gymnadenia sp.), znani paso tudi križanci z rodovomaprstastih ku-kavic (Dactylorhiza sp.) in belkastih ročic(Pseudorchis sp.)

VSlovenijilahkomurkenajdemoodsredo-gorskegadovisokogorskegapasu.Uspeva-jonasubalpinskihinalpinskihtratahJulij-

skihAlpsprigorjem,Kamniško-SavinjskihAlpsprigorjem,KaravankinSnežnika.PonavedbahMale flore Slovenije (MFS) iz le-ta2007najbiprinas zanesljivouspevaletri vrste murk: Rhellikanova (Nigritella rhellicani),kamniška(N. lithopolitanica)inrdečamurka (N. rubra).Naosnovi starej-šihpodatkovstabilikotverjetnoprisotniomenjenišedvevrsti:avstrijskamurka(N. austriaca) in murka z delovnim imenom»škrlatnordeči takson«. V zadnjem dese-tletju so bili v Sloveniji opravljeni obširniterenski ogledi, popisi in morfometričneraziskave murk, ki so pokazali, da je naobmočju naše države zagotovo razšir-jenih osem vrst, poleg treh navedenih vMFS še Widderjeva (N. widderi), Janezo-va (N. archiducis-joannis), avstrijska (N. austriaca),Ravnikova(N. ravnikii)inkošu-tinamurka(N. kossutensis).

Tako kot vse kukavičevke so tudi murke vSlovenijizavarovanezUredboozavarovanihprostoživečihrastlinskihvrstah.PoPravilni-kuouvrstitviogroženihrastlinskihinžival-skihvrstvRdečiseznamsokamniška,Rhelli-kanovainrdečamurkaoznačeneskategorijoogroženosti»R«(redkavrsta).Vsekakorbisito vrsto varovanja v Sloveniji zaslužile tudivsenovoopisanevrstetegarodu.

Rdeča murka (Nigritella miniata). V ozadju Prestreljenik (2.499 m). (foto: Branko Dolinar)

35

PREGLED POSAMEZNIH VRST MURK (Nigritella) V SLOVENIJI

JANEZOVA MURKA (N. archiducis-joannis)

Uspevanaalpskihtraviščih,kijihuvrščamovzdružbovednozelenegašašainizrodnezlatice.VSloveniji jebilanajdbaprvičomenjena leta2015,čepravso jovdoliniTriglavskih jezerprvičopazilidobrodesetletjeprej.VrstajevEvropirazširjenapredvsemvseverozahodnemdeluAlp;najdemojonaDachsteinu,masivuEisnerinMrtvempogorju(TotesGebirge).Mur-kajedobilaimepoavstrijskemnadvojvodiJanezuHabsburško-Lotarinškemu(1782–1859),ki jebil začasavladanjanaobmočju tedanjeŠtajerskecenjen inpriljubljenvladar.Posta-vljenihmujebilovečspomenikov,odkaterihsosedodanesprinasohranilitistiprislapuSavica,vHudiluknjiinvPokrajinskemmuzejuMaribor.

Razširjenost:JulijskeAlpe,kjerposamičnouspevapodvrhomViševnikainnavečnahajali-ščihvdoliniTriglavskihjezer.

AVSTRIJSKA MURKA (N. austriaca)

PrinaszanesljivouspevalenavrhuUršljegore.Tujebilakotnovavrstazaslovenskofloropotrjenašeleleta2015.Večinaprimerkovuspevanatraviščublizuskalnjakavneposrednibližiniradijskegaoddajnika,kateregaokolicajerednopokošena.Izventegaobmočjasezara-dizaraščanjatravnatihpovršinzzelnatimitrajnicami,grmovnimivrstamiinrušjem(Pinus mugo)pojavljajo leposamezniprimerki.Vrsta cveti že sredi junija invsaj14dniprejkotpodobnaRhellikanovamurka.

Razširjenost:Kmalupougotovitvi,danaUršljigoriuspevaavstrijskamurka, sobotanikipredvsem v Julijskih Alpah našli še druge primerkemurk, ki naj bi morfološko ustrezaliavstrijskimurki,vendartošenivcelotipreverjeno.VherbarijuUniverzevLjubljanijeshra-njenatudipolasprimerkom,kigajenabralAlfonzPaulinpodvrhomRodicevJulijskihAlpahinjedoločenkotavstrijskamurka.

KOŠUTINA MURKA (N. kossutensis)

Uspevana slovenski strani grebenaKošute vKaravankah.Na osnovimeritevmorfološkihznakovjebilakotnovavrstazaznanostinslovenskofloroopisanavletu2017.Imenovanajepoširšemnahajališčuinuspevanasubalpinskihtraviščihvzdružbivednozelenegašašainizrodnezlatice.

Razširjenost:KošutinamurkajerazširjenanavzhodnemdelugrebenaKošutevosrednjihKaravankah.PojavljasenasubalpinskihtraviščihpodTolstoKošuto,KošutnikovimturnominMacesjem,naTegoškiplanini inplaniniPungart.Nahajališčkošutinemurkejezaenkratmalo,predvidevamopa,dasebonjihovoštevilozaradiprepoznavanjanovevrstevpriho-dnješepovečalo.

KAMNIŠKA MURKA (N. lithopolitanica)

Medvsemislovenskimikukavičevkamiimapravposebnomesto.Prvijojeopisalslovenskibotanik Vlado Ravnik in jo poimenoval pomestu Kamnik (grško »lithos« pomeni kamen,»pollis«mesto).Uspevanakarbonatnipodlaginamontanskih,subalpinskihinalpinskihtra-viščih,njenoklasičnonahajališčejenaKrvavcu.Donedavnegajeveljalazaslovenskiende-mit,vendarjebilakasnejenajdenatudinaavstrijskistraniKaravankinvKoralpah.Kamni-škomurkolahkozamenjamozzelopodobnoWidderjevomurko(N. widderi),kipaprinasuspevalevJulijskihAlpah.

Razširjenost:VzhodnoalpskavrstajerazširjenavKamniško-SavinjskihAlpahinKaravankah.NajboljsevernonahajališčetaksonavSlovenijijenaPeci,najboljjužnonaMeniniplanini.NavzhodujonajdemonaUršljigori,medtemkonazahodunjenopojavljanjevKaravankahšenidovoljraziskano.NedavnonajbikamniškomurkonašlitudinaplaniniPecolpodMontažemv Italiji, vendar je njenopojavljanje tako daleč zahodno vprašljivo. V herbarijuUniverze vLjubljanistatudidvepoli,nabranivprejšnjemstoletjunaVršičuinnadplaninoKonjščicavJulijskihAlpah.Naosnovinovejšegapreverjanjananavedenihnahajališčihjedoločitevvpra-šljiva.NajverjetnejegrezazamenjavozWidderjevomurko.

Avstrijska murka (N. austriaca) z Uršlje gore. (foto: Blaž Blažič)

Košutina murka (N. kossutensis) pod Tego-ško goro. (foto: Branko Dolinar)

Kamniške murke (N. lithopolitanica) pod Ko-šutnikovem turnom. (foto: Branko Dolinar)

Janezova murka (N. archiducis-joannis) iz doline Triglavskih jezer. (foto: Blaž Blažič)

36

RDEČA MURKA (N. miniata)

Uspevanasubalpinskihinalpinskihtraviščihnakarbonatnipodlagi.VMFS izleta2007jerdečamurkaimenovanazznanstvenimimenomN. rubra,vendarnekateripoznavalcimurkmenijo,datavrstauspevasamonaozkemobmočjuAvstrije,vdeželahŠtajerskainSpodnjaAvstrija.V zadnjemdesetletju sov srednjiEvropi in tudi v Sloveniji tujipoznavalci rdečomurko»razcepili«vdvenovivrsti:dvobarvnomurko(N. bicolor)invlagoljubnomurko(N. hygrophila).Pomnenjunekaterihpoznavalcevjetaksonomskirangtehvrstvprašljiv.Vletih2017in2018sotujeindomačemolekularnogenetskeraziskavepokazale,datehdvehmurknemoremoobravnavatikotsamostojnivrsti,sajsegenetskonerazlikujetaodtipičnerde-čemurke(N. miniata sensu lato).Omenjeneraziskavesohkratiprivedledospoznanja,dageografskooddaljenapopulacijardečemurkenaSnežnikugenetskoneodstopaodtistih,kiuspevajovJulijskihAlpah.RdečamurkajebilapodznanstvenimimenomN. miniataprinasimenovanaževdrugiizdajiMFS(1984),vnaslednjiizdaji(1999)pajebilapreimenovanav N. rubra.

Razširjenost:Vrsta je razširjenav JulijskihAlpah,Karavankah innaSnežniku.PopulacijardečemurkenaGrčovskemsedlujugovzhodnopodvrhomSnežnikajepoštevilurastlinnaj-večjaprinas.

RAVNIKOVA MURKA (N. ravnikii)

Kotnovavrstazaznanostinslovenskoflorojebilaopisanaleta2017.Prvijesicernanezna-nomurkožev90.letihprejšnjegastoletjaopozorilbotanikVladoRavnikinjopoimenoval»škrlatnordečitakson«.Odleta2002daljesojužnapobočjagrebenaKošutezaradivelikegaštevilainraznovrstnostimurkobiskovalištevilnibotanikiinfotografijenedefiniranemurkeobjavljalinaslovenskihspletnihportalih.Morfometričneraziskaveprimerkovsopokazale,da»škrlatnordečitakson«podoločenihznakihodstopaodostalihmurkvnašiflori.ŠelenapodlagigenetskihanalizsoslovenskibotanikivsodelovanjustujimipoznavalciomenjenomurkokasnejeopisalikotnovorastlinskovrstoinjopoimenovalipoVladuRavniku.

Razširjenost: Uspeva na južnih pobočjih Košute v osrednjem delu Karavank. Pogosto sepojavljapodKošutnikovimturnominTegoškogoro,njenarazširjenostsegatudičezprelazLjubeljdovzhodnegapobočjaVrtače.ZaradipoznegaopisavrsteraziskanostrazširjenostitaksonavSlovenijinivelika,zatovprihodnjepričakujemonovanahajališča.

RHELLIKANOVA MURKA (N. rhellicani)

Vpreteklostijebilaljubiteljemgorapoznanakotčrnamurka(N. nigra).Kasnejejebilougo-tovljeno,daječrnamurkarazširjenavSkandinaviji,sajjepoliploidnavrsta(vrstaspomno-ženim številom kromosomov), ki se samooprašuje (avtogamna vrsta). Pri nas in v gorahsrednjeinjužneEvropeuspevaRhellikanovamurka,kijediploidnavrsta(zdvojnimštevi-lomkromosomov) in se razmnožuje spolno. Imenuje sepo švicarskem teologu inučiteljuJohanesuMuellerjuRhellikanu,kijevenemizmedsvojihdelprvizapisalimeNigritella.

Razširjenost: Na širšemobmočju JulijskihAlp semestomapojavljamnožično.V Sloveni-ji je po sedaj znanih podatkih njeno najbolj severno nahajališče na Kresišču (1.839m) vKaravankah,najuguuspevanajužnempobočjuBlegošavŠkofjeloškempogorju.NazahoduuspevavKaninskempogorju,medtemkonavzhodunjenarazširjenostnidovoljraziskana.

WIDDERJEVA MURKA (N. widderi)

KotnovavrstavSloveniji jebilaprepoznanašele leta2011.Kljubtemuso jonekateribo-tanikivJulijskihAlpahnajverjetnejeopaziliževpreteklosti.Prinassepojavljaraztresenonakamnitihsubalpinskihinalpinskihtraviščihnakarbonatnipodlagi.Zaradibledorožnatodorožnatoobarvanihcvetovjeprecejpodobnakamniškimurki(N. lithopolitanica),vendarimatavrstirazličniobmočjirazširjenosti,kamniškamurkapazačnecvetetitudidotritednepredWidderjevo.Vvečiniprimerovvrstauspevav jugovzhodnoalpskizdružbivednozele-nega šaša in izrodne zlatice.Vrstno ime jedobilapo avstrijskembotanikuFelixu JosephuWidderju,kijeprviopozorilnanjenopojavljanjenaavstrijskemŠtajerskeminBavarskem.VEvropijonajdemotudivseverovzhodniItalijiinnaApeninih.

Ravnikova murka (N. ravnikii) na Košuti. (foto: Branko Dolinar)

Rhellikanova murka (N. rhellicani) z Man-gartskega sedla. (foto: Blaž Blažič)

Widderjeva murka (N. widderi) s planine Klek v Julijskih Alpah. (foto: Blaž Blažič)

Rdeča murka (N. miniata) v Kaninskem po-gorju. (foto: Branko Dolinar)

37

Razširjenost:WidderjevamurkauspevavJulijskihAlpah.NajdenajebilanaplaniniKleknaPokljuki,podLazoviškimprevalom,naToscu,VelikemDraškemvrhu,Viševniku,Ogradih,Mišeljvrhu,Koštrunovcu,vDoliniTriglavskihjezer,priMalemŠpičju,naPlaskemVoglu,podTravnikominvokoliciBogatinskegasedla.

DOLOČEVALNI KLJUČ

Znamenomlažjegarazlikovanjapredstavljenihvrstnaterenuvnadaljevanjupodajavadihotomniključzadoločanjenašihvrstmurk.Kersorazlikovalniznakipogostoomejeninadrobnocvetnoregijo,jeobuporabiključapriporočljivouporabljatimerilce.

1A) Cvetovitemnordeči,vfazipopkaskorajčrni.…………............................…....................................................................................................…21B) Cvetovibledorožnati,rožnatialirdeči.………………………............................….............................................................................................…4

2A) Rastlinavisoka10–21(25)cm,socvetjedolgo(12)16–20(23)mm,medenaustnadolga(5,4)5,7–6,7(8,3)mm,podporni listcvetavsajvzgornjipoloviciporobupapilozen,plodnicadolga(2,3)2,5–3,1(3,9)mminširoka(1,2)1,5–2,2(2,9)mm, pelodnazrnadolga(15)21–24(32)µm.………………............................….................................................................................................……32B) Rastlinavisoka(12)17–27(30)cm,stebloširoko3–4(6)mm,socvetjedolgo(19)20–25(28)mm,medenaustnadolga(7) 7,5–8(9,3)mm,podpornilistcvetaporobuninujnopapilozen,plodnicadolga(3,8)4,1–4,6(5)mminširoka(2,7)2,8–3,2 (3,3)mm,pelodnazrnadolga(23)26–31(34)µm.…………..............................................................…avstrijskamurka(N. austriaca)

3A) Stranskazunanjaperigonovalistaširoka(1,5)1,9–2(2,4)mm,sredinskizunanjiperigonovlistširok(1,4)1,6–2(2,2)mm, notranjiperigonovlistširok(0,9)1,2–1,6(1,8)mm.…….........................................................………košutinamurka(N. kossutensis)3B) Stranskazunanjaperigonovalistaširoka(1,3)1,5–1,9(2,2)mm,sredinskizunanjiperigonovlistširok(1)1,3–1,6(2,2)mm, notranjiperigonovlistširok(0,8)1–1,3(1,6)mm.…….......................................................…………Rhellikanovamurka(N. rhellicani)

4A) Cvetovirožnatialibledorožnati.……...........……............................…......................................................................................................…………54B) Vsajzgornjicvetovisocvetjaživordeči.…………............................…....................................................................................................…………7

5A) Socvetjeenotnoobarvano,vsicvetovirožnati,razdaljamedsocvetjeminzgornjimstebelnimlistomdo32(35)mm,pritličnih listov(3)4–5(6),notranjaperigonovalistainsredinskizunanjiperigonovlistsetesnoprilegajomedeniustni,kijeobrnjena navzgorincevastooblikovana.…...................................................................................……………Janezovamurka(N. archiducis-joannis)

POLIPLOIDIJA PRI MURKAH

Čeimaorganizemvečkotdvegarniturioz.setakromosomov,govorimoostanju,imenovanempoliploidija.Pojavjevrastlinskemsvetuzelopogostinjeenopomembnejšihgonilrastlinskeevolucije.Neredkosedogaja,daimajovrsteistegarodurazličnoštevilokromosomskihsetov.Takratgovorimoopoliploidnemkompleksu,kijeznačilentudizamurke.Mednašimivrstamisodiploidne(zdvemakromosomskimasetoma)kamniška,košutinainRhellikanovamurka.Tetraploidne(sštirimisetikromosomov)pasovseostalevrste.Medtemkonekateriraziskovalcinavajajo,dalahkooštevilukromosomskihsetovprimurkahsklepamonapodlagidolžinelistnihrež,raziskavenašihtaksonovteganisopotrdile.Ravnonasprotnosejekotzelouporabenposredniznakzaugo-tavljanjepoliploidnostiprislovenskihmurkahizkazaladolžinapelodnihzrn.Slednjasonamrečpritetraploidnihvrstahznatnodaljšakotpridiploidnih.

Križanec navadnega kukovičnika in kamni-ške murke (Gymnadenia conopsea x Nigritella lithopolitanica) – socvetje. (foto: Branko Dolinar)Murka (Nigritella sp.) z dvojnim raznobarvnim socvetjem. (foto: Branko Dolinar)

38

slovensko ime avstrijska murka košutina murka Rhellikanova murka Janezova murka

strokovno ime N. austriaca N. kossutensis N. rhellicani N. archiducis-joannis

fotografija socvetja

(foto: Branko Dolinar in Florijan Poljšak)

barva socvetja

temnordeče,cvetovivfazipopkaskorajčrni

temnordeče,cvetovivfazipopkaskorajčrni

temnordeče,cvetovivfazipopkaskorajčrni

enotnoobarvano,vsicvetovirožnati

čas cvetenja junij junij–julij julij–avgust julij

razširjenost v Sloveniji

(zemljevidi: FloVegSi, Biološki inštitut ZRC SAZU)

plodno stanje (št. kromosomov)

tetraploid(2n=80)

diploid(2n=40)

diploid(2n=40)

tetraploid(2n=80)

5B) Socvetje neenotno obarvano, zgornji cvetovi rožnati, spodnji cvetovi bledo rožnati, razdaljamed socvetjem in zgornjim stebelnimlistomdo21(28)mm,pritličnihlistov(4)5–8(11),medenaustnanicevastooblikovana,notranjaperigonova listainsredinskizunanjiperigonovlistpasejineprilegajotesno.…....................................................................................………………6

6A) Razdaljamedsocvetjeminzgornjimstebelnimlistom(6)8–13(22)mm,medenaustnavnajširšemdeluširoka(3,2)3,7–4,7 (5,2)mm,njenabazavnajširšemdeluširoka(1,5)2–2,6(3,3)mm,podpornilistcvetadolg(5,5)7,7–7,9(12,6)mm,plodnica dolga (2,3)2,8–3,5 (3,9)mm,pelodnazrnadolga (16)20–23(31)µm, listnerežedolge (46)51–56(63)µm.……………… …………............................….......................................................................................................................…kamniškamurka(N. lithopolitanica)6B) Razdaljamedsocvetjeminzgornjimstebelnimlistom(8)14–21(28)mm,medenaustnavnajširšemdeluširoka(3,6)4,7– 5,6(6,5)mm,njenabazavnajširšemdeluširoka(2,1)2,8–3,4(3,8)mm,podporni listcvetadolg(7,8)10,2–12,4(15,1) mm,plodnicadolga(2,6)3,7–4,3(5)mm,pelodnazrnadolga(22)27–32(42)µm,listnerežedolge(56)61–64(70)µm. …………............................…....................................................................................................…..........………………Widderjevamurka(N. widderi)

7A) Vsicvetovisocvetjardeči,sredinskizunanjiperigonovlistdolg(4,3)5,3–5,7(6,3)mm,notranjaperigonovalistadolga(4) 4,9–5,4(5,8)mm,razmerjemeddolžinoinširinomedeneustne1,3–1,5(1,6),ostrogadolga(0,7)1–1,2mm,podpornilist cvetadolg(5,5)6,8–9,1(10,4)mm,pelodnazrnadolga(18)20–22(28)µm.…………...............……Ravnikovamurka(N. ravnikii)7B) Spodnjicvetovisocvetjalahkorožnati,sredinskizunanjiperigonovlistdolg(5)5,3–6,2(7,7)mm,notranjaperigonovalista dolga(5,1)5,4–6,5(7,3)mm,razmerjemeddolžinoinširinomedeneustne(1,5)1,7–1,9(2,2),ostrogadolga(1)1,1–1,4 (1,6)mm,podpornilistcvetadolg(7,5)8,8–11,7(13,7)mm,pelodnazrnadolga(23)27–31(41)µm.…………………................. …………............................…..................................................................................................................................…………rdečamurka(N. miniata)

39

slovensko ime kamniška murka Widderjeva murka Ravnikova murka rdeča murka

strokovno ime N. lithopolitanica N. widderi N. ravnikii N. miniata

fotografija socvetja

(foto: Branko Dolinar in Florijan Poljšak)

barva socvetja

neenotnoobarvano,zgornjicvetovirožnati,spodnjicvetovibledorožnati

neenotnoobarvano,zgornjicvetovirožnati,spodnjicvetovibledorožnati

enotnordečeenotnordečealispodnjicvetovirahlorožnati

čas cvetenja junij–julij julij junij julij

razširjenost v Sloveniji

(zemljevidi: FloVegSi, Biološki inštitut ZRC SAZU)

plodno stanje (št. kromosomov)

diploid(2n=40)

tetraploid(2n=80)

diploid(2n=40)

tetraploid(2n=80)

DODATNA LITERATURA

BlažičB.,2017:Taksonomsko-morfološka analiza murk (Nigritella spp.) v Sloveniji. Magistrskodelo,UniverzavLjubljani,Biotehniška fakulteta,Študijekologijeinbiodiverzitete,Ljubljana:226str.

DakskoblerI.&B.Dolinar,2016:RazširjenostinnahajališčakukavičevkvBohinju.Acta Triglevensia4:5–15.DakskoblerI.,B.Dolinar,B.Zupan,R.Iskra,P.Strgar&A.Trnkoczy,2012:Nigritella widderiTeppner&E.Klein,anewspeciesin thefloraofSlovenia.Folia biologica et geologica(Ljubljana)53(1–2):25–43.DakskoblerI.,B.Dolinar,B.Zupan,F.Poljšak&P.Strgar,2015:FitocenološkaoznakarastiščvrsteNigritella archiducis-joannis v doliniTriglavskihjezer(JulijskeAlpe,Slovenija).Folia biologica et geologica(Ljubljana)56(1):105–114.DolinarB.,I.Paušič&I.Dakskobler,2018:Ravnikovamurka(Nigritella ravnikii)inkošutinamurka(Nigritella kossutensis),novi kukavičevkinaslovenskistraniKošutevKaravankah.Proteus80(5):212–219.Foelsche W., R. Wüest, B. Dolinar, I. Dakskobler & I. Paušič, 2017: Nigritella kossutensis und Nigritella ravnikii, zwei neue KohlröschenaufderslowenischenSeitederKarawanken. Journal Europäischer Orchideen49(3–4):473–550.Paušič I., I. Dakskobler, B. Surina & B. Dolinar, 2018: Taxonomic revision and morphological analysis of Red Vanilla Orchid, Nigritella miniata (Crantz) Janchen1960s. lat. (Orchidaceae-Orchideae) in JulianandDinaricAlps (Slovenia).Wulfenia 25: 179–208.

40

Na Fakulteti za naravoslovje in mate-matiko Univerze v Mariboru je 21. in 22. septembra 2018 potekal peti Slo-venski entomološki simpozij z medna-rodno udeležbo, ki so ga organizirali zoologi Oddelka za biologijo in Inšti-tuta za biologijo, ekologijo in varstvo narave Fakultete za naravoslovje in matematiko skupaj s Slovenskim ento-mološkim društvom Štefana Michielija. Tokratni simpozij je bil posvečen dve-ma pomembnima slovenskima ento-mologoma: akademiku prof. dr. Matiji Gogali ob njegovi 80-letnici in prof. dr. Štefanu Michieliju ob 50-letnici njego-ve smrti.

Simpozijasejeudeležilo50entomologovizSlovenije,Avstrije,BosneinHercegovi-ne,Hrvaške,Francije,Kosova,Madžarske,Makedonije,Rusije inZdruženegakralje-stva.Uradnajezikasimpozijastabilaslo-venski in angleški.Udeležence simpozijastaznagovoromapozdraviladekangosti-teljskefakultete,doc.dr.MitjaSlavinec,invimenuorganizatorjevsimpozijaprof.dr.Dušan Devetak. Sledilo je predavanje dr.TomijaTrilarjaizPrirodoslovnegamuze-jaSlovenije, ki je svojprispevekposvetilakademikuprof.dr.MatijiGogali.Podaljepregled njegovega delovanja in doprino-sa k slovenski entomologiji in fiziologiji.Drugo predavanje je slavljenec prof. dr.Matija Gogala posvetil prof. dr. ŠtefanuMichieliju, svojemu učitelju in pomemb-nemuslovenskemuentomologu,kateregaimenosislovenskoentomološkodruštvo.Vdvehdnehsimpozijajenatosledilavr-sta predavanj s področij ekologije, fizio-

5. Slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo posvečen 80-letnici

akademika prof. dr. Matije Gogala in 50-letnici smrti prof. dr. Štefana Michielija

Besedilo in foto: Jan Podlesnik in Vesna Klokočovnik

logije,etologije,favnistike,evolucije,var-stvanaraveinuporabneentomologije.Skupajsmotakolahkoprisluhnili33pre-davanjem in si ogledali tudi 12 poster-jev.Vknjigipovzetkov,ki jedostopnanaspletni strani simpozija (http://5ses.fnm.um.si), so zbrani povzetki vseh prispev-kov,kisojihpripraviliudeleženci.

V prijetnem vzdušju se je tako uspešnoodvil še en slovenski entomološki sim-

pozij. K temu so prispevali predvsemudeleženci s predstavitvami najnovejšihrezultatov raziskav z različnih področijentomologije. Za zaključek se je vsemudeležencem inorganizatorjemsimpozi-ja zahvalila še predsednica SlovenskegaentomološkegadruštvaŠtefanaMichielijaUrškaRatajcinnapovedalanaslednjisim-pozij,kibočeztriletapotekalnaUniverzinaPrimorskem.

Udeleženci 5. Slovenskega entomološkega simpozija z mednarodno udeležbo.

Častni gost akademik prof. dr. Matija Gogala med predavanjem.

41

(Ne)spregledano iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije

ATLANTSKI SKUŠOLOVEC (Lamna nasus)

Besedilo: Mojca Jernejc Kodrič

AtlantskiskušolovcisovJadranuopaženizeloredko.VcelotnemSredozemljusokritičnoogroženi,vsvetovnemmerilupasouvr-ščenimedranljivevrste.Zaslovenskomorje jebiladosedajdo-kumentirana le enanajdba tevrstemorskihpsov.Približno letodnistarsamecje20.decembra2015poginil,ujetvstoječiribiškimreživPiranskemzalivu.Namorskibiološkipostajisogaizmeri-li,stehtaliinpreiskali.Vdolžinojemeril104cmintehtal8,5kg. PrepariraniprimerekjenaogledvsklopuobčasnerazstavevPri-rodoslovnemmuzejuSlovenije.

Atlantski skušolovci imajomočno, vretenastooblikovano telo. Vdolžinolahkomerijovečkottrimetreinpol.Tihitri invzdržlji-viplavalcipripadajodružinimorskihvolkov(Lamnidae),najboljznanpredstavnikkatere jevelikibelimorskipesalibelimorskivolk(Carcharodon carcharias).Zarazlikoodslednjegajeatlantskiskušolovecčlovekulepotencialnonevaren,sajtovrstninapadipraktičnonisozabeleženi.Zapredstavnikeomenjenedružinemor-skihpsovjeznačilnanekakšnaoblikaendotermije,sajvzdržujejotelesnotemperaturonadtemperaturookoliškevode,karprispevatudiknjihovimoči invzdržljivosti.Atlantski skušolovci senajvečkratzadržujejovvodah,hladnejšihod18°C,posamezniosebkipasobiliujeti tudivvodahs temperaturo le2 °C.Razširjeniniso levsevernemAtlantiku, temveč tudiv južnihpredelihTihega,AtlantskegainIndijskegaoceana.Najdemojihtakonaodprtemmorjukotvpriobalnihvodah.Lahkosepotopijodo700mgloboko.Pojavljajoseposamič,obprehranjevanjutudivjatah,prehranjujejopasezribamiinglavonožci.

ZADNJI HERBARIJSKI PODATKI O TROBELIKI NA LJUBLJANSKEM BARJU SO STARI VEČ KOT 160 LET

Besedilo in foto: Valerija Babij

Velika trobelika (Cicuta virosa) je zelnata trajnica, po Rdečem seznamu prizadeta vr-sta(E),vzdajšnjemčasupotrjenalenanekajnahajališčihvseverovzhodniSloveniji:nabregovihvoda,mrtvicobMuri,ribnikovinakumulacijskih jezerrek;povsodlesposa-meznimiprimerki.Rastlinajestrupenaindomnevnakandidatkazavirnapitka,kigajezavestnoizpilSokrat,obsojennasmrtzaradisvojihdružbenokritičnihmisli.

VPrirodoslovnemmuzejuSlovenijehranimoherbarijKarlaDežmana(1821–1889),ku-stosaKranjskegadeželnegamuzejavLjubljani,vkateremjenekajprimerovtrobelikezLjubljanskegabarja, zadnji iz leta1857.Nahajališče jepri vseh isto,medGrmezom inLavrico. To območjeDežmanopisuje tudi v prispevku o Ljubljanskembarju (1858), vkateremnavaja,da jemrtvivodnirokavobnekdanjembarjanskemoknu,kise je izsu-šilozaradiškofeljskegakanala,optimalnorastiščetrobelike.Žečezslabidvedesetletjije I. Šubic (1886)zapisal,daseCicuta nenahajaveč tam,kjer jebilanekdajobičajna;Dežmanov vir je poznal. Kramer (1905) piše, da je na Barju redka, vendar ne navajakonkretnihlokalitet,pačpasesklicujenastarejšeliteraturnepodatke,takodanijasno,alijetedajzaresšekjeuspevala.VPaulinoviKranjskiposušeniflorijeprimerek,nabranvbotaničnemvrtuvLjubljaniokolileta1934,skomentarjemnaetiketi,dasenaBarjunepojavljaveč.

Trobelikinaekologijainrazširjanjeplodovspoplavnovodostavzrokzanjenodejanskoredkost. Njeni naravnimokriščni habitati so se zaradi načrtnega izsuševanja Barja indrugihobmočijpričelikrčitiževdrugipolovici18.stoletja.MordajekjevSlovenijida-nesšeprezrta,sajpripadadružinikobulnicsštevilnimirazmeromapodobnimivrstami,razlikovanjemedkateriminaterenuninajboljenostavno.Kerpauspevatudinaantro-pogenihrastiščih,jomordanajdemošekje,kjernjenopojavljanjenipotrjeno.

Herbarijska pola velike trobelike (Cicuta virosa), ki jo je Dežman nabral na Ljubljanskem barju leta 1857. Herbarij hrani Prirodoslovni muzej Slovenije.

Do sedaj edini primerek atlantskega skušolovca (Lamna nasus) iz slovenskega morja. 20. decembra 2015 je poginil, ujet v stoječo ribiško mrežo v Piranskem zalivu. Gre za v Jadranu zelo redko opaženo in v celotnem Sredozemlju kritič-no ogroženo vrsto morskih psov. (foto: Ciril Mlinar Cic)

42

Nad gozd se je v toplem avgustovskem večeru pričela spuščati tema, ko so se skupine prostovoljcev z zemljevidi in popisnimi obrazci v rokah z zbirnih mest nekoliko nestrpno odpravile pro-ti svojim popisnim točkam. Mnogi med njimi se popisu volkov, največji in lo-gistično najzahtevnejši akciji društva Dinaricum, pridružijo vsako leto. S svojo zagnanostjo prispevajo pomem-ben košček v sestavljanko z imenom spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji. Spremljanje številčnosti volkov, meddrugim tudi s popisom volčjih tropov spomočjo zvočnega izzivanja, akustičnemetode oziroma »howlinga«, se je v Slo-veniji pričelo izvajati v okviru projektaSloWolf (2010–2013).Metoda temelji nadejstvu, da so volkovi teritorialna vrsta,svojo teritorialnost pa med drugim iz-ražajo vokalno, kar pomeni, da človeškooponašanjetuljenjavnjihvzbudiodziv,skaterim»vsiljivcu«sporočijo,dajeterito-rij že zaseden.Metodanamomogoča,dapotrdimo prisotnost teritorialnih volkov,medtemkoseposameznivolkovi,kisena

Prostovoljci šteli volčje trope v Sloveniji

Besedilo in foto: Jasna Tarman

območjunahajajozgoljprehodno(volko-vivdisperziji),pravilomaneodzovejo.Vvolčjemodzivulahkojasnorazločimopri-sotnostmladičev, kar nudi vpogled v re-produktivno sposobnost tropa. Lokacijaodziva namomogoča tarčno iskanje sve-žih neinvazivno pridobljenih genetskihvzorcev(večinomaiztrebkov),kisoosno-vazagenetskoraziskavovolčjepopulaci-je.Morebitniodzivimladičev,ki se jasnorazlikujejo od oglašanja odraslih volkov,služijo tudi kot orodje pri interpretacijipodatkovgenetskihanaliz. DruštvoDinaricumjekotpartnerZavodazagozdoveSlovenijeinBiotehniškefakul-tete akcijo letos izvedlo sedmič, tokrat vokviru triletnega naročilaMinistrstva zaokoljeinprostor.Popisjekljubštevilnimizkušnjam,kismosijihvtehletihnabrali,velik zalogaj.Celotnoobmočjepopisa, kiobsegavečji del južnepoloviceSlovenije(slabih4.000km2),jerazdeljenovmrežokvadrantov,velikih9km2.Vvsakemkva-drantu se izzivanje volkov izvede na to-pografskonajboljugodnitočki,čimbližjesredinikvadranta.Topopisovalcemomo-goča,davtrehzaporednihnočehzzado-

stno zanesljivostjo potrdijo ali ovržejomorebitnoprisotnostteritorialnihvolkovnaobmočju.Akcijoizvajamosočasnozza-posleniminaZavoduzagozdoveSloveni-je,kisozadolženizapopisobmočijloviščsposebnimnamenom. Ponosni smo, da se zanimanje za popisinekipapopisovalcevizletavletokrepi-ta. Za kvalitetno izvedbo popisa namrečnujnopotrebujemosodelovanjevsaj100prostovoljcev.Njihovodelokoordinira20lokalnih koordinatorjev.Naddogajanjemna terenu bdi t. i. »centrala«, ki koordi-nira delo koordinatorjev, beleži odzivevolkov in rešuje najrazličnejše pripetlja-je, ki sepri takovelikemštevilu ljudinaterenuneizogibnodogodijo.Grezavelikokolesje,vkateremnizelovelikoprostorazanapake. Spripravaminapopis smopričeli konecpomladi.DruštvoDinaricumpodobnokotvečinadruštevspodročjaohranjanjana-ravenimazaposlenih,postopekorganiza-cije takšnega dogodka pa terja svoj čas.Polegzbiranjaprijavobsegaštevilnedru-genaloge:odkomunikacijesprostovoljci,

(foto: Janez Tarman)

43

partnerji,financerji,pristojnimislužbamiinnovinarji,pripraveobvestil indopisovdo razporejanja prijavljenih po zbirnihmestihinsestaveekip,pripravepopisnihobrazcev,urejanjanezgodnega zavarova-nja, izjav o prostovoljnem delu, obliko-vanja logotipa projekta, tiskanja nalepk,izdelave darilc za udeležence, pakiranjamalice… in še bi lahko naštevali. Najve-čji logistični podvig je nastopil danpredzačetkom popisa. Žal so ga zaznamovalepreštevilneodpovediudeležbe,kisopov-zročilekaskadomenjavekipinžezačrta-nihpopisnihtočktervplivalenaizkušnjovseh udeležencev. Nedvomno je razlogza del odpovedi brezosebna elektronskaprijavanapopis,delpasoprispevaliko-munikacijski šumi, zaradi katerihmordakakšnoodobvestil ni uspešnoali pravo-časno prispelo na pravi naslov. Aktivaci-ja zadostnega števila prostovoljcev, ki sezavedajo,dagrepripopisuzaresnodelo,ostajanajpomembnejšiizzivzanašedelovprihodnje. In čeprav gre za resno delo, so spomininamojeprvepopisevolkoveninajlepšihterenskihutrinkovvmojibeležnici.Novapoznanstva, urjenje v orientaciji, prislu-škovanje neznanim zvokom za bližnjimgrmom,obračanjenapretesnihvlakahinnepričakovana srečanja s prebivalci goz-da,tuditežavnovstajanjeponeprespanihnočeh…Izkušnjajepristnainnepozabna.Volčjetuljenjesemimelapriložnostsliša-ti ženekajkrat, v začetkupoletja semnapopisnitočkiprisluhnilaodzivuledvaalitrimesecestarihvolčjihmladičev.Nočnavožnja in izkušnja napetegaprisluškova-njašumomnapopisnitočkipakljubtemunistanikolipostalaničmanjvznemirljivi.

Obodzivuvolkaizdaljavevselejobčutimglobokospoštovanje,kigapospremikur-japolt.Doživetjejeneopisljivo.

Še posebej vesela sem, kadar priložnostzaposlušanjevolčjegatuljenjanapopisudobijo novinci. Njihov pogled na volko-ve se takrat spremeni. To niso več nekefantomske prikazni tam nekje globoko vgozdu.Postanejonjihovivolkovi.Intakratjenašedeloopravljeno.Prostovoljskaak-cijapopisavolkov je zatomnogovečkotle beleženje odzivov in zbiranje vzorcev.Brez tuljenjavnočbi ljudjemnogo težjerazviliodnosdovolkov,skritihtamnekjeglobokovgozdu.Našivolkovizatomordanikdarnebidobilipriložnosti,daposta-nejo»naši«volkovi.

Bi želeli sodelovati? Prostovoljec jelahko vsak zainteresiran posameznik.Pred začetkom popisa organiziramouvodnapredavanja (več razpoložljivihterminov), kjer vam predstavimo po-tekpopisa invašezadolžitve.DruštvoDinaricum vam bo povrnilo stroškevožnjepoterenuterposkrbelozavašezavarovanjezačasopravljanjaprosto-voljnegadelainmalico.Prostovoljcemse za njihovo delo zahvalimo tudi voblikipraktičnegadarila.Vseinforma-cije najdete na spletni strani https://sites.google.com/view/howling-2018/domov.

44

Čezmejna območja narave so s strani človeka pogosto različno upravljana in tudi različno dobro raziskana. Žival-ske in rastlinske vrste političnih meja seveda ne poznajo, saj jih pri svojem gibanju in širjenju pogosto prečka-jo. Varstvo vrst je učinkovitejše, če je čezmejno in usklajeno na obeh stra-neh. Eden izmed ciljev projekta NAT-2CARE je tako povezati raziskovalce na čezmejnem slovensko-italijanskem območju in okrepiti varstvo narave v sosednjih območjih Natura 2000. De-javnosti projekta, ki bo trajal do 31. marca 2020, niso omejene izključno na ta območja, naravovarstvene ak-tivnosti se lahko odvijajo na celotnem programskem Interreg območju Itali-ja–Slovenija.

V projektu Spodbujanje skupnosti zaohranjanje in obnavljanje čezmejnih ob-močijNatura2000(akronim:NAT2CARE)nameravamo na območjih Natura 2000,za katera so pristojni parki v projektu,inširšenaprogramskemobmočjuizbolj-šati stanje biodiverzitete z inovativnimiaktivnostmi pri čezmejnem upravljanjuhabitatov in vrst ter z okoljsko vzgojozlasti mladih, ozaveščanjem širše javno-sti in njihovim sodelovanjem. Posebendelovni sklop projekta je namenjen tudipovečanju promocije ekosistemskih sto-ritev okolja. Vodilni partner projekta jeitalijanskinaravnipark Julijskopredgor-je,medpreostalimipetimi smo trije slo-venski – Javni zavod Triglavski narodnipark (TNP),Nacionalni inštitut za biolo-gijo (NIB), Biotehniški center Naklo (BCNaklo)–inšedvaitalijanska(deželnina-ravniparkFurlanskiDolomiti,UniverzavVidmu). Projekt sofinancira Interreg V-AItalija-Slovenija2014–2020.

Narava ne pozna meja – NAT2CAREBesedilo: Sanja Behrič

V projektu je izbranih nekaj ciljnih vrst,kiživijonaobehstranehmeje,jopogostoprečkajo insovključenevprilogeDirek-tive o habitatih in Direktive o pticah, zakateresebodoizvajaleposamezneakcijeoz. ukrepi. Te vrste so npr. alpski kozli-ček(Rosalia alpina),divjipetelin(Tetrao urogallus),ruševec(Tetrato tetrix),belka(Lagopus muta),kosec(Crex crex),kozača(Strix uralensis)inbeloglavijastreb(Gyps fulvus).Naizbranihobmočjihbomovrstepopisaliterkasnejezanjeinnjihovehabi-

tateuvedliustreznoupravljanje.Poizme-njavi izkušenjmedprojektnimipartnerjiinuskladitvidobrihpraksbomopripravi-linovnačrtzačezmejnimonitoringvrst.Z enotnimi protokoli in ukrepi aktivne-ga upravljanja želimo ovrednotiti stanjeohranjenosti ekosistemov in okrepiti ce-lostnoupravljanjezobmočjiNatura2000.VTNPsevprojektuposvečamopredvsemkoconogim kuram, gamsu in periglacial-ni flori, v sodelovanjuzNIBpa izvajamotudinekatere skupneakcije zabeleženje

Med monitoringom belke (Lagopus muta) na Mangartskem sedlu smo zabeležili večje število pojočih sam-cev, eden se nam je še posebno lepo razkazoval – najbrž je bilo v bližini prisotno gnezdo s samico. (foto: Sanja Behrič)

Alpskemu kozličku (Rosalia alpina) smo v Trenti postavili rosalium in ga opremili z informacijskimi tabla-mi, ki mimoidoče informirajo o pomenu saproksilnih vrst v gozdu. (foto: Andrej Kapla)

Opazovanje gamsov z naravovarstvenimi nadzor-niki Triglavskega narodnega parka med poletnim taborom za mlade. (foto: Sanja Behrič)

45

prisotnostiinizboljšanjahabitataalpske-gakozlička.

KajsmovNAT2CAREžeizpeljali?Na začetku projekta smo si s partnerjinajprej izmenjali razpoložljive podatkeoprisotnostiinohranjenostivrst,skate-rimiseukvarjamo,terprotokolemonito-ringa, ki so bili do sedaj v uporabi. Spo-mladi2018smozačelispopisovanjivrst.

V TNP smo aprila inmaja izvedli vsako-letni sistematični popis rastišč divjegapetelinainruševca.Vsklopučezmejnegapovezovanjaprojektanaszanimajopred-vsemobmočjanaprimorskistraniparka,kjernačrtujemovzpostavitevmirnihconza omenjeni ogroženi vrsti. Nekatera ra-stišča ruševca so izpostavljena tudi za-raščanju, zato bomo na izbranih mestihposekali ruševje in s tem izboljšali habi-tat vrste. Junija smo se posvetili belki. Spomočjo naravovarstvenih nadzornikovTNP, prostovoljcev in v sodelovanju zitalijanskimisodelavcismo izvedlimoni-toringbelkenačezmejnihpredelihMan-gartskega sedla in Kanina. Popisovanjebomoponovili v prihodnjem letu in raz-mišljali o morebitnih ukrepih aktivnegavarovanja vrste na turistično zelo obre-menjenihgorskihobmočjih.Spartnerjismoizmenjalinekajžeuvelja-vljenih dobrih praks. Italijanski sodelav-ci so nam predstavili metodo florističneanalize izbranih ploskev za namen oce-njevanja vpliva klimatskih sprememb naperiglacialnehabitate,ki jebilarazvitavprojektuClimaparks.Avgustasmosiogle-dali njihove popisne ploskve pod Kanin-skim ledenikom in razpravljali o možniuporabimetodevnašemprojektu.Meto-dologijobomosprilagoditvamiuporabilitudi pri spremljanju periglacialne florepod Triglavskim ledenikom. V sodelova-njuzBiološkiminštitutomJovanaHadžijaZRC SAZU smo izvedli začetni florističnipopis območja in pregledali, kje bomo vprihodnjem letu postavili stalne ploskvezaspremljanjespremembvegetacijevna-daljnjihletih.

Skupaj zNIB smo ob Soški poti v Trentivzpostaviliprvit.i.rosalium–namenskopostavljeno skladovnicobukovehlodovi-ne, ki služi kot primeren habitat alpske-gakozlička.Naosončenihbukovihdeblihsekozlički spopadajo,privabljajo samicein parijo. Na skladovnico smo poleti na-mestili tudi feromonskevabe,kivrstošedodatno privabljajo. Podatke o opaženihhroščihnarosaliumulahkoprekmobilneaplikacije iNaturalist sporočajo tudi obi-skovalciparkaintakoprispevajokmoni-toringuvrste.

Na nekdanjem širšem območju Triglavskega ledenika bomo vzpostavili stalne ploskve za srednje- in dol-goročno spremljanje sprememb vegetacije. (foto: Sanja Behrič)

Pri popisovanju vegetacije pod Triglavom smo na gruščnatih morenskih nasipih našli kar nekaj drobnih vrst iz družine križnic, med njimi tudi modrikasti repnjak (Arabis coerulea). (foto: Sanja Behrič)

46

VTNP smoorganizirali tudi različnede-lavnice,didaktičneigrezaotroke,izobra-ževalni seminar o monitoringu izbranihvrst, poletni tabor za mlade in voden»metuljarsko« obarvan izlet v območjeNatura 2000. Maja smo na naravoslov-nih Belarjevih dnevih za osnovnošolce vTrentipostavilinovo točko»Naravabrezmeja« ter učencem predstavili koconogekureinnjihovoproblematiko.

SodelavciNIB izvajajo aktivnosti, vezanepredvsemnaalpskegakozlička,kozačoinkosca.Zaalpskegakozličkatestirajonovemetode monitoringa z uporabo pasti naosnovi vrstno specifičnega feromona inrazvijajonesmrtonosnesamolovnepasti,opremljene s kamero. Junija so popisalivrstenaobehstranehmejeinitalijanskimpartnerjem predstavili nove metode, kijih bodo lahko prevzeli pri spremljanjuvrstevprihodnosti.Vapriluinmajusoiz-vajali populacijskimonitoring kozače napodročju Krimskega hribovja, Trnovske-ga gozda in Jelovice. Štirimmladičem sonamestilioddajnikeGPS/GSM,skaterimilahkodobijopomembneinformacijeogi-banju vrst. Spomladi so preštevali koscenaizbranihobmočjihLjubljanskegabarjain na pobočjih Breginjskega Stola. Koscesoobročkali,preizkušalipasotudimeto-dolova,sajbodovprihodnjemletunekajosebkovopremili z oddajniki. Zaohrani-tevbeloglavegajastrebavAlpahnamera-vajoponovnovzpostavitimrhovišča,kibiprivabilajastrebe,dabiponovnognezdilitudinanašistranimeje.

Sodelavci vBCNaklo se posvečajo pred-vsemizobraževalniminkomunikacijskimaktivnostim projekta. Za njihove dijake,zaposleneinširšojavnostsoorganiziralivrstostrokovnihekskurzij invodenih iz-letovvobmočjaNatura2000,vokviruka-terihsoudeleženceizobraževaliopome-

nubiodiverzitete,zavarovanihobmočijintrajnostnegaturizma.

Partnerji projekta lahko postanete tudivi! Z že omenjeno aplikacijo iNaturalist namlahkopomagateprispremljanjuvrst,ki so vključene v naše aktivnosti, veselipa bomo tudi obvestil o najdbah drugihvrst. Aplikacijo si lahko brezplačno pre-nesetenapametnitelefonalijouporabiteprekspletanaračunalniku(https://www.inaturalist.org). Po prijavi poiščite pro-jektNat2Careinznamideliteopazovanjao zanimivih vrstah.Upamo, danambo sskupnimi močmi raziskovalcev, lokalneskupnostiinširšejavnostiuspeloohrani-tišekakšenkoščeknaraveveč.

Pogosta pionirska vrsta periglacialnih območij je alpski mak (Papaver alpinum). Rumenocvetočo podvrsto retijski mak (P. alpinum rhaeticum) smo pogosteje opazili na kaninskem območju, pod Tri-glavskim ledenikom pa je bil večkrat prisoten be-locvetoči julijski mak (P. alpinum ernesti-mayeri). Na fotografiji obe podvrsti druga ob drugi. (foto: Tanja Menegalija)

Na Ljubljanskem barju in pod Breginjskim Stolom spremljamo populacije kosca (Crex crex). V letu 2019 bo nekaj osebkov opremljenih tudi s telemetričnimi ovratnicami. (foto: Davorin Tome)

Slovensko-italijanska ekipa po terenski izmenjavi izkušenj popisovanja periglacialne flore na Kani-nu.

QR koda za dostop do aplikacije iNaturalist.

Vključitev prispevka je sofinancirana.

47

DRUŠTVENE NOVICE

Močvirska sklednica. (foto: Katarina Drašler)

Naslovnica knjižice Metulji naših vrtov.

Znak projekta Mini atlas kačjih pastirjev Maribora. (ilustracija: Aleš Tomažič)

Metulji naših vrtov

Dnevnimetuljisoenenajboljopaznihskupinžuželk,kinasssvojimibarvamirazvese-ljujejotudinadomačihvrtovihinvmestnihparkih.Zalažjeprvekorakeprispoznava-njupestregasvetametuljevvbližinidomasmovDruštvuzaproučevanjeinohranjanjemetuljevSlovenije(DPOMS)pripraviliknjižicoMetulji naših vrtov.Polegopisasplošnihznačilnostimetuljevinpredstavitve15dobroprepoznavnihvrstmetuljev,kipogostoobiskujejovrtove, jevknjižicitudinekajnapotkov,kakoje lahkovašvrtmetuljemšeboljprijazen.

Knjižicajedostopnana: https://sites.google.com/site/deteljinmodrin/metulji-na%C5%A1ih-vrtov.

Zapisala: Nika Kogovšek

Popis gnezd močvirske sklednice na Ljubljanskem barju

V Herpetološkem društvu – Societas herpetologica slovenica smo tudi v letu 2018s pomočjo telemetrije spremljali gibanje in gnezdenje močvirske sklednice (Emys orbicularis)naLjubljanskembarju.Letossoprvesamiceodložilejajcažekonecmaja.NaobmočjuGmajnicsmozoddajnikispremljalipetsamic inzabeležilipetgnezd.Zaprimerjavomeddvemaobmočjemasmov času leženja iskali gnezda tudivDragipriIguintamnašlišepetgnezd.Večinognezdsmozmrežamizaščitilipredplenilciinjihspremljalidojeseni.Zadvegnezdinanjivah,kibibililahkoneposrednoogroženizara-dikmetijskeobdelave, je JavnizavodKrajinskiparkLjubljanskobarjeskmetovalcemsklenil pogodbo, ki ga je zavezovala, da semed obdelavo njive v radiju enegametraognegnezdu.Jeseninasjerazveselilodejstvo,dasmonaenemodgnezdopazilisledoveizleganjamladičev.Držimopesti,dabodomladičitudiuspešnoprezimiliinvprihodnjepredstavljalinovrodmočvirskihsklednicnaobmočjuGmajnic.

Zapisali: Anamarija Žagar, Katarina Drašler in Gregor Lipovšek

Mini atlas kačjih pastirjev Maribora

DruštvoštudentovnaravoslovjaizMariborasejevsodelovanjusSlovenskimodonatolo-škimdruštvomodločilo,daječaszapopiskačjihpastirjevMaribora.Vprojektu,kigajefinanciralaMestnaobčinaMaribor(MOM),smovrazličnihdelihsezonevMOMpopisalivečkot20lokacijinnašli34vrstkačjihpastirjev.Podatkesmoobzaključkuprojektaob-javili vknjižici zopisomvrst innjihove razširjenostivMOM.Knjižico lahkonajdetenahttp://drustvo-dsn.si.Izobraževalnihpopisovsejeudeležilovečkot60posameznikov.Po-legpopisovsmoorganiziraliuvodnoinzaključnopredavanje,pripravilirazstavofotografijkačjihpastirjev, izvedlidelavnicodoločevanjavrstternatisnilipredstavitvenostojaloinkapezznakomprojekta.Pridobljenoznanjebomodopolnjevalitudivnaslednjihletih.

Zapisala: Nina Erbida

Odonatologi komuniciramo na novi listi

Poskoraj15letihdelovanjaaktualnemailinglistejeSODzamenjalplatformo.Zaprijavonanovolistolahkopišetenaodonatasi+subscribe@groups.io.Zaobjavoprispevkovinspremljanjeobjavjeprijavaobvezna,nipapogojenasčlanstvomvdruštvu.Domačastranlistezdoda-tniminavodiliinmožnostjoprijavejedosegljivanahttps://groups.io/g/odonata-si.Mordaprihajatudičaszaprenovo15letstarespletnestrani?

Zapisal: Damjan Vinko

48

Skupinska fotografija z jesenske čistilne akcije. (foto: Primož Glogovčan)

Del skupine za velike zveri na RTŠB 2018. (foto: Rudi Kraševec)

Črnopikčasta kuščarica (Algyroides nigropunctatus) je endemit balkanskega polotoka in je v Sloveniji pri-sotna le na Primorskem. (foto: Aleksander Kozina)

Predstavnika SOD po prejemu vaze, ki potuje med organizatorji ECOO.

Deteljinemu modrinu vsako leto pomagamo očistiti dom

Vletu2018smovDPOMSvsklopuprojektaDeteljinmodrin–prezrtbisersavskihpro-dovizvedlidvedelovniakciji,nakaterihsmoodstranjevalizlatorozgoindrugeinvazivnetujerodneterlesnevrstestravnikov,kisošedomdeteljinemumodrinunasavskihprodihpriLjubljani.Spomladanskočiščenjesmo26.junijaopravilinatravnikunaTomačevskemprodu,kjersoževidnisadovinašihpredhodnihakcij.Zlaterozgejenatemtravnikuna-mrečžeobčutnomanjkotobprvihakcijah,zatojebilosedemparovpridnihrokčlanovdruštvadovoljzadobroopravljenodelo.Vjesenskičistilniakcijipasmoseodločiliizbolj-šatihabitatdeteljinegamodrinanatravnikunaobmočjuDovjež.Kerjenadelutravnikazlatarozgaresmočnorazraščena,smokakcijipovabilitudičlaneSlovenskegaGeoCachingkluba.Takosenasje29.septembrazbralookrog25insskupnimimočminamjeuspeloočistiticelotnopovršino,nakaterisejerazraščalazlatarozga.Zaletossmotakokončalisčistilnimiakcijami,naslednjeletopazagotovonadaljujemozdelom,dabostaimeladeteljinmodrininnjegovahranilnarastlina,turškadetelja,šelepšedomovanje.ProjektsofinanciraMestnaobčinaLjubljana.

Zapisala: Nika Kogovšek

Skupina za velike zveri na RTŠB 2018 – Marezige

Najubilejnem30.Raziskovalnemtaboruštudentovbiologije(RTŠB)smokotmentorjidelo-valitudičlanidruštvaDinaricum.Skupiništudentovsmonapraktičennačinprikazaliživlje-njevelikihzveri.Doživelismoobsežnostživljenjskegaprostorazverizvečkot3.500prevo-ženimikilometri,njihovdnevniritemspomanjkanjemspancazaradikombinacijednevnegain(intenzivnega)nočnegaterena,njihovoprehranozzbujanjemlastnelakotenaprehranje-valnihmestih(smetiščih,vrtovihinkadavrih)innjihovevsakodnevnepremikeziskanjemsledi,praskindlak.Vrhunecnašegaraziskovanjajepredstavljallovnavelikeinmalezverisfotopastmivbližnjiindaljniokolicitabora.Ugotovilismo,dakuneinjazbecepredpastzeloučinkovitozvabimozjetrciterdavolkovineponavljajosvojihtedenskihobhodovteritorijanaistihgozdnihvlakah.Nenazadnjepasoudeležencispoznalivestnodeločlanovdruštva,kipripomorekuspešnemusobivanjuzvelikimizvermi–preverjanjepravilneuporabesred-stevzavarovanjepremoženja.Lahkorečemo,darejciinčebelarjinaPrimorskemdobroskr-bijozavarnostsvojihovcinčebel!NaRTŠBjesicerdelovaloše12drugihskupin.

Zapisali: Urša Fležar in Jasna Tarman

Še smo tu

Zjulijem2018sejezačelizvajatiprojektŠesmotu!–Domorodnevrstešenismoizri-njene,kibotrajaldooktobra2019.NosilecprojektajeHerpetološkodruštvo–Societas herpetologica slovenica,partnerjapaSlovenskoodonatološkodruštvoinCenterzakar-tografijofavneinflore.ProjektjenadaljevanjeaktivnostiprojektovUjemitenaravo!inInvazivkenikolinepočivajo.Glavniciljiprojektasoaktivnozbiranjepodatkovored-kih,ogroženihininvazivnihvrstah,tudispomočjovključevanjaljudivkonceptljudskeznanosti,terozaveščanjeinizobraževanjeopomenulokalnebiodiverziteteinnarave.ProjektsofinanciraMinistrstvozaokoljeinprostor.

Zapisala: Mojca Vek

5. Evropski odonatološki kongres (ECOO 2018)

Med9.in12.julijem2018jevčeškemBrnupotekal5.Evropskiodonatološkikongres,kisvasegaudeležilatudislovenskaodonatologa.A.TratnikjevsoavtorstvupredavalaomednarodnihaktivnostihSODobnjegovi25.obletnicidelovanja.D.Vinkosempre-davalokačjihpastirjihVipavskedolinetervsoavtorstvupredstavilšeplakatokačjihpastirjihKosova.Tokratnegastrokovnegasrečanjasejesicerudeležilo50odonatolo-gov,kar jenajmanjdoslej,pripravilipa smo38predavanjaliplakatov.Kongres se jezaključilznagovorom(predodhodomvBrnonepričakovanega)naslednjegagostiteljaECOO–SOD.Naslednjikongresbopoleti2020potekalpravvSloveniji.

Zapisala: Damjan Vinko in Ana Tratnik

49

Fotodokumentacija ob prvi najdbi stasitega ka-menjaka (Sympetrum depressiusculum) za udele-ženko in za Kosovo.

(foto: Jasna Tarman)

Prvi ulov večera in mladi nadebudni radovedneži v prvi vrsti. (foto: Monika Podgorelec)

Mednarodno srečanje odonatologov Balkana 2018

Med3.in10.avgustom2018jeSlovenskoodonatološkodruštvovsodelovanjusFakul-tetozamatematikoinnaravoslovjeUniverzevPrištiniorganiziraloosmoMednarodnosrečanjeodonatologovBalkana–BOOM,glavninamenkateregajeizobraževanjemla-dihodonatologovinproučevanjelokalnefavneveniodnajmanjraziskanihevropskihregij.TokratnosrečanjejeprvičpotekalonaKosovu,kijebilogledepoznavanjakačjihpastirjevtakorekočneraziskano.Zbralosenasje24udeleženceviznajvečdržavdoslej,kardesetih: iz Slovenije, Srbije,Kosova,Bosne inHercegovine,Makedonije,Hrvaške,Albanije, Nemčije, Nizozemske in Finske. Skupaj smo zbrali več kot 600 podatkov opojavljanju46vrsttehpisanihakrobatov.

Zapisal in fotografiral: Damjan Vinko

Društveni vikend na Trnovskem gozdu …

…ali howlingpredhowlingom.Trnovski gozd je del popisnega območja za izzivanjeoglašanjavolkov s tuljenjem,kerpa je izLjubljaneprecejoddaljen, smozmislijonabodočeprostovoljcedruštvaDinaricum,katerihvečinskoizhodiščejevglavnemmestu,želeliobmočjepredčasnorazrešitiinizločitiizrednegapopisa.Ensamodzivmladičevbinamprihranilmarsikateroneprespanouroinskodelicokave.Todažalsmoga11.in12.avgusta2018zamaniskalitudinapreverjenihlokacijahizprejšnjihlet.Mordaseimamozatakšenrezultatzahvalititudislabemuvremenu,kinasjepresenetilonajprejzdežjem,natopašezvetrom,kijeomejilslišnost.Vendarnamtonipokvarilodobrevoljeinvseh16nasjevdružbištirihpsovvprijetnemvzdušjupreživelolepvikendnavisokemkrasu.

Zapisal: Rudi Kraševec

Obeležili smo 20. Mednarodno noč netopirjev v Sloveniji

Mednarodnonočnetopirjev(MNN)zadnjivikendavgustapraznuježevečkot30državposvetu.Dogodeknamednarodniravniodleta1997koordiniraorganizacijaEurobats.VSlovenijismoletosMNNpraznovaliže20.letozapored.Tokratsmodogodkerazpo-rediličezdvameseca.Takosmovsodelovanjusštevilnimiizobraževalnimiustanovamiindrugimi skupnostmimed17. avgustom in13. oktobrom2018uspešno izvedli kar15atraktivnihdogodkovv12krajihpoSloveniji.Napredavanjih,otroškihdelavnicah,fotografskihrazstavahinterenskihizzivihterčistilnihakcijahsenamjepridružilovsaj500 udeležencev. O posameznih dogodkih boste lahko kmalu več prebrali na spletnistraniSDPVN.

Zapisala in fotografirala: Jasmina Kotnik

V pričakovanju ulova na Treh ribnikih

ČlaniSDPVNsmoseodločili,da27.avgusta2018,kojenočšetoplainletošnjinetopir-skimladičiževpopolnineodvisnilovniaktivnosti,izvedemomreženjenaobrežjuTrehribnikovvMariboru.Takosmoaktivnoobeležili20.zaporednoMednarodnonočneto-pirjevtudivseverovzhodnemkoncuSlovenije.Predpripravanamreženjezajavnostjevednoizziv–poiskatijetrebalahkodostopnomestoinhkratizagotoviti»obljubljen«ulov.Dabizmanjšalinapetostinpomirilipričakovanja,smoobgozdnemrobupostavilifotografijenetopirjev,sčimersmopovzročilinemalovprašanj.Kajkmaluposončnemzahodu se jemreža zatresla inmlada nadebudna samca obvodnega netopirja sta 30udeležencemhitropriraslaksrcu–mitiinstrahovisoselevnekajminutahrazblinilivtemi.

Zapisala: Jasmina Kotnik

50

Dan delfinov

»Moji, tvoji, naši delfini« je bilmoto že 12.Dneva delfinov v Piranu, ki ga vsako letoorganiziradruštvoMorigenos.Dogodek,kijepotekal18.avgusta2018,jezaznamovaloprecejšnješteviloobiskovalcev,ki jih jezanimaloživljenjedelfinov indeloraziskoval-cevmorskih sesalcev. Za najmlajše so bile organizirane poučne ustvarjalne delavniceinobiskpanoramskeladjiceSolinarke,tistiboljradovednipasosepodalinaDelfinovopot.Tajihjevodiladopiranskegasvetilnika,zvonikapricerkvisv.JurijaininfotočkenaTartinijevemtrgu.Zvečerjesledilointeraktivnopredavanjeodelfinihsprikazompravedelfinovelobanjeinpremiernaprojekcijadokumentarnegafilmaokalifornijskipliskav-ki–vaquiti–Souls of the Vermilion Sea.

Zapisala: Petra Podlesek

7. Balkanski botanični kongres

LetošnjiBalkanskibotaničnikongresvNovemSadu jebilvserijibalkanskihkongresovedenobsežnejšihinboljeorganiziranih.Pohvalimolahkotudidobroslovenskozasedbo,sajsenasgajeudeležilovečkot10.Vpetihkongresnihdnehmed10.in14.septembrom2018sosezvrstilarazličnapodročjabotanike(vnajširšemsmislu),predavanjainposterjisobiliorganiziranivdvehalitrehvzporednihsekcijah,tretji, torejvmesnidanpajebilnamenjen4ekskurzijam,nakaterih sonampredstavili specifikopanonskegaprostora:kontinentalna slanišča,peščine,poplavnaobmočjaobvelikihnižinskih rekah ingozdo-veFruškegore,kisomednajlepšeohranjeniminaobmočjuVojvodine.Skupnojebilonakongresuvečkot400udeležencev.PrevladovalisogostjezobmočjajugovzhodneEvrope,karnekajpajebilotudivbalkanskoflorozaljubljenihsevernjakovinSrednjeevropejcev.Zarazlikoodpredhodnihletjebilotokratobkoncukongresavloženihvečkandidaturzakongresleta2021,kibotakovGrčiji,Albaniji,MakedonijialinaMadžarskem.

Zapisal in fotografiral: Nejc Jogan

Terenski vikend Herpetološkega društva

Zadnji konec tedna v septembru2018 smo članiHerpetološkegadruštvapreživeli nasproščenemterenskemvikendunaDolenjskem.VikendjepotekalvdeželiPetraKlep-ca vOsilnici, kjer smo izkoristili še zadnje tople žarkeposlavljajočega se poletja in vbližnjiokoliciiskaliplazilce,kisosegrelinatoplihskalah.OdpravilismosenaizletdoKuželjskesteneinoknaterpreiskaliplazilcemprijaznelokacijeobrekiKolpi.Takosmovdvehdnehnašlimodrasa(Vipera ammodytes),pozidnekuščarice(Podarcis muralis),velebitskekuščarice(Iberolacerta horvathi),mladezelence(Lacerta viridis),navadnegaslepca(Anguis fragilis)insekuljo(Rana temporaria).VikendjebilorganiziranvokviruprojektaŠesmotu!–Domorodnevrstešenismoizrinjene,kigafinanciraMinistrstvozaokoljeinprostor.

Zapisala: Anja Mavrič

25. obletnica registracije SOD

Daljnegaleta1992jebiloustanovljenoSlovenskoodonatološkodruštvo,sprvasicerkotSlovenskasekcijaMednarodnegaodonatološkegazdruženja(S.I.O.).UradnaregistracijaSODpajebilaizvedenašele31.julijaletozatem.Takosmovletu2018praznovali25.obletnicopotrjenegaobstojanašegadruštva,kismoga6.oktobra2018tudiprimernoobeležili s proslavo v Dragi pri Igu. Proslava z več kot 40 udeleženci je poleg dopol-danskega terena,druženja inslavnostne»močvirne« tortevključevala tudipredavanjiozačetkihdruštva,odonatološkikvizterpodelitevpriznanjobzaključkuSODirke.Večozgodovinidruštva lahkopreberetev junijskištevilkirevijeProteus inzadnjištevilkipreteklegaletnikaTrdoživa.

Zapisala: Nina Erbida in Damjan Vinko

(foto: Rok Felicijan)

V Deliblatski peščari na eni od ekskurzij.

(foto: Živa Hanc)

Skupinska fotografija s praznovanja 25. obletnice SOD. (foto: Klemen Kisovec)

51

Člani SHS na 2. Balkanskem herpetološkem sim-poziju.

Zmagovalci posameznih kategorij so poleg pla-kete in simbolične nagrade prejeli tudi unikatno medaljo.

Slovenska odonatološka dirka 2018

Letos jevSODprvičpotekalo tekmovanjeSlovenskaodonatološkadirka.Udeleženci solahkotekmovalivpetihkategorijah,insicervšteviluzabeleženihvrst,fotografiranihvrst,pridobljenih podatkov in vrst levov ter v izrednihnajdbah. Tekmovanja se je udeležilošesttekmovalcev,kisovletošnjemletuskupajzbralivečkot1.100podatkovopojavljanjukačjihpastirjevvSloveniji.MajaBahorjepopisalanajvečvrst,nagradozalevejeprejelaAljaPirnat,prvomestovkategorijištevilofotografiranihvrstjezasedlaAnaTratnik,NinaErbidapa jezbralanajvečpodatkov.Zmagovalcavkategoriji izrednihnajdbnibilo.Za-ključkikomisije,kisojosestavljaliDamjanVinko,MladenKotaracinMatjažBedjanič,sošebili,dasejezamarsikateronajdbovrstetrebatarčnoodpravitinateren.Opozorilisotudinanujnostboljdoslednefotodokumentacijemnogihnajdbkačjihpastirjev.Podelitev,kijepotekala6.oktobra2018,smozaključiliznajavoSODirke2019.

Zapisala in fotografirala: Nina Erbida

Jesensko popisovanje flore 2018

Prvosobotovoktobrusečlanibotaničnegadruštvavsakoletozberemonajesenskempopisovanjuflore.LetossmoseodpravilinazahodneobronkeSuhekrajine,vkvadrant0254/2.Vsuheminprijetnotoplemvremenusmopopisaliskoraj300vrst,mednjimitudinekajmanjpogostihvlagoljubnihvrst(kljubimenuobiskane(po)krajine):močvir-skoludvigijo(Ludwigia palustris),alpskoločje(Juncus alpino-articulatus)inmočvirskonokoto(Lotus uliginosus)Protikoncupopisovanjasmoobcestiopazilišedveredkejezabeleženivrstitrav:stoletjaprisotnotujerodnomalosrakonjo(Digitaria ischaemum)innedavnegaprišlekavitkoplodnegaplodometa(Sporobolus vaginiflorus).Ženassko-mina,kamgremoprihodnjeleto…

Zapisal in fotografiral: Filip Küzmič

Mednarodna konferenca o raziskavah in upravljanju z medvedom

Ljubljanajemed16.in21.septembrom2018gostilasvetovnomedvedarskokonferencooz.»26thInternationalConferenceonBearResearchandManagement«.Stemsejepo-stavilaobbokmestom,kotsoNagano,NewDelhiinSanDiego,kisoomenjenokonferen-cogostilavpreteklosti.Obdejstvu,dajegostotarjavegamedvedavSlovenijimednaj-višjiminasploh,sezdiorganizacijatovrstnegadogodkavnašihkoncihsmiselnapoteza,kileposovpadatudisprojektomLIFEDINALPBEAR.VdvoranihotelaUnionsosezbralitakouveljavljenistrokovnjaki,ki imajozraziskovanjemmedvedovvečdesetletneizku-šnje,kottudištudenti,kizraziskovanjemtehkarizmatičnihvrstšeledobrozačenjajo.266udeleženceviz42državjelahkouživaloobzgodbahzvsehkoncevsveta,vkaterihsonastopalepravvse vrstemedvedov. Svoje jedodalo tudi večkot90predstavljenihposterjev.Pikana»i«pajebilagalavečerja,kijojedodatnopopestrilnastopŽPZKom-binatin3ViolinTrio.Skratka,dogodekjeponudilogromno,takosstrokovnegakottudidružabnega vidika. Pa še ena zanimivost: udeleženci somed konferenco spili več kot300litrovkaveinpojedlivečkot2.500rogljičkov.Sevidimoleta2021vMontani(ZDA)?

Zapisal in fotografiral: Žan Kuralt

2. Balkanski herpetološki simpozij

Nekaj članovSHS se jemed21. in23. septembrom2018udeležilodrugegaBalkanskegaherpetološkegasimpozija,kijetokratpotekalvokviru13.HrvaškegabiološkegakongresavPoreču.Nekaterismonakongresutudiaktivnosodelovali:AjšaAlagičjepredavalaovplivihbiotskihinabiotskihdejavnikovnaasimetrijetelespozidneinvelebitskekuščarice,drugismopredstaviliposterjeonovihmetodahiskanjaprogastegagožainoherpetofavniKosova.Herpetološkideljebilzgoščenvendanpredavanj,vokvirukaterihsmosebalkanskiherpe-tologimedsebojizobraziliolokalnihraziskovalnihvprašanjihterboljespoznaliintakokre-pilistrokovneodnosevregiji.Simpozijzaherpetologepredstavljapomembnomožnostzarazpraveovarovanjubalkanskihdvoživkinplazilcevterizmenjavomnenjoupravljanjustemiživalmi.Lokacijaobmorjupajepripomoglaksproščenemuvzdušju.

Zapisala: Urban Dajčman in Anamarija Žagar

52

Narišimo obalo

22.septembra2018smočlanidruštvaMorigenossodelovalipridogodkuNarišimooba-lo,kigajeorganiziralokulturnoinizobraževalnodruštvoPINA.Skupajsmoustvarjaliprihodnostnekdanjeobalneceste,kitečemedKoprominIzolo,innadobradvakilome-tradolgopapirnatopreprogonarisaliinnapisali,kakosizamišljamonjenoprihodnost.

Zapisala: Petra Podlesek

Jelenji ruk

Paritvenadobajelenjadijeseptembranavrhuncu.ZatojedruštvoDinaricumtudiletoszasvoječlaneorganiziralo izletna jelenjiruk.28.septembra2018smoseodpravilivširnegozdovekočevskeregije,insicervkrajRajndol.Lokacijaspadavobmočjaznajgo-stejšimipopulacijamijelenjadivSloveniji.Nakratkosmosepodučilioekologijijelenjadiinpotekuruka,natopasejeskupina11članovobsončnemzahoduposedlanaodprtojasoinpočakala,dapademrak.Okolinasjezačelorukatišestsamcevrazličnihstarosti,karsmodoločiliponačinuruka.Intenzivnostrukanjajenaraščaladookoli20.00,potempasojelenipočasiodnehali.Zatosmoodnehalitudimiinseodpravilinazajprotidomu.

Zapisal: Klemen Juršič

Mednarodna noč netopirjev v Srednjih Gameljnah

VSDPVNsmo29.septembra2018organiziraličistilnoakcijonetopirskegagvanavcer-kvisv.AndrejavSrednjihGameljnah,katerepodstrešjevpoletnihmesecihnudiprimer-nozatočiščeporodniškiskupinisamicmalegapodkovnjaka(Rhinolophus hipposideros).Pokončaniakcijismopodvisiščenetopirjevnamestiliplastičnoponjavo,kibovpriho-dnostiolajšalačiščenje.Čistilniakcijijeslediloizobraževalnopredavanjevdomukraja-novSrednjeGameljne,udeleženciprojektapasovzahvaloprejelimajiceznetopirskimmotivom.Tisti,kisotoželeli,solahkodomovodneslitudivrečkogvana.AktivnostisopotekalevokviruprojektaNetopirji–skrivnostniLjubljančani3,kigasofinanciraMe-stnaobčinaLjubljana.Zahvalagre tudižupnijiŠmartnopodŠmarnogoro,ki jeakcijopodprla,inČetrtniskupnostiŠmarnagora,kinamjeponudilaprostorzapredavanje.

Zapisala: Nika Krivec

Slovenija prevzela predsedovanje Mednarodni komisiji za kitolov

VbrazilskemFlorianopolisusejekonecseptembra2018zaključilobienalno67.zaseda-njeMednarodnekomisijezakitolov(IWC),kjerjeSlovenijaodJaponskeprevzeladvole-tnopredsedovanjekomisiji.Komisijajeleta1982sprejelamoratorij,skaterimjeustavi-lakomercialnikitolov,kijevpreteklostinekaterevrstekitovpripeljalnarobizumrtja.Poddoločenimipogoji jekitolovševednodovoljen inga izvajajodomorodna ljudstvazanamenesamooskrbe.Vpraksiseizvajatašedveoblikikitolovaizvennadzorakomi-sije, in sicer t. i. »znanstveni kitolov« (Japonska) inuveljavitevpridržkanamoratorij(IslandijainNorveška).DruštvoMorigenosoz.njegovičlanivdelukomisijesodelujejopredvsemkotaktivničlaniznanstvenegaodbora.

Zapisala: Petra Podlesek

(foto: Tilen Genov)

(foto: Urša Fležar)

Skupinska slika po uspešno opravljenem delu. (foto: Tea Knapič)

53

Pisana lesketavka (Issoria lathonia), 5. mesto v sklopu metulji. (foto: Andrej Žagar)

Srečanja, ki je potekalo v Notranjskem muzeju v Postojni, se je udeležilo 37 entomologov iz Slove-nije, Italije, Avstrije in Hrvaške. (foto: Nejc Rabuza)

Večina projektnih sodelavcev z udeleženci delavni-ce snemanja in analize netopirskih klicev, ki smo jo izvedli v okviru projekta, ki ga je sofinancirala Mestna občina Ljubljana. (foto: Simon Zidar)

Tinka Bačič je s svojim izrednim smislom za pri-povedovanje poskrbela za spontan aplavz že med samim predavanjem.

Fotografski natečaj: Biseri savskih prodov

DPOMSjevsklopuprojektaDeteljinmodrin–prezrtbisersavskihprodovorganiziralofotografskinatečajBiserisavskihprodov.Nanatečajjeprispelo17fotografijpetihav-torjev.FotografijejeocenilakomisijavsestaviSimonKovačič,SlavkoPolakinBarbaraZakšek.Vdvehsklopih(metuljiinnarava)jebilonagrajenihosemfotografij,kisijihzizjemonalevilahkoogledatenasredinibiltenavrubrikiFotoživ.Razglasitevnagrajen-cevinpodelitevnagradjepotekala12.oktobra2018vMalidvoraniPionirskegadoma,kjersobilevsefotografijetudirazstavljene.Obtemsmoprisluhnili tudizanimivemupredavanjuodnevnihmetuljihSlovenije,kigajepripravilStanislavČičerov.

Zapisala: Barbara Zakšek

45. Srečanje entomologov sosednjih dežel

SlovenskoentomološkodruštvoŠtefanaMichielija jev sodelovanju zDruštvomzapro-učevanjeinohranjanjemetuljevSlovenije21.oktobra2018organiziralože45.tradicio-nalnomednarodnoSrečanjeentomologovsosednjihdežel.Vletošnjemletuobeležujemo50.obletnicosmrtientomologainfiziologaŠtefanaMichielija,zatosmoobtejpriložnostinajprejposlušalipredavanjedr.MatijeGogaleoMichielijevemživljenju indelu.Nato jeMladenZadravecpredstavilnastajanjepreliminarnegaseznamakozličkovHrvaške,JurijRekeljpaskrivnostnoskupinometuljev–vrečkarjeizroduBrevantennia.PoodmorusmolahkoposlušališepredavanjeBorisaLaušaopoznavanjurogačevHrvaške indr.AlenkeŽuničKosiouporabiferomonovventomološkihraziskavah,UrškaRatajcpajegovorilaorazširjenostikrešičevinvelikihkozakovvSloveniji.Srečanjejebilokotponavaditudilepapriložnostzadruženje,izmenjavovtisovizpretekleterenskesezoneinvzpostavljanjealikrepitevmednarodnihentomološkihpovezav.

Zapisala: Urška Ratajc

Zaključek projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 3

Skoncemoktobra2018sejezaključilprojektNetopirji–skrivnostniLjubljančani3,vokvirukateregasmosfinančnopodporoMOLuspešnoizvedlištevilneizobraževalneinraziskoval-neaktivnosti.Nakratko:pregledovanjavprejšnjihprojektihnameščenihdrevesnihnetopir-nicsopotrdila,dajihnetopirjiuporabljajoinsevanjevračajo;vdvehtivolskihnetopirnicahsmojeseninašlitudigozdnemračnike(Nyctalus leisleri),karjeprvanajdbatevrstevneto-pirnicahprinas;podatkesmozbirališenamreženjihinterenskihsnemanjih,napregledihmostovinzatočiščterprekoodzivanjanasvetovalnolinijo;netopirjesmopredstavljalinatrehpredavanjih,podvehvečernihsprehodihinfotografskihrazstavahternafestivaluLupa;prostovoljcisosenampridružilinačistilniakcijinetopirskegagvana,natrehpregledihdre-vesnihnetopirnicinnaenemodmreženj;udeležencemaktivnostiinprostovoljcemsmopri-skrbelinovpromocijskimaterialintakoposkrbeli,dasebodoberglasonetopirjihširildalje.

Zapisala: Nika Krivec

Wraberjev dan 2018

TudiletossmoseslovenskiljubiteljibotaniketradicionalnozbralinaWraberjevemdnevu,tokratnaMartinovosoboto,10.novembra2018.Letošnjenekolikobolj svečanosrečanjeob20-letniciBotaničnegadruštvaSlovenije inhkrati25-letnici izhajanjadruštvenerevijeHladnikiajepotekalovBiološkemsrediščuvLjubljani.Nekajvečkot50udeležencevjepri-sluhnilo16vsebinskozelozanimiviminpestrimpredavanjem.Društvojeobsvojiokrogliobletnicipodelilotripriznanjazazaslužnodelo,insicerMetkiŠkornikzadolgoletnouspe-šnovodenjebotaničnihvečerov,NejcuJoganuzadolgoletnopredanovodstvenoinstrokov-nodelovdruštvuterRokuŠturmuzauspešnoorganizacijoinvodenjeterprepoznavnostTekmovanjavpoznavanjuflore.Obnjegovi70-letnicisejedruštvoposebejpokloniloFrancuBatiču inpredstavilonovočastnočlanicodruštvaNadoPraprotnik.Prijeten jesenskidansoobdobridružbizaokrožilišekosiloterizvrstnesladkedomačedobrote,vkaterihsmouživalivodmorih.

Zapisala in fotografirala: Mateja Grašič

54

Zakaj je pomembno v zbirkah ohranjati genomski zapis primerkov?

VokvirurednihzimskihmesečnihsrečanjSlovenskegaentomološkegadruštvaŠtefanaMichielijasmo22.novembra2018naOddelkuzabiologijoBiotehniškefakulteteorga-nizirali predavanjeZakaj je pomembno v zbirkah ohranjati genomski zapis primerkov. Mag.SlavkoPolakjegovorilopomenuohranjanjaprimerkovvzbirkahnanačin,kiomo-gočakasnejšoizolacijoDNK.Naprimerujamskihhroščevpodzemljarjev(Leptodirini)jerazložil,dasovtaksonomskihinfilogenetskihraziskavahuporabnileprimernoohranje-nizgodovinskiprimerki.Poudarilje,dasoproblematičnizlastihrošči,kisejihzačasnoshranjujevkisu,sajtaizjemnopospeširazpadmolekulDNK.Vdiskusijipopredavanjusmosestrinjali,damoramokljubhitremunapredkutehnologijezaučinkovitoizolacijoDNKpozornostvseenoposvečatitudivzpostavljanjuinvzdrževanjuzbirk,kiomogočajouporabogenomazaraziskavetaksonomijeinfilogenijeskupin.

Zapisala: Urška Ratajc

(foto: Andrej Kapla)

Naslovnica knjižice Življenje v mejicah.

(foto: Barbara Zakšek)

SODelovanje pri Vstopnici do zdravega načina življenja

Septembra2018 je vMariborupotekalaErasmus+mladinska izmenjava26mladih izpetihdržavvorganizacijiFundacijeŠtudentskitolar.PrinjeniizvedbijesodelovaltudiSOD,kijezaudeležencepripravilbiološkidelavnicitersodelovalprisprehodupobota-ničnemvrtuspredstavitvijomokriščinnjihovihprebivalcev.Osnovninamenizmenjavejebilmladimpokazatinačinezaaktivnoinzdravopreživljanjeprostegačasa.

Zapisal: Damjan Vinko

Življenje v mejicah

Mejicesoznačilnistrukturnielementikulturnekrajine.Soživljenjskiprostorštevilnihrastlininživaliterpovezovalnikoridorjirazličnihživljenjskihokolij,zaradičesarpove-čujejovrstnopestrost.Nekatereživalivmejicahnajdejopomembnezalogehrane,dru-gimpazavetjemejicomogočadostopdohranenabližnjihpoljih.Večotemprezrtemži-vljenjskemokoljulahkopreberetevnoviknjižiciŽivljenje v mejicah,kijojeizdalCenterzakartografijofavneinflorevprojektuMejMojih!,kigassofinanciranjemEkosklada,SlovenskegaokoljskegajavnegaskladaterMinistrstvazaokoljeinprostorizvajamosku-pajsHerpetološkimdruštvom.

Elektronskaverzijaknjižice jedostopnanahttp://www.ckff.si/publikacija.php?pid=22,zabrezplačentiskanizvodpapišitena info@ckff.si.

Zapisala: Aleksandra Lešnik

Foto sprehod po letu 2018

Zadnjičetrtekvnovembru2018smovDruštvuzaproučevanjeinohranjanjemetuljevSlovenijeizkoristilizafotografskivečer,nakateremsmosespomočjofotografijspreho-diličezleto,kiseizteka.Članidruštvainostali,kisoznamidelilifotografije,sosevletu2018potepalitakoporazličnihkoncihSlovenijekottudipodrugihdelihsveta,zatojebilnaborpredstavljenihfotografijnajvečjidosedaj.Ogledalismositakoeksotičnekottudiboljpoznanedomačednevneinnočnemetulje,tokratpasejemedmotiviznašlotu-diprecejgosenic.Spomočjofotografijsonasavtorjitakopopeljaliporazličnihlokacijah,sprehodilipasmosepraktičnočezceloleto,kijebilometuljarskoinfotografskoprecejuspešno.Upam,dasekonecleta2019vidimovševečjemštevilu.

Zapisala: Nika Kogovšek

Sofinancira program Evropske unije Erasmus+

55

V Herpetološkem društvu – Societas herpetologica slovenica skupaj s Cen-trom za kartografijo favne in flore za-ključujemo z izvajanjem projekta MEJ--MO JIH! – Pomen ohranjenih MEJic in MOkrišč za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje biodiver-zitete, ki ga sofinancirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Mini-strstvo za okolje in prostor. V prispev-ku predstavljava izobraževalni sklop projekta, ki je bil namenjen ozavešča-nju osnovnošolcev.

VprojektuMEJ-MOJIH!smovneposredniokolici desetih izbranih osnovnih šol izrazličnih delov Slovenije popisalimokri-šča,mejice,metulje,dvoživke inplazilce.Napodlagizbranihpodatkovsmoizdelalinačrte v naravi neoznačenih naravoslov-nih učnih poti za potrebe izvedbe nara-voslovnihdni,jihzučiteljinaravoslovjavčasuizobraževanjapreveriliinpopotrebinadgradili,natopanaravoslovnednisšo-lamitudiizvedli.Zrazličnimiaktivnostmismopoudarilipomenohranjanjaprezrtihhabitatov – mejic in mokrišč – z vidikablaženja podnebnih sprememb, ekosis-temskihstoritevinohranjanjabiodiverzi-tete.Teorijo smopodkrepili skonkretni-miprimeri izokolicešol,karpredstavljanadgradnjo in poglabljanje predvidenihučnih vsebin ter spodbuja medpredme-tno povezovanje in združevanje posa-meznih učnih snovi v razumljivo celoto.Polegprepoznavanjastrukturvokolju,kivplivajo na lokalno mikroklimo (mejice,mokrišča), smoučencempredstavili tudiživalstvo in rastlinstvo ter metode iska-nja,prepoznavanjaindoločanjavrst.

Vsa pripravljena gradiva bodo ob koncuprojektaposredovanasodelujočimšolam,da bodo učitelji predstavljene vsebinelahko samostojno podajali učencem tudivprihodnje.Vsipodatki, zbrani vokviru

Mokrišča in mejice korak od šoleBesedilo: Nadja Osojnik in Aja Zamolo

popisov in posredovani s strani sodelu-jočih učiteljev, učencev in drugih zainte-resiranih, bodo prosto dostopni tudi po

koncuprojektanaBioPortalupodprojek-tnimzavihkomMEJ-MOJIH!.BioPortal,nakaterem bodo lahko zainteresirani tudinadaljezbiralipodatke,boslužilkotučnipripomoček, ki bo učiteljem in učencemnudil možnost soustvarjanja zemljevidaživljenjskih prostorov in njihovih prebi-valcevtakorekočnašolskemdvorišču.

Z biološkega vidika predstavljajo zbranipodatki pomemben doprinos k poznava-nju razširjenosti vrst, saj semalokdo odnasposvetiobmočju,kinaprvipoglednienoizmednajzanimivejših.Včasihpanaspravtakaokoljaprijetnopresenetijo–nadvojezični osnovni šoli v Prosenjakovcihsmovmlakinašolskemdvoriščunapri-mernašlitakovelikega(Triturus carnifex)kot tudi navadnega pupka (Lissotriton vulgaris).

Večfotoutrinkovininformacijoprojektujena voljo na http://mej-mo-jih.weebly.com.

Spoznavanje dvoživk, plazilcev in značilnih lesna-tih vrst v mejicah z učenci OŠ Jožeta Krajca Rakek. (foto: Nadja Osojnik)

Mladič zelenca (Lacerta viridis / bilineata complex), ujet v okviru naravoslovnega dne na OŠ Jožeta Krajca Rakek. (foto: Aja Zamolo)

Prikaz favne mlake blizu Kostanjeviškega gradu in metode vzorčenja z vodno mrežo učencem OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki. (foto: Aja Zamolo)

Predstavitev planinskega pupka (Messotriton alpestris) učencem OŠ Belokranjskega odreda Se-mič. (foto: Nadja Osojnik)

Spoznavanje favne kala v Gorenju pri Divači sku-paj z učenci OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača. (foto: Aja Zamolo)

56

Osebna izkaznica: HROMI VOLNORITEC (Eriogaster catax)

Besedilo in foto: Barbara Zakšek

Hromi volnoritec (Eriogaster catax) je nočni metulj iz družine kokljic. Odrasle osebke, ki niso najboljši letalci, le redko opazimo, a ko se nam le nasmehne sreča, se to največkrat zgodi v mraku, in sicer od septembra do začetka novembra (sl. 1). Samice odložijo jajčeca (sl. 2) na vejico črnega trna ali gloga in jih prekrijejo z dlačicami s konca zadka, da so bolj prikrita in zavarovana pred nizkimi temperaturami. Prav po teh dveh lastnostih, slabi mobilnosti in z dlačicami prekritimi jajčeci, je vrsta dobila slovensko ime.

Jajčeca prezimijo in iz njih se v toplejših spomladanskih dneh, praviloma aprila, ko hranilne rastline še niso olistane, izležejo gosenice (sl. 3). Te v prvih razvojnih stopnjah živijo skupaj na gnezdih (sl. 4), ki jih same spletejo iz svilnatih niti. Po treh levitvah gosenice gnezdo zapustijo in zaživijo samostojno (sl. 5). Tri do štiri tedne kasneje, tj. po tem, ko se petič levijo, se gosenice zabubijo v svilen kokon v vrhnjem sloju tal (sl. 6). Iz večine bub se jeseni razvijejo metulji, del bub pa lahko prezimi do naslednje jeseni ali do končne razvojne stopnje počaka celo več let.

Hromi volnoritec je vezan na obrobja termofilnih presvetljenih gozdov, zaraščajoče pašnike in travnike, grmišča in mejice v toplih in vlažnih legah, katerih glavna gradnika sta črni trn in glog (sl. 7, 8).

V Sloveniji je hromi volnoritec ogrožena in zavarovana vrsta metulja. Zanj smo razglasili tudi posebna varstvena območja Natura 2000, ki pa po oceni Evropske komisije ne zadoščajo. Za ohranjanje ugodnega ohranitvenega stanja vrste v Sloveniji bo treba opredeliti dodatna območja, a naše trenutno vedenje o razširjenosti vrste za kaj takega še ni zadostno.

1 2 3

4

5 6

7 8

57

1 2 3 4 5 6 7 8

9

10 11

12 13 14 15 16

17 18 19

20 21 22 23

24 25 26

27 28 29 30

31 32 33 34 35

36

37 38

1 2 3 4

5

6 7 8

9

Vodoravno1 prekop4 nekdanjiprebivalecLjubljane9 veterina10 kamnina,sestavljenaizdrobnihzrn, zlepljenihzvezivom11 ženskisekundarnispolniznak12 Odisejevsin15 obsežnejšeobmočjevisokegasveta17 junakDickensovegaromana,Oliver18 velikan19 konecigreprišahu20 slovenski botanik iz te številke Trdoživa21 najstarejšeobdobjepaleozoika24 konecigreprišahu25 cesarskipraženec26 tujerodnavrsta27 protiglavobolu29 smrtonosnibeliprahvpisemskih pošiljkah31 prvakovinavperiodnemsistemu33 posodazashranjevanjetekočine36 iz te številke Trdoživa37 začasnozdruženjegospodarskih družb,tudiknjigarnavLjubljani38 spatipootroško

Navpično1 smerokaz2 drugačeza»fovšija«3 švedskisistematikCarlvon4 narodni,prirodoslovni,etnografski5 ekspertka6 rezultatmedicinskepreiskave7 jasnonapisan8 ameriškapredsednikaTheodore(1901–

1909)inFranklinDelano(1933–1945)13 javniprevozvvelemestu14 iz te številke Trdoživa16 psihični,travmatični,anafilaktični17 posameznarastlinavvinogradu19 iz te številke Trdoživa22 jajcadvoživk23 nekdanjijugoslovanskiletalskiprevoznik24 npr.neandertalec25 seveda,angleškaspačenka28 sameckokoši30 grškiples32 močnejšekotželezo34 le,samo,izključno35 najtoplejšabarva

VODORAVNO NAVPIČNO

KRIŽANKA ZA NAJMLAJŠE

KRIŽANKA ZA ODRASLE

RazvedriloVaše možgane napenja: Zoran Obradović. Ilustracije: Petra Muhič. Rešitve za križanki lahko poiščete na http://krizanke.ljudmila.net/trdoziv.

1 13 2

5 36 4

8 79

58

Napovednik dogodkov

Herpetološki terenski vikend19.–21.april2019slovenskaIstraV projektu Še smo tu organiziramociljni terenskipopisdvoživk inplazil-cevspoudarkomnaiskanjuprogaste-gagoža.Vprimeruslabegavremenasedogodekprestavina10.–12.maj.

Botanični večeri6.maj2019,18.00GimnazijaBežigrad,LjubljanaPredavanjeBlažaBlažičaokukavičev-kahPlaninskegapolja.

Državno tekmovanje v poznavanju flore11.maj2019

BioBlitz Slovenija 201917.–18.maj2019,17.00–17.003. ponovitev vseslovenskega dogodkaterenskebiologije.Večnahttp://bioblitzslovenija.weebly.com.

Botanična ekskurzija na Koroško1.junij2019

Odonatološki terenski vikend1.–2.junij2019V projektu Še smo tu organiziramociljniterenskipopiskačjihpastirjev.

Botanično popoldne3.junij2019Popoldanski obisk Krajinskega parkaTivoli, Rožnik in Šišenski hrib (Lju-bljana).

24 ur z reko Muro7.junij2019Veržej

Evropske noči nočnih metuljev 1.–5.avgust2019različnikrajipoSlovenijiVvečernihinnočnihurahsenampri-družite pri opazovanju nočnih metu-ljev.

9. Mednarodno srečanje odonatolo-gov Balkana (BOOM)2.–9.avgust2019HrvaškaMednarodno odonatološko srečanje stereniinpredavanji.

Dan delfinov v Piranu10.avgust2019

2020: 6. Evropski odonatološki kongres (ECOO)29.junij–2.julij2020SlovenijaNapovedujemo,dabopoleti 2020prinas potekalo evropsko srečanje odo-natologov.

OPOMBE:Več o dogodkih preberite na spletnih straneh društev ali sledite njihovih spletnim listam in Facebook stranem. Kontakti so objavljeni na predzadnji strani Trdoživa.

Program je okviren, zato so možnespremembe.

MEDVED FADO GRE SMUČAT.

Ilustracije: Petra Muhič

21

3 4 5

Občni zbor SDPVN1.februar2019Biološkosredišče,Ljubljana

Botanični večeri4.februar2019,18.00GimnazijaBežigrad,LjubljanaPredavanjeJakeRazingerjaoupravlja-nju trosmernih interakcij med rastli-nami,mikrobiinškodljivcizapoveča-njepridelkainizboljšanjezaščitepredtalnimiškodljivci.

Spomladanska prenašanja dvoživk čez cestofebruar–april2019VečnapotvLjubljaniindrugodpoSlo-venijiVzgodnjempomladanskemčasuorga-niziramoprenašanjadvoživkčezcestona odsekih, kjer prihaja do številčnihpovozovvčasuspomladanskihselitevdvoživk sprezimovališčnamrestišča.Vabimo,dasenamnaakcijahpridru-žitekotprostovoljcialidaseudeležiteizobraževalnihdelavnicinpredavanj.

Občni zbor BDS4.marec2019,18.00GimnazijaBežigrad,LjubljanaZbor članov s predavanjem AlenkeMihoričoGradiškemjezeru.

Botanični večeri1.april2019,18.00GimnazijaBežigrad,LjubljanaPredavanjeDušanaKlenovškaobota-ničnempotepupoKozjanskem.

59

Predstavitev društev – izdajateljev

RD U ŠO TVK OŠ O L ŠTO EM FO AT NN AE M

O ICKS H

N IEE LV IO JL AS

Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS) jedruštvo,vkateregasovključeniposa-mezniki,ki jihzdružujezanimanjezametulje.UkvarjajosezmetuljinaobmočjuSlovenije,predvsemznjihovorazširjenostjoinekologijotertudispromocijometuljevmedširšojavnostjo.Društvojeustanoviteljinorganiza-cijeButterflyConservationEurope.Spletnomesto:http://metulji.biologija.orgStik:info.metulji@gmail.com, 031 644 431Poštninaslov:Večnapot111,1000Ljubljana

Botanično društvo Slovenije (BDS) jeprostovoljnonepridobitnozdruženjeprofesionalnihbotanikovinljubite-ljevbotanike.CiljidruštvasomeddrugimboljšepoznavanjefloreSlovenije,popularizacijabotanikeinohranitevrastlinskihvrstternjihovihrastišč.Društvosodelujezdomačimiintujimistrokovnjakispodročjabotaniketerssorodnimidruštvidomainvtujini.DruštvoizdajarevijoHladnikiavkateriizhajajofloristični,vegetacijskiindrugibotaničniprispevki.Spletnomesto:http://www.bds.biologija.orgPoštninaslov:Večnapot111,1000Ljubljana

Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum je nevladno neprofitnozdruženjestrokovnjakovindrugihzainteresiranihposameznikov,kiživijoalidelajovdinarskemprostoru.Dru-štvossvojimdelovanjemprispevakvarstvu,raziskovanjuintrajnostnemurazvojuDinaridov.Spletnomesto:http://www.dinaricum.siStik:drustvo.dinaricum@gmail.comPoštninaslov:Večnapot111,1000Ljubljana

Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica (SHS) jedruštvozapreučevanjedvoživkinplazilcevsstatusomdruštvavjavneminteresunapodročjuohranjanjanarave.Osnovninamenjepreučevanjeinvarstvodvoživkinplazilcevterizobraževanjeinpopularizacijaproblematikepodročjavstrokovniinširšijavnosti.SkupajzdrugiminevladnimiorganizacijamiorganiziramoDijaškibiološkitaborinBioBlitzSlovenija.Spletnomesto:http://www.herpetolosko-drustvo.siStik:info@herpetolosko-drustvo.si, 040 322 449 (Kačofon)in040 721 794 (Žabofon)Poštninaslov:Večnapot111,1000Ljubljana

Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija (SEDŠM) je znanstveno in strokovno združenje članov, kiseukvarjajozentomologijo,vedoožuželkah.Društvoorganizirastrokovnadomačainmednarodnasrečanjaento-mologov,občasnapredavanja inekskurzije.SkupajsPrirodoslovnimmuzejemSlovenije izdajadruštvorevijoActa entomologica slovenica.Društvoimatudisvojomailinglisto(entomologi@googlegroups.com)indelujenaFacebooku.Stik:sloentomo@gmail.comPoštninaslov:Večnapot111,1000Ljubljana

Slovensko odonatološko društvo (SOD) jezdruženjeobčanov,kijihzanimajokačjipastirji.Namendruštvajevzpodbujatiraziskovalnoinljubiteljskodejavnosttertakoprispevatikrazvojuodonatologije,vedeokačjihpa-stirjih.Ssvojimidejavnostmiprispevatudikohranjanjuvodnihbiotopovindviguokoljskezavesti.DruštvoizdajabiltenErjavecia,delujepatudinaFacebooku(Slovensko kačjepastirsko društvo).Spletnomesto:http://www.odonatolosko-drustvo.siStik:031 456 703Poštninaslov:Verovškova56,1000Ljubljana

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce jeneodvisnainneprofitnastrokovnanevladnaorganizacija,kizdružujeznanstvenoraziskovanje,monitoring,izobraževanje,ozaveščanjejavnosti,razvojkadrovinupravlja-njeznaravnimivirizaučinkovitovarstvomorskegaokoljaterbiotskeraznovrstnosti.Spletnomesto:http://www.morigenos.orgStik:morigenos@morigenos.org, 031 771 077Poštninaslov:Kidričevonabrežje4,6330Piran

Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) jeneprofitnodruštvo,vkateremsezdružuje-joposamezniki,katerihinteresjeraziskovanjerazširjenostiinekologijeedinihaktivnoletečihsesalcevternjihovovarstvovSloveniji.DruštvodelujenaFacebooku,izdajabiltenGlej, netopir! inječlanorganizacijeBatLifeEurope.Spletnomesto:http://www.sdpvn-drustvo.siStik:netopirji@sdpvn-drustvo.si,068 650 090(Netopirofon)Poštninaslov:Večnapot111,1000Ljubljana

Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave

IZDAJATELJI:Slovensko odonatološko društvo,Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije,Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – DINARICUM,Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev,Botanično društvo Slovenije,Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija inMorigenos – slovensko društvo za morske sesalce.

»TRDOŽIV« je bilten za področje terenske biologije in narave, ki objavlja najrazličnejše informacije o delu slovenskih terenskih bioloških društev in prinaša zanimivosti ter novice iz sveta raziskav slovenske favne in flore. Poslanstvo biltena je prispevati k povezovanju in sodelovanju slovenskih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju terenske biologije, informirati o aktivnostih posameznih izdajateljev, prispevati k razvoju terenske biologije v Sloveniji in dvigu znanja vseh, ki se s tem področjem ukvarjajo, prispevati k boljšemu poznavanju slovenskega živalskega in rastlinskega sveta, prispevati k ohranjanju slovenske narave in v pisni obliki dokumentirati ter ohranjati dogodke in zanimiva opazovanja, ki bi sicer izginili v pozabo ali bi za vedno ostali neobjavljeni v terenskih beležnicah.Prejemajo ga vsi člani osmih izdajateljev. Izhaja od leta 2012 dalje.