Upload
others
View
9
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
BILTEN JUN 2015.
1/29 Na sadržaj
SADRŽAJ
UVODNA REČ 2
DANIJELA FIŠAKOV, PREDSEDNICA SPK 2
AKTIVNOSTI SPK 3
OD APRILA 2015. GODINE USPEŠNO SMO ORGANIZOVALI 3
NOVI ČLANOVI 7
PRIJATELJI KLUBA 7
INTERVJU 8
STEVAN NIKČEVIĆ,
DRŽAVNI SEKRETAR U MINISTARSTVU TRGOVINE, TURIZMA I TELEKOMUNIKACIJA 8
PRIVREDA 12
INTERVJU: MIODRAG STOJKOVIĆ, DIREKTOR ETI B 12
INTERVJU: ZORAN ŽMAVC, FINANSIJSKI DIREKTOR DHL SRBIJA 15
SAOP 18
AKTUELNOSTI 19
PETAR VASIĆ: 5 NOVIH PRAVILA MARKETINGA ZA 2015 19
VISAN 20
SRPSKO-SLOVENAČKA KULTURNA SARADNJA 21
PROF. DR MAJA ĐUKANOVIĆ: SLOVENAČKI U SRBIJI 21
ZAKONODAVSTVO 22
NOVI ZAKONI 22
TURIZAM 23
NA VRHU JADRANA - PORTOROŽ I PIRAN – BERNARDIN GROUP MICE 23
U GUČI TRUBA NAJBOLJE ZVUČI! 24
BANJSKI KOMPLEKS HEVIZ 25
HUNGUEST HOTEL FREYA 26
ZDRAV ŽIVOT 27
DON DON, LIDER U PEKARSKOJ INDUSTRIJI SRBIJE 27
MAGIČNI NAPITAK 27
ODMOR UZ KNJIGU 28
ALEKSANDAR DIKLIĆ: BEOGRAD – VEČITI GRAD 28
LAGUNA 29
BILTEN JUN 2015.
2/29 Na sadržaj
UVODNA REČ
DANIJELA FIŠAKOV, predsednica SPK
Uvaženi članovi, dragi prijatelji,
I u drugom kvartalu smo nastavili sa našim
druženjima. Družili smo se na osam naših do-
gađaja, a prisustvovali smo na još tri doga-
đaja međunarodnog karaktera.
Na kraju drugog kvar-
tala Klub već broji 124
člana što znači da se
nastavlja trend rasta.
Zahvaljujem se novim
članovima koji su pre-
poznali našu energiju,
posvećenost i želju da
zajedno uradimo još
mnogo više.
Novost u Klubu je for-
miranje sekcija. Prva
je, u skladu sa iskaza-
nim potrebama i želja-
ma, osnovana sekcija
„Industrija“ koja okuplja članove koji deluju u
industriji i oblasti informacionih tehnologija.
Cilj sekcija je da članice koje imaju slične
interese, probleme i ideje zajedničkim delo-
vanjem brže dođu do pozitivnih rezultata. U
budućnosti će se osnovati i sekcije drugih
delatnosti.
Srbija se veoma zalaže da Evropska Unija što
pre počne sa pregovorima o punopravnom
članstvu Srbije u EU. Slovenija je članica već
11 godina. Dugogodišnji dobri ekonomski i
po-litički odnosi između Slovenije i Srbije
dopri-nose velikoj želji Slovenije da Srbiji
prenese svoja iskustva stečena u procesu
pristupanja. U tom smislu, Klub će se i dalje
truditi da se iskustva, prilike, mogućnosti koje
nudi Evrop-ska unija, a posebno načini
dobijanja sred-stava iz EU fondova, predstave
na klupskim događajima od strane eksperata,
odnosno poznavalaca situacije i odnosa u EU.
Još jednom pozivam sve članove da intenziv-
no učestvuju u aktivnostima Kluba i da šire
utiske o našem radu, naročito pozitivne, kako
bismo bili brojniji, a time i jači.
Želim vam prijatan godišnji odmor i da ga pro-
vedete onako kako ste isplanirali.
Do jeseni,
Spoštovani člani, dragi prijatelji,
Tudi v drugem kvartalu smo nadaljevali z na-
šimi druženji. Družili smo se na osmih naših
dogodkih in se udeležili še treh mednarodnih
dogodkov.
Na koncu drugega kvar-
tala šteje Klub že 124
članov, kar predstav-
lja nadaljevanje tren-da
rasti. Zahvaljujem se
novim članom, ki so
prepoznali našo ener-
gijo, predanost in že-
ljo, da skupaj naredi-
mo mnogo več.
Novost v Klubu je us-
tanavljanje sekcij. Pr-
va ustanovljena sekci-
ja, na osnovi iskaza-
nih potreb in želja je
sekcija „Industrija“, ki združuje člane, ki delu-
jejo v industriji in informacijskih tehnologijah.
Cilj sekcije je, da člani, ki imajo podobne inte-
rese, težave in ideje, s skupnim delovanjem
hitreje pridejo do pozitivnih rezultatov. V pri-
hodnosti se bodo ustanovile še sekcije drugih
dejavnosti.
Srbija si zelo prizadeva, da se čimprej začnejo
pogajanja z Evropsko unijo o polnopravnem
članstvu Srbije v EU. Slovenija je članica že 11
let. Dolgoletni dobri gospodarski in politični
odnosi med Slovenijo in Srbijo, prispevajo k
želji Slovenije, da Srbiji prenese svoje iz-
kušnje, pridobljene v pristopnem procesu. V
tem smislu se bo Klub še naprej prizadeval,
da izkušnje, možnosti, priložnosti, ki jih po-
nuja Evropska unija, in zlasti načine črpanja
sredstev iz skladov EU, predstavi na klubskih
dogodkih od strani strokovnjakov oziroma
poznavalcev razmer in odnosov v EU.
Še enkrat vabim vse člane, da intenzivno so-
delujejo v aktivnostih Kluba in da prenašajo
vtise o našem delu, še posebaj pozitivne in s
tem pripomorejo, da bi bili še številčnejši in
močnejši.
Želim vam prijeten poletni dopust in da bi ga
preživile, kot ste načrtovali.
Do jeseni,
BILTEN JUN 2015.
3/29 Na sadržaj
AKTIVNOSTI SPK
OD APRILA 2015. GODINE USPEŠNO SMO ORGANIZOVALI
Aprilski sastanak Kluba, na kome smo
ugostili predstavnike Uprave carina, u čije ime
su Danka Jovanović, Aleksandra Ilić, Vladimir
Filipović i Veselin Milošević govorili o temama
koje su članove kluba najviše zanimale: o
pojednostavljenim ca-
rinskim postupcima, no-
vom kompjuterizova-
nom tranzitnom sis-
temu (NKTS), o pri-
vremenom uvozu op-
reme, postupku aktiv-
nog oplemenjavanja,
o zahtevu za predu-
zimanje mera zaštite
prava intelektualne svo-
jine, postupku sprovo-
đenja zaštite prava
intelektu-alne svojine
od strane carinskih or-
gana i primeni panev-
ropskih sporazuma o slobodnoj trgovini. Pri-
sutne su pozdravili ovlašćena ministarka u
Ambasadi Republike Slovenije, Liljana Figar
Ferme, i Duško Marinković, pomoćnik direk-
tora Uprave carina. Sastanak je održan u
hotelu Queen ASTORIA Design Hotel.
Aprilski radni doručak, pod pokro-
viteljstvom advokatske kancelarije ODI LAW
FIRM, u čije ime je Iva
Miščević predstavila
novine u Zakonu o
zapošljavanju stranaca
u Republici Srbiji.
Predstavljene su no-
vine u ovoj oblasti,
kao i posebno važna
pitanja u vezi sa
primenom ovog zako-
na, ali i izuzeci od pri-
mene, vrste radnih
dozvola, postupak i
način dobijanja radne
dozvole, sa posebnim
osvrtom na zapošljavanje državljana Slove-
nije u Srbiji.
Redovnu godišnju sednicu Skupštine
Kluba, na kojoj je jednoglasno usvojen
izveštaj o radu i finansijski izveštaj Kluba za
2014. godinu.
Panel-diskusiju „Snaga zajedničkog
uspeha“ na 59. međunarodnom sajmu teh-
nike u suorganizaciji sa Ambasadom Repub-
like Slovenije prilikom koje su predstavljeni
primeri uspešne srpsko-slovenačke poslovne
Aprilski sestanek kluba, na katerem je bila
gost Carinska uprava, v imenu katere so
Danka Jovanović, Aleksandra Ilić, Vladimir
Filipović in Veselin Milošević govorili o temah,
ki so bile najbolj zanimive članom kluba:
poenostavljeni carinski
postopki, nov računal-
niško voden tranzitni
sistem, začasni uvoz
opreme, postopek ak-
tivno oplemenitenje,
zahtevek za sprejetje
ukrepov za zaščito
pravic intelektualne
lastnine, postopek uva-
janja zaščite pravic in-
telektualne lastnine s
strani carinskih or-
ganov, izvajanje pan-
evropskih sporazumov
o prosti trgovini. Gos-
te sta nagovorila tudi pooblaščena ministrica
Veleposlaništva Republike Slovenije Liljana
Figar Ferme in Duško Marinković, pomočnik
direktorja Ca-rinske uprave. Sestanek je bil v
hotelu Queen ASTORIA Design Hotel.
Aprilski delovni zajtrk, ki ga je gostila
odvetniška družba ODI LAW FIRM, v imenu
katere je Iva Miščevič
predstavila novosti iz
Zakona o zaposlova-
nju tujcev v Republiki
Srbiji. Predstavljene
so bile novosti s tega
področja, izpostavlje-
na so bila pomembna
vprašanja v zvezi z
izvajanjem tega zako-
na ter o vrstah delov-
nih dovoljenj, postopki
in načini pridobitve
delovnega dovoljenja,
posebna pozornost pa
je bila posvečena zaposlovanju državljanov
Slovenije v Srbiji.
Redno letno sejo Skupščine Kluba, na
kateri je bilo soglasno sprejeto poročilo o delu
in finančno poročilo Kluba za leto 2014.
Panelno diskusijo »Moč skupnega
uspeha« na 59. Mednarodnem sejmu teh-
nike v soorganizaciji z Veleposlaništvom Re-
publike Slovenije, na kateri so bili predstav-
ljeni primeri uspešnega srbsko-slovenskega
BILTEN JUN 2015.
4/29 Na sadržaj
saradnje. Panel je otvorio Stevan Nikčević,
državni sekretar Ministarstva trgovine, turiz-
ma i telekomunikacija, ističući značaj srpsko
slovenačke privredne saradnje. Nikčević je po-
hvalio zalaganje Kluba
za unapređenje ove
saradnje. Panelisti su
bili Ninko Tešić, gene-
ralni direktor Impol
Sevala, Aca Zlatić, di-
rektor Grah Automo-
tiva, Tomaž Berginc, iz-
vršni direktor ETI-ja,
Damjan Klajnšek, pro-
kurista Bimexa, Marko
Krtolica, direktor Pla-
mena i Dragan Boća-
nin, direktor Tehno-
plasta. Moderator, Zo-
ran Stanojević, je vo-
deći diskusiju pitao paneliste za njihova
iskustva i utiske prilikom poslovanja u Srbiji,
kako su se odlučili za poslovanje u Srbiji i šta
je ono što izdvaja Srbiju kao tržište pogodno
za investicije iz Slovenije ali i iz drugih
država.
Kao zaključci ovog panela izdvajaju se
činjenice da je kvalitet robe postao gotovo
potpuno izjednačen sa evropskim stan-
dardima kvaliteta i da je za uspešniju srpsko-
slovenačku saradnju potrebno smanjenje
nameta, brži protok robe i materijala na carini, te edukacija državne i lokalnih uprava.
Ono što su panelisti istakli kao prednosti
Srbije u odnosu na tržište Slovenije su upravo
srpski optimizam, otvorenost i direktnost u
poslovanju, ali i veće tržište i odnosi koji ladaju na tržištu rada.
Poslovnu konferenciju u Novom Sadu
Društvo Slovenaca Kre-
darica iz Novog Sada
već treću godinu za-
redom organizuje mani-
festaciju Dani slove-
načke kulture. Ovo-
godišnji Dani slovenač-
ke kulture su organi-
zovani krajem maja.
Na inicijativu Kance-
larije Vlade Republi-
ke Slovenije za Slo-
vence u dijaspori nji-
hov sadržaj je proši-
ren na promociju slo-
venačke privrede i tu-
rizma i stvaranja mogućnosti bolje saradnje
lokalne uprave Grada Novog Sada sa gradovi
ma u Sloveniji.
poslovnega sodelovanja. Diskusijo je odprl
gospod Stevan Nikčević, državni sekretar
Ministrstva za trgovino, turizem in telekomu-
nikacije, ki je poudaril pomembnost srbsko slo-
venskega poslovnega
sodelovanja. Nikčević
je pohvalil predanost
Kluba za izboljšanje
slovensko-srbskega so-
delovanja. Udeleženci
diskusije so bili Ninko
Tešić, generalni direk-
tor Impol Sevala, Aca
Zlatić, direktor Grah
Automotiva, Tomaž Ber-
ginc, izvršni direktor
ETI-ja, Damjan Klajn-
šek, prokurist Bimexa,
Marko Krtolica, direk-
tor Plamena in Dragan
Boćanin, direktor Tehno-plasta. Moderator Zo-
ran Stanojević je med drugim vprašal udele-
žence o njihovih izkušnjah in vtisih o poslo-
vanju v Srbiji, kako so se odločili za poslova-
nje v Srbiji in kaj je to, kar Srbijo loči kot trg
od drugih, ki je privlačen za naložbe iz Slove-
nije kot tudi iz drugih držav.
Kot zaključki te panelne diskusije se izpos-
tavljajo dejstva, da je kakovost blaga postala
skoraj popolnoma enako primerljiva z evrop-
skimi standardi kakovosti in da je za bolj
uspešno srbsko-slovensko sodelovanje pot-
rebno zmanjšati prispevke, hitrejši pretok
blaga in materiala na carini ter edukacija
državne kot tudi lokalnih uprav.
To, kar so udeleženci diskusije izpostavili kot
prednosti Srbije v primerjavi s slovenskim
trgom, so srbski optimizem, odprtost, direkt-
nost v poslovanju, ampak tudi večji trg in
razmere, ki so na delovnem trgu.
Poslovno konferenco v Novem Sadu
Družba Slovencev Kre-
darica iz Novega Sa-
da je že tretje leto
zapored organizirala
manifestacijo „Dnevi slo-
venske kulture“, ki je
ovega leta organizi-
rana v maju. Na po-
budo Urada Republike
Slovenije za Slovence
v zamejstvu in po
svetu pa so bili letos
Dnevi slovenske kul-
ture, ki so potekali
konec maja, razšir-
jeni še na promocijo
slovenskega gospodarstva in turizma ter s
ponudbo za sodelovanje lokalne uprave
Novega Sada z mesti v Sloveniji.
BILTEN JUN 2015.
5/29 Na sadržaj
U okviru ove manifestacije održana je Stalna
investiciona konferencija u čijoj su osnovi bila
dva cilja. Prvi cilj bio je stvaranje uslova
direktne saradnje gradonačelnika iz Slovenije
sa gradonačelnikom Novog Sada i grado-
načelnicima ostalih mesta u Vojvodini radi
prenošenja iskustava u procesu pridruživanja
EU. Drugi cilj bio je povezivanje privrednika iz
Slovenije sa privrednicima iz Novog Sada i
prenošenje iskustava pri realizaciji projekata
finansiranih iz EU fondova koji se tiču
banjskog i rekreativnog turizma, kao i raz-
mena iskustva u zaštiti i plasiranju na tržište
EU proizvoda sa zaštićenim geografskim
poreklom.
Pored velikog broja delegacija iz Slovenije
konferenciji je prisustvovala i predsednica
Slovenačkog poslovnog kluba, Danijela Fiša-
kov, koja je predstavila brojne mogućnosti za
saradnju privrednika iz Slovenije i Srbije u
okviru aktivnosti koje Klub organizuje. Svi
učesnici poslovne konferencije su se složili
oko toga da svi parametri ukazuju na to da
Slovenija i Srbija imaju izuzetne političke i
privredne odnose koji se mogu okarakterisati
kao najbolji u proteklih nekoliko decenija i da
je takav trend treba da se nastavi.
Nakon završetka konferencije u Gradskoj kući
učesnici su obišli štandove u Katoličkoj porti u
Novom Sadu gde su se u organizaciji DS
Kredarica predstavili kulturni, turistički i
privredni poslanici iz Slovenije.
Junski sastanak, na kome smo ugostili doc.
dr Draška Veselinovića, predsednika UO
Slovenačke poslovne i
istraživačke asocijacije
i profesorku Mirjanu
Drakulić sa Fakulteta
organizacionih nauka
iz Beograda. Gospodin
Veselinović je govorio
o različitim oblicima
finansiranja iz fondova
Evropske Unije i fun-
kcionisanju briselske
administracije. Nakon
izlaganja gospodina Ve-
selinovića članovi Klu-
ba su imali priliku da
saznaju nešto više o Fakultetu organizacionih
nauka, sa kojim Klub od prošle godine ima
potpisan sporazum o međusobnoj saradnji i o
master studijama Menadžment u upravi koje
organizuje zajedno sa Fakultetom za javnu
upravu iz Ljubljane.
Sastanak je održan u hotelu Crystal, gde su
članovi Kluba imali priliku da na koktelu
održanom nakon predavanja uživaju u pre-
divnom pogledu na Hram svetog Save.
Sponzor koktela bile su Radgonske gorice.
V okviru te manifestacije je bila organizirana
Stalna investicijska konferenca, ki je v osnovi
imela dva namena. Osnovni namen je bil
spodbujanje sodelovanja županov iz Slovenije z
županom Novega Sada in župani drugih mest
v Vojvodini, predvsem pri prenosu izkušenj v
procesu pridružitve EU. Drugi namen pa je
bilo povezovanje slovenskih gospodarstve-
nikov z gospodarstveniki iz Novega Sada in
širše, zaradi prenosa izkušenj pri realizaciji
projektov iz Evropskih skladov za finančno
podporo termalnega in rekreativnega turizma
in izmenjava izkušenj pri zaščiti blagovnih
znamk izdelkov, njihovih virov in prodaje na
trge EU.
Poleg velikega števila delegacij iz Slovenije je
na konferenci sodelovala tudi predsednica
SPK, Danijela Fišakov, ki je predstavila mož-
nosti za sodelovanje med gospodarstveniki iz
Slovenije in Srbije, v okviru dejavnosti ki jih
Klub organizira. Vsi udeleženci poslovne kon-
ference se strinjajo, da imata Slovenija in
Srbija izjemne politične in gospodarske od-
nose, kar se lahko vidi že v dobrem sodelo-
vanju na vseh področjih, in da je takšen trend
potrebno izkoristiti za realizacijo čim višje
projektov.
Po končani konferenci v Mestni hiši so ude-
leženci obiskali stojnice v Katoliški porti, kjer
so se v organizaciji DS Kredarica predstavili
kulturni, turistični in gospodarski predstavniki
iz Slovenije.
Junijski sestanek, na katerem smo gostili
doc. dr. Draška Veselinovića, predsednika
Slovenskega gospodar-
skega in raziskovalne-
ga združenja, in profe-
sorico dr. Mirjano Dra-
kulić iz Fakultete za
organizacijske vede
Beograd. Gospod Veseli-
nović je govoril o različ-
nih oblikah financira-
nja iz EU skladov in
funkcioniranju Bruslja.
Po predavanju gospo-
da Veselinovića so čla-
ni Kluba imeli prilož-
nost, da izvejo več o
Fakulteti za organizacijske vede, s katero ima
Klub od lanskega leta podpisano pogodbo o
medsebojnem sodelovanju ter o skupnem
master študiju Menadžment v upravi, ki ga
izvaja skupaj s Fakulteto za javno upravo iz
Ljubljane.
Sestanek je bil v hotelu Crystal, kjer so člani
Kluba imeli priložnost, da na koktejlu uživajo
v čudovitem razgledu na Svetišče svetega
Save. Sponzor koktejla so bile Radgonske
gorice.
BILTEN JUN 2015.
6/29 Na sadržaj
Junski radni doručak, prilikom kojeg nas je
ugostila advokatska kancelarija JPM Janković
Popović Mitić, u čije ime su Jelena Aleksić,
Nevena Miladinović i Ivan Milošević predstavili
veoma aktuelnu temu Sprečavanje zlostav-
ljanja na radu, zaštita uzbunjivača i zaštita
podataka o ličnosti.
Gostima je odgovo-
reno na pitanja kako
primeniti Zakon o
zaštiti podataka o
ličnosti, koje su vrste
uzbunjivanja i zaštita
uzbunjivača, kakav je
teret dokazivanja i
naknada štete, kako
sprečiti zlostavljanje
na radu i koji su na-
čini zloupotrebe prava
na zaštitu od zlostav-
ljanja na radu, koje
su obaveze i odgovo-
rnosti zaposlenih i pos-lodavaca, ali i na mnoga
druga pitanja na temu mobinga.
Junijski delovni zajtrk, ki ga je gostila
odvetniška pisarna JPM Janković Popović
Mitić, v imenu katere so Jelena Aleksić, Ne-
vena Miladinović in Ivan Milošević predstavili
zelo aktualno temo Preprečevanje zlorab pri
delu, zaščita žvižgačev in zaščita osebnih
podatkov.
Gostom so odgovorili
na vprašanja o tem,
kako deluje Zakon o
zaščiti osebnih poda-
takov v praksi, kak-
šne so vrste zlorabe
in zaščita žvižgačev,
kakšno je dokazno
breme in odškodnina,
kako preprečiti zlora-
bo pri delu in kateri
so načini zlorabe pra-
vic na zaščito od zlo-
rabe pri delu in ka-
tere so obveznosti in
odgovornosti zaposlenih in delodajalcev, am-
pak tudi na vsa ostala vprašanja v zvezi z
mobingom.
Drugi junski radni doručak, u organizaciji
Confida Consulting-a, prilikom kojeg su
članovima Kluba predstavljene poslednje
izmene poreskih za-
kona. Tema radnog
doručka je nosila na-
ziv “Poreska kontrola
– kako bezbedno kroz
proceduru“. U toku
ovog radnog doručka
predstavljena su prak-
tična uputstva i odgo-
vori u vezi sa pitanji-
ma kako se pripremiti
za kontrolu od strane
poreskih organa, na
koje oblasti u kontroli
obratiti pažnju i koja
su prava i obaveze
obveznika i poreskih organa u toku kontrole.
Drugi junijski delovni zajtrk v organizaciji
Confida Consulting-a, na katerem so bile čla-
nom Kluba predstavljene zadnje spremembe
davčnih zakonov. Te-
ma delovnega zajtrka
je bila “Davčna kon-
trola – kako varno sko-
zi postopek“. Pred-
stavili so praktična
navodila in odgovore
v zvezi z vprašanji,
kako se pripraviti na
kontrolo s strani dav-
čnih organov, na ka-
tera področja v kon-
troli morate biti še
posebaj pozorni in ka-
tere so pravice in obvez-
nosti davčnih zavezni-
kov in davčnih organov v procesu kontrole.
Krstarenje beogradskim rekama koje je,
pre svega, imalo za cilj prijatno druženje
članova, pred letnju pauzu. Krstarenje je
organizovano pod nazivom „Pogled sa reka na
Beograd, večiti grad“. Članovi su zajedno
uplovili u letnju pauzu uz pogled na Beograd i
izvanredno vino i pršutu Radgonskih Gorica.
Pored tradicionalnog druženja, dobre hrane i
pića, ovoga puta su imali priliku i da uživaju u
Križarjenje po beograjskih rekah, ki je
imelo za cilj prijetno druženje članov pred
poletno pavzo. Križarjenje je bilo organizirano
pod imenom „Rečni razgled na Beograd,
večno mesto“. Člani so skupaj odpluli v
poletno pavzo, ob pogledu na Beograd ter ob
izjemnem vinu iz Radgonskih Goric. Poleg tra-
dicionalne zabave, dobre hrane in pijače, so
imeli tokrat možnost uživati tudi ob prijetnem
BILTEN JUN 2015.
7/29 Na sadržaj
prijatnom razgovoru
sa poznatim beograd-
skim vodičem i istori-
čarem, Zoranom Ilićem,
od koga su imali pri-
liku da čuju puno za-
nimljivih činjenica o
Beogradu koje im niko
do sada nije ispričao
ali i u razgovoru sa
gospodinom Aleksan-
drom Diklićem, auto-
rom knjige „Beograd,
večiti grad“.
pogovoru z znanim
beograjskim turistič-
nim vodičjem i povjes-
nikom, Zoranom Ilićem,
ki jim je razkril neka-
tere beograjske skriv
nosti, o katerih jim ni
še nihče pripovedoval.
Tudi pogovor z gospo-
dom Aleksandrom Dikli-
ćem, avtorjem knjige
„Beograd, večiti grad“,
je bil več kot prijeten
in zanimiv.
NOVI ČLANOVI
EVOLVEA D.O.O., razvoj IT softvera za biznis korisnike
KARANOVIĆ & NIKOLIĆ, pravne usluge, privredno pravo
KEMIS D.O.O., sakupljanje, prerada i zbrinjavanje opasnog i neopasnog otpada
N.T.S. D.O.O., informacione tehnologije
REAL SECURITY D.O.O., distribucija na području pružanja bezbedne komunikacije podataka i
strateški partner pri planiranju, izvedbi i održavanju celokupnih mrežnih rešenja
UNION HOTELI D.D., hotelski ugostiteljski objekti
PRIJATELJI KLUBA
BILTEN JUN 2015.
8/29 Na sadržaj
INTERVJU
STEVAN NIKČEVIĆ, državni sekretar u Ministarstvu trgovine, turizma i telekomunikacija
Molimo Vas da nam kao državni sekretar
Ministarstva trgovine, turizma i teleko-
munikacija i kao kopredsedavajući Me-
šovite komisije Srbije i Slovenije kažete
kako ocenjujete privredne odnose iz-
među Slovenije i Srbije?
Ekonomski odnosi iz-
među Republike Srbi-
je i Republike Slove-
nije odvijaju se kroz
trgovinsku razmenu i
investicije i u stalnom
su usponu, sa izuzet-
kom 2009. godine,
zbog negativnog uti-
caja svetske ekonom-
ske krize. Trgovinska
razmena u periodu od
2004. do 2014. go-
dine povećana je sa
400 na 800 mil. evra.
U ukupnoj razmeni
Republike Srbije sa svetom, u navedenom
periodu, Republika Slovenija je stalno među
prvih deset zemalјa. Konkretno, u 2014.
godini, ukupna trgovinska razmena između
dve zemlјe iznosila je 776,8 mil. evra, što je
Republiku Sloveniju svrstalo na deveto mesto
spolјnotrgovinskih partnera Republike Srbije.
Naš izvoz iznosio je 353,6 mil. evra, a uvoz iz
Republike Slovenije 423,2 mil. evra. U perio-
du januar-april 2015. godine bilateralna trgo-
vinska razmena iznosila je 263,9 mil.evra, od
toga naš izvoz 113 mil.evra, a uvoz iz Repub-
like Slovenije 150,9 mil. evra. Na osnovu iz-
netog mogu reći da bilateralna trgovinska
razmena ima stalan pozitivan trend rasta, ali
da i dalje postoji potreba veće izbalansiranosti
izvoza i uvoza. Naime i pored činjenice da je
u poslednjih deset godina naš izvoz u Repub-
liku Sloveniju povećan 4,3 puta još uvek nije
otklonjen negativan trgovinski saldo koji pos-
toji na našoj strani.
Prema evidenciji SIEPA, koja vrši evidenciju
prema zemlјi porekla kompanije koja je in-
vestirala, ukupna ulaganja slovenačkih pre-
duzeća u Republici Srbiji od 2000. godine do
sada iznose oko 1,1 mlrd. evra, po čemu Re-
publika Slovenija zauzima 10. mesto kao
zemlјa investitor u Republici Srbiji. Broj
slovenačkih investicija se kreće oko 400, a
približno 25.000 lјudi je po tom osnovu zaposleno.
Prosimo vas, da nam kot državni
sekretar Ministrstva za trgovino, turizem
in telekomunikacije, in kot sopredsednik
Mešane komisije Srbije in Slovenije,
poveste, kako ocenjujete gospodarske
odnose med Srbijo in Slovenijo?
Ekonomski odnosi med
Republiko Srbijo in Re-
publiko Slovenijo se
realizirajo predvsem
skozi trgovinsko me-
njavo in investicije in
so v stalnem vzponu,
z izjemo leta 2009,
zaradi takratnega nega-
tivnega vpliva sve-
tovne ekonomske kri-
ze. Trgovinska menja-
va je bila v obdobju
med letom 2004 in
2014, povečana iz
400 na skoraj 800
milijonov evrov. V skupni svetovni menjavi
Republike Srbije je v omenjenem obdobju
Slovenija vseskozi med prvimi desetimi drža-
vami. Konkretno, v letu 2014, je skupna trgo-
vinska menjava med državama znašala
776,80 mil. evrov, kar je Republiko Slovenijo
uvrstilo na deveto mesto srbskih zunanje tr-
govinskih partnerjev. Znesek izvoza je bil
353,60 mil. evrov, uvoz iz Republike Slovenije
pa 423,20 milijonov evrov. V obdobju med
januarjem in aprilom letošnjega leta je bila-
teralna menjava znašala 263,90 mil. eur, od
tega izvoz 113 milijonov, uvoz iz Slovenije pa
150,90 mil. eur. Na temeljih predstavljenega
lahko povem, da ima bilateralna trgovinska
izmenjava konstantno pozitivno rast, da pa še
vedno obstaja potreba po večji izravnavi iz-
voza in uvoza. Kljub temu, da se je srbski
izvoz v Republiko Slovenijo v zadnjih desetih
letih povečal za 4,3-krat, ob tem še vedno ni
izboljšana oziroma ukinjena negativna trgo-
vinska bilanca, ki obstaja na srbski strani.
Po evidencah Siepe, ki podatke črpa po drža-
vah, iz katerih izhajajo podjetja, ki investi-
rajo, je znesek skupnih vlaganj slovenskih
podjetij v Srbiji od leta 2000 do danes že
približno 1,1 milijarde evrov, tako da po tej
statistiki Slovenija kot investitor zaseda de-
seto mesto. Število slovenskih vlaganj se gib-
lje okoli števila 400, ob tem da je številka
zaposlenih okoli 25.000.
BILTEN JUN 2015.
9/29 Na sadržaj
Najvažniji slovenački investitori su Merkator,
Merkur, Gorenje, IMPOL, Cimos itd.
I pored zajedničke ocene o povoljnim i
stabilnim kretanjima bilateralne ekonomske
saradnje još uvek postoje brojne mogućnosti
za proširenje i unapređenje. U tom smislu,
istakao bih da je konkretizacija saradnje
moguća u sektorima: infrastrukturnog povezi-
vanja, saobraćaju, energetici, IT, polјoprivredi
i zaštiti životne sredine, građevinarstvu, turiz-
mu i saradnji na trećim tržištima.
Krajem juna će biti zasedanje Mešovite
komisije u Beogradu. Šta je ono što će
srpska strana istaći na zasedanju? Kakva
su očekivanja u vezi sa zasedanjem, koje
konkretne rezultate očekujete?
Redovna zasedanja Mešovite komisije za
ekonomsku saradnju značajno doprinose
unapređenju ekonomske saradnje. Mešovita
komisija je formirana na osnovu bilateralnog
sporazuma o ekonomskoj saradnji, zaključe-
nog 2001. godine. Do sada je održano pet za-
sedanja, poslednje, peto po redu, juna prošle
godine u Kranju, a sledeće se održava u
Beogradu, 30.juna i 1.jula 2015. godine.
Cilј predstojećeg zasedanja je analiza aktu-
elnih pitanja bilateralnih trgovinsko-ekonom-
skih odnosa i identifikovanje zajedničkih ak-
tivnosti u cilјu njihovog unapređenja u nared-
nom periodu. Prioriteti srpske strane su:
- promovisanje mogućnosti za ulaganja u
Republiku Srbiju radi formiranja zajedničkih
preduzeća i njihovog nastupa na trećim
tržištima, posebno imajući u vidu bilateralne
sporazume o slobodnoj trgovini sa Ruskom
RF, Belorusijom, Kazahstanom i Turskom, ali i
sa EU, CEFTA i EFTA; (prevashodno ulaganja
u prehrambenu industriju, industriju saobra-
ćajnih sredstava, industriju informaciono-ko-
munikacionih tehnologija (IKT) i deo metal-
skog kompleksa – grane industrije koje smo
svojim strateškim dokumentima opredelili kao
prioritetne);
- podsticanje zajedničkih ulaganja slovenačkih
i srpskih firmi, sa cilјem transfera „know-how”
i podizanja tehničko-tehnološke osnove domaće
privrede;
- razmenjivanje znanja i informacija u okviru
sektora malih i srednjih preduzeća u pravcu
izgradnje kapaciteta za uklјučivanje u lanac
snabdevanja multinacionalnih kompanija (pri-
mer: saradnja auto klastera iz dve zemlјe);
- sektorsko povezivanje, posebno zbog potre-
be korišćenja iskustava Republike Slovenije u
primeni standarda EU u poslovanju malih i
srednjih preduzeća;
Najpomebnejši slovenski investitorji so
Mercator, Merkur, Gorenje, Impol, Cimos itd.
Kljub skupni oceni o zadovoljivih in stabilnih
gibanjih bilateralnega ekonomskega sodelo-
vanja še vedno obstajajo številne priložnosti
za širitev in izboljšavo. V tem pogledu bi rad
poudaril, da je konkretizacija sodelovanja
možna predvsem v naslednjih sektorjih: in-
frastrukturi, prometu, energetiki, IT-u, polje-
delstvu in zaščiti okolja, gradbeništvu, tu-
rizmu in sodelovanju na trgih tretjega sveta.
Konec junija bo zasedanje mešane komi-
sije v Beogradu. Kaj je tisto, kar bo na sre-
čanju poudarila srbska stran? In kakšna
so sploh pričakovanja v povezavi s tem,
pričakujete kakšne konkretne rezultate?
Redna zasedanja mešane komisije za eko-
nomsko sodelovanje bistveno prispevajo k
izboljšanju njenega delovanja. Mešana komi-
sija je bila ustanovljena na podlagi bilatera-
lnega sporazuma o ekonomskem sodelovanju,
zaključenega leta 2001. Do danes je bilo
organiziranih pet zasedanj, zadnje, peto,
junija lanskega leta v Kranju, naslednje pa bo
v Beogradu od 30. 6. do 1. 7. 2015.
Cilj prihajajočega zasedanja je predvsem
analizirati aktualna vprašanja bilateralnih tr-
govinsko-ekonomskih odnosov in identificirati
skupne dejavnosti s ciljem njihovega izbolj-
šanja v naslednjem obdobju. Prednostne na-
loge srbske strani so:
- promocija možnosti vlaganj v Republiko S-
rbijo zaradi ustanavljanja skupnih podjetij in
njihovega nastopa na trgih tretjega sveta, s
posebnim poudarkom na bilateralnih sporazu-
mih o svobodni trgovini z Rusko RF, Beloru-
sijo, Kazahstanom in Turčijo, kot tudi z EU,
CEFTO in EFTO; (predvsem naložbe v prehram-
beno industrijo, proizvodnjo transportne opre-
me, proizvodnjo informacijsko-komunikacij-
skih tehnologij (IKT) ter del kovinskega kom-
pleksa – industrijske veje, ki smo jo v lastnih
strateških načrtih opredelili kot prioritetno);
- spodbujanje skupnih strateških vlaganj slo-
venskih in srbskih podjetij s ciljem prenosa
„know-how“-a, ter izgradnje tehnično-tehno-
loških osnov domačega gospodarstva;
- izmenjavanje znanja in informacij v okviru sek-
torja malih in srednjih podjetij v smeri proiz-
vodnje kapacitet za vključevanje slednjih v
verige oskrbovanja multinacionalk (npr. sodelo-
vanje avtomobilskih clusterjev iz dveh držav);
- področno povezovanje, še posebej zaradi
potrebe izkoriščanja izkušenj Republike
Slovenije pri uporabi evropskih standardov v
poslovanju malih in srednjih podjetij;
BILTEN JUN 2015.
10/29 Na sadržaj
- definisanje i realizacija zajedničkih projekata
uz mogućnost njihovog finansiranja sredstvi-
ma iz fondova Evropske unije;
Vaše Ministarstvo pokriva i turizam. U
poslednje vreme se sve češće govori o
zajedničkom regionalnom predstavljanju
na trećim tržištima i privlačenju turista.
U čemu vidite da su prednosti zajednič-
kog predstavljanja?
Regionalna saradnja u oblasti turizma preds-
tavlјa jedan od strateških cilјeva razvoja
turizma u Republici Srbiji, u kontekstu jačanja
ukupne ekonomske saradnje, kao i razvoja
ukupnih odnosa u regionu i ubrzavanja proce-
sa evropskih integracija.
Ovo je zanimlјiv region, koji svojim bogat-
stvom sadržaja može i treba da postane
nezaobilazna destinacija za turiste iz celog
sveta. Imajući u vidu da posmatrane poje-
dinačno, države u regionu, pa i Republika
Slovenija, predstavlјaju tržišta malih razme-
ra, nameće se potreba udruživanja na nivou
regiona, kako bi se povećao turistički promet,
ali i privukle investicije u turizam. Zajedničko
predstavlјanje više država iz regiona na me-
đunarodnom tržištu stvara velike šanse da se
kroz turizam promovišu i ostale grane, kao
što su polјoprivreda, trgovina itd. Neophodno
je da kroz zajedničku turističku ponudu i
njeno promovisanje na trećim tržištima ovaj
region postane prepoznatlјiva, vitalna, nova,
raznolika i bogata destinacija, koja beleži
porast turističkog prometa. Zatim, drugi cilј i
zadatak svake države je da nađe svoje
vidlјivo, originalno mesto, da bude različita
među jednakima i da na svojstven način
iskoristi odlična očekivanja od svetskog
turističkog tržišta u narednom periodu.
Krajem prošle godine Vlada Republike Srbije
je napravila ogroman iskorak uvođenjem viz-
nih olakšica za sve nosioce stranih putnih
isprava koji imaju šengensku, britansku ili
američku vizu ili regulisano pitanje boravka u
tim zemlјama. Vizne procedure sputavaju po-
zicioniranje i konkurentnost Srbije kao turis-
tičke destinacije, a posebno kada je reč o pre-
komorskim tržištima, (npr. zemlјe Dalekog is-
toka) čije nacije mnogo putuju po svetu i
predstavlјaju veliki potencijal za region, ali i
Srbiju. Na Samitu Kine i 16 zemalјa centralne
i istočne Evrope, koji je održan decembra
prošle godine u Beogradu, pokazalo se koliko
je važna saradnja na nivou regiona. Upravo je
tada sa učesnicima i dogovoreno da se krene
u kreiranje zajedničkog, jedinstvenog, regio-
nalnog turističkog proizvoda kojim će ovaj deo
- opredeljevanje in izvajanje skupnih projek-
tov z možnostjo njihovega finaciranja iz skla-
dov Evropske unije;
V okviru vašega ministrstva je tudi turi-
zem. V zadnjem času se vse več govori o
skupnem regionalnem predstavljanju na
tržiščih tretjega sveta in posledično pri-
vabljanju turistov. V čem torej vidite
prednosti skupnega predstavljanja?
Regionalno sodelovanje na področju turizma
predstavlja enega od strateških ciljev razvoja
turizma v Republiki Srbiji v kontekstu krepitve
skupnega ekonomskega sodelovanja, kot tudi
podpori razvoju skupnih odnosov v regiji in
pospešitvi evropskih integracijskih procesov.
To je zelo zanimivo področje, ki lahko z
bogastvom lastnih vsebin, lahko in mora pos-
tati neizogibna destinacija za turiste iz vsega
sveta. Če opazujete posamezne države v re-
giji (tako Slovenija kot Srbija predstavljata
razmeroma majhno tržišče), obstaja potreba
po združevanju področja, saj bi se s tem
povečal turistični promet kot tudi privabile
nove investicije v turizem. Skupno predstav-
ljanje več držav iz regije na mednarodnem
trgu ustvarja velike možnosti, da se lahko
skozi turizem predstavijo tudi ostale panoge,
kot sta na primer poljedelstvo in trgovina.
Neizbežno je, da skozi skupno turistično po-
nudbo in njeno promocijo na tretjih trgih pos-
tane regija prepoznavna, vitalna, nova, raznolika
ter bogata destinacija, ki lahko beleži poveča-
nje turističnega prometa. Ob tem je drugi cilj,
tudi naloga vsake dr-žave, da si najde lasten
viden originalen položaj, da je različna med
enakimi in da na povsem svojstven način
izkoristi velika pričakovanja v zvezi s sve-
tovnim trgom v naslednjem obdobju.
Konec lanskega leta je srbska vlada naredila
velik korak v smeri uvedbe vizumskih olajšav
za vse nosilce tujih potnih listov, ki imajo
schengensko, britansko ali ameriško vizo oz.
pravico bivanja v teh državah. Vizumski pos-
topki namreč ovirajo pozicioniranje in konku-
renčnost Srbije kot turistične destinacije, še
posebno kadar je govor o čezmorskih trgih
(na primer državah Daljnega vzhoda), katerih
prebivalci zelo veliko potujejo po svetu, ter s
tem predstavljajo tako za regijo kot Srbijo
velik potencial. Na vrhu Kitajske in šestnajstih
držav centralne in vzhodne Evrope, ki se je v
lanskem decembru dogajal v Beogradu, se je
pokazalo, kako pomembno je sodelovanje na
področju regije. Prav takrat je bilo skupaj z
vsemi udeleženci dogovorjeno, da gredo v
kreiranje skupnega, edinstvenega turističnega
BILTEN JUN 2015.
11/29 Na sadržaj
Evrope postati vidljiviji i atraktivniji za turiste
u svetskim razmerama.
Ministar Ljajić je najavio smanjenje cena
roming usluga u regionu već krajem juna
ove godine. Koliko smanjenje cena mo-
žemo očekivati i od čega ono zavisi? Da li
možemo očekivati i smanjenje cena ro-
minga u okviru EU?
Ministarstva nadležna za oblast elektronskih
komunikacija Bosne i Hercegovine, Crne
Gore, Republike Makedonije i Republike Srbije
29. septembra 2014. godine potpisala su
Sporazum o snižavanju cena usluge rominga
u javnim mobilnim komunikacionim mrežama.
Na osnovu tog sporazuma Regulatorna
agencija za elektronske komunikacije i
poštanske usluge usvojila je 25. decembra
2014. godine Odluku o dinamici snižavanja
cene roming usluga. Odlukom je propisano da
se ograniče maksimalne cene usluga u
romingu u javnim mobilnim komunikacionim
mrežama i da se dalje snižavaju u fazama.
Početak primene novih cena u romingu u
zemljama potpisnicama sporazuma predviđen
je od 30.06.2015. godine. Tako će npr. cena
odlaznog poziva po minutu iznositi 0,29 EUR,
cena dolaznog poziva 0,08 EUR, cena odlazne
SMS poruke 0,09 EUR, prenos podataka i
MMS po MB 0,70 EUR. Navedene cene su
maksimalno dozvoljene maloprodajne cene u
romingu. Operatori su slobodni da ponude
niže cene, ukoliko hoće da obezbede bolje
ponude. Ovo smanjenje cena u romingu važi
isključivo za zemlje potpisnice Sporazuma.
Gostujući na panelu Snaga zajedničkog
uspeha ste istakli da bi Klub mogao zna-
čajno da doprinese pomociji investiranja
srpskih kompanija na slovenačkom tržiš-
tu. Da li biste imali neki predlog, šta bi
konkretno moglo da se organizuje što bi
doprinelo promociji? Kako Vi vidite ulogu
Kluba u podsticanju saradnje srpskih i
slovenačkih privrednika?
Činjenica je da srpski privrednici malo znaju o
potencijalima investiranja u Sloveniji. To se
odnosi i na sektor industrijske proizvodnje ali
i na druge delatnosti. Vaš klub može, zajedno
sa Komorom i drugim poslovnim asocija-
cijama u Srbiji, značajno doprineti boljoj
informisanosti i ukazivati na prave moguć-
nosti. Panel koji ste nedavno organizovali je
odličan primer kakvu vrstu komunikacije i di-
rektne razmene poslovnih iskustava treba
pružiti poslovnoj zajednici.
proizvoda, s katerim bo ta del Evrope za tu-
riste postal prepoznavnejši, veliko bolj atrak-
tiven ter zanimiv v okviru svetovnega trga.
Minister Ljajić je napovedal zmanjšanje
cen roominga v regiji že za konec junija
tega leta. Kolikšno zmanjšanje lahko v
resnici pričakujemo in od česa je slednje
odvisno? Ali lahko pričakujemo zmanj-
šanje cen roominga tudi v okviru EU-ja?
Ministrstva, pristojna za področja elektronskih
komunikacij Bosne in Hercegovine, Črne
Gore, Republike Makedonije in Republike
Srbije, so 29. 9. 2014 podpisala Sporazum o
znižanju cen roominga v javnem mobilnem
komunikacijskem omrežju. Na podlagi tega
sporazuma je Regulativna agencija za
elektronske komunikacije in poštne storitve
dne 25. 12. 2014 sprejela Odločbo o dinamiki
zniževanja cen roominga v javnem mobilnem
komunikacijskem omrežju in zniževanje le-teh
v posameznih fazah. Začetek uporabljanja
novih cen v roomingu v državah podpisnicah
sporazuma je predviden za 30. 6. 2015. Tako
bo na primer cena odhodnega klica na minuto
znašala 0,29 evra, cena dohodnega pa 0,08
evra, cena odhodnega sms-a 0,09 evra,
prenos podatkov in MMS-jev po MB 0,70 evra.
Vse navedene cene so maksimalno dovoljene
maloprodajne cene v roomingu. Ob tem pa
imajo operaterji možnost, da ponudijo še
nižje, če si želijo realizirati boljšo opcijo. Vse
našteto znižanje cen v roomingu velja
izključno za države podpisnice Sporazuma.
Kot gost na diskusiji Moč skupnega
uspeha ste poudarili, da bi Slovenski
poslovni klub lahko pomembno pripo-
mogel k promociji financiranja srbskih
podjetij na slovenskem trgu. Imate mor-
da kakšen predlog, kaj konkretno bi se
lahko organiziralo za boljšo promocijo?
Kako vi osebno vidite vlogo Kluba pri
spodbujanju srbskih in slovenskih gospo-
darstvenikov?
Dejstvo je, da srbski gospodarstveniki vedo
zelo malo o možnostih investiranja v Slove-
niji. To velja tako za področje industrijske
proizvodnje kot tudi za druge panoge. Vaš
klub lahko zato skupaj z Gospodarsko zbor-
nico ter drugimi poslovnimi združenji v Srbiji
pomembno doprinese k izboljšanemu pretoku
informacij in prikazovanju pravih možnosti.
Diskusija, ki ste jo nedavno organizirali, je ta-
ko več kot odličen primer za to, kakšno vrsto
komunikacije in direktnih izmenjav poslovnih
izkušenj je treba ponuditi poslovni skupnosti.
BILTEN JUN 2015.
12/29 Na sadržaj
PRIVREDA
INTERVJU: MIODRAG STOJKOVIĆ, direktor ETI B
Poštovani Miodraže, predstavnik ste jed-
ne od firmi koja je član Slovenačkog pos-
lovnog kluba od samog njegovog osni-
vanja. Koje su po Vašem mišljenju naj-
veće beneficije članova Kluba i šta je ono
zbog čega ste tu sve ovo vreme?
SPK je mesto gde se okupljaju, rade i druže
se uspešni poslovni ljudi. Članstvo u Klubu se
uvek smatralo privilegijom
i podrazumevajućim status-
om za sve slovenačke firme
koje posluju u Srbiji. Saz-
nanje da postoji dobro
organizovan Klub velika je
olakšica za sve nove firme
koje planiraju da krenu sa
poslovanjem u Srbiji. Im-
ponuje i to što Klub pre-
rasta u modernu organiza-
ciju koja okuplja i firme iz
drugih zemalja. Podrazu-
meva se da su srpske firme
prepoznale važnost sarad-
nje sa nama, što potvrđuje
i broj novih članova. Tran-
sparentnost u radu i dobra
volja da se pomogne odlike
su kvaliteta, koji potvrđuje
da stalni rast broja članova
Kluba nije slučajan. Poslovni ljudi su navikli
da uspešnost u radu prepoznaju kroz brojeve.
Ranije je važilo: „Govori, da bih te video“.
Danas se kaže: „Pokaži brojeve i podatke, da
bi se izmerio uspeh.“ Veći broj članova u od-
nosu na raniji period govori dosta o uspehu u
radu Kluba. Imamo sreću da su zastupljeni
različiti segmenti poslovanja, što pokazuje
koliko je Klub svestran. Jednostavno rečeno,
za vrlo kratko vreme mogu da se dobiju
kvalitetni servisni podaci koji nam pomažu pri
svakodnevnom radu.
U kojoj meri je Klub doprineo Vašem
poslovanju u Srbiji?
Kvalitetni kontakti do kojih se brzo i jednos-
tavno dolazi, informacije o novim investici-
jama, sveže ideje, sigurnost koju imate kao
član Kluba i pre svega ljudi koje srećemo
razlog su za to što se uvek rado odazivamo
svim akcijama koje imamo unutar Kluba.
Imponuje moderan pristup i velika želja da se
pomogne prilikom prevazilaženja novih situ-
acija u koje svi poslovni ljudi dolaze. Lakše je
kada znate da postoji neka vrsta sigurne
Spoštovani Miodrag, vi ste predstavnik
enega od podjetij, ki je član Slovenskega
poslovnega kluba od njegove ustanovitve.
Kaj so, po vašemu mnjenju, največje
prednosti članov Kluba in kaj je tisto,
zaradi česar ste tukaj ves čas?
SPK je mesto, kjer se zbirajo, delajo in družijo
uspešni poslovni ljudje. Članstvo v Klubu je
vedno bilo privilegij in
samoumeven status za vsa
slovenska podjetja, ki pos-
lujejo v Srbiji. Dejstvo, da
obstaja zelo dobro organi-
ziran Klub, je veliko olaj-
šanje za vsa nova podjetja,
ki nameravajo začeti s
poslovanjem v Srbiji. Do-
gaja se tudi to, da Klub
prerašča v moderno orga-
nizacijo, ki zbira tudi pod-
jetja iz drugih držav. Razu-
me se, da so srbska pod-
jetja prepoznala pomemb-
nost sodelovanja z nami,
kar lahko potrdi tudi število
novih članov. Transparent-
nost dela in dobra volja, da
se pomaga, sta pokazate-
lja, da stalna rast števila
članov Kluba ni slučajna. Poslovneži so nava-
jeni, da uspešnost dela prepoznajo skozi šte-
vilke. Prej je veljalo: „Povej, da bi te videl.“
Danes je: „Pokaži številke in podatke, da se
bo izmeril uspeh.“ Večje število članov v pri-
merjavi s prejšnjim obdobjem, pove veliko o
uspehu dela Kluba. Veseli smo, da imamo
zastopane različne segmente poslovanja, kar
kaže, da je Klub vsestranski. Enostavno, v
zelo kratkem času, se lahko dobijo kakovostni
servisni podatki, ki nam lahko pomagajo pri
vsakdanjem delu.
V kolikšni meri je Klub prispeval k
vašemu poslovanju v Srbiji?
Kakovostni stiki, do katerih se hitro in enos-
tavno pride, informacije o novih naložbah, sve-
že ideje, varnost, ki jo imate kot član Kluba in
predvsem ljudje, ki jih srečamo, so razlog, da
se vedno radi odozovemo na vse dejavnosti,
ki jih imamo v Klubu. Ustreza nam tudi mo-
deren pristop in velika želja, da se pomaga pri
ovirah novih situacij, ki se dogajajo vsem pos-
lovnežem. Lažje je, če veste, da obstaja neka
BILTEN JUN 2015.
13/29 Na sadržaj
luke, gde vas sačekaju sa osmehom, sas-
lušaju i pokušaju da vam pomognu.
Gde god da se pojavimo, ukoliko kažemo da
smo njihov kontakt dobili u Klubu, uvek smo
dobrodošli. Koncern ETI posluje u Srbiji preko
vlastite firme više od 10 godina. Nikada nismo
prekidali sa poslovanjem, čak ni u najtežim
vremenima. Imamo vlastitu liniju za pro-
izvodnju automatskih prekidača koja radi u
Inđiji. Podrazumeva se da su na otvaranju
proizvodne linije, na predlog Kluba, pri-
sustvovali i specijalni gosti iz Ambasade.
Velika je stvar kada znate da će svaka po-
tencijalno uspešna inicijativa koju pokrenete
biti prihvaćena u Klubu. U međusobnoj sa-
radnji delujemo interaktivno jedni na druge,
sa stalnom željom da budemo bolji. Članovi
Kluba su uspešni poslovni ljudi koji rado pre-
nose pozitivna iskustva.
Kako izgleda poslovanje u Srbiji danas u
odnosu na period kada ste Vi počinjali?
Da li su uslovi za investiranje u Srbiju
bolji nego ranije?
Na vremena i poslovno okruženje ne možemo
previše da utičemo. Koncern ETI je pre
nekoliko dana proslavio 65 godina uspešnog
rada u branši, koja je udarom krize najviše
zahvaćena. Izvozimo u preko 80 zemalja
širom sveta i poslujemo pozitivno. Imamo
kćerke firme u 13 zemalja širom Evrope. U
Srbiji postoji proizvodna linija za automatske
prekidače koja nam je donela sigurnost u
poslovanju i omogućila stabilan rast u
poslednjih par godina. Imponuje to, što se
broj radnika u Srbiji samo povećavao i što su
radnici koji od početka rade u proizvodnji i
dalje tu. Kolege iz matične firme su imale
dovoljno poslovne mudrosti da prepoznaju
veliku energiju sa kojom radimo. Sjajne
mlade inženjere imamo u firmi. Upravo oni
kvalitetnim odnosom prema firmi daju kre-
ativnu crtu koja je moderna i prepoznatljiva.
Biti deo takvog kolektiva privilegija je i od-
govornost. Deluje da su vremena za rad u
Srbiji takva da se traže ljudi u pravom smislu
te reči. Lepo je kada kažemo da dolazimo iz
slovenačke firme, jer je to simbol za pos-
lovnost, ozbiljnost ali i činjenicu da razumemo
jedni druge – po mentalitetu, dosta lepe za-
jedničke istorije je za nama i prepoznaje se
želja za daljim uspehom.
Vodite sekciju Industrija u okviru Kluba.
Šta je dovelo do njenog osnivanja i šta
biste izdvojili kao benefite rada po
sekcijama u okviru Kluba?
Neko bi rekao da je sekcija nastala sama od
sebe kao proizvod nagomilanog znanja, dobrih
vrsta varnega pristana, kjer pričakajo z
nasmehom, poslušajo in poskusijo pomagati.
Vedno je dovolj samo reči, da smo kontakt
dobili v Klubu in smo vedno dobrodošli. ETI
koncern posluje v Srbiji prek lastnega
podjetja več kot 10 let. Nikoli nismo prenehali
s poslovanjem, tudi v najtežjih časih. Imamo
lastno linijo za izdelavo avtomatičnih od-
klopnikov, ki deluje v Inđiji. Znano je, da so
na odpiranju proizvodne linije, in sicer na
predlog Kluba, bili tudi posebni gostje iz Ve-
leposlaništva. Velika stvar je, če veste, da bo
vsaka potencialno uspešna pobuda, ki jo
daste, sprejeta v Klubu. V medsebojnem sode-
lovanju delujemo interaktivno eni do drugih, s
stalno željo, da bomo boljši. Člani Kluba so
uspešni poslovneži, ki z veseljem prenašajo
pozitivne izkušnje.
Kako izgleda poslovanje v Srbiji danes, v
primerjavi z obdobjem, ko ste začenjali
vi? Ali so pogoji za naložbe v Srbiji boljši,
kot so bili prej?
Na čas in poslovno okolje ne moremo vplivati.
ETI koncern je pred nekaj dnevi proslavil 65
let uspešnega dela v panogi, ki je bila z
nastopom krize najbolj prizadeta. Izvažamo v
več kot 80 držav po vsem svetu in poslujemo
pozitivno. Imamo hčerinska podjetja v 13
državah po vsej Evropi. V Srbiji obstaja
proizvodna linija za avtomatične odklopnike,
ki nam je prinesla varnost v poslovanju in
omogoča stabilno rast v zadnjih nekaj letih.
Lepo je, da se je število zaposlenih v Srbiji
povečalo in da so delavci, ki so v proizvodnji
od začetka, še tukaj. Kolegi iz matične družbe
so imeli dovolj poslovne modrosti, da pre-
poznajo ogromno energijo, s katero delamo.
V podjetju imamo odlične mlade inženirje.
Prav oni s svojim kakovostnim odnosom do
podjetja dajo kreativno črto, ki je moderna in
prepoznavna. Biti del takšnega kolektiva je
privilegij in odgovornost. Zdi se, da so časi za
delo v Srbiji takšni, da se iščejo ljudje v
polnem pomenu te besede. Lepo je, ko po-
vemo da prihajamo iz slovenskega podjetja,
ker je to simbol za poslovnost, resnost in da
razumemo drug drugega – po mentaliteti, ve-
liko lepe skupne zgodovine je za nami in se
prepozna želja za nadaljnji uspeh.
Vodite sekcijo Industrija v okviru Kluba.
Kaj je privedlo do njene ustanovitve in
kaj bi izpostavili kot prednosti dela po
sekcijah v okviru Kluba?
Lahko bi rekel, da je sekcija nastala sama kot
izdelek nabranega znanja, stikov in želje, da
bomo uspešni tudi v času, ki je pred nami. To
je konkreten pokazatelj, da je tudi v teh časih
BILTEN JUN 2015.
14/29 Na sadržaj
kontakata i želje da budemo uspešni u
vremenu ispred nas. Konkretan je pokazatelj
da i u ovim vremenima uspeh zavisi od našeg
predanog rada, prepoznavanja potreba tr-
žišta, dobrog poslovnog odnosa koji imamo sa
kupcima, kvalitetnih proizvoda koje nudimo i
pre svega iskrene želje da radimo i trajemo
na tržištu Srbije. Razumevanje koje smo imali
od strane predsednice Kluba, gđe Fišakov, pri
pokretanju sekcije znači da se i ostali članovi
pozivaju da budu kreativni i da svoj rad u
Klubu podignu na viši nivo. Samo biti član nije
dovoljno. Aktivno učešće donosi mnoge po-
godnosti. Teme su moderne i svako od člano-
va ima mogućnost da ak-tivno učestvuje u
radu Kluba. Mi smo postavili koordinatni po-
četak na mesto odakle mi sami možemo
kreirati našu budućnost, a ne da čekamo da
vidimo šta će da se desi. Tada i poslovno
okruženje u vama prepoznaje da imate nešto
da im ponudite, što garantuje obostrani
uspeh. Sada je i ostalima koji su iz drugih
branši mnogo lakše da naprave svoj model
sekcije i sami sebi stvore priliku da se što
bolje poslovno realizuju. Od Kluba će im-ti
samo podršku za sve ideje.
Kako ocenjujete prvi događaj organi-
zovan u okviru sekcije, panel Snaga za-
jedničkog uspeha?
Kako je i rekao izvršni direktor poslovanja
Koncerna ETI g. Berginc na panelu, ovde pos-
lujemo oduvek. Trudimo se da budemo dobri
domaćini za naše firme i da sva saznanja koja
imamo prenesemo na tržište. Verujem da su
svi gosti videli da postoje Slovenačke firme
koje dugo godina rade u Srbiji i imaju
uspešne poslovne rezultate. Imponuje i po-
drška koju smo imali od strane Ambasade.
Znaju da prepozaju svaku dobru inicijativu i
velika su nam podrška u radu. Daju nam i
preko potrebnu diplomatsku crtu ozbiljnosti,
što je nama svakako vetar u leđa za dalji rad.
Najveći uspeh panela je svakako posebno
interesovanje za rad Kluba koje su pokazali
naši gosti koji su prvi put sa nama. Ovo znači
da smo pomerili granice dosadašnjeg rada i
da sa optmizmom očekujemo vreme ispred
nas. Na Panelu smo probili sve termine: same
diskusije, trajanja koktela kao i dodatnog dru-
ženja. Razlog je jednostavan – gosti su u
nama prepoznali poslovne partnere koji su
spremni da ih saslušaju i da sarađuju. Prošle
godine sam Klubu poželeo da ovo bude novi
početak koji će nam svima omogućiti da
radimo bolje i da ostvarimo još uspešniju
saradnju. Sada sam vrlo siguran da smo na
dobrom putu.
uspeh odvisen od našega predanega dela,
prepoznavanja potreb trga, dobrega poslov-
nega odnosa, ki ga imamo s kupci, kvalitetnih
izdelkov, ki jih ponujamo, in predvsem iskre-
ne želje, da delamo in vztrajamo na srbskem
trgu. Razumevanje, ki smo ga imeli s strani
predsednice Kluba, gospe Fišakov za ustano-
vitev sekcije pomeni, da se tudi ostale člane
spodbuja, da bodo kreativni in da svoje delo v
Klubu dvignejo na višji nivo. Ni dovolj, da ste
samo član. Aktivna udeležba prinaša veliko
ugodnosti. Teme so moderne in vsak izmed
članov ima možnost, da aktivno sodeluje v
delu Kluba. Postavili smo sami koordinatni
začetek na mesto, kjer mi sami kreiramo našo
prihodnost, ne da čakamo, da gledamo, kaj se
bo zgodilo. Takrat tudi poslovno okolje v vas
lahko prepozna, da imate nekaj za ponuditi,
kar zagotavlja vzajemni uspeh. Zdaj je veliko
lažje tudi ostalim, ki so iz drugih področij, da
naredijo svoj model sekcije in si ustvarijo
priložnost za boljšo poslovno realizacijo. V
Klubu bodo imeli samo podporo za vse ideje.
Kako ocenjujete prvi dogodek, organi-
ziran v okviru sekcije, panelno diskusijo
Moč skupnega uspeha?
Kot je izvršni direktor poslovanja ETI kon-
cerna Tomaž Berginc na panelni diskusiji
povedal, mi tukaj od nekdaj poslujemo.
Trudimo se, da smo dobri gostitelji za naša
podjetja in da prenašamo vsa znanja, ki jih
imamo, na tržišče. Verjamem, da so vsi gosti
videli, da obstajajo slovenska podjetja, ki že
veliko let delajo v Srbiji in imajo uspešne
poslovne rezultate. Cenimo tudi podporo, ki
smo jo imeli s strani Veleposlaništva RS. Za-
posleni na veleposlaništvu vedno prepoznajo
vsako dobro pobudo in so velika podpora pri
delu. Oni nam dajejo zelo potrebno diplo-
matsko noto resnosti, kar nam daje v vsakem
primeru veter v hrbet za delo. Največji uspeh
diskusije je poseben interes za delo Kluba, ki
so ga pokazali naši gostje, ki so bili prvič z
nami. To pomeni, da smo samo spremenili
meje nekdanjega dela in da z optimizmom
pričakujemo čas pred nami. Na panelni di-
skusiji smo prekoračili vse roke: za samo
diskusijo, koktejl in za dodatno druženje. Raz-
log je enostaven – gostje so v nas prepoznal
iposlovne partnerje, ki so pripravljeni, da jim
prisluhnejo in sodelujejo. Klubu sem lansko
leto zaželel, da naj bo to novi začetek, ki nam
bo vsem omogočal, da delamo še boljše ter
uspešnejše sodelovanje. Zdaj sem prepričan,
da smo na dobri poti.
BILTEN JUN 2015.
15/29 Na sadržaj
INTERVJU: ZORAN ŽMAVC, finansijski direktor DHL Srbija
DHL je sinonim za poštanske i logističke
usluge širom sveta. Kojim rečima biste
opisali poslovanje DHL-a u Srbiji?
Deutsche Post DHL je de-
finisala strategiju do 2020.
godine u kojoj stoji da je
vizija kompanije da DP DHL
postane logistička kompa-
nija za ceo svet. U skladu
sa tim treba posmatrati sve
usluge DHL-a u transportu i
logistici, bez obzira da li se
radi o Evropskim država-
ma, Kini, Novom Zelandu...
U Srbiji smo usaglašeni sa
vizijom matične kompanije.
Pored usluga ekspresnog
kurirskog međunarodnog
transporta, pružamo i us-
luge u međunarodnom
drumskom, pomorskom i
avio cargo transportu. Mo-
žemo ponuditi i pružanje
usluga distribucije u domaćem saobraćaju,
kao i carinjenje pošiljaka i usluga špedicije.
Logistika je novina, tako da korisnici mogu da
računaju i na usluge skladištenja robe, dos-
tavu u vremenski određenom periodu kao i
transport opasnih materija.
S obzirom na to da imate predstavništva
i u Srbiji i u Sloveniji, koje su prednosti
pri transportu robe i pošiljki putem DHL-a,
koje bi mogle da koriste članovima
Kluba?
DHL Worldwide Express je osnovao kompaniju
1991. godine u Ljubljani i dugo je sedište
kompanije za Zapadni Balkan bilo u Sloveniji.
Za 25 godina zajedničkog rada uspeli smo da
edukujemo korisnike u našim zemljama da
primene rešenja koje nudimo u transportu i
logistici, za razvoj njihovog posla. U tom
smislu klijenti i u Sloveniji i u Srbiji nas
posmatraju kao kariku koja im omogućava
jednostavan izvoz i pojednostavljen uvoz.
Na osnovu istraživanja koje smo sproveli u
decembru prošle godine među članovima
Slovenačkog poslovnog kluba nameće se
zaključak da postoji potreba da se transport
uzoraka i robe između Slovenije i Srbije
pojednostavi i da bude jeftiniji. U 115 anketa
koje su nam vraćene, članovi su tražili kvalitet
usluge uz razumne cene i jednos-tavnost
korišćenja. Upravo radimo na ponudi čla-
novima SPK koja bi trebalo da odgovori na
sva tri zahteva.
DHL je sinonim za poštne in logistične sto-
ritve po vsem svetu. S katerimi besedami
lahko opišete poslovanje DHL-a v Srbiji?
Deutche Post DHL je de-
finirala strategijo do leta
2020, v kateri piše, da je
vizija podjetja, da DP DHL
postane logistično podjetje
za ves svet. V skladu s tem
je potrebno gledati vse
storitve DHL-a v transportu
in logistiki, ne glede na to,
ali gre za evropske države,
Kitajsko, Novo Zelandijo...
V Srbiji smo usklajeni z vi-
zijo matičnega podjetja.
Poleg storitev ekspresnega
kurirskega mednarodnega
transporta, nudimo tudi
storitve v mednarodnem
cestnem, pomorskem in
avio cargo transportu. Ponu-
dimo lahko tudi storitve
distribucije v domačem prometu, kot tudi
carinjenje pošiljk in storitev špedicije. Lo-
gistika je novost, tako da uporabniki lahko
računajo tudi na storitve skladiščenja blaga,
dostavo v časovno določenem obdobju, kot
tudi prevoz nevarnega blaga.
Glede na to da imate predstavništva tako
v Srbiji kot tudi v Sloveniji, katere so
prednosti pri prevozu blaga in pošiljk
prek DHL-a, ki bi lahko bile koristne čla-
nom Kluba?
Leta 1991 je DHL Worldwide Express je usta-
novil podjetje v Ljubljani v Sloveniji, kjer je
bil dolgo časa sedež podjetja za Zahodni
Balkan. V 25 letih skupnega dela smo uspeli
naučiti uporabnike v naših državah, da upo-
rabljajo rešitve, ki jih ponujamo v prevozu in
logistiki za razvoj njihovega dela. V tem smis-
lu stranke v Srbiji in Sloveniji na nas gledajo
kot na povezavo, ki jim omogoča enostaven
izvoz in poenostavljen uvoz.
Na osnovi ankete, ki smo jo lansko leto izvedli
med člani Slovenskega poslovnega kluba, je
zaključek, da obstaja potreba, da je prevoz
vzorcev in blaga med Srbijo in Slovenijo
cenejši in enostavnejši. Na osnovi 115 anket,
ki so nam jih vrnili, so člani iskali kakovostno
storitev z ugodnimi cenami in enostavno upo-
rabo. Zdaj delamo na ponudbi za člane SPK,
ki bi lahko odgovorila na vse tri zahteve.
BILTEN JUN 2015.
16/29 Na sadržaj
BILTEN JUN 2015.
17/29 Na sadržaj
Koji su najčešći problemi prilikom zadr-
žavanja robe na carini na relaciji Slo-
venija–Srbija? Koja rešenja nudi DHL?
Sva uvozna roba podleže standardnim ca-
rinskim procedurama i ne postoje posebni
problemi pri uvozu robe iz Slovenije. Kom-
panija DHL ima status Regulisanog agenta od
strane Direktorata civilnog vazduhoplovstva
Republike Srbije, koji nam omogućuje direk-
tan pristup našem avionu koji vrši rotacije ka
Srbiji svakog radnog dana. Pored toga, zah-
valjujući bliskoj saradnji sa Upravom carina i
potpisanim Memorandumom o sporazumeva-
nju, DHL je bila prva kompanija u Republici
Srbiji koja ima carinsku ispostavu za ekspre-
sne pošiljke DHL. Odeljenje za carinjenje po-
šiljaka i iskusan tim carinskih zastupnika stoje
na raspolaganju da u najbržem mogućem ro-
ku izvrše procese oslobađanja pošiljaka i ca-
rinjenja poštujući sve propise definisane Ca-
rinskim zakonom Republike Srbije. Pošiljke
malih vrednosti, de minimis, pokloni za fizička
lica i uzorci i reklamni materijal za pravna lica
se oslobađaju odmah po prispeću i dostavljaju
se klijentima u Srbiji istog dana. Pošiljke
većih vrednosti podležu formalnom uvoznom
postupku uz mogućnost carinjenja i istog
dana. Kompanija DHL sarađuje sa Upravom
carine na projektu pojednostavljenja carin-
skog postupanja sa ekspresnim pošiljkama.
DHL važi za kompaniju koja je ekološki os-
vešćena. Da li se i na koji način vaši GO
GREEN programi primenjuju i u Srbiji?
U svojim planovima razvoja objavljenim 2007
godine, kompanija Deutsche Post DHL je de-
finisala da će do 2020. godine smanjiti
emisiju štetnih gasova za 30%. Od kupovine
električnih vozila, implementacije novih zele-
nih tehnologija u operativnim procesima do
edukacije zaposlenih u pravcu zaštite životne
sredine, sve se čini da se ovaj projekat ostva-
ri. Go Green usluga, koja se nudi u Evropi,
podrazumeva da se kompletan proces od pre-
uzimanja do dostave pošiljke obavlja vozilima
i tehnologijom koja je u skladu sa smanjenim
emisijama štetnih gasova. Naši klijenti su
spremni da plate više za takvu uslugu.
Još jedan podatak je vrlo važan za nas. U
poslednjim istraživanjima mladih, 87% ispita-
nika je potvrdilo da želi da radi u društveno
odgovornoj kompaniji. Kako je jedan od os-
novnih stubova DHL-ove kulture motivisanje
zaposlenih, jasno je zašto se ovom pitanju
posvećuje tolika pažnja.
U Srbiji još uvek nemamo rešenja za elek-
trična vozila ali jedan deo dostave trenutno
realizujemo biciklima i segwayem. Centar gra-
Katere so najpogosteje težave pri zadr-
ževanju blaga na carini, ko gre za Srbijo
in Slovenijo? Katere rešitve ponuja DHL?
Vso blago, ki se uvozi, je predmet stan-
dardnih carinskih postopkov in ne obstajajo
posebne težave pri uvozu blaga iz Slovenije.
Podjetje DHL ima status Reguliranega agenta
s strani Direktorata za civilno letalstvo
Republike Srbije, ki nam omogoča direkten
pristop k našemu letalu, ki opravlja rotacije v
Srbiji vsak delovni dan. Poleg tega zah-
valjujoč dobremu sodelovanju s Carinsko
upravo in podpisanim Memorandumom o so-
delovanju, je bilo DHL prvo podjetje v Re-
publiki Srbiji, ki ima carinsko podružnico za
ekspresne pošiljke DHL. Oddelek za carinjenje
pošiljk in izkušena ekipa carinskih zastop-
nikov je na razpolago, da čimprej izvedejo
postopke sprostitve pošiljk in carinjenja,
upoštevajoč vse predpise, definirane s Carin-
skim zakonom Republike Srbije. Pošiljke
manjše vrednosti, de minimis, darila za posa-
meznike, vzorci in reklamni material za prav-
ne subjekte se sprostijo takoj po prihodu in se
dostavljajo strankam v Srbiji isti dan. Pošiljke
večje vrednosti so predmet uradnih uvoznih
postopkov z možnostjo carinjenja še isti dan.
DHL sodeluje s Carinsko upravo pri projektu
poenostavljenega carinskega postopka z eks-
presnimi pošiljkami.
DHL velja za podjetje, ki skrbi za varo-
vanje okolja. Ali in kako se vaši programi
GO GREEN izvajajo v Srbiji?
V svojih razvojnih načrtih, objavljenih v letu
2007, je družba Deutsche Post DHL opre-
delila, da bo do leta 2020 zmanjšala emisijo
škodljivih snovi za 30 %. Nakup električnih
vozil, izvajanje novih zelenih tehnologij v
operativnih procesih, izobrazba zaposlenih v
smeri varovanja okolja, vse to delamo z
namenom, da bi se ta projekt uresničil. Go
Green storitev, ki se ponuja v Evropi, pomeni,
da se celoten postopek od prevzemanja do
dostave pošiljke opravi z vozili in tehnologijo,
ki je v skladu z zmanjšanjem emisije škod-
ljivih snovi. Tudi naše stranke so pripravljene,
da plačajo več za takšno storitev.
Še eno dejstvo je za nas zelo pomembno. V
zadnjih raziskavah o mladih se je 87 % anke-
tirancev strinjalo, da želi delovati v družbeno
odgovornem podjetju. In ker je eden izmed
temeljnih stebrov kulture DHL-a motivacija
zaposlenih, je jasno, zakaj je to vprašanje
pritegnilo toliko pozornosti.
V Srbiji še nimamo rešitev za električna vo-
zila, ampak se en del dostave realizira s kolesi
in segwayem. Center mesta je vedno kurirska
BILTEN JUN 2015.
18/29 Na sadržaj
da je uvek pešačka kurirska ruta, a nabavlja-
mo i savremenu opremu koja ima garancije
smanjenja štetnih emisija gasova. Organizu-
jemo i GoGreen akcije u sklopu programa DHL-a,
Dana volontera, kada preduzimamo različite
aktivnosti koje imaju za cilj očuvanje životne
sredine.
Koje ste interese kao nemačka kompa-
nija prepoznali u članstvu u Slovenačkom
poslovnom klubu? Šta je ono što Klub
nudi, a zbog čega ste vi njegovi članovi?
Nesporno je da mi treba da budemo blizu na-
ših korisnika da bismo razumeli njihove potre-
be. Vaši članovi su ujedno i naši klijenti i mi
pratimo njihove potrebe u transportu i logisti-
ci. U SPK mi vidimo prostor da se kroz nepos-
rednu komunikaciju i druženje sa ostalim čla-
novima generišu nove ideje i projekti. Važno
nam je što SPK pored dela za uzajamno upoz-
navanje klijenata ima i deo edukacije i razgo-
vora sa izvršnim vlastima i vladinim instituci-
jama. Mi koristimo takve skupove da bismo
ukazali na oblasti gde je poboljšanje poslovne
klime na opšte zadovoljstvo moguće.
peš pot in tudi imamo sodobno opremo, ki za-
gotavlja zmanjšanje škodljivih emisij. Orga-
niziramo tudi Go Green ukrepe v okviru pro-
grama DHL-a, dan prostovoljstva, ko izvaja-
mo različne aktivnosti za ohranjanje okolja.
Kakšne interese ste kot nemško podjetje
prepoznali v članstvu v Slovenskem pos-
lovnem klubu? Kaj je to, kar Klub ponuja,
in zakaj ste vi njegovi člani?
Ni dvoma, da bi morali biti blizu naših strank,
da bi razumeli njihove potrebe. Vaši člani so
tudi naše stranke in mi spremljamo njihove
potrebe v transportu in logistiki. V SPK vidimo
prostor, da se skozi neposredno komunikacijo
in druženje z drugimi člani ustvarjajo nove
ideje in projekti. Pomembno nam je to, da
poleg možnosti za medsebojno spoznavanje
bodočih strank obstaja tudi del izobraževanja
ter pogovora z izvršnimi organi in vladnimi
instituciji. Takšna srečanja uporabljamo, da
izpostavimo področja, na katerih je izbolj-
šanje poslovne klime na splošno zadovoljstvo
mogoče.
SAOP
"If you fail to plain, you are planning to fail" - Benjamin Franklin
Preduzeće SAOP doo kao regionalni lider iz oblasti poslovnih programa poziva sva preduzeća
koja se bave trgovinom ili proizvodnjom da u snimku besplatnog seminara pogledaju kako
dobrim planiranjem zaliha izbegnu zamku premalih ali i prevelikih zaliha i u oblasti optimali-
zacije pronađu dodatni prostor za profit.
BILTEN JUN 2015.
19/29 Na sadržaj
AKTUELNOSTI
PETAR VASIĆ: 5 NOVIH PRAVILA MARKETINGA ZA 2015
U svetu digitalnih komunikacija promene su kon-
stanta! Pravila se menjaju iz dana u dan u
novonastalim pravcima, pa ih nije lako sve is-
pratiti niti razumeti. Najbitnije je zapamtiti da su
društvene mreže donele jednu veliku inovaciju u
načinu komuniciranja sa klijentima i korisnicima
– komunikacija je postala dvosmerna! Ovo je
zauvek promenilo svet marketinga i mnoge kom-
panije i dalje ne uspevaju da se snađu u ovom,
više ne toliko novom, svetu društvenih mreža.
Evo nekoliko novih trendova koji će biti domi-
nantni u 2015. godini i saveta kako ih najbolje
iskoristiti pri online promociji vašeg biznisa.
1. Video postaje preferi-
ran sadržaj. U 2015. godini
predviđa se dominacija video
sadržaja na društvenim mre-
žama. Video postovi biće oni
koji izazivaju najviše reakcija
i brzo dostižu postavljene on-
line marketinške ciljeve. Da
je ovaj trend zaživeo govore
nam različite statistike, npr.
broj pregleda Facebook i You-
Tube klipova izjednačio se
krajem prethodne godine. Za
biznise je neophodno da pri-
grle ovu promenu, kako bi
što efikasnije na njoj gradili
konkurentsku prednost (npr.
video evaluacije proizvoda od
strane kupaca, tutorijali itd.)
2. Količina informacija stvara gužvu. Inter-
net je jedna velika baza podataka, a predviđa se
da će do 2020 godine porasti za minimum 600%.
U ovom moru informacija postaje sve teže istaći
se - kao da to već nije bio izazov za kompanije.
Pred njima je težak zadatak diferenciranja od
ostalih i privlačenja pažnje svoje ciljne grupe, što
zahteva izuzetnu inovativnost i povlači sa so-
bom, recimo, stvaranje novih vrsta sadržaja
(npr. interak-tivni video klipovi).
3. SlideShare postaje YouTube za predu-
zeća. Instagram je za Facebook ono što je Sli-
deShare za LinkedIn - ključna društvena mreža
koja omogućava profesionalcima da dele i pro-
nalaze potrebno znanje upakovano u formu pre-
zentacije. SlideShare je mesto gde možete krei-
rati, distribuirati ili gledati prezentacije i odličan
je alat za B2B komunikaciju sadržaja. Dobre pre-
zentacije povećavaju broj pregleda web stranica,
leadova i SEO i obez beđuju svež i koristan
sadržaj. U 2014. godini SlideShare je omogu-
Spremembe so konstanta v svetu digitalnih ko-
munikacij! Pravila se spreminjajo vsak dan v
novonastalih smernicah in ni lahko vsem slediti
niti jih razumeti. Najbolj pomembno si je za-
pomniti, da so socialna omrežja prinesla eno ve-
liko inovacijo v načinu komuniciranja s stranka-
mi in uporabniki, komunikacija je postala dvos-
merna! To je spremenilo svet marketinga za
vedno in veliko podjetij se še ni uspelo prilago-
diti v tem, več kot novem, svetu socialnih om-
režjih. Spodaj je nekaj novih trendov, ki bodo
prevladujoči v 2015 in nasvetov, kako jih najbolje
uporabljati v online promociji vašega poslovanja.
1. Video bo postal prednos-
tna vsebina. V letu 2015 se
napoveduje prevlada video-
vsebin na socialnih omrežjih.
Videoposnetki bodo tisti, ki
povzročajo največ reakcij in
hitro dosegajo zastavljene on-
line marketinške cilje. Raz-
lične statistike nam kažejo, da
je ta trend zaživel, npr. število
ogledov Facebook in YouTube
posnetkov se je izenačil s šte-
vilom ogledov s koncem lans-
kega leta. Za poslovanje je
potrebno, da to novost sprej-
mejo čimprej, da bi na osnovi
nje gradili konkurenčno pred-
nost (npr. videoocenitve izdekov
s strani kupcev, tutorijali ipd.).
2. Količina informacij ustvarja gnečo.
Splet je ena velika baza podatkov in na-
poveduje se, da bo do leta 2020 naraščal za
najmanj 600 %. V tem morju informacij pos-
taja vse težje biti prepoznaven − kot da to že
ni bil izziv za podjetja. Pred njimi je težka
naloga za ločevanje od ostalih in pritegnitev
pozornosti svoje ciljne skupine, kar zadeva
izredno inovativnost in s seboj povleče, re-
cimo, ustvarjanje novih vrst vsebin (npr.
interaktivni video posnetki).
3. SlideShare postaja YouTube za podjetja.
Instagram je za Facebook to, kar je Slide-
Share za LinkedIn − ključno socialno omrežje,
ki omogoča profesionalcem, da delijo in naj-
dejo potrebno znanje spakirano v formo pred-
stavitve. SlideShare je mesto, kjer lahko kre-
irate, distribuirate ali gledate predstavitve in
je odlično orodje za B2B komunikacijo vsebin.
Dobre predstavitve povečajo število pregledov
spletnih stran, leadova in SEO in zagotavljajo
BILTEN JUN 2015.
20/29 Na sadržaj
ćio kreiranje video sadržaja LinkedIn influen-
serima, a u 2015. godini ova opcija će biti dos-
tupna svima.
4. Konverzija na društvenim mrežama
postaje jednostavnija. U ovom trentku
mnoge kompanije se i dalje trude da preko
društvenih mreža samo zainteresuju kupce,
odnosno da ih dovedu na svoju web stranicu
gde mu predstavljaju call to action i sa njim
ulaze u konverzaciju čiji je krajnji cilj prodaja,
što iziskuje dosta truda i vremena. U 2015.
godini predviđa se povećanje kupovina di-
rektno putem društvenih mreža (kupovina
tvitom ili na Pinterestu, klik za uslugu itd.) što
će skratiti put do, ali i olakšati samu kupo-
vinu. Tehnologije koje ovo omogućavaju biće
integrisane u same platforme ili dostupne uz
pomoć third party aplikacija. Na ovaj način
pojednostavljuje se proces kupovine i postaje
mnogo atraktivniji za kupce, čime društvene
mreže dobijaju na značaju za sam biznis.
5. U 2015. godini društvene mreže će nas-
taviti da pronalaze načine kako da navedu
kompanije da koriste njihove advertajzing
programe. Facebook je već počeo da sma-
njuje mogućnosti organiskih postova na
svojoj platformi, a isto se predviđa i za Ins-
tagram (pošto je takođe u vlasništvu Zuc-
kerberga), dok Tweeter uvodi filtere za news
feed, slične onima na Facebook-u. Postaje sve
teže koristiti društvene mreže u marketinške
svrhe bez dodatnih naplata od strane istih. Taj
trend će nastaviti da raste.
Kontakt: [email protected] – 0637569803
večje število pregledov spletne strani, leadova
i SEO ter zagotavljajo svežo in koristno vse-
bino. V letu 2014 je SlideShare omogočal kre-
iranje video vsebin LinkedIn influenserima in
v 2015 bo ta opcija dostopna vsem.
4. Konverzija na socialnih omrežjih
postaja bolj enostavna. V tem času se še
veliko podjetij naprej trudi, da prek socialnih
omrežjih samo zainteresirajo kupce oziroma,
da jih usmeri na svojo spletno stran, kjer mu
predstavljajo call to action in z njim vstopajo
v pogovor, katerega končni cilj je prodaja, kar
zadeva veliko truda in časa. V letu 2015 se
napoveduje povečanje direktnih nakupov prek
socialnih omrežjih (nakupi s tvitom ali na
Pinterestu, klik za storitev itd.), kar bo skraj-
šalo pot in olajšalo sam nakup. Tehnologije, ki
to omogočajo, bodo integrirane v same plat-
forme ali dostopne s pomočjo third party
aplikacij. Na ta način se proces nakupa po-
enostavlja in postaja veliko bolj atraktiven za
kupce, s čimer socialna omrežja pridobivajo
na pomembnosti za sam biznis.
5. V letu 2015 bodo socialna omrežja
nadaljevala z iskanjem načinov, kako da
prepričati podjetja, da uporabljajo njihove ogla-
ševalske programe. Facebook je že začel z
zmanjšanjem možnosti organskih postov na
svoji platformi, in isto se predvideva za Insta-
gram (ker je tudi njegov lastnik Zuckerberg),
medtem ko Tweeter uvaja filtre za news feed,
podobne tem na Facebook-u. Postaja vse tež-
je uporavljati s socialnimi omrežji v marke-
tinške namene brez dodatnih plačil s strani
istih in ta trend se bo nadaljeval z rastjo.
VISAN
BILTEN JUN 2015.
21/29 Na sadržaj
SRPSKO-SLOVENAČKA KULTURNA SARADNJA
PROF. DR MAJA ĐUKANOVIĆ: SLOVENAČKI U SRBIJI
Slovenački jezik se u Srbiji izučava na više
nivoa: na Univerzitetima u Beogradu i Novom
Sadu, u društvima Slovenaca i na različitim
jezičkim tečajevima. Na Filološkom fakultetu
u Beogradu slovenački jezik i kultura studiraju
se na Katedri na opštu lingvistiku, u vidu čet-
vorogodišnjih paralelnih studija, a na Katedri
za srpski jezik i književnost slovenački jezik
se uči dva semestra, kao i na Filozofskom fa-
kultetu u Novom Sadu. Za studije slove-
načkog jezika vlada veliko interesovanje, a
kako tvrde studenti, predavanja i vežbe su
zanimljivi i stečena znanja su korisna.
U okviru lektorata za slo-
venistiku, koji je deo Ka-
tedre za opštu lingvistiku,
često gostuju predavači iz
Slovenije, vodeći slovenisti,
pisci i kulturni pregaoci.
Nastava se odvija uz veliku
podršku Centra za slove-
nački jezik kao drugi/strani
sa Filozofskog fakulteta u
Ljubljani i u saradnji sa
Ambasadom R. Slovenije,
Nacionalnim savetom slo-
venačke nacionalne manji-
ne u Srbiji i Društvom Slo-
venaca Sava iz Beograda.
Studenti učestvuju na kul-
turnim manifestacijama ko-
je organizuje slovenačka
zajednica, pišu i prevode
za različite publikacije i učestvuju na tečaje-
vima slovenačkog jezika u Ljubljani.
U okviru društava Slovenaca u Srbiji slove-
nački jezik predaju dve učiteljice upućene iz
Slovenije i tri honorarna nastavnika iz Srbije.
Nastavu pohađaju deca, omladina i odrasli
slovenačkog porekla, koji učestvuju u životu
slovenačke zajednice u Srbiji i na taj način
čuvaju slovenački jezik i kulturu u ovim
predelima. O kvalitetu nastave brine Zavod za
školstvo R. Slovenije u saradnji sa Službom
za Slovence u dijaspori i različitim stručnim
institucijama. Za decu slovenačkog porekla,
koji su već treća ili četvrta generacija u
inostranstvu i većinom nemaju kontakta sa
Slovenijom, od velikog značaja su bile
stipendije za letnje tečajeve slovenačkog
jezika koje su deci i studentima omogućavala
slovenačka preduzeća. I u Sloveniji postoji
interesovanje za studije srbistike. Na Filo-
zofskom fakultetu u Ljubljani srpski jezik se
Slovenski jezik se v Srbiji poučuje na več rav-
neh: na Univerzah v Beogradu in Novem Sa-
du, v društvih Slovencev in na različnih jezi-
kovnih tečajih. Na Filološki fakulteti v Beo-
gradu se slovenski jezik in kultura študirata
na Oddelku za splošno jezikoslovje, v obliki
štiriletnega vzporednega študija, na Oddelku
za srbski jezik in književnost pa se sloven-
ščina uči dva semestra, ravno tako kot na
Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Za študij
slovenščine velja veliko zanimanje, saj so, kot
zagotavljajo študentje, predavanja in vaje
zanimivi in pridobljena znanja so uporabna.
V okviru lektorata za slove-
nistiko, ki je del Oddelka za
splošno jezikoslovje, pogosto
gostujejo predavatelji iz Slo-
venije, vodilni slovenisti, pi-
satelji in kulturniki. Pouk se
udejanja ob veliki podpori
Centra za slovenščino kot
drugi/tuji jezik s Filozofske
fakultete v Ljubljani ter v
sodelovanju z Veleposlaniš-
tvom R. Slovenije, Nacional-
nim svetom slovenske narod-
ne manjšine v Srbiji in Druš-
tvom Slovencev Sava iz Beo-
grada. Študentje sodelujejo
na kulturnih prireditvah, ki
jih organizira slovenska skup-
nost, pišejo in prevajajo za
različne publikacije in se
udeležujejo tečajev slovenščine v Ljubljani.
V okviru društev Slovencev v Srbiji slo-
venščino poučujeta dve učiteljici napoteni iz
Slovenije ter trije učitelji iz Srbije. Pouk
obiskujejo otroci, mladina in odrasli slo-
venskega rodu, ki sodelujejo v življenju
slovenske skupnosti v Srbiji in na ta način
ohranjajo slovenski jezik in kulturo v teh
krajih. Za kakovost pouka skrbi Zavod za
šolstvo Republike Slovenije v sodelovanju z
Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu
ter različnimi strokovnimi inštitucijami. Za
otroke slovenskega rodu, ki so že tretja ali
četrta generacija v tujini in večinoma nimajo
stikov s Slovenijo, so bile zelo pomembne
štipendije za poletne tečaje slovenščine, ki so
jih otrokom in študentom omogočala slo-
venska podjetja. Tudi v Sloveniji obstaja
zanimanje za študij srbščine. Na Filozofski
fakulteti v Ljubljani se srbski jezik študira kot
samostojna študijska smer, za otroke priseljencev
BILTEN JUN 2015.
22/29 Na sadržaj
studira kao samostalna grupa, a za decu
imigranata se u osnovnim školama orga-
nizuje dodatna nastava maternjeg jezika.
Između dve države pos-
toji živa naučna saradnja
i razmena. Godišnje se
objavi više književnih i
stručnih prevoda u oba
smera, organizuju se
brojna pozorišna, muzič-
ka, likovna i druga gos-
tovanja.
Stoleće razvoja nastave
slovenačkog jezika u Sr-
biji prošlo je kroz razli-
čite faze, ali nikada nije
bilo prekinuto. Činjenica
da je lektorat slove-
načkog jezika u Beogra-
du sada najveći slove-
nistički lektorat na svetu,
potvrđuje da smo povezi-
vanjem različitih nivoa i
oblika učenja, pravilno
postavili smernice razvoja. U narednom
periodu očekujemo uspostavljanje bližih
kontakata sa slovenačkim preduzećima i u
saradnji sa njima, formiranje kadrova koji bi
se usavršavali s obzirom na zahteve tržišta.
pa se v osnovnih šolah organizira dopolnilni
pouk materinščine. Med dvema državama
obstaja tudi živa znanstvena izmenjava in
sodelovanje. Letno izide
več knjižnih in strokovnih
prevodov v obeh smereh,
organi-zirajo se številna
gledališka, glasbena, likov-
na in druga gostovanja.
Stoletje dolg razvoj pouka
slovenščine v Srbiji je šel
skozi različne faze, toda
nikoli ni bil prekinjen. Dej-
stvo, da je sedaj lektorat
slovenskega jezika v Beo-
gradu največji slovenistič-
ni lektorat na svetu, pr-ča
o tem, da smo, s povezo-
vanjem različnih ravni in
oblik učenja, pravilno zas-
tavili smernice razvoja. V
naslednjem obdobju pri-
čakujemo vzpostavljanje
tesnejših stikov s sloven-
skimi podjetji in v sodelovanju z njimi, obli-
kovanju kadrov, ki bi se izpopolnjevali glede
na zahteve trga.
ZAKONODAVSTVO
NOVI ZAKONI
Zakonа o utvrđivanju javnog interesa i
posebnim postupcima eksproprijacije i izda-
vanja građevinske dozvole radi realizacije
projekta “Beograd na vodi”
Zakon o inspekciskom nadzoru
Zakon o izmenama i dopunama Zakona o za-
pošljavanju i osiguranju za slučaj nezapos-
lenosti
Zakon o zaštiti prava na suđenje u razumnom
roku
Zakon o izmenama i dopunama Zakona o
standardizaciji
Zakon o izmenama i dopunama Zakona o
privatizaciji
Zakon o izmenama i dopunama Zakona o
pravnoj zaštiti industrijskog dizajna
Zakon o izmenama i dopunama Zakona o
akcizama
Zakon o potvrđivanju Konvencije o
pojednostavljenju formalnosti u trgovini
robom
BILTEN JUN 2015.
23/29 Na sadržaj
TURIZAM
NA VRHU JADRANA - PORTOROŽ I PIRAN – BERNARDIN GROUP MICE
Dva prelepa grada koja svakom posetiocu
nude potpuno autentičan kulturološki miks -
pod uticajem Severnog Mediterana. Inspirišu i
ističu se kako modernošću tako i fascinant-
nom istorijom.
Bernardin Group MICE je grupa 3 rezorta na
slovenačkoj obali. St. Bernardin, Salinera i
San Simon - 3 rezorta za različite orijentacije,
od 3 do 5 zvezdica, pod istim krovom, za pok-
ret, motivaciju, rukovođenje i materijalizaciju.
St. Bernardin je najveći i najznačajniji kon-
gresni centar u Sloveniji. Kompleks se sastoji
od tri hotela i kongresnog centra sa ukupno
16 multifunkcionalnih dvorana, od kojih naj-
veća može da primi 1100 delegata. Višena-
menska organizacija Centra omogućava na-
jrazličitije događaje. Centar je opremljen
kabinama za simultano prevođenje, VIP so-
bom, kancelarijama, te kuhinjom.
Salinera, okružen mediteranskom vegetacijom je
savršen prostor za sastanke u opuštenom i
prirodnom okruženju, koje kombinuje bioe-
nergiju, prirodu, sport i kulinarstvo. San Si-
mon predstavlja savršenu lokaciju za doga-
đaje pod otvorenim nebom, piknike, sportske
igre ili događjaje organizovane po potrebi.
Dva slovenska bisera, ki obiskovalcem ponu-
jata pristno kulturno mešanico pod vplivom
severnega Sredozemlja. Navdihujeta in iz-
stopata tako z svojo sodobnostjo kot s fas-
cinantno zgodovino.
Bernardin Group je skupina 3 resortov na
slovenski obali. Ponudba obsega 3 hotelske
komplekse v Portorožu, Izoli in Strunjanu s
hoteli in apartmaji kategorije vse od treh do
petih zvezdic.
St. Bernardin najpomembnejši kongresni
center v Sloveniji. Večnamenska zasnova cen-
tra omogoča organizacijo najrazličnejših prire-
ditev. Na voljo je 16 sodobno opremljenih
večnamenskih dvoran. Največja sprejme do
1100 udeležencev. Center je opremljen s
kabinami za simultano prevajanje, vključuje
pa še VIP sobo, Business center, pisarne, ter
banketno kuhinjo.
Salinera, obdan z mediteranskim rastlinjem,
idealen je kraj za dogodke v sproščenem in
naravnem okolju. Združuje bioenergijo, nara-
vo, šport in kulinariko. San Simon v Izoli po
drugi strani predstavlja idealno lokacijo za
izvedbo dogodkov na prostem, kot so pikniki,
športne igre ali prilagojene dogodke.
Više na: www.bernardingroup.si/mice Več na: www.bernardingroup.si/mice
BILTEN JUN 2015.
24/29 Na sadržaj
U GUČI TRUBA NAJBOLJE ZVUČI!
Prestonica trube će i ove godine biti domaćin
brojnim ljubiteljima i poštovacima zvuka ovog
limenog instrumenta. Dragačevski sabor tru-
bača će se održati 55. put od 3. do 9. av-
gusta. Goste koji iz raznih delova sveta pohrle
u Guču, očekuje dobra zabava uz raznovrstan
kulturno-umetnički program. Na finalnom tak-
mičenju trubačkih orkestara koje tradicio-
nalno započinje saborskom himnom „Sa Ov-
čara i Kablara“ nadmetaće se 16 trubačkih
orkestara iz različitih delova Srbije. Na im-
pozantnoj pozornici stadiona u Guči začuće se
i trube Bobana Markovića, Dejana Petrovića i
Dejana Lazarevića, eminentnih umetnika čija
je slava počela upravo pobedom na saboru.
Dobar provod garantuju i koncerti Gorana
Bregovića i Sanje Ilić i Balkanike.
Osim dobrog provoda
tokom festivalskih da-
na Dragačevo ima još
mnogo toga da ponu-
di. Muzej trube u sa-
mom centru Guče od
zaborava čuva tradiciju
trubaštva. U njegovoj
neposrednoj blizini je
Crkva Svetog arhange-
la Gavrila, mesto gde se
trubači prvi put oku-
piše davne 1961. go-
dine. Park osnovne ško-
le u Guči krasi jedinst-
ven muzej kamenih
spomenika, krajputaša, po kome je ovaj kraj i
prepoznatljiv.
Na samo 10 km od Guče, na obroncima pla-
nine Jelice, nalaze se Goračići, selo u kome su
nikla brojna seoska turistička domaćinstva.
Muzej Goračićke bune, svedok je borbe srp-
skih seljaka sa kraja XIX veka za slobodu i
pravdu. Tamo je i najstarija crkva u Dragače-
vu posvećena Rođenju Presvete Bogorodice.
Na planini Jelici nalazi se arheološko nalazište
Gradina, sa ostacima iz doba cara Justinijana I.
Jezero u Vučkovici na 15 km od Guče nalazi
se u prelepom šumskom okruženju i utočište
je brojnih ribolovaca tokom letnjeg perioda.
Nedaleko od Guče između planina Ovčar i
Kablar svoj tok usekla je reka Zapadna Mora-
va, praveći zadivljujuće meandre. Sa njene
leve i desne strane nalazi se ukupno deset
srednjovekovnih manastira i dva sveta mesta.
Boravak u Guči pruža niz mogućnosti za po-
setu brojnim okolnim turističkim destinacija-
ma kao što su Ovčar Banja i Zlakusa, poznata
po jedinstvenoj grnčariji.
Prestolnica trobente bo tudi v tem letu
gostiteljica številnih ljubiteljev in občudo-
valcev zvoka tega instrumenta. 55. Draga-
čevski sabor trubača bo potekal od 3. do 9.
avgusta. Goste, ki z različnih krajev sveta
pridejo v Gučo, čaka dobra zabava s pestrim
kulturnim programom. Na finalnem tekmo-
vanju trobentnih orkestrov, ki se tradicionalno
začne s himno “Z Ovčara in Kablara”, bo tek-
movalo 16 orkestrov iz različnih krajev Srbije.
Na veličastnem odru stadiona v Guči se bodo
slišale tudi trobente Bobana Markovića, De-
jana Petrovića in Dejana Lazarevića, uglednih
umetnikov, katerih slava se je začela z zma-
go na shodu. Dobro zabavo zagotavljata tudi
koncerta Gorana Bregovića in Sanje Ilića in
Balkanike.
Poleg dobre zabave te-
kom festivalskih dne-
vov Dragačevo ponuja
še veliko stvari. Muzej
trobente v mestnem
jedru Guče, ki ohranja
tradicijo trobente. V
njegovi bližini je Cer-
kev Svetega arhangela
Gavrila, mesto, kjer so
se leta 1961 troben-
tači prvič zbrali. Park
osnovne šole v Guči
krasi unikaten muzej
kamnitih spomenikov,
tako imenovanih kraj-putašev, po katerih je ta kraj prepoznaven.
Samo 10 km od Guče, na pobočju gore Jelice,
so Goračići, kjer so nastale številne turistične
kmetije. Muzej Goračićke bune je dokaz o
boju srbskih kmetov s konca XIX. stoletja za
svobodo in pravico. Tam se nahaja tudi naj-
starejša cerkev v Dragačevu, posvečena roj-
stvu Device Marije. Na gori Jelici se nahaja
tudi arheološko najdišče Gradina, z ostanki iz obdobja cesarja Justinijana I.
Jezero v Vučkovici, 15 km oddaljeno od Guče,
se nahaja v čudovitem gozdnem okolju in je
zavetišče številnih ribičev v poletnem obdobju.
Nedaleč od Guče med gorami Ovčar in Kablar,
je reka Zahodna Morava vklesala svoj tok in je
pri tem naredila čudovite meandre. Na njeni
levi in desni strani se nahaja skupaj deset srednjeveških samostanov in dva sveta kraja.
Bivanje v Guči ponuja veliko možnosti za
obisk številnih turističnih destinacij, kot so
Ovčar banja i Zlakusa, znana po edninstve-
nemu lončarstvu.
BILTEN JUN 2015.
25/29 Na sadržaj
BANJSKI KOMPLEKS HEVIZ
BILTEN JUN 2015.
26/29 Na sadržaj
HUNGUEST HOTEL FREZA
BILTEN JUN 2015.
27/29 Na sadržaj
ZDRAV ŽIVOT
DON DON, LIDER U PEKARSKOJ INDUSTRIJI SRBIJE
Tradicionalno najbolji hlebovi
Svi oni koji vode računa o svom zdravlju i is-
hrani dobro znaju da u organizam treba un-
ositi dovoljno hranljivih materija,
ugljenih hidrata, proteina, masti,
vitamina, minerala i vode. Rezul-
tati najnovijih istraživanja uka-
zuju da se redovnim konzumi-
ranjem hleba od ražanog, ječ-
menog brašna ili od integralnih žitarica, koji
je bogat vlaknastim materijama, pomaže pri
prevenciji različitih oboljenja.
Prateći ukuse i potrebe potrošača, kompanija
Don Don obogatila je svoju ponudu Domaćeg
hleba i uvela Susam hleb
sa semenkama. Prav-
ljen po tradicionalnoj
recepturi i produžene
svežine i do četiri da-
na, ovaj hleb sadrži če-
tiri vrste semenki: su-
sam, lan, proso i sun-
cokret koji pomažu zaš-
titi srca i krvnih sudo-
va i odličan su doda-
tak svim obrocima od
žitarica.
Kompanija Don Don
pod brendovima „Na-
še Zrno“ i Tvojih 5 minuta“ u svojih 8 pogona
dnevno proizvodi više oko 400.000 vekni hle-
ba. Za proizvodnju hleba i peciva u pogoni-
ma ove kompanije dnevno se utroši 165 tona
brašna, ili oko 60.000 tona brašna godišnje.
Tradicionalno najboljši kruh
Vsi tisti, ki skrbijo za svoje zdravje in prehra-
no, dobro vedo, v organizem treba vnašati dovolj
hranljivih snovi, ogljikovih hidra-
tov, proteinov, masti, vitaminov,
mineralov in vode. Rezultati naj-
novejših raziskov kažejo, da
lahko z redno uporabo kruha iz
ržene ali ječmenove moke ozi-
roma integralnih žitaric, ki vsebujejo veliko vlak-
nastih snovi, preprečimo nastanek številnih
bolezni.
Ob stalnem spremljanju okusov in potreb pot-
rošnikov je podjetje Don Don še obogatilo
svojo ponudbo Doma-
čega kruha, s kruhom
s sezamom in semeni.
Narejen je po tradici-
onalnem receptu s po-
daljšanim rokom tra-
janja do 4 dni, sestav-
ljen iz 4 vrst različnih
semen: sezam, lan, pros
in sončnica, ki še kako
pomagajo pri zaščiti
srca in ožilja, obenem
pa so odličen dodatek
vsem obrokom iz žitaric.
Podjetje Don Don, pod
blagovno znamko „Naše zrno“ in „Tvojih 5 mi-
nuta“, v svojih 8 proizvodnih obratih proizvede
več kot 400.000 hlebcev kruha. Za proizvod-
njo kruha in peciva v obratih svojega podjetja
dnevno porabi tudi do 165 ton moke, oz. prib-
ližno 60.000 ton letno.
MAGIČNI NAPITAK
Izvor: Blic žena
Mnogi sanjaju da imaju ravan stomak, ali uprkos
dijeti, rigoroznom režimu ishrane i iscrpljujućim
vežbama, nikako ne uspevaju da dođu do želje-
nih rezultata.
Ovaj napitak možete pripremiti svi, a sastoj-
ke verovatno već imate u svom frižideru. Ono
što je sjajno jeste da se ovaj koktel priprema
veoma lako i za bukvalno par minuta.
Sastojci koji će vam biti potrebni su:
- ½ šolje svežih ili smrznutih malina
- 1 grejpfrut
Izvir: Blic žena
Veliko vas sanja, da imate raven trebuh,
ampak kljub dieti, rigorozni prehrani in napor-
nim treningom, vam ne uspe, da bi prišli do
zaželenega rezultata.
Ta napitek lahko pripravi vsak in sestavine
verjetno že imate v hladilniku. Odlično je, da
se ta koktejl pripravlja zelo enostavno in
dobesedno par minutah.
Sestavine, ki jih potrebujete, so:
- ½ skodelice svežih ali zmrznjenih malin
- 1 grenivka
BILTEN JUN 2015.
28/29 Na sadržaj
- ½ jabuke
- ½ kruške
- 1/3 šolje soka od pomorandže
Priprema se tako što
se voće dobro opere i
stavi u blender, a po-
tom se ispasira sve
dok se ne dobije fini
šejk. Dodajte sok od
pomorandže, prome-
šajte i popijte.
Pored toga što je sjaj-
nog i osvežavajućeg
ukusa, ako budete re-
dovno konzumirali ovaj
koktel brzo ćete pri-
metiti rezultate. Uvek
ga pijte ujutru na pra-
zan stomak.
- ½ jabolke
- ½ hruške
- 1/3 skodelice pomorančneg soka
Sadje dobro operite in
ga dajte v mešalnik in
ga potem mešajte vse
dokler ne dobite fine-
ga smutija. Dodajte po-
morančni sok, preme-
šajte in popijte.
Poleg tega, da je od-
ličnega in osvežilnega
okusa, boste, če ga
boste redno pili, hitro
videli rezultate. Vedno
ga pijte zjutraj na pra-
zen želodec.
ODMOR UZ KNJIGU
ALEKSANDAR DIKLIĆ: BEOGRAD – VEČITI GRAD
Za članove Slovenačkog poslovnog Kluba izdavačka kuća SKORDISK je obezbedila
popust od čak 30%!
BILTEN JUN 2015.
29/29 Na sadržaj
Dragi članovi, dragi prijatelji,
LAGUNA i Slovenački poslovni klub vam želi da letnje mesece provedete uz svoje najdraže i
uživajući u lepom vremenu, a dok se odmarate izdavačka kuća vam preporučuje
da pročitate sledeća izdanja: