Kranj, torek 20. januarja 1987

L E T

GLASILO SOCIALISTIČNE

ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

Izhodiščna cena je tudi končna kakega, pa naj ima še toliko denarja v žepu, j j*ed nakupom zanima »po koliko so hruške«.

I n če so »hruške« draga stanovanja, je to še ^liko bolj razumljivo.

s t r a n 3

Vezenince je lahko sram . . . V Vezeninah invalidki niso mogli najti druge­ga dela kot č iščenje okolice tovarne. Nagnali so jo celo kidat sneg v najhujšem sneženju . Kaj pa, če vrže tisti dve lopati!

Lopate so pošle bo tudi

in sneg

Na Gorenjskem je sneg povzročil precej ne­všečnost i , še zlasti v prometu. Razmere se iz­boljšujejo, vendar lahko nenadna m o č n a od-juga povzroči nove težave — poplave.

stran 6 stran 7

Večmesečne zaloge zdravil Na Gorenjskem ne občutijo občasnega po­manjkanja zdravil, saj imajo gorenjske lekar­ne š t i r i - d o p e t m e s e č n e zaloge.

stran 12 =

S m o se p o m e h k u ž i l i — a l i ka j ? Šestdnevno sneženje je ohromilo življenje in delo v številnih naseljih, delovnih kolekti­

vih in šolah na Gorenjskem. Večina osnovnih in srednjih šol je že v četrtek, dan pred urad­nim začetkom počitnic, končala s poukom, delati so prenehali tudi v nekaterih delovnih or­ganizacijah — v kranjski Iskri, Exotermu, Jelovici.. . Dostava kruha, mleka in drugih živil je skoraj povsod kasnila, toda ne toliko, da bi povzročila motnje v preskrbi. Mlekarne so v četrtek odkupile mleko v vseh zbiralnicah, razen v nedostopnih krajih. Zganile so se tudi socialne organizacije, Rdeči križ na primer, in starejšim občanom, invalidom in bolnim po­nudile pomoč.

Zdi se, da bi bilo nevščenosti še precej manj, če bi bili v občinah in krajevnih skupno­stih že prej vključili v čiščenje cest in pločnikov tudi mehanizacijo gradbenih in drugih de­lovnih organizacij ter zasebnikov, če bi bili bolje izkoristili pripravljenost ljudi za pomoč Pri odpravljanju nevšečnosti, če bi bili srednješolce in mlade delavce iz nekaterih podjetij, ki so bili v petek prosti, pozvali h kidanju snega okrog blokov, vrtcev, šol, trgovin .. . Ne­sporno je tudi to, da se je zimska cestna služba trudila po svojih močeh in možnostih, ven­dar se je pokazalo, da je za »boj« z metrsko snežno odejo preslabo opremljena in da ima za pluženje premalo usposobljenih delavcev.

Tri dni smo tudi na Gorenjskem trepetali za mlada ljubljanska alpinista, ki sta si v zimski idili zaželela turne smuke med Komno in Sedmerimi jezeri. Srečen konec — vse do­bro, bi lahko dejali, pa vendarle: mladeniča sta z neodgovornim ravnanjem spravljala v ži­vljenjsko nevarnost okrog petdeset gorskih reševalcev.

Leto 1952 se, vsaj kar zadeva debelino snežne odeje, (za zdaj) ni ponovilo, zato pa je do­bro izhodišče za razne primerjave. Pred petintridesetimi leti so ljudje odšli na delo peš tudi te deset in več kilometrov oddaljenih krajev, tudi iz zasneženih hribovskih vasi in zaselkov, tokrat so zamudili na delo tudi ljudje, ki imajo do delovnega mesta le tri, štiri kilometre ho­je. Smo se pomehkužili, je to izraz pripadnosti kolektivu ali pa se temu preprosto reče — napredek?

C. Zaplotnik

P o P r e š e r n o v i h

s t o p i n j a h Pred dvema letoma so na straneh Gorenjskega glasa iz­

hajali zapisi Črtomirja Zorcao bivanju pesnika Franceta Pre­šerna v Kranju, podrobnosti o njegovem poklicnem delu, kranjskih prijateljih, bolezni, usodi imetja in drugem. Odlo­čitev, da gradivo, ki ga je Črtomir Zoreč zbiral več let kot kustos Gorenjskega muzeja in tudi kasneje kot ljubitelj Pre­šerna, bo za slovenski kulturni praznik uresničena. Knjižica bo izšla februarja, zanimiva pa ne bo le za ljubitelje Prešer­na, temveč tudi za osnovne šole in druge izobraževalne ustanove, sploh za vse, ki ob pesnikovi literarni podobi žele spoznati še nekaj njegovih povsein človeških potez.

U s p e h B o j a n a K r i ž a j a

i n M a t e j e S v e t Kranj, 19. januarja — Na

l a j t e ž j e m sla lomu v Wengnu je spet zablestel Bojan Kr iža j , k i je bi l tretji. N i pa manjkalo p r e s e n e č e n j , saj je zmagal Šv ica r Joe l Gaspoz, k i je bi l na drugi progi h i t re j š i od Koeh l -bichlerja in n a š e g a Kr iža ja .

Kr iža j je prevzel vodstvo v sla-lomski razvrs t i tv i svetovnega

( pokala. Bojan Kr iža j je v Wen-gnu zmagal v letih 1980 in 1981.

Spet nas je n a v d u š i l a Mate­j a Svet, ki je vozi la supervele-slalom in k las ičn i veleslalom. V superveleslalomu v Pfront-nu je zmagala Francozinja Quietet, Mate ja Svet je b i la iz­redna če t r t a . V Bischofsvviese-nu je bi l še zadnji veleslalom pred svetovnim prvenstvom. T u so bile p r e m o č n e Š v i c a r k e , k i so se uvrsti le na prva štir i mesta. Zmagala je VValliserje-va, Mate ja Svet pa je bi la peta. D. H .

* dlipljanskem teku sodelovalo 2500 tekačev — Organi-^torji 12. m n o ž i č n e g a smučarskega teka Po poteh Kokr-

^Ka odreda so se izjemno potrudiH in v težavnih s n e ž ­il h . *

i iti vremenskih razmerah pripravili doslej po številu ^ l e ž e n c e v tretjo najmnožičnejšo tekaško prireditev v ,UPljah (le v letih 1081 in 1982 je ude ležba presegla letos ")- Pionirji, vojaki, pripadniki enot teritorialne obrani-

j ' "i borci so tekli na 7 kilometrov, vsi drugi pa so lahko "'ali med 7, 15 in 30 kilometrov dolgimi s m u č i n a m i . Na

•jN'laljši preskusu ji je bil pri moških najhitrejši Darko in pri ž e n s k a h domač inka Meta ,lošt. (Več o ilu-

wtskem teku na športlll strani.) — C. z., foto: F. Perdan

P o č i t n i c e n a

k r a n j s k e m d r s a l i š č u K r a n j , 19. januarja — Za prijetne š t i r i n a j s t d n e v n e po­

č i tn ice u č e n c e v in di jakov kran jsk ih šol so tudi letos sku­paj z nekater imi de lovnimi organizacijami, v občini poskr­beli v Poslovno-priredi tvenem centru Gorenjsk i sejem.

Ledena ploskev v v e č n a m e n s k i hal i v Savskem logu bo vsak dan v tednu (razen sobote in nedelje) od 10. do 12. in 10. do 18. ure na voljo mlad im ljubiteljem drsanja. Za š te­vi lne u č e n c e in di jake bo ta p o č i t n i š k a ponudba ob dra­gem s m u č a n j u nedvomno zelo dob rodoš l a . Dve ur i dopol­dne in popoldne bo n a m r e č drsanje na kran jskem ledu b r ezp l ačno .

A. Ž.

Konec pravila: kdor bolj zavpije

Po novem večji red Kranj, 19. januarja — • N a seji s k u p š č i n e Cestno-ko-

munalne skupnosti K r a n j se bodo februarja delegati odlo­čali tudi o predlagani metodologiji za do ločan je prednost­nega vrstnega reda obnove ces t i šč v kranjsk i občini od letos do 1990. leta. Gradivo , k i so ga p r ip rav i l i v s t rokovni s lužbi samoupravnih interesnih skupnosti v K r a n j u (Edi Resman, J o ž e P r i m o ž i č in J o ž e J e n š t e r l e ) k a ž e , da se v ob­čini nameravajo odločno zavzeti za red pr i obnovi cest. Se­veda, če bodo delegati za to.

Izdelana in predlagana metodologija naj bi omogoči ­la, da bi s pomoč jo kri ter i jev ugotovili pomembnost posa­meznih cest in prednost oziroma nujnost obnove. D r u g a č e povedano bi to pomenilo, da v le tnih p lanih ne bi bile več ceste, kjer b i se morda pokazala m o ž n o s t i n p r i ložnos t za­radi sodelovanja krajanov ali »uspešnih« zahtev posamez­nih krajev. Skra tka , konec naj bi bilo pravi la: kdor bolj zavpije, bo morda kaj dosegel.

Metodologija temelji na t očkovan ju vseh cest po k r i ­ter i j ih , k i so razdeljeni v t r i skupine: demografski (š tevi lo prebivalcev in stanovanjska gradnja), gospodarski (gospo­darsk i objekti in obrtne delavnice) in stanje cest (vrsta cest, nevarni odseki, š i r i na in stanje ceste). Delež p rv ih dveh skupin naj bi z n a š a l po 30 odstotkov, zadnje pa 40 odstotkov.

N a podlagi t a k š n e metodologije in kri ter i jev so pr i ­p rav i l i tudi že osnutek predloga, po katerem bi do leta 1990 za popolno obnovo ces t i šč nameni l i 53 odstotkov sredstev (5,5 mili jarde), za večjo obnovo m a k a d a m s k i h cest dobro mil i jardo ter za obnovo in gradnjo mestnih ulic in trgov prek 32 odstotkov denarja (okrog 3,4 mil i jarde d i ­narjev).

A . Ž a l a r

K O M P A S JUGOSLAVIJA VAŠ TURISTIČNI SERVIS K O M P A S K r a n j , t e l . 2 8 - 4 7 2 , 2 8 - 4 7 3 B r n i k , t e l . 2 2 - 3 4 7 , 2 5 - 7 6 1

G L A S 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 20. JANUARJA 191

PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI

Princ Sihanuk v Jugoslaviji

Na šes tdnevni obisk v našo državo je prispel predsednik prijateljske Demokra t ične re­publike Kampuči je princ Noro-dom Sihanuk s soprogo. Naj­prej se je ugledni gost pogo­varjal s predsednikom pred­sedstva Jugoslavije Sinanom Hasanijem, pozneje pa tudi z zveznim sekretarjev za zuna­nje zadeve Raifom Dizdarevi-ćem. V medsebojnih pogovorih se je kampuči jski predsednik zahvalil Jugoslaviji za doseda­njo pomoč in podporo kampu-č i j skemu ljuastvu, k i se bori za neodvisnost in svobodo. Jugo­slovanska stran pa je poudari­la, da bo še nadalje podpirala pravični boj Kampučijcev za svobodo.

Etiopski zunanji minister v Beogradu

Na povabilo zveznega sekre­tarja za zunanje zadeve Raifa Dizdareviča je prispel na urad­ni in prijateljski obisk v Jugo­slavijo etiopski zunanji mini­ster Bernahu Bajeh. Z gostite­ljem, k i ga je pričakal na leta­lišču, je etiopski gost izmenjal mnenja o možnost ih za razširi­tev dvostranskih stikov in so­delovanju neuvrščenih prija­teljskih držav. Takoj po priho­du v Beograd je minister Ba­jeh obiskal Spominski center in položil cvetje na grob pred­sednika Tita.

40-letnica slovenske ustave

V Ljubljani je ob 40-letnici slovenske ustave o njenem po­menu za razvoj ljudske oblasti govoril Mi ran Potrč, k i je med drugim poudaril, da smo s svo­jo ustavo uresničili stoletni sen Slovencev, saj smo tako oblikovali samoniklo sloven­sko ljudsko oblast. Gradi l i smo

izvirne družbene odnose, u l i ­jevali samoupravljanje, socia­listično demokracijo in federa­tivno ureditev Jugoslavije. »V času,« je dejal M i r a n Potrč, »ko se v Jugoslaviji dogovarja­mo o nadaljnjih dopolnitvah ustave S F R J in republ iških ter pokrajinskih ustav, želimo le še utrditi temeljne smeri in ci­lje razvoja sistema socialisti­čnega samoupravljanja in na­še federativne ureditve.«

Sodelovanje z neuvrščenimi

Delež jugoslovanskega sode­lovanja z državami v razvoju je še vedno zelo skromen, saj je leta 1984 znašal le 17 odsto­tkov od našega celotnega sode­lovanja s tujino, v prvih šes t ih mesecih lanskega leta pa le 14,3 odstotka. Gospodarsko so­delovanje z deželami v razvoju se vsekakor mora okrepiti, saj ima ve lk pomen za uresniče­vanje sklepov osme konferen­ce neuvrščenih v Harareju. Vendar pa prav zdaj ni veliko možnost i za nadaljnje uspeš­nejše korake, saj so med dru­gim vzrok naše notranje go­spodarske težave.

Za nerazvite 408 milijard

Delovne organizacije v manj razvitih predelih Jugoslavije bodo letos dobile 408 milijard dinarjev ali za 68 odstotkov več kot lani. Največ denarja bodo zbrali z neposrednim združevanjem dela in sredstev med delovnimi organizacijami iz razvitih in manj razvitih okolij. T r i čet r t ine denarja bo­do zbrale razvite republike in S A P Vojvodina. Največ denar­ja bo dobila S A P Kosovo — 48 odstotkov, ostalo pa Bosna in Hercegovina, Makedonija in Črna gora.

Neodpustljivo bi jo bilo zanemariti

Š o l a v n a r a v i z a j e l a s a p o Kranj, 18. januarja — O šoli v naravi smo lani govorili s precejš­njim strahom, saj je po dobrih dveh desetletjih plodnega življe-' V I * * m a r r . i k j r k n / n l n , i l a k>o -w t i j « > k o n e c , K . o t n « » h v p 7 n e v v o l -

skem programu je družba v vsesplošnem zategovanju pasov de­narno ni izdatneje podprla, različno debele denarnice staršev pa ji tudi niso bile pretirano naklonjene. Letos kaže, kot da je šola v naravi zajela novo sapo. Vsaj v kranjski občini.

Tu so namreč znova dorekli, da je šola v naravi življenjska šola. Ne le, da nauči plavati in smučat i ; z bivanjem zunaj domov se učenci navajajo tudi na samostojnost, tovarištvo, solidarnost, osebno odgovornost, neprisiljeno učenje. Neodpustljivo bi jih bilo pr ikrajšat i za te izkušnje.

Kranjska izobraževalna in telesnokulturna skupnost dajeta osnovnim šolam denar za izpeljavo ene šole v naravi. V stražiski šoli Lucijana Seljaka, na primer, so se odločili, da bo brezplačna poletna šola v naravi, ki je zaradi pouka plavanja življenjsko po­membne j ša . Starš i so lani za četrtošolce plačali le po 2500 dinar­jev za teden dni morja.

Zato pa bodo morali zdaj sami nositi pre težni del s troškov zimske šole v naravi. Lani je ni bilo, ker s tarš i niso bili pripra vljeni prispevati starega milijona. Letos bodo dali 32.000 dinarjev za pet marčevskih dni na Jezerskem. Tako so se odločili po večini vsi m roditeljskih sestankih. Otroci tistih, ki denarja ne bodo mogli ali hoteli dati, bodo ostali doma, v razredu

Socialno to ni. Šola lahko učencem posodi čevlje, smuče, skratka opremo, za njihovo bivanje in prehrano pa tudi ne more rabiti svojega denarja. Zato vsekakor velja namig s ta r šem, naj ne pustijo otrok žalostnih doma, naj si vendarle odtrgajo 32.000 dinarjev za svojega drugošolčka, saj j ih bodo lahko po kapljah odplačali, če naenkrat ne bodo zmogli. Šola jim je ponudila roko. Morebitna sramežlj ivost ni na mestu. Šola v naravi je / a marši katerega otroka edina priložnost, da se nauči smučat i in plavali

Podobno pot financiranja kot so jo ubrali v kranjski občini bi lahko tudi drugje na Gorenjskem. Poenostavljanje vsebine-sole v naravi, zamenjevanje s poukom plavanja v bližnjem bazenu ali s prevoznimi smuča r sk imi tečaji je res cenejše, ni pa prava sola v naravi. Idealno bi seveda bilo, da bi postala obvezni del progra ma in kot taka tudi v celoti podprta /. dru/.benim denarjem.

H Jelovčan

3 E S G L A S O b 35-letnici i zhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zas lug za naroči s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so o b č i n s k e konference S Z D L Jesenice, K' t, Radovljice, škofje Loke in Tržiča

— — — — ^ * * i i. Izdaju Č a s o p i s n o podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski i\>U, tiska Ljudska pravica Ljubljana

Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek

Gorenjski glas urejamo in pišemo Štefan Zargi (glavni urednik m direktor), Leopold i na Bogat ij (odgovorna urednica), Matija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej /alar (gorenjski kraji), (veto Zaplo tnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Se* dej (Jesenice), Helena .lelovcan (Škofja loka, kronika), Jože Kos njek (notranja politika šport), Dušan Humer(šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih In petkih.

Naslov uredniitVB In uprave: Kranj, »lose l'ijadeja i TekočI ra-čun pri SDK 51900-603-319M telefoni: direktor In glavni urednik 20-463, novinarji in odgovornu urednica 21-866 In 21-635, ekonom-ska propaganda 23*687, računovodstvo 28-463. mali uglasi i" naio-Čnina 27-900. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnin« t* i polletje n». ' >"'"'"•

S p o m i n s k a

z n a m e n j a

t u d i v

r a d o v l j i š k i

o b č i m Radovljica, januarja —

J e s e n i š k i ak t iv is t i so se obrn i l i na radov l j i šk i odbor podpisnikov d r u ž b e n e g a dogovora o postavljanju i n varovanju spomenikov N O B , da bi tako kot v jese­n i šk i obč in i tudi na področ­j u Radovlj ice obeleži l i kra­je, kjer so b i l i v č a s u boja ustanovljeni okra jn i i n o k r o ž n i odbori O F , K P S , S K O J i n S P Z Ž . D e l rado­vl j iške o b č i n e je takrat spa­dal pod ok rož j e Jesenic.

Spominske p lošče okraj­nega odbora O F Radovl j ica b i bilo treba postaviti na S m u č a r i c i v Dragi , za Bo­hinj na stavbi krajevne skupnost i ' K o p r i v n i k , za" Ribno na Ta ležu , za okraj Ž i rovn ica v Završn ic i b l i zu S m o k u š k e g a mostu, za Gorje — Bled pa na rušev i ­nah Smolejeve h i še v Rado-vn i , kjer bi bi la p lošča tudi za o k r o ž n i odbor O F .

Spominske plošče okro­žij naj bi bile enako ozna­č e n e kot kur i r ske karavle. S t r o š k e za te plošče so na Jesenicah kr i le d r u ž b e n o ­pol i t i čne organizacije Tud i v Radovl j ic i so se odločili , da bodo odkr i l i te plošče , vendar postopoma, eno do dve na leto. Naredi l i bodo vrstni red odkrivanja plOšč. P r v a naj bi bila odkri ta na K o p r i v n i k u , kjer bo letos tudi /.bor aktivistov tega okrož ja . Radi pa bi . da bi k financiranju teh plošč po­leg d r u ž b e n o p o l i t i č n i h or­ganizacij pr ivabi l i tudi de­lovne organizacije s tega področ ja .

I) D

Jeseničani 22. marca na volišča

Samoprispevek rešuje šolstvo Jesenice, 19. januarja — Jeseničani naj bi plačevali občinski samoprispevek v višini 1 odstotka od neto osebnega dohodka za prizidek k centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Zbori občinske skup­ščine naj bi o razpisu odločali 11. februarja.

Zbori občinske skupšč ine naj bi 11. februarja sprejeli odlok o razpisu obč inskega samoprispevka za gradnjo prizidka k Centru srednjih šol na Jesenicah. Jesen ičan i naj bi se o tretjem obč in ­skem samoprispevku odlo­čali 22. marca na vol išč ih .

K a j pomeni ta gradnja? K a k š n a je vrednost nove šol­ske zgradbe i n kako zbrat i denar?

N a Jesenicah sd zaradi zd ruž i tve srednjih šol lahko »zadržali« vseh š e s t i zobraže ­va ln ih usmeritev: metalur­ško , kovinarsko, elektro, na-

r a v o s l o v n o - m a t e m a t i č n o , d r u ž b o s l o v n o in zdravstveno. S tem so omogoči l i šo l an j e u č e n c e m v d o m a č e m kraju, s t a r š e m pa pr ih ran i l i pre­ce j šn je s t r o š k e . Z združ i tv i jo so dosegli racionalnost, saj v vseh i zob raževa ln ih usmerit­vah lahko uporabljajo skup­ne u č n e p r i p o m o č k e , uči la in

kabinete, kar z m a n j š u j e s t r o š k e . Razen tega pa otro­c i , k i se šolajo v d o m a č e m kraju, v e č i n o m a ostanejo v d o m a č i indust r i j i .

Prizidek bo velik štiri t isoč dvesto kvadratnih metrov. Naročil i in plačali so že na­črte in lokacijsko dokumen­tacijo, ki jo je izdelal Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice. Predračunska vrednost objekta brez notra­nje objekte je bila pred le­tom dni 588 milijonov dinar­jev, ob zače tku letošnjega le­ta pa že 1.380 milijonov di­narjev.

G r a d i l i naj b i etapno, i n si­cer najprej z a k l o n i š č e in ob­jekt do tretje gradbene faze. Po p r e d r a č u n u naj b i bilo to 35 odstotkov vrednost i vsega objekta a l i okol i 485 mil i jo­nov dinarjev. Z a raz l iko od sredstev, k i bi se zbrala od samoprispevka, naj bi i ska l i premost i tveni kredit , upora­

b i l i del las tn ih sredstev i B

prodali zgornje prostore do­ma u č e n c e v .

Le ta 1988 bodo mora l i P0-

leg denarja iz samoprispe v ' k a dobit i š e premostitvene kredite p r i delovnih organi' zaci j ah.

Začetek gradnje predvide' vajo za drugo polovico letos* njega leta, vselitev pa v šol; skem letu 1988/89. Tedaj * tudi lahko obnovili stavb" gimnazije.

Za novo opremo v prizi«' ku ne predvidevajo denarj* iz samoprispevka. Zanjo nrt bi namenili denar iz lasti»e

amortizacije. N a ta n a č i n naj b i na JeS?

nicah do lgoročno reš i l i pr'j' b lem glede prostora za sreuj nje šo ls tvo i n tudi za osn°* vne š o l e , ' s a j so sedanje 1 pretesne. V g imnaz i j i naj ^ bi la potem tretja mestna o5' novna šola . Ostane samo &\ huda prostorska s t i ska osn0* vne šole s pr i lagojenim pr0* gramom Poldeta S t r a ž i š a r j 8 ,

k i jo na Jesenicah rešuje]" vrsto let, a je n ikako r ne »I rejo reš i t i .

D . Sedej

K m e t i j s k a š o l a t u d i z a o d r a s l e

Kranj, 16. januarja — Ravnatelj sred­nje mlekarske in kmeti jske šole v K r a ­nju Štef an Oš t i r je povedal, da bodo na­slednje šo l sko leto obogatili ponudbo za i /.obrazovanje odrasl ih . Poleg srednje­ga programa živilec bodo na novo vpe­ljali se s k r a j š a n i program kmetovanje. Program so že obl ikoval i . P r i čaku je jo , da bo zanimiv za vel iko odrasl ih , k i kmetu jejo, pa za to nimajo dovolj zna­nja i / knj ig . Vpisat i nameravajo en od­delek, to je trideset s luša te l j ev .

H . J .

L e t n i s e s t a n e k ' s i n d i k a t a d e l a v c e v v o b r t i '

• Kranj, januarja — Le tn i čla^ 1

sestanek osnovne organizacije & lavcev na pod roč ju samostojni osebnega dela v občini Kran j bo če t r t ek , 22. januar ja ob 18. u r i , v $ \ lavskem domu v K r a n j u , T r g revo'1

cije 3, vhod št. 6. N a sestanek s j vabljeni vsi delavci v obrti , ki 5 j vč lan jen i v sindikat , in vsi tisti ^ ] l avo , k i so poslali p r o š n j e za dod jl tev s tanovanjskih sredstev, ne gle°h na to, al i so č lan i s indikata al i nef

V katere šole nameravajo gorenjski osmošolci

Nikar v Ljubljano Kranj, 16.januarja — Generacija osmošolcev, ki bodo junija prišli i / gorenjskih osnovnih šol. je najštevilčnejša v zadnjih sedmih letih in kar za 185 prekaša lansko. Večina od 2554 UČeneev, kolikor so jih o poklicnih namerah izprašali svetoval­ci iz skupnosti za zaposlovanje, je povedala, da namerava naprej. Le 26 ali 1,1 odstotka generacije se jih misli takoj zapo­slili.

Ta delež |fc v zadnjih sedmih letih najnižj i in k a ž e na ravno obratno gibanje kot v nekaterih (nerazvitih) predelih Slovenije. Tud i poklicne ambicije gorenjskih o.šmošolcev postajajo vse z a h t e v n e j š e . V s k r a j š a n e programe in za tre­tjo stopnjo i z o b r a ž e v a n j a se je nameri lo skupaj vsega š t i r i ­najst učencev ali 0,6 odstotka generacije. Do č e t r t e stopnje namerava 782 u č e n c e v a l i 31,7 odstotka in do pete (tehni­ške ) 1043 ali 00,0 odstotka učencev Največjo željo po št i r i ­letnem srednjem i zob raževan ju kaže jo kranjski otroci (73 odstotkov), n a j m a n j š o škofjeloški (34,2 odstotka).

Število kadrovskih š t i pend i j , k i jih namerava razpisat i gorenjsko Združeno delo / a naslednje šo l sko leto, bo /nano v z a č e t k u feftruaria, medtem ko bo konec februarja obja­vljen la/pi.s za vpis v prvi letnik. Do tedaj lahko primerja­mo namere osmošolcev samo s predlogom prostih mest za

vpis, k i pa se bistveno ne bo spremeni l in je za Gorenjsko | zelo podoben l anskemu razpisu.

P r e s e ž k o v namer v srednjih programih je komaj za pr; 1} gišče , in to v e lek t ron ik i , pos lovno- f inančn i ter trgovinski n dejavnosti, zdravstvenem varstvu in družbos lovno- jez iko- i vn i dejavnosti . Če bo števi lo mest v družbos lov ju in poskr | vno- f inančn i dejavnosti r e s n i č n o p o v e č a n o za po en odde - 1 lek, kot predlagajo Gorenjci i zob raževa ln i skupnost i S love | | nije — tako je bilo tudi lan i — p r e s e ž k o v p r a k t i č n o nikje* • ne p r i čaku je jo ; morda še na jveč v e lek t ron ik i , kjer pa p c I navadi o d v e č n e u č e n c e u s p e š n o preusmerijo v manj p r iv id I čno elektroenergetiko. ,

Po i z k u š n j a h se podatki o namerah osmošo lcev skoraj I 80-odstotno ujamejo s k a s n e j š i m i pr i javami za vpis. N a se - 1 danjo sl iko p r e s e ž k o v in pr imanjkl ja jev bo seveda v p l i v a l 0 L se 90 u čencev al i 3,5 odstotka generacije, k i se ob izpdfnj 6 ' vanju v p r a š a l n i k a še niso odločili , k a m bodo šli po osnovfl' K šoli.

V gorenjskih šo lah , ki i zobražu je jo u č e n c e tudi od drvi' L ;;od, to je v kmet i j sk i , lesarski , teks t i ln i in obutveni, bo pro; | ;

stota dovolj za vse. Dosti na s l a b š e m pa bodo gorenjsk 1 g; učenc i , k i nameravajo v Ljubljano, zlast i v programe fr izer I stva, obl ikovanja in tur izma. Te šole imajo več kot dovoU 1 učencev in znajo dati prednost »domačim«; tudi zato, ker jem gorenjska m r e ž a nepr imerno o h l a p n e j š a (skoraj t r i t i s o č i mest za dobrih 2800 otrok) od l jubljanske.

H . J e l o v č a n

K r a j e v n i

u r a d n a

K o k r i c i

Sneg preprečil odprtje

K o n e c j a n u a r j a p a z a r e s Bohinj, 16. januarja — Obnovljeni Mladinski dom, ki se po novem imenuje Izobraževalni center »J bliske k »iderenci /.veze socialistične mladim Slo- enije, bo uradno odprt konec meseca, ko bo VJB sastavljena tUdI izobraževalna dejavnost, vendar je le ta mesec ponudil gostoljubje številnim go*i

Kokrica v - k iru kr ge\ i urada Psedoslje t kranj­

ski občini je zdaj odprt vsak če t r t ek v tednu od 8 do 13. ure

sprejemajo Vloge zu oseun kaznice ih potne liste, pri m odjav b iva l i šča , ovci prepise in podpise, skrbi] pravi lno označevanje na: Ulic m zgradb tet izdajaj Sne Številke Med drugim sarni k i a lev nega urada 1<

^mišljeno je, da bo izobraže­nim center, v katerem jo sedaj

•uposlenih 22 ljudi, deloval kot s miostojna delovna Organlzaci-

i s kombinirano dejavnostjo izobraževanja, predvsem mla­dinskega, raznih drugih) tudi mednarodnih mladinskih mani­festacij, saj je interes, da čim i n mladih ed drugod spozna Slovenijo in Jugoslavijo (za mar-sikpga smo se vedno za »železno zaveso«) in seveda turizem. V tem Vidijo pobudniki za moder­nizacijo objekta možnost, da dom ostane, preživi in se razvije uifli v objekt bohinjskega turiz­ma Zdaj je c entei se delovna or­ganizacija v ustanavljanju, ki jo /odj upravi jalski svet, šes ta vljeu i • delegatov mladinske or­ganizacijo. Zveze organizacij za tehnično kulturo in delavcev centra, posli direktorja pa so bi

la >*> prevzemu te losti ni

dobila drugega kot razpadajočo stavbo m za skromno mapo pa­pirjev. Gradnja je bila začeta in se je na splošno uspešno nada-Ijevsjjkt. Prva faza modernizacije je končana. Zanjo je bilo potro ionih 390,274.000 dinarjev, s tar i , leseni del doma je popravljen, dograjen je novi del z veznim traktom, predavalnice z.»20()se dež.i, knjižnica, kuhinja, jedilni­ca s 180 sedeži, aperitiv bar, re cepcija in seveda 150 ležišč

Odprtje prve laze je bilo naer tovano za petek, venJar je bila odpovedana zaradi slabega vre mena, saj udeleženci Otvoritve nega seminarja niso mogli v Bo iimj. Dom bo odprt konec janu arja, vendar to ne pomeni, da v izobraževalnem centru ni življe­nja. Petra Kožic je povedal.i, da je bil center do 11. januarja pol no zaseden, sedaj pa je zasede nosi okrog 70-odstOtna Taksno zasedenost bo moral center do­

segati, če bo želel poslovati labilno. Načrtovana je tudi ' j gS faza modernizacije, ki o ° s J ureditv taverne, dveh triu'* kabinetov, savno, posodo", kampa, ponovno oživitev lovov in usposobitev srnO nad domom.

__• \Vhko breme sn /aijonsk

iij začenjamo i/, nu

K'1

Rep« i j«?

!)Ki milijardo starih dlnarJevj si moramo pomagati tudi | pravi Petra notic Začenjam*' mi cenami, saj je edino to H klama sa nas. Denarja zu no vključevanje v turistično pa do nimamo. Zato pišemo pOJ v iji, vabimo v center, pomalj znanci po kolah) agencijami naii. Iportnih organi zaci jen> nečem smo nad od/ivom, | obupuiemo. Zavedamo pu Sej ma morali skrbno usklajevati /evalno dejavnost s turiitioa oboje /a naš obutoj Belo p«»in<

niferenea mladine nam je d*9

J, K« ,0.1'

TOREK, 20. JANUARJA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®gMS^©IEnGLAS FRANC ŠIFRAR, predsednik Obrtnega združenja Škof j a Loka

Največ problemov je prav na zvezni ravni Jkofja Loka, 16. januarja — Drobno gospodarstvo je spet v središču pozornosti. Ponovno, dosti "°lj obetavno razpravo o njem je spodbudil ponovoletni pogovor Branka Mikuliča, predsednika ^ezne vlade, z naš imi pos lovnež i v tujini. Drobnemu gospodarstvu je obljubil boljše čase , pred­vsem razmere, v katerih se mu bo splačalo rasti. Namenjene niso bile le n a š i m pos lovnežem v tu-m, ki naj bi doma vlagali privarčevane devize, t emveč tudi d o m a č e m u drobnemu gospodarstvu, 0 r u ž b e n e m u in zasebnemu. Kako odmevajo med naš imi obrtniki, smo skušal i izvedeti v pogovo-

Francem Šifrarjem, predsednikom obrtnega združenja Škofja Loka in podpredsednikom iz-^ilnega odbora Zveze obrtnih združenj Slovenije, ki je dober poznavalec razmer na področju °"*ti, odlikuje pa ga širok in stvaren pogled na probleme obrti pri nas.

*Kako odmevajo Mikulićeve sljube?«

•Obrtniki smo zelo veseli, da * je tovariš Mikulić spustil tako SJoboko in se začel ukvarjati s to P°blematiko. Če mu bo uspelo, 7° to prav gotovo prvi predsed-

zvezne vlade po vojni, k i mu 2°nio obrtniki zelo hvaležni. ^ v na zvezni ravni je n a m r e č

aJveč problemov, k i zavirajo P*Voj drobnega gospodarstva. Prašujem se celo, zakaj naj-

r^j ne rešijo starih, k i j ih po-PSaao že desetletja, spremeni Pa se nič.«

tik 'Kateri problemi so to?« Začnemo lahko pri problema-

1 z uvozom izdelavnega mate-aia ter delovnih strojev in na-

?*av, saj so l imiti nizki . Obrtnik težko dohaja razvoj indu-

fjfije, mora pa v korak z njo, da r^ko sodelujeta. Po drugi strani y bi morali registrirati obrtni-^ izvoz, da bi lahko legalno

prišel do deviz za uvoz. Tako pa vemo, kako je, prisiljeni smo ku­povati pod lipo.

Naslednji problem, k i zadeva že republiško raven, pa je obli­kovanje obratnih sredstev, česar zdaj ni . Po novem obrtnem za­konu lahko obrtnik zaposli deset delavcev. Če ima obrt še žena in morda še sin, zaposlovanje res ni več problem. V smislu vlaga­nja v razšir jeno reprodukcijo je tudi davčna zakonodaja dosti bolj pozitivna. Zato postaja obli­kovanje obratnih sredstev toliko bolj pereče. P r i zvezi smo že pri­pravili predlog, k i ga podpira tu­di komite za drobno gospodar­stvo, vendar je led, k i je bi l ustvarjen v vseh teh letih, težko prebiti. Obrtniki bi morali imeti tudi rizični sklad, saj zdaj poslo­vno leto začenjajo brez denarja v svojem poslovnem skladu ozi­roma na žiro računu.«

»Obrtnik pa bi bržkone rad vsaj za nekaj let vnaprej vedel, kolikšne davke bi moral plače­vati. Želi stabilnejše pogoje go­spodarjenja.«

»Predvidena je bila spremem­ba zakona o davkih občanov, k i je predvidevala precejšnje pove­čanje števila pavšalistov, seda­njim naj bi se, denimo, pridruži­l i vsi avtoprevozniki in gootinci. Vendar se je zataknilo pri meri­lih in v zelo kratkem času to ni uresničljivo. Težnja po pavšal­nem obdavčenju brez dvoma od­seva željo obrtnika, da ne bi bil odvisen od trenutnih potreb ob­činskega proračuna . Se nedolgo tega smo govorili, da smo ven­darle dobili davčni zakon, k i bo veljal vsaj pet let, obrtnik pa bo

za pet let naprej vedel, kako bo lahko delal, koliko vlagal. Žal so se stvari spremenile: pripravlja se nov zakon. Kako bo letos, ne vemo.«

»Problem je tudi v tem, da obrtniku pada vrednost premo­ženja, če tako rečem.«

»Tu pa je največji problem. Amortizacija in revalorizacija osnovnih sredstev ne sledita tr­žni vrednosti in inflaciji. Pripra­vljeni so tudi predlogi, da bi stvarno začeli obračunavat i amortizacijo osnovnih sredstev. Za obrtnike bo to velik korak naprej.«

»Še pred letom dni so obrtniki raje vezali denar v banki kot pa vlagali v delavnico, lani so bile sicer obresti nekoliko nižje. Ka­ko gledate na to?«

»To je odvisno od tega. kako resen je obrtnik. Če računa, da bo obrt za njim prevzel sin in morda še kdo, potem ne bo gle­dal na to 10-odstotno razliko, temveč bo vlagal v delavnico. Razloge, zakaj se več ljudi ne ukvarja z obrtjo in zakaj nimajo zaposlenih, sem že povedal. Po­leg tega pa nam ni priznano dolžniško • upniško razmerje, skrbi pa nam povzroča še plače­vanje akontacij davka. Plačuje­mo j ih sredi t r imesečja. K o še ne veš, kaj boš ustvaril, že mo­raš dati družbi; če ne daš , te do­lete 00-odstotne obresti. Tudi to je razlog, da obrtniki ne širijo delavnic«

»Ljudje obrtnike često gledajo postrani, ker kupujejo drage av­tomobile, grade luksuzne hi-

»Ko denar ima in mu ga infla­cija neusmiljeno uničuje, po črki zakona pa mu ni omogočen raz­voj, si kupi drag avto. K o pa se mu odpre možnost, da lahko ku­pi stroj, drag avto proda, tega pa ljudje običajno ne vidijo. Predla­gali smo že, da bi obrtniku za vsakega zaposlenega delavca priznali 10-odstotno olajšavo pri skupnem dohodku. Če bi imel deset delavcev, bi bil torej dav­čni l imit 100 odstotkov višji. To bi bila spodbuda in denar, k i bi se ustvarjal za fond osebnih do :

hodkov delavcev. Tisti , k i ima deset delavcev, je prav gotovo resen obrtnik.«

»V Škofji Loki ima obrtno združenje vse večjo veljavo.«

»Začetek je bil težaven. Zdru­ženje smo morali uveljaviti in obrtnike prepričat i , naj se orga­nizirajo. Danes je v združenju 455 rednih obrtnikov. Mis l im , da je bila prelomnica razstava, k i smo jo pripravili leta 1983. Odt­lej mnogi na združenje gledajo drugače, postali smo enakopra­ven sogovornik z občinskimi upravnimi organi, bistveno se je popravila kreditna politika Lju­bljanske banke v Škofji Lok i in to je zelo pomembno. V zadnjem mandatu imamo stalnega člana občinskega komiteja za družbe­no planiranje in urejanje prosto­ra, k i se pri občinskih zadevah posebej angažira.«

»Kakšen je odnos občinske uprave do obrtnikov?«

»Mislim, da je ena redkih, k i se je pripravljena pogovarjati, je ena redkih, k i šele letos uvaja zamudne obresti in v večini pri­merov tudi ugodi prelog plačila akontacij, če ima obrtnik proble­me in če seveda z njim nima sla­bih izkušenj . S predpostavko, da je treba cesarju dati, kar je ce­sarjevega, se z našo upravo za d ružbene prihodke da shajati.«

M . Volčjak

aravanška poslovna skupnost je ustanovljena

Ob avtocesto le z najboljšo ponudbo junice, 19. januarja — Karavanška poslovna skupnost povezuje vse, ki bodo gradili ob predoru J1 Avtocesti. V Lescah tur is t ično-gospodarsko središče Murke, precejšnji načrti pa za prostor ob ^ e s t i v Kranju.

gradnji predora skozi I v a n k e so . na Jesenicah

K l o v i l i K a r a v a n š k o poslo-skupnost, k i bo skrbela,

i * bodo p r a v o č a s n o zgrajeni L 1 objekti, k i sodijo pred pre-j r in ob avtocesto od predora v Kranja . K a r a v a n š k o poslo-^ ° skupnost vodi S r e č o Ml i -

*č, k i pravi takole. a J pripravljamo vso pro-

no dokumentacijo za ko-Si flalne vode: vročevod, vodo, h \ 0 r n r e ž j e , e lektr iko, kanal i -k5lJo, povezavo ceste in par-.V&a. ter drugo komunalno

„ r astrukturo. Ob koncu ja-jy r j a bo pripravljena anal iza

*lane projektne dokumen-vl te . Še letos bi moral i bi t i

• j^ j^k t i končan i , tako da bi ^ d^o naslednje leto začel i z i -

Tri gorenjske občine , Rado­vljica, Kranj in Jesenice, ima­jo izdelano urbanist ično do­kumentacijo o tem, kaj bodo gradile ob avtocesti. Na me-njem prostoru bodo stavbe ca­rine, mejne milice, špedicij in brezcarinske trgovine — ti projekti so v izdelavi. Takoj, ko odleze sneg, bodo začeli graditi špedicijsko stavbo, v kateri bo devet špedicijskih delovnih organizacij iz Slove­nije in tudi iz Jugoslavije. V naslednjem letu pa bi morali začeti graditi carinsko zgrad­bo.

N a p lavšk i t ravnik se mora preseli t i Integral s svoj im to­vorn im prometom, kjer mora ustrezno razš i r i t i svojo dejav­nost. Pr ip rav l ja se program za gospodarski , gostinski , turist i-

Sekcije kranjskih obrtnikov dobro delajo

P o u d a r e k i z o b r a ž e v a n j u £ r *mj, januarja — Pri Obrtnem združenju Kranj dela 14 sekcij; lani je bila kot zadnja Ustanovljena elektro sekcija. Vsaka ima svoj '""'»gram dela, aktivnost pa je najbolj odvi­h a od predsednika sekcije. ». Med najakt ivnejše sekcije spadajo gostinci.

Sako leto organizirajo vrsto strokovnih ek-kur z j j ; i a n i s 0 bili na razstavi G A S T v Celov-

obiskali pa so tudi š ta jerske gostince in vi-n*rje.

Tudi sekcija frizerjev je zelo delavna. Lani £ se udeležili republ iškega tekmovanja v Por-? r ° ž u , obiskali so razstavo in sejem frizerske sP r e r r»e v Hologni, ogledali so si državno prven-Wo v friziranju ter prikaz novih linij in moder-'b pričesk v Zagrebu.

i Tudi sekcija kovinarjev je lani precej ožive-j Organizirali so tečaj pnevmatike, avtoservi-

— remontna sekcija pa je obiskala IMV in j ^vezala stike z novomeško sekcijo kovinarjev J* avtoserviserjev. Ker je sekcija kovinarjev ^ š t e v i l č n e j š a , šteje okrog 400 članov, so se

Kovorili, da bodo ustanovili štiri podsekcije. (j Sekcija avtoprevoznikov je skupaj s kovi-

r j i in avtoserviserji obiskala T A M Maribor.

Na tem srečanju so se pogovarjali tudi o uva-ljavljanju beneficirane delovne dobe za avto-prevoznike.

Kranjski obrtniki so marca lani skupaj z Gorenjsko obrtno zadrugo organizirali stroko­vno ekskurzijo na sejem obrti v Miinchen.

Vse sekcije so se sestajale z namenom, re­ševati vsakodnevne probleme, ki j ih zadevajo, kot so kadri, cene, izobraževanje za obrtne po­klice... V aktivnosti so vključevali tudi zaposle­ne delavce, ki so se udeleževali tudi vseh stro­kovnih ekskurzij . Skupaj z Medobčinskim skladom za izobraževanje delavcev je bil lani organiziran tečaj varstva pri delu.

Da so sekcije tako zaživele, je iskati vzrok tudi v financiranju sekcij. Obrtno združenje Kranj na .nreč četr t ino sredstev, ki j ih dobi od č lanar ine , razdeli med sekcija. Bolj ko je dela­vna, več sredstev dobi.

Ta mesec bodo vse sekcije naredile plan de­la za letošnje leto. I*ri vseh bo dan poudarek izobraževanju tako obrtnikov kot njihovih do lavcev. Sklad za izobraževanje delavcem pri obrtnikih za vse vrste izobraževanja in za stro­kovne ekskurzije povrne večino stroškov.

D. Dolenc

čni i n informaci jski del prosto­ra, kjer bodo č rpa lka , menjal­nica, banka, restavracija, bife, t u r i s t i č n a poslovalnica in še druge s lužbe . Zdaj razpravlja­jo o dejavnosti na brezcarin­skem prostoru ob predoru. Skupaj z gospodarsko zborni­co naj bi delovne organizacije poiskale zanimiv izvozni pro­gram, pa naj bo to p ločevina , žica, e lektronika al i tekst i l .

V radovljiški občini ne na­meravajo odlašati in po dogo­voru med izvršnim svetom in Murko naj bi uresniči l i zami­sel o gospodarsko- tur is t ičnem centru. Murka bo do konca fe­bruarja izdelala dopolnjen program, ki bo vseboval oskr­bo in turis t ično-gospodarsko ponudbo iz š iršega slovenske­ga zaledja, tako za zahteve po­tnikov na avtocesti kot tudi za gorenjske potrošnike. Murka bo imenovala strokovno sku­pino, ki bo vodila zahteven projekt, vreden več sto mili­jard dinarjev.

T u d i v Kran ju se dogovarja­jo o kar najbolj raznovrstni in kval i te tni ponudbi ter o pro­gramu dejavnosti ob avtocesti. Idej in pobud je vel iko in o njih bodo še temeljito premi­s l i l i , tako da bi dobil i t u r i s t i čn i in gospodarski center, k i bi bil p r iv l ačen za tranzitni promet in tudi za vse gorenjsko gospo­darstvo.

Teh naložb si ni m o g o č e za­misliti brez kadra, saj bomo samo na Jesenicah potrebova­li 320 delavcev s srednjo, višjo in visoko šolo. O tem smo se pogovarjali v vseh petih go­renjskih občinah. Nekaj m o ž ­nosti se kaže z nekaterimi re­organizacijami, v posameznih delovnih organizacijah, ko naj bi dobili nekaj kadra, ki bi ga z dodatnim izobraževanjem usmerili za dela ob predoru in avtocesti. Nikakor si ne sme­mo dovoliti, da bi leta 1991 iskali ljudi z razpisi, zato bo­mo jeseni tudi šole obvestili, kakšne delavce bomo potrebo­vali.«

D. Sedej

Za kvadratni meter stanovanja na Planini 336.900 dinarjev

I z h o d i š č n a c e n a

j e t u d i k o n č n a Kranj, 16. januarja — Sleherno delovno organizacijo ali

občana, naj ima še toliko denarja v žepu, pred vsakim naku­pom zanima, »po koliko so hruške«. In če so »hruške« draga stanovanja, je še toliko bolj razumljivo, da kupec hoče vede­ti, kolikšen kup denarja bo moral pripraviti za uresničitev gesla iz znane reklame »Moje sanje — lepo (novo) stanova­nje.«

V Kranju v preteklih letih kupcem niso vedeli povedati pred začetkom gradnje ali v času zidave, kolikšna bo končna cena stanovanja. Vedeli so le za izhodiščno ceno, h kateri so potem sproti »pribijali« vse podražitve v gradbeništvu. Ra­zumljivo je, da ob takšnem načinu v strokovni službi kranj­ske samoupravne stanovanjske skupnosti kupcem niso mogli vsak trenutek odgovoriti na vprašanje, koliko bo stal kvadra­tni meter stanovanjske površine. Kupci so bili do zadnjega v negotovosti: nekateri, ki so na osnovni izhodiščne cene in predvidenih nekaj desetodstotnih podražitev še lahko upali na nakup stanovanja, so potem, ko je bil cenovni stolpič do­končno sezidan, obupali zaradi razlike, kije niso več zmogli.

Letos so v Kranju prekinili dosedanji način oblikovanja cene in postavili nova »pravila igre.« Za 168 stanovanj, koli­kor jih bodo do konca leta zgradili na Planini, so določili iz­hodiščno ceno 366.900 dinarjev za kvadratni m.eter, ki pa bo tudi končna, če bodo kupci do konca januarja plačali 80 od­stotkov vrednosti stanovanja, do konca marca pa še ostalo. Kupci se lahko odločijo tudi za drugačne plačilne možnosti, za kasnejše plačilo, vendar bodo morali še nekaj doplačati — odvisno od podražitev in inflacije. V Domplanu bodo pri na­kupu stanovanj dali prednost delovnim organizacijam, če­prav imajo z nekaterimi, vsaj kar zadeva plačilno disciplino, slabe izkušnje. Ta prednost pa ne pomeni, da občani nimajo možnosti pri nakupu.

Z novim načinom oblikovanja cene za kvadratni meter "stanovanjske površine je tudi Gradbinec, ki gradi stanova­nja na Planini, več poslovno tvegal, saj bo moral v okviru do­ločene (zagotovljene) cene najti svoj kos kruha — ne glede na podražitve.

C. Zaplotnik

I Z G O S P O D A R S K E G A S V E T A

Kokra išče sovlagatelja za bihaško tovarno Trgovska organizacija Kokra iz Kranja z javnim na teča jem

skuša najti poslovne partnerje, k i bi skupaj z njo združili srod­stva za Teksti lni kombinat Kombiteks v Bihaću, k i naj bi mu za vlaganje v trajna obratna sredstva namenili 300 milijonov dinar­jev. Seveda gre za združevanje v okviru deleža za hitrejši razvoj manj razvitih v Jugoslaviji. Pogoji za združevanje so enaki kot pri obveznem v zvezni sklad za hitrejši razvoj manj razvitih.

I Z D E L O V N I H K O L E K T I V O V

Montažne hiše v izvoz Izdelava montažnih hiš in montažn ih objektov v škofjeloški

Jelovici izredno niha. Temu se nameravajo v bodoče izogniti s po­spešenim izvozom. Pravijo, da bi bila najbolj sprejemljiva delitev na dve tretjini proizvodnje za izvoz, ena pa za domači trg. Jelovi­ca že nekaj časa pri izvoznih poslih sodeluje s sosednjim Gradi-som. Na avstrijskem trgu so postavili že 25 montažnih hiš, z nem­škim kupcem pa imajo okvirno pogodbo za postavitev 100 mon­tažnih hiš. Prvo pošiljko so lani tja že poslali, ostalo bodo odpre-mil i letos. Jelovica pa želi mon tažne hiše prodajati tudi v Z D A . Letos namerava tam predstaviti več deset hiš. Pr i osvajanju amer i škega trga želi več sodelovanja med domačimi izdelovalci montažnih hiš , za domači trg pa je konkurenca seveda potrebna.

Ceste so že prevozne

N o č i n d a n z a v o l

n o m p l u g a Kranj, 19. januarja — Luka Bel ič je bil noč in dan za vola­nom pluga. Nazadnje so »prebili« odsek od Krope do Jamni-ka.

Cestno podjetje Kranj je moralo v minulih dneh poslati na magistralne in regionalne ceste vso svojo mehanizacijo in vse delav­ce, predvsem voznike plugov. Videl i smo,

2 da so bil i tokrat veliko bolj zanesljivi, ve­stni in vztrajni kot minula leta* saj so tudi morali biti, kajti snega je bilo do pasu, po­nekod še več.

Med tistimi vozniki plugov, k i se za minule dni sploh ne spominjajo, koliko ur so delali — bili so za volanom noč in dan — je tudi Luka Belič iz Kranja, voznik pri

Cestnem podjetju Kranj . Običajno pluži po cestah od Škofje Lo­ke do Jeprce in Kranja, v teh izrednih razmerah pa je moral tudi drugam.

Srečali smo ga minulo nedeljo, ko je pritrjeval snežne verige na gume svojega pluga.

»Sinoči smo 'prebili' odsek od Krope do Jamnika in pribli­žno opolnoči prišli v Dražgoše,« pravi Luka Belič. »Zdaj bo pro­met na tej cesti lahko tekoč. Prevozna je že tudi cesta od Jamni­ka do Podblice. Tega dela sem navajen, a tako delavno, kot je bilo minule dni, vendarle že dolgo ni bilo. Saj sploh nisem več vedel, kateri dan je... Kadar smo bili že zelo utrujeni, smo nekaj ur zaspali, lahko tudi na klopi, potem pa je bilo spet treba na­prej.

Naše delo ni posebej težko, veliko bolj požrtvovalni se mi zdijo naši mehaniki, ki popravljajo številne tehnične okvare. Res ni niti najmanj prijetno, ko ob tem hudem mrazu popravljajo ra­zne okvare pod avtomobili ali v motorjih.

Kakšni so ljudje? Večinoma upoštevajo opozorila, naj umak­nejo svoja vozila s parkir išč ali cest, nekateri pa puščajo avtomo­bile na cestah in tako preprečujejo pluženje. Včasih me zelo raz­jezi, ko plužim gor in dol po cesti, a se moram vedno umikati parkiranim avtomobilom. Saj sploh ne pomislijo, koliko to stane!

»Delavci, še posebej vozniki, smo prepričani, da je bilo delo ob teh snežnih zametih in sneženju opravljeno dobro predvsem zato, ker je vodstvo Cestnega podjetja z nami odlično sodelovalo. Ni bilo nikakršnega problema in, verjemite mi, tudi zato so bile ceste hitro in dobro splužene.«

D. Sedej

( ^ l I ^ S S o J i ^ M G L A S 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 20. JANUARJA l iP

Trgovina zaprta, krajani ogorčeni — Z novim letom so Živila Kranj zaprla trgovino na Mlaki pri Kokrici. Sanitarna inšpekci­ja je namreč ugotovila, da prostor ne ustreza. V začetku minule­ga tedna se je najprej sestal potrošniški svet v krajevni skupnosti in ugotovil, da v tej trgovini kupuje približno polovica prebival­cev krajevne skupnosti. Zato so menili, da bi bilo treba prostor primerno urediti za nadaljnjo prodajo. Ker lastnik prostora, kot nam je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti, nima nič proti, da ne bi bila v hiši trgovina še naprej, se bo svet krajevne skupnosti zavzel, da prostor uredijo. — A. Ž.

Ureditev Ledin je predraga Rateče — Krajevna skupnost Rateče si že več let prizadeva,

da bi s hidromelioracijami uredili območje Ledin. Kmetijsko-zemlj iška skupnost je že leta 1986 planirala v programu del tudi hidromelioracijo Ledin v Ratečah , a ker del niso opravili, so Ra­t ečam menil i , da j ih bodo letošnje leto. Vendar pa program del za letos Ledin ne omenja. Kmeti jsko-zemlj iška skupnost je n a m r e č po opravljenih š tudi jah in analizah ugotovila, da bi b i l odtok vo­de z Ledin predrag. Ledine torej ostanejo t akšne , kot so bile.

D. S.

Počitniško usposabljanje Radovljica — Delavska univerza Radovljica je tudi letos

med z imskimi počitnicami v sodelovanju z Izobraževalno skup­nostjo Radovljica in Zavodom za šolstvo SRS-Enota Kranj pri­pravila program strokovnega in družbenopol i t ičnega usposablja­nja oziroma izpopolnjevanja pedagoških delavcev iz radovlj iške občine. Letošnje usposabljanje so organizirali včeraj (ponede­ljek) za vse pedagoške delavce v občini v Radovljici in na Bledu. Na programu sta bi l i dve temi: Razvijanje logičnega mišl jenja in tekmovanje iz logike za osnovnošolce (dr. Izidor Hafner) in Reso­lucija politike uresničevanja d ružbenega plana S R Slovenije v le­tu 1987 in o pogojih gospodarjenja (mag. Drago Štefe).

J R

Nov prospekt in karta Lesce — Turis t ično druš tvo Lesce je že pred desetimi leti iz­

dalo pregledno karto z najnujnejš imi podatki za naselje Lesce in kamp Šobec. V nakladi deset tisoč izvodov pa je karta lani pošla. Publikacija je zaradi številnih obnov in gradenj tudi zastarela. Zato se je tur is t ično društvo že lani odločilo, da izda nov prospekt s karto v š t i r iba rvnem tisku. Besedilo bo objavljeno v slovenšči­ni , s rbohrvaščini , nemščini in angleščini . Kar ta bo imela tudi pregledni zemljevid in nač r t Lesc s h išami , bloki in drugimi ob­jekti (tudi tistimi v gradnji) ter telefonske številke vseh naročni­kov. Denar za najnovejši prospekt s karto bodo prispevale delo­vne organizacije in obrtniki, del pa bo primaknilo tudi tur is t ično društvo. Naklada bo deset tisoč izvodov.

J R

Savski gasilci so dobili avtomobil Kranj — Minu l i petek so gasilci Industrijskega gasilskega dru­štva Sava v Kranju dobili še en gasilski avtomobil. Izdelali so ga v tovarni T A M v Mariboru. Z novim vozilom bo zdaj gasilsko dru­štvo v Savi še bolje opremljeno za posredovanje in reševanje ob morebitnih požarih. Za prizadevne gasilce v Savi pa je novo vozi­lo hkrati tudi lepo novoletno darilo.

I. P.

Imate konjička?

Rogovi, čudovit material za obli­kovanje

Jože Hobič z Orehka se je v življenju ukvarjal z marsi­čem. Dolga leta je redil do­mače živali, zdaj ima le zajč­ke. Malo ljudi pa ve za njego­ve izdelke iz govejih rogov. Vse do pred nekaj let je v kranjski klavnici še dobil ro­gove. Tedaj je pozimi, ko je imel čas , izdeloval iz njih vse mogoče: svetilke v obliki rib, okrasne ptiče, orle, pa tudi drobne predmete, kot so po­sodice za zobotrebce v obliki škorenjca, lovskega klobuka in podobno. Posebno lepa je njegova stropna svetilka iz rib, k i visi v veži. Ribe v odprtih ustih drže žarnice, oblikovane so, kot bi pravkar zaplavale, zamahujejo z repi, s plavutkami.

Bog moraš prekuhati, da ga lahko oblikuješ, pravi Jo­že Hobič. Pr i 'glavi' j ih je ne­kaj centimetrov na dolgo odr-sal s steklom, da se je poka zala notranja barva v raznih rdečih tonih, 'trup' pa je ob­delal z dletom, da so se nare­dile 'luske'. Za rep in plavuti je rog prežagal , nato pa pre­kuhal, da je bil povsem me­hak, potem pa ga je zravnal in razrezal ter oblikoval. Rep in plavuti je pritrdil v zarezo ali pa kar prilepil na ribji

trup. Podobno je oblikoval ptiče, orle, le da je konica ro­ga rabila za glavo, širši del pa za rep. Tudi za ptiče je ti­sti del roga, k i ga je moral obdelati, dodobra prekuhal, da je lahko izoblikoval kljun, peruti, rep. Iz kuhanega roga oblikuješ kar hočeš, pravi. Včasih so iz njih delali tudi glavnike. Najbolj uporabni so vel iki rogovi od starih go­ved; tudi barvo imajo najlep­šo.

Precej luči v obliki rib je včasih naredil tudi za prijate­lje in znance. Zdaj ni več ro­gov, a Hobičev ata vseeno ne miruje. Čez sedemdeset j ih že ima, pa ga ni daleč naoko l i , ki bi tako dobro nasadil se kiro ali kladivo, nabrusil nož ali škar je .

D. Dolenc

Nenavadna pogodba

Polovična uporaba nepremičnin v Adlešičih Kranj, 15. januarja — Predsednik izvršnega odbora Zveze tabornikov obč ine Kranj Edo Resman in predsednik krajevne skupnosti Adleš ič i v občini Črnomelj sta v prisotnosti tabornikov, predsednika kranjske obč inske skupšč ine Ivana Tor-karja in sekretarja skupšč ine obč ine Črnomelj Ivana P o ž e k a podpisala pogodbo o o d p l a č n e m prenosu pravice uporabe nepremičn in . Kranjski taborniki bodo tako še vedno lahko letovali ob Kolpi oziroma v Beli Krajini.

Že več kot deset let kranjski taborniki vsako leto zahajajo na taborjenje v Belo krajino v tako imenovano obkolpsko po­dročje. Začeli so v Vin ic i , potem so bi l i ne­kaj časa v Fučkovcih, pred šes t imi leti pa so začeli letovati v Adlešičih. Spoprijatelji­l i so se z domačini . V poletnih mesecih po­stanejo kot ena sama vel ika druž ina . Ta­borniki j im pomagajo, če je treba, domači­ni pa j i h oskrbujejo s hrano.

Jul i ja lani, ko so bi l i kranjski taborniki spet na letovanju, pa so j ih obiskali tudi inšpektorj i iz Novega mesta. Njihov obisk je tako tabornike kot domačine presenetil. Povedali so j i m namreč , da prihodnje leto ne bodo mogli več letovati v kraju, ker bo to območje postalo rezervat zaradi zajetja pitne vode. Negotovost pa ni trajala dolgo.

V krajevni skupnosti Adlešiči v občini Črnomelj se rednim obiskom in letova­njem kranjskih tabornikov niso hoteli odreči. Nekako zrasli so z njimi, z njiho­vim življenjem in delom dva meseca na le­to. In tako so pomislil i na opuščeno šolo v vaški skupnosti Mir indol . Svoje čase je bi­la ta šola namenjena predvsem šolanju otrok narodnostne manjš ine . Ko pa so se p r i š l e k i u d o m a č i l i in poslovenili, so otroci

Pogodbo o odplačnem

prenosu pravice uporabe nepremičnin sta podpisala pred­sednik izvršnega odbora Zveze taborni­kov občine Kranj Edo Resman (levo) in predsednik krajevne skupnosti Adlešiči Anton Jankovič.

začeli hoditi v redne slovenske šole. Tako je šola ostala prazna. Krajevna skupnost z vašk im odborom pa jo je morala vzdrževa­ti .

Že nekaj let je vzdrževanje stavbe kra­jevni skupnosti in krajanom pa tudi obči­ni pomenilo bolj breme kot korist. K o so taborniki predlagali, da bi j i m v nadome­stilo za izgubljeni prostor lahko ponudili stavbo bivše šole, so takoj začeli resno razmišl jat i o ponudbi. Sledilo je nekaj obi­skov m razgovorov — in pr iš la je odloči­tev. Zveza tabornikov občine Kranj se je odločila, da se s pogodbo obveže za prev­zem polovice las tniš tva stavbe in zemljiš­ča, k i sodi k njej. Druga polovica pa osta­ne še naprej v lasti krajevne skupnosti Adlešiči oziroma vaške skupnosti.

Takšno pogodbo, k i je, kar zadeva pra­vno formalnost, precej nenavadna, so pod­pisali v Kranju minuli četr tek. Pravzaprav je bila to kar slovesnost. Podpisa so se na­mreč udeležili poleg nekaterih članov iz­v ršnega odbora Zveze tabornikov občine Kranj tudi predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar, direktor Proje­ktivnega podjetja Kranj Janez Osojnik, iz Črnomeljske občine pa sekretar občinske skupščine Ivan Požek in predsednik va-

Anton Jankovič, pred­sednik krajevne skupnosti Adlešiči: »Veseli smo zaradi takšne rešitve in zato, ker bodo kranjski ta­borniki še naprej pri­hajali k nam.

Simo Selakovič, pred­sednik vaške skupno­sti: »Med različnimi možnostmi, kaj nare­diti s stavbo nekdanje šole, so se krajani ta­koj zavzeli za dogovor s kranjskimi taborni­ki.«

ške skupnosti ter član sveta krajevne skupnosti Adlešiči Simo Selakovič. Pogod­bo o tako imenovanem odplačnem preno­su pravice uporabe nepremičn in pa sta podpisala predsednik izvršnega odbora Zveze tabornikov občine Kranj Edo Re­sman in predsednik krajevne skupnosti Adlešiči Anton Jankovič .

Kranjsk i taborniki se bodo zdaj zavzeli, da poslopje čim prej uredijo za bivanje in različne dejavnosti. Kadar j ih ne bo v Beli krajini, bodo prostore lahko uporabljali za svoje redne dejavnosti krajani v vaški skupnosti Marindol oziroma krajevne skupnosti Adlešiči.

»S stavbo nekdanje šole so imeli sicer različne namene, vendar smo se v kraje­vni skupnosti na željo domačinov odločili,' da jo ponudimo tabornikom. Torej bodo kranjski taborniki še vedno lahko hodili k nam, prostori pa bodo služili tudi naši de­javnosti. In še nekaj nas je vodilo k takš­nemu predlogu in odločitvi. Kranjska ob­čina je močna in razvita, kraji, kjer letuje­jo taborniki, pa sodijo med nerazvite. No­benih gradov v oblakih si ne zidamo. Lah­ko pa tovrstno sodelovanje prinese še kakšno drugo,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Anton Jankovič.

S t akšno ugotovitvijo se je strinjal tudi predsednik občinske skupščine Kranj Ivan Torkar, k i je poudaril, da bodo zdaj taborniki s širšo podporo skušal i stavbo čim prej urediti. Hkrat i pa je pohvalil in pozdravil tovrstno, morda res malce nana-vadno sodelovanje, k i so ga med občina­ma začeli taborniki.

A . Žalar

Tradicija folklorne skupine na Dovjem

Polka je ukazana... Dovje — Mojstrana, 19. januarja — Folklorna skupina Dovje-Mojstrana ohranja stare gorenjske plese in ple­še tako, kot so nekdaj plesali na Dovjem in v Mojstra­ni. Narodna noša mora biti čim bolj pristna, brez od­večnih okraskov.

F o k l o r n a skupina Dovje-Mojs t rana je edina folklorna skup ina v j e s e n i š k i obč in i , k i p l e še še izvirne v a l č k e in pol­ke ter zvesto ohranja nekdanj i korak gorenjskega plesa. Vodi jo Nada Hrovat, zvesto sodelu­je Metka Rabič, obe pa nada­ljujeta domala š t i r i d e s e t l e t n o tradicijo folklore na Dovjem i n v Mojs t ran i . H v a l e ž n i sta nekdanj im zvest im ljubite­l jem plesa v kraju, k i so se tru­d i l i , da folklorna dejavnost ne bi n iko l i zamrla : V ik to r ju Jan­ši, Rudol f in i K o s m a č , F r a n c k i M r a k in H e d v i k i Ja len .

M l a d i M e t k a in Nada sta bi­l i sami n a v d u š e n i p lesa lk i , saj sta skupaj z folklor is t i sodelo­va l i na š t ev i ln ih pr i redi tvah: k m e č k i ohceti, na o b m o č n i h tekmovanj ih , v Itali j i , Avs t r i j i ,

P l an ic i , K r a n j s k i gori... Zdaj si prizadevata, da bi za narodno n o š o in gorenjski ples navdu­šili več m l a d i h z Dovjega in iz Mojs t rane .

»Z dekleti še gre, fantov pa ni in ni,« pravi ta . »Čeprav nam v šoli pomagajo, se mladi nasploh težko odločajo za ples v folklorni skupini. Tudi har­monikarja je težko dobiti. Za­to je treba veliko prepričeva­nja in zanosa, da se skupina »skupaj spravi« in ohrani.

F o l k l o r n i ples nudi ve l iko zadovoljstva in je d e l e ž e n pre­c e j š n j e g a pr iznanja . V vel iko zadovoljstvo t i je, ko te povsod lepo sprejmejo tako d o m a č i kot tuji gledalci . N a Dovjem in v Mojs t r an i smo želeli , da bi se s trokovno izpopolnjevali in da bi b i l i č im boljši . P r i tem nam pomaga Rado M u ž a n , k i vodi u s p e š n e folklorne skupi­ne.

Dovške in mojstraške na­rodne noše se deloma razliku­jejo od drugih gorenjskih na­

rodnih noš . 'Pruštek' imamo drugačen in tudi škornje. Zelo pazimo, da ostane narodna noša č im bolj pristna, brez od­večn ih okraskov. P l e š e m o ta­ko, kot so na Dovjem in v Moj­strani plesali leta 1949, ko so skupino ustanovili, zato je naš korak nekoliko drugačen od tistega, ki ga negujejo druge folklorne skupine.

Tis t i , k i ko raka ne poznajo, komajda vidijo razl iko, stro­kovnjaki pa brž opazijo, da se s u č e m o drugače. Res bi bilo š k o d a , ko bi ples pozabili. Zato je vredno truda in dela, da se

Nada Hrovat

sleherna mlada generacija na­uči gorenjske polke in v a l č k a tako, kot so j u plesali nekdaj na Dovjem in v Mojs t ran i . Š k o d a se nama zdi, da bi zara­di enega samega para, k i ga tako t e ž k o dobiva za popolno skupino, n a š a folklora zamr­la.«

Metka Rabič

Nada in M e t k a strokov 1 1 0

vodita mlade plesalce v dvo^ ni na Dovjem. Upata, da ^ med s t a r š i in v šoli dovolj ^ zumevanja in spodbude, da mlade bolj n a v d u š i l ples v 8*j renjski narodni nosi

D . Sedej

P I S A L I S T E N A O Gorenjskem glasu so rekli

Gorenjski glas, glas za vas je bil naslov na 10. in II. strani v časopisu 19. decem­bra lani. Čeprav o Gorenj­skem glasu najbrž vem neko­liko več kot večina bralcev, saj sem že od 1955. leta do­pisnik, sem prebral članke o predstavitvi, o tem, kako ča­sopis nastane in izide ter ka­ko ne izide, kako zagotoviti redno izhajanje, kakšen je bil Gorenjski glas leta 1986 in kakšen bo 1987. leta. Še predvsem pazljivo pa sem prebral, kaj bomo brali na posameznih straneh v letu 1987. Seveda sem prebral tu­di, kaj je reklo 12 bralcev o Gorenjskem glasu. Z odgo­vori se v glavnem strinjam.

Gorenjski glas je iz leta v leto pestrejši, zato število naročnikov ne upada. Bralci smo ga vzeli za svojega, za gorenjskega. Piše predvsem o življenju in delu na Go­

renjskem. Iz kratkega opisa, kaj bodo letos pisali na po­sameznih straneh, je zagoto­vljeno nadaljnje izboljšanje časopisa. Načrtovani humor ga bo nedvomno močno po­pestril. Nekoliko me je zmedlo, ko sem prebral, aa bo začel izhajati podlistek. Mislil sem, da bo podlistek povest ali roman, za kar bi bilo škoda prostora, ker po­vesti in romane lahko prebe­remo v knjigah. Ko pa mi je urednica povedala, da bodo podlistki zapisi, ki jih bralci ne morejo dobiti v nobeni drugi literaturi, tudi ui edbo podlistka pozdravljam.

Ne morem priporočati, o čem je treba več pisati, ker bi potem morali pri seda­njem pisanju nekaj opustiti. Če bo kdaj dovolj denarja, bomo bralci o teih laže sveto­vali. Tudi na reklame se ne smemo preveč jeziti, saj da­jejo denar, da je potem tudi naročnina lahko nižja. Sicer pa so tudi reklame lahko za­nimivo in pomembno branje.

List je imel ime GorenjsM glas do 1. januarja 1953. leto-I^avilno je, da ima spet pT' votno ime Gorenjski glO-9,

glas za nas. Ciril Rozman

Program in loterija Na Gorenjski glas sem n&'

ročena ze dvajset let. Mislit^ da ga imam res rada. Vet' krat sem že rekla, da ga bo**1

odpovedala, a si potem ved' no premislim Se najbolj moti, ker na primer pre^ prazniki in podobno ne obj^'

sporeda. Tako je bilo W di v zadnji številki za siliM strovo. Včasih ste objavlja^ tudi izžrebane številke Jug0' slovanske loterije, zdaj pa " lep čas ni nič. Ce je za drugi stvari prostor, potem naj bil tudi za loterijo. Mislili da ne želim preveč in da oO' ste to razumek.

Marta Krek, Smoleva 9, Železniki

,I?nEK, 20. JANUARJA 1987 KULTURA _ 5 . STRAN ( ^ I B I S S 5 I Q 3 J © I E I I G L A S

DPD Svoboda France Prešeren Breznica — Žirovnica

PO KULTURNIH SLEDEH PRETEKLEGA

*. jjv^rpvnica — V DPD Svoboda France Prešeren Breznica — Žirovnica uradno praznujejo 'le' tridesetletnico delovanja, čeprav ^ k i kulturno-prosvetnega delovanja v tem koncu Gorenjske segajo v čas takoj po letu 1900. Prav tu je bilo rojenih precej velikih

slovenskih mož , kar je vseskozi spodbujalo kulturno dejavnost in jo še zdaj. To kaže tudi mladi rod.

netka Pisanega sveta, posnetega z učenc i osnovne šole v Zabreznic i leta 1977, razgovorov s ku l tu rn imi delavci, do nastopa folklorne skupine Sava. Fe­bruarja bodo pevci nastopili v K r o p i , p r i nas pa bodo gostovali radovl j i šk i pevci, zbor A . T. L inhar ta , pa pevci z Blejske Dobrave.«

Na jb rž bi vsaka d r u š t v e n a dejavnost v nekaj letih zamrla , če ne bi bilo delo v d r u š t v u zanimivo tudi za mlade. V Breznic i se tega zelo dobro zavedajo. Za mlade, ki se radi ukvarjajo z glasbo, po­leg pevskega zboru obstaja tudi mladin­ska dramska (glasbena) skupina. Na decembrski proslavi jubileja so pred-

x s tavi l i recital o t r o š k e poezije S a š e Ve-gr i . Ob pomoči r e ž i s e r k e Alenke Bole Vrabec in koreograiinje Gord u ne Schmidt so to opravi l i tako dobro, da • j i h vabijo na vse strani kot del progra­ma Glasbene mladine Slovenije. Dogo­vorjenih je že osem nastopov na Jeseni­cah, trije nastopi v M u r s k i Soboti, š t i r je v Trž iču in ker je bi la pesnica Vergri je va tako n a v d u š e n a nad izvedbo, j i m morda ne uide tudi nastop v Ljubl jan i .

t žabrezniški osnovni šoli se zagreto ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Na sliki je I Hov orkester šo l skega kulturnega društva Prešernov rod.

^eredko se zgodi, da v letu, v kate-IP kulturno d r u š t v o praznuje obletni-ta 0 v a n J a , vse živi i n d iha za kulturo, .

neje pa, ko je praznik mimo, vse ža­re. T o

prav gotovo ne velja za D P D I "oda France P r e š e r e n Brezn ica — I 0 v n i c a , k i je lani v z a č e t k u decembra i ^Javilo 30 let k u l t u r n o - u m e t n i š k e g a kovanja. |j a t a p raznik smo se vsi v d r u š t v u l i c

U < * i u ' združi l i pa smo ga tudi z oble-. 0 P r e š e r n o v e g a rojstva,« je povedal £ s e d n i k d r u š t v a Slavko M e ž e k mlaj­

ih , t o p r i l ožnos t si je d r u š t v o , k i si je | f s t

e h desetletjih obstoja nabralo celo iil0°, n ag rad , priznanj in plaket, natis-

9 o u ^ a s o P i s ) t u d i d r u š t v e n o kroni-pw. kulturno-prosvetni dejavnosti od K) 2 a j . Z a četkov do danes. V njem niso fadv n a v e s t i - da s 0 v Brezn ic i začeli I O L 1 " prosvetni dom že leta 1925. Že

Kf 0vP r ed tem, leta 1908, pa so v Žirov-MRi u e ' m e n t a m b u r a š k o d r u š t v o , dve

^•SnplP r»?l \c:*r H\/a r*o\/c?lri» 7Knri

pa vse do danes n i — razen °kupac i jo — kul turna dejavnost

L ž l r ° v n i š k e m področ ju n iko l i docela bii a - Nihanja v zagnanosti so seveda

•' toda vedno so se naš l i ljudje, k i so ,°teli ukvar ja t i s kulturo, bogatiti se-

ljudi, ka te r im je namenjena.

Tako so pred dobr ima dvema letoma obudil i m e š a n i pevski zbor, k i ga zdaj vodi Majda E r ž e n . Pevci vel iko nasto­pajo, tako doma kot tudi na gostova­nj ih . Jun i ja lani je imel pevski /bor sa­mostojen koncert v cerkvi na blejskem otoku. S posebno dolgo tradicijo pa se lahko pohvali njihov mošk i oktet, ki je lani praznoval petindvajset let obstoja, vodi ga M a r j a n Jernc.

K l j u b decembrskemu praznovanju pa za novo sezono v d r u š t v u niso v / a dregi in tudi počivat i no mislijo. Že fe­bruarja, k i ga zaradi njihovega rojaka Franceta P r e š e r n a imenujejo mesec kulture, pripravljajo celo vrsto priredi te v.

»Kdor pozna našo pol kulturne dedi šč ine . na jb rž tudi ve. da ne stavimo s pr i redi tvami le pesnika Preše r r i a , tem več še spomnimo tudi Čopa in drugih ve l ik ih mož z ž i rovn i škega konca,« pra­vi predsednik Mežek . »Za č e / /smo smo si omis l i l i š e s t ku l tu rn ih večerov. Polog že tradicionalne proslave v Vrb i na p r e d v e č e r slovenskega kulturnega prazn ika pr ipravl jamo še posebno pri reditev. Z j e s e n i š k i m Odeonom srno rut m r e č posneli f i lm Pot kulturne dedišči ne Predstavi l i ga bomo na v e č e r u , na katerem bo še marsikaj , od video pos-

»V d r u š t v u se dobro zavedamo, da si mladi žele kaj sodobnega, stare, preži ­vele oblike delovanje zanje niso zanimi­ve,« je povedal predsednik d r u š t v a . »Za­to bomo že kmalu po z imsk ih počitni­cah začeli pripravljat i nov program, v katerem ne bo manjkalo ne izraznega plesa ne songova

V b r e z r u š k e m d r u š t v u pravijo, da j i h tradicija spodbuja, da nekatere dejav­nosti razvijajo naprej, nekatere obuja­jo, predvsem pa skrbe, da je vse skupaj zanimivo tudi za mla j še , da na priredi­tve pride staro in mlado. M a r s i k d o si je zapomnil prijetne veče re v minu l i sezo­ni, na primer s rečanj i z Bož ida r j em Jukcom in J a k o m Čopom. Verjetno bo prav tako kot je zanimiva sedanja kro­nika tridesetih let zan imiva tudi kroni­ka ob petdesetletnem ali š e s tdese t let­nem jubileju d r u š t v a Saj dajejo pose­ben kul turni utrip tem krajem prav po­membni s lovenski kul turni ve l ikan i , od P r e š e r n a , F inžga r j a . Ja lna , J a n š e , Čopa in drugih. Toda. če bi imeli le njihove spomenike, bi bilo to malo. K e r pa ima­jo d ruš tvo , lahko ljudje to kul turno de­d išč ino tudi sami ohranjajo. Tudi s pod­mladkom v osnovni šolr v Zabreznic i , kjer njihovo šolsko kul turno d r u š t v o nosi zelo /govoren naziv P r e š e r n o v rod.

L . M .

Kino na Gorenjskem

G L E D A L C I H O Č E J O Z A B A V O ' V j l " ' a n i s e k gorenjskih velikih platnih vrtelo največ filmov z erotiko, smehom ali nasiljem. S tem je bilo povprečnemu

Vs^ovalcu kinodvorane ugodeno. Kako pa je poskrbljeno za zahtevnega gledalca in kako je nasploh s filmsko kulturo pri nas?

da v e l i k i večini v k inodvoran po­

g l e d f i lma sprostitev,

razvedrilo in marsikdaj zaba­vo. V tej OCeni se tudi gorenj ski ljubitelji vel ikega ekrana

^ S T R A L J U B I T E L J S K A

D E J A V N O S T 0(jjj^l's<'nice J e s e n i š k a zveza kulturnih organizacij je pri

K , ) vanju s r e d n j e r o č n i h in letnih programov ter usmeritev kj V t l , ) M i ljubi i ke kulture u p o š t e v a l a velike spremembe, %l zastale /. urbanizacijo in migracijo prebivalstva, Kar 2H ^ <?• V o b č a n o v je petih raz l i čn ih nacionalnosti, iz.obra/.be-W r u k t u r a zaposlenih je dokaj nizka Vec kot 30 odstotkov V ° ^ S ' r n a nedokončano osnovno šo lo . med njimi so nad

^° tudi nepismeni b'ga izdajajo ra/hene kulturne potrebe ni /e!je, na \ ude

v " \ a i ' - Presenetljivo je, da je ljubiteljske dejavnosti vedno taw ber ,i ( > tudi obisk kulturnih prireditev. Založniška de \ l\°u' ' ( > najbolj razvita v okviru kulturno u m e t n i š k e g a klu-Qk('iri' Svoboda Tone Čufur, v Šolah imajo pevske zbore, v \ T

1 1 f>a ž e n s k i pevski zbor Milko Š k o b e r n e m pihalni 01 ko jtojjj.^^niških ž e l e z a r j e v . Likovniki redno razstavljajo in or-^Jo /'"' i l' , < ) , U I , n slikarske kolonije. Poleg glod.dr.t B delu ^ neU ^ ' ( ' ( ' a ' ' š k e skupine na .Javomlku, Hrusici in Dovjem,

y 'Uletiiem premoru pa p o s k u š a j o tudi V /..ibie/un I O rr, ' ' ' N ( ' n | sk i občini so tri odrasle folklorne skupine in j^i^i k o š k i h , medtem ko v Mojstrani v okviru folklornega %M ohranjajo se stare o b i č a j e m i / roč i la V vseh š o l a h j« i z o l s k a kultni na d r u š t v a , razen \ soli Poldeta Strazisar

Sr v n„ , ' ' ( >ntru srednjega usmerjeneg i I braže anja, foto In s , a dejavnost pa je aktivna v Fotoklubu Andrej Prešeren * u P ' n i Odeon.

I) s

prav nič ne razlikujejo od ti stih, k i prestopajo vrata kine matografov š i r o m po državi . Pravzaprav imamo povsem p o v p r e č n o obč ins tvo , ki obisk k ina jemlje kot obliko organi-/,ii me porabo svojega proste ga ča sa .

Ob tem Seveda niti malo ne p r e s e n e č a podatek, da so na programu n a j v e č k r a t komedi­je, erotični f i lmi in mojstrovi­ne, kjer je na pretek krvi in pretepov. Ob tovrstnih f i lmih je bil tudi lani v gorenjskih ki nematografih da leč največji obisk. Kinopodjetje K r a n j zve­sto sledi tem zahtevam trga.

Kvahtetni l i irni imajo prav po pravi lu — izjeme so res ča-stne - zelo slab odziv. To je vsekakor 1 podatek, ki bi moral biti de l ežen vel iko večje pozor nosti. Nam š e p a f i lmska vzgo­ja v osnovnih in srednjih šo­lah, mar sploh obstaja ' K a k o je s popularizacijo f i lma v or­ganizacijah z d r u ž e n e g a dela?

Enkra tna akci ja F i lmsko gle dalisce res ne bi smela hiti ra­zlog, da se z. zadovoljstvom ti' kamo po prsih. .

Cela kopica v p r a š a n j se nam zastavlja ob dejstvu, da je kinodvorana prazna ob pro­jekciji Bergmanovega fi lma Fannv in Aleksander , ob fi l­mih tipa Komandos ali Te rmi ­nator pa nemalokrat obesijo napis 'razprodano'.

K o že govorimo o gledalcih, n ikakor ne moremo mimo ob­n a š a n j a posameznikov. G la ­sno komentiranje, žvižgi, gri-zljanje čipsa in podobne reak­cije prav podijo ven iz k ina še tistih nekaj zahtevnih gledal­cev, ki brez vel ikega platna ne morejo in so nam še ostali .

Zato bi bila v K r a n j u zelo primerna mala projekci jska dvorana, ki bi ustrezala vsem zahtevam obiskovalcev, k i že­lijo v kino tudi - ali pa pred­vsem - zaradi u m e t n i š k e g a už i tka . Dvorana, kjer bi b i l i na sporedu izbrani frlmi, dvora­na, kjer bi se lahko v miru usedel in obenem vedel, da boš lahko f i lm nemoteno po­gleda' do konca. G r e za utopi čno misel ali realno prihod­nost?

V ne Beiter

KULTURNI K O L E D A R KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Gorenjski kraji in ljudje v stari fotografiji. V M a l i ga'eriji so na ogled Por­treti in obrazi v slovenski fotografiji. V galerijskih prostorih Pre­šernove hiše so razstavljene slike iz starih gostiln.

V galeriji Kavka bar razstavlja akvarele arhitekt Dušan En-gelsherger.

V Prešernovem gledališču Kranj se ves teden vrstijo abon­majske predstave Molierovega Žlahtnega meščana.

ŠKOFJA LOKA — Danes, v torek, ob 17. ur i vodi uro pravljic v knjižnici Ivana Tavčarja Ana Florjančič. Jutri , v sredo, ob 18. uri bo Franc Prsanec ob diapozitivih govoril o Španiji . MEDVODE — V Donitu je odprta prodajna razstava l ikovnih del Braneta Praznika.

NOVA LIKOVNA GALERIJA Škof ja Loka — Pretekli teden so v čitalnici mladinskega od­

delka knjižnice Ivana Tavčarja odprli novo likovno galerijo z imenom Galerija Z K O — Knjižnica. S tem so dobili svoj stalni razstavni prostor likovni amaterji, k i se združujejo v okviru Zve­ze kulturnih organizacij v Škofji Lok i . Galerija pa bo odprta tudi za vse druge likovnike, k i se bodo hoteli predstaviti občinstvu.

Prvi razstavlja v novi galeriji Stane Žerko iz Škofje Loke. O njem je Andrej Pavlovec zapisal: »Že skoraj dvajsetletno likovno ustvarjanje Staneta Žerka dokazuje, kako se lahko in kako se zmore tudi amater na likovnem področju razviti in prerasti okvi­re klasičnega amterizma ter se povzpeti do stopnje, ko že govori­mo brez podcenjujočega tona o resnih slikarskih prizadeva­njih.«Za razstavo je Stane Žerko pripravil akvarele, k i so nastali v afriški državici Sao Tome e Principe ob ravniku v Atlantskem oceanu leta 1985.

Gledališče čez cesto Kranj

USPEŠNA DEJAVNOST Kranj - Čl ani društva Gledališče čez cesto so na občnem

zboru pregledali polletno dejavnost, sprejeli novo organiziranost društva, potrdili novo vodstvo sekcij in organov ter sprejeli nova pravila in pravilnike društva. O tem je predsednik društva Gle­dališče čez cesto Kranj Kondi Pižorn povedal:

»Zaradi boljše organiziranosti in tudi prikazovanja dela navzven so prejšnje sekcije zdaj samostojno organizirane v okviru dru­štva: Gledališče čez cesto, Lutkovno gledališče čez cesto in Ple­sno gledališče čez cesto. Ustanovili smo nov organ, to so skupne službe, k i bodo pomagale pri tonski in svetlobni opremi, sceno­grafiji, kostumografiji. plakatiranju, organiziranju in informira­nju javnosti o predstavah.«

Pol sezone so sklenili uspešnejše kot lani. V jesenskem delu so člani Gledališča čez cesto odigrali 32 predstav, organizirali deset lutkovnih predstav in premierno uprizorili eno gledališko predstavo Petra Božiča (Vedomec Kriš) in eno lutkovno predsta­vo Saša Kumpa (Vrata). V delu pa imajo še dve gledališki pred­stavi ter po eno lutkovno in plesno.

»Čeprav je celoten program zasnovan tako kot v profesional­nem gledališču (polprofesionalnem), delo pa opravljamo večino­ma poleg rednih zaposlitev, ni čutiti utrujenosti, niti padanja kvalitete predstav. Letos bomo presegli 100 ponovitev predstav v sezoni, organizirali 20 predstav v okviru lutkovnih četrtkov in se­dem premierskih predstav.«

In kako naprej?

»Imamo finančne probleme, težave s financiranjem, uskladit­vijo prostora za vaje in organizacijo predstav, saj lahko igramo samo popoldne. Upam, da j ih bomo s skupnimi močmi, prijatelj­stvom ter trdnim in kvalitetnim delom premagali. Rad bi se za­hvalil organizacijam in društvom, ki so nam finančno in moralno pomagali, še posebno pa Kulturni skupnosti Kranj in Zvezi kul­turnih organizacij Kranj.«

D. Papler

NASTOP VIOLONCELISTA V L A D I M I R J A KOVAČIČA

Kranj — .Violončelist VLADIMIR K( )VAC1Č se je na šes tem zapo­rednem koncertu v kranjski glasbeni šoli s sol ist ičnim nastopom (brez klavirske spremljave) podal na najbolj zahtevno instrumentalno po­dročje Bachove polifonije. Igral je dve baročni suiti: št 3 (v C-duru, BWV 1009) in št. S (v C-molu, BVv'V 1011). Za obe deli iz zbirke šestih Bachovih mojstrovin je značilno, da sta najbolj popularni. Hkrati pa so te violunčelske suite za godalce najtrši glasbeni oreh. Ne le, da Bac­hova kompozicijska tehnika že upošteva vrstno zaporednost plesnih stavkov iste tonalitete, prav v teh delih je Bach za eno samcato glasbi­lo s štirimi strunami in s skoraj nemogočimi zahtevami polifonije sko­raj že presegel 'še prebavljive' glasbene užitke.

Vladimir Kovačič je tokrat igral le dve od šest ih suit, a najbolj po­pularni. V ustaljenem zaporedju plesnih Stavkov, za katere je značilno tudi različno ritmično niansiranje stavkov (Preludij, Alemanda, Cou-ranta in Gigue), je tokrat namesto ustaljenega tridobnega Menueta v prvi suiti francoski ples Bourree z dvojnikom, v drugi suiti pa Gavota, prav tako z njegovo variacijo. Prav slednja plesna stavka namesto Me­nueta sta najbolj popularna stavka, ki obe omenjeni suiti po pravici uvrščata med najpopularnejši Bachovi veščini za violončelo solo. V obeh zahtevnih delih se je solist izkazal za tehtnega bralca najzahtev­nejših Bachovih glasbenih zapisov. Violončehstov godalni lok je bil v solističnih in monoehčnih odtenkih ravno pravšnje vodilo, ki se je ne-nehoma prelivalo v zahtevno večglasje; umetnik pa je presenetil tako s tehniko kot z intonacijo. Najtežja violončelska literatura je v mla­dem Kovačiču našla še eno zgledno ime slovenske poustvarjalne glas­be, ki pole;.; vseh elementarnih tehničnih superlutivov pri Bachu terja pra\ gotovo Se marsikaj več. Odlično ubranemu večeru se je sice>- za­radi slabih vremenskih razmer pridružilo malo poslušalcev, ki pa so kljub temu z vso radoživostjo prisluhnili solistovemu dialogu z Bac­hom.

Franc Križnar

Pred koncerti

"JANŠA KVARTET IN DIXIELAND Kranj — Koncert mlade ljubljanske jazzovske zasedbe IVIi-

lodojka Youneed, ki je bil pretekli teden v Delavskem domu, je mini l v znamenju predstavitve njihovih novih posnetkov, obja­vljenih tudi na nedavno izdani kaseti. Že jutri, 21. januarja, pa se nam ob 20. uri na koncertnem odru kranjskega Delavskega do­ma obeta nov obiska vreden glasbeni dogodek. V prvem delu ve­čera bo nastopil Tone Janša s svojim kvartetom, druga polovica koncerta pa je rezervirana za kranjski I)ixieland.

Še informacija za ljubitelje Erica Claptona. Kljub ljubiteljev glasbe je v sodelovanju s Kompasom pripravil ogled njegovega koncerta v Miinchnu, ki bo 23. januarja. Informacije so na voljo v poslovalnicah Kompasa.

Vine Bešter

G L A S 5. STRAN. ZANIMIVOSTI TOREK, 20. JANUARJA 1 4

Gospa, to je vse planirano!

Ze dve ali tri leta je od takrat, toda vsakič, ko se zgodi kaj podobnega, se spomnim na tisti primer. In ko je bager na Planini izkopal 200 kg betonskega železja, ki so ga delavci, ker se jim ga ni ljubilo pobrati in uporabiti drugje, enosta­vno zakopali, me je zasrbelo tako, da sem to morala vreči na papir.

Takole je bilo. Štirje delavci kranjskega Elektra so se sredi dopoldneva s tovornjakom pripeljali v stari del mesta, natančneje, obstali so na vrhu Mohorjevega klanca in tu na, ulični svetilki zamenjali žarnico. Štirje delavci, tovornjak, ena žarnica. Tovornjak in lestev so pustili tam in peš odšli do Starega Magrja. Bil je čas malice.

Neka občanka, kije videla te vrle fante, jih je čakala, da bi jih poprosila za zamenjavo še ene žarnice. Toda fantov ni bilo ne ob enajstih, ne ob dvanajstih, ne ob enih. Malo pred drugo so le prišli. Občanka jih je vztrajno čakala. Besna je bila. Verjeti ni mogla, da je to lahko res. Vse štiri ure je gle­dala tja gor proti Mayrju, toda noben od njenih električarjev se ves čas ni prikazal skozi vrata. Potem je tistega v modri halji, ki naj bi bil njihov vodja, povprašala, kako morejo ta­kole zapravljati čas. Nič čudnega, da ima Elektro potem toli­ko stroškov in je elektrika tako draga! Oni v modri halji pa se je široko zasmejal in jo potrepljal po rami: »Gospa, kaj se sekirate, to je vse planirano!«

Tako, pri nas je vse planirano. Planiranega je toliko že­lezja za stavbe, pa če je vgrajeno ali ne, planiranega je toliko asfalta za kilometer ceste, pa če je položen ali pa stresen na kup sredi gozda, in planiranih je toliko terenskih ur, pa če so opravljene ali pa ne. Planirane so seveda tudi izgube. Po­membno je, da'je planirano. In če je planirano, potem mora biti vse prav.

Doklej še?! D. Dolenc

Magda Sorn, šolska socialna delavka

Č e r e š i š e n e g a o t r o k a ,

s i v e l i k o n a r e d i l Škofja Loka, 19. januarja — Šolske socialne delavke nerade govore o svojem delu s problemat ičn imi učenc i . Ena od njih je zaupala, da zato, ker imajo tako malo uspeha oziroma se lahko p o k a ž e še le čez dolga leta. Njihovo delo je težko, če ni­majo podpore pri vodstvu š o l e . i n neplodno, če otroku niso pripravljeni pomagati tudi njegovi starši.

bo zaupanje poteptal ali ne, in učitelji, ki vsi tudi niso dovze­tni za mile prevzgojne metode, za lepo besedo, prijateljski po­govor, razumevanje, kar učen­cu edino hasne.«

V začetku tega šolskega leta so v kali zatrli poskus šprica-nja. Skupina deklet se je na­mesto pri pouku v šoli začela sestajati zdaj pri tej, zdaj pri drugi doma. »Zanimivo je«, pravi Magda Šorn, »kako otro­ci znajo .nakladati' razredniku ali ravnatelju, če jih ne pozna dovolj.«

Zdaj Magda Šorn zaokroža socialno sliko prvošolčkov, pri­pravlja se na pouk drugošol-cev, ki imajo težave s pisa­njem in branjem. Lanski po­skus se je zelo dobro obnesel. Po anketi iz petega razreda je n a m r e č ugotovila, da učenci dostikrat ne znajo prebrati, kar so napisali. Namesto da bi se snov učili, se pretirano tru­dijo z razvozlavanjem besed.

V zvezi z učenjem nasploh Magda Šorn ugotavlja, da star­ši večinoma samo pritiskajo na otroke, j ih zmerjajo in zah­tevajo od njih dobre ocene, na­mesto da bi se usedli k njim, j im pomagali in j ih na lep na­čin spodbujali.

Magda Šorn gre pogosto na­domešča t učitelja v razred. Za te ure, k i se j i h veseli, izbira socialne teme, pogovore o ra­zrednih problemih, učencem razkriva skrivnosti dozoreva­nja, medsebojnih odnosov...

Zdaj, ko je šola razpolovlje-na, najde čas tudi za obisk po­družnic. Obiski na domovih, k i včasih znajo biti prav neprije­tni, in pogovori s s tarš i , so ta­ko ali tako vseskozi na urniku. Njena »pisarna« je prakt ično odprta ves dan. zgodilo se je že, da so jo tudi v soboto zve­čer ali v nedeljo klicali po tele­fonu, ker je dekletce ušlo ne­mogočim domač im razmerah ali očetu, k i je grozil z nožem. Čeprav se je že zgodilo, pa je edino, česar se otepa, da bi lju­di s težavami sprejemala do­ma. To bi pomenilo resnični konec njene zasebnosti.

»Rada im-mi svoje delo,« pravi Magda Šorn. »Ce le ko­mu lahko storim kaj dobrega in ga preusmerim, so to otroci, ki so še dovzetni, /lasti, če so tudi starši pripravljeni sodelo­vati. Če ne, ostane samo šola, razrednik, ki pa staršev ne more nadomestiti.«

H. Jelovčan

»Če rešiš enega otroka, si veliko naredil,« meni socialna delavka Magda Šorn , k i ima za seboj dvanajst let prakse; naj­prej v osnovni šoli Petra Kav­čiča, zdaj pa v njeni drugi polo­vici , v šoli Ivana Groharja v Podlubniku. Priznava, da so tudi njena prizadevanja dosti­krat neuspešna , ker s tarš i no­čejo sodelovati, da pa imajo srečo, ker vodstvo šole podpira in ceni delo svetovalnih de­lavk.

Z veliko radostjo pripovedu­je, kako so pre jšnje šolsko leto spravili na pravo pot osmošol-ca, k i se je preselil iz Ljublja­ne, kjer je obiskoval prehodni mladinski dom. B i l je precej pankovsko usmerjen, poskušal je .špricati ' pouk, pred razre­dom ni hotel odgovarjati učite­ljem, ni šel pred tablo, skrat­ka, bil je precej d rugačen od svojih vrstnikov. Z veliko mero posluha vseh je postajal vse manj drugačen . Čeprav njegov uspeh ob koncu leta ni bil ra­vno bleščeč, je vet iarle pri­znal, da je prvič v življenju rad hodil v šolo.

»Drugi fant je bil k nam pre­meščen. Zrasel je v izredno agresivnih družinskih odnosih in tudi sam postal tak do uči­teljev in sošolcev. Ni se hotel podrejati normam. Na lep na­čin, s pogovori, smo uspeli vplivati nanj. Tudi on je, že po­tem, ko je bil v poklicni šoli, prišel povedat, da je bil pri nas srečen. Zal pa 'črne ovce' vse­lej ni mogoče predrugačiti. Ve­lik vpliv na učenca, zlasti di­sciplinsko problematičnega, ima tudi razred. Sošolci ga iz­zivajo, da se še bolj izpostavi. Ravno tega drugega učenca so nagovarjali, naj pretepe ra­zredničarko. Tako daleč k sre­či ni šel, je pa včasih resnf -no težko stati v ognju med učen­cem, mu zaupati in se bati, ali

Desanka Šmitran je Vezeninam v nadlogo

Vezenince je lahko sram Bled, 19. januarja — V Vezeninah invalidki niso mogli najti je lahko sram, kaj t i Desanka lo i n je njihovo ravnanje tw drugega delovnega mesta kot č iščenje zunanjih prostorov. Na- — če tud i samo »dvorišna« — nepotrebno, kot je tudi zlobi* gnali so jo celo kidat sneg v najhujšem sneženju . Invalidov se je vendarle ž e n s k a , zato je b i - D . Sedel povsod branijo.

Desanaka Š m i t r a n je b i l a štiri leta zaposlena kot vezi l ja v b le j sk ih Vezen inah . Potem so zd ravn ik i ugotovil i , da je občut l j iva na fomal in i n sitne-t ično prejo i n je postala inva­l i d k a III. kategorije. Dermato­log j i n i več dovol i l delati v obratu. K a m z Desanako, saj imajo v Vezen inah več a l i manj povsod opravka s forma-l i n o m i n s i n t e t i č n o prejo?

33 —letno Desanko Š m i t r a n so poslal i na dvo r i š če kot po­m o ž n o delavko za č i ščenje dvor i šča , dovozne ceste, ureja­nje okolice i n č i ščen je kanal i ­zacije. K o t edina p o m o ž n a de­l a v k a Vezen in je zunaj, na prostem, »Dvoriščna, j i pravi vratar.

»Za pisarno ni,« p rav i ka­drovsk i sektor Vezen in , »saj nima ustrezne izobrazbe! Či-stilka ne more biti, saj je ob­čutljiva na čist i la! Vratarka pa tudi ne more biti, čeprav si ž e ­li. Ne moremo imeti sto vra­tarjev!«

Desanka naj b i malo pome­tala listje, k i se bo usulo, ure­ja la dvor i šče , pometala... Kaj. pa kanalizaci ja?

»Dajte no, pustite ta opis in razvid s kanalizacijo,« pravijo v Vezeninah , »še n ihče je ni in je tudi ona ne bo, saj imamo komunalo .«

Desank i naj bi se kar dobro godilo, »saj ima vendarle tople prostore, kjer se lahko preo-bleče in preobuje.« A kaj, ko je to navidezno idilo med inva­l idom in delovno organizacijo moti la sama Desanka, k i je vseskozi žele la »notranja« po­m o ž n a dela, k jerkol i in karko­l i . Soc ia ln i delavec pokojnin­skega zavarovanja se je t rudi l , da b i j i na še l mesto drugje, a je že tako, kot na ža los t je: in­validov nikjer ne marajo, če niso iz lastnih delovnih okol i j . Desanka je mora la ostati v Ve­zeninah, kjer zanjo zaradi nje­ne bolezni v notranjih prosto­r ih nimajo delovnega mesta.

Drug ič pa je idi lo zelo grobo in naravnost p reKin i l telefon­sk i m o š k i glas: »Sneži kot za stavo, naša Desanka pa mora

Desanka Šmitran odmetava sneg

z m o š k i m i sodelavci Vezenine odmetavati sneg z dvorišča. Leze celo na streho! Sram naj jih bo!

»Ali ji je mar krona padla z glave, ali vi doma nemara ne kidate?« so b i l i neposredni ka-d rov ik i iz Vezen in . »Kaj pa potlej, če vrže tisti dve lopati!«

Šli smo k Desank i , k i je tudi dva dni kasneje že dve ur i od­metavala sneg in j i k rona ni padla z glave. Se pravi : n i se p r i toževa la , da kot inva l idka odmetava sneg, le na m o č si je želela , da bi jo premest i l i dru­gam. Zajokala je, ko se je spomnila , da j i n i t i za venec niso dal i , ko j i je pred dvema mesecema umr la mati.. .

Desanka Š m i t r a n doživl ja usodo n a š i h inval idov al i nas vseh, k i bomo ju t r i morda in­va l id i . Postali bomo breme, nadloga, pojavil i se bodo ne­sporazumi, k i se bodo le stop­njevali . V s i bodo nenadoma imel i pravico presojati stroko­vna z d r a v n i š k a mnenja, če smo sploh lahko inval id i , vs i bomo čis to navadni » z a b u š a m ti«, lenuhi , god rn j ač i .

M o r d a pa vsaj ne bomo »dvorišni« kot Desanka , k i so jo m o š k i kot edino ž e n s k o Ve­zenin nagnali kidat sneg. »Dvorišna« gor al i dol, krona na glavi al i na tleh! Vezenince

Posledica nerodnosti oziroma pretirane poštenosti

Po u č e n c a v p o r o č n o posteljo Kranj, 16. januarja — Republiška izobraževalna skupnost srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve v Kranju ne plačuje enega od štirih oddelkov četrtega letnika, zaradi česar je šola v prvem polletju »izgubila« okrog štiri milijon« dinarjev, približno toliko, kot znaša mesečna plača učiteljev-In to vse zaradi enega učenca, ki se je iz šole raje zatekel v

zakonski stan...

Sliši se kot humoreska. V prvem letniku je bilo v št ir ih oddelkih 119 učencev. D°-;

zadnjega, četr tega, se j ih je deset osulo, tako da j ih je ostalo 109. To je bilo ravno še dovolj za republ iško izobraževalno skupnost, k i je zaradi stiske z denarjem postavila novo, bolj napeto mejo števila učencev v oddelku, nad katero oddelek plača, pod njo pa ne.

Prvega septembra lani, z začetkom šolskega leta, je bilo še vse dobro. 15. septembra, ko so šole oddajale »stanje«, pa j e

en učenec že manjkal. Učitelji so ga izključili, ker ga ni bilo na delovno prakso. Torej je v št ir ih oddelkih ostalo le še 10" učencev.

Če bi učitelji vedeli, kakšno škodo so si z izključitvijo na' pravili sami sebi, bi z izključenim učencem gotovo bolj milo ravnali, z ostrim ukrepom počakali ali pa se vsaj zlagali v sta­t is t ičnem poročilu. Ker pa so povedali po pravici, j ih je udaril drugi konec palice. S 108 učenci nimajo pravice do plačila šti­rih oddelkov.

Izgubljena ovčica se je samo par dni po 15. septembru ske' sana vrnila v razred. Šola je brž poslala popravek, a izobraže" valna skupnost je ostala pri svojem, plačilu samo treh oddel' kov. Najbrž je sklepala, da je manjkajoči učenec, za šolo tako zelo pomemben, privlečen za lase.

Vse prvo polletje šola ni dobila p lačanega čet r tega oddel' ka, zaradi česar je na škodi za okrog štiri milijone dinarjev-Učitelji so delali brezplačno. Razen tega j ih je 109. učenec de­cembra do kraja razočaral . Šolo je ponovno obesil na klifl' Očitno mu je bolj toplo v poročni postelji kot v šolski klopi-

Učitelji so že naveličani delati brez plačila. Nikakršno pre-

govarjanje z izobraževalno skupnostjo, naj le ne vztraja biro­kratsko pri svojem stališču, doslej ni pomagalo.

Do začetka drugega polletja se bo moralo nekaj izcimit 5 .

A l i bo šola vendarle dovolj prepričljiva v dokazovanju, da r taka toga republ iška »politika« morda edino sprejemljiva z a

prvi letnik, nikakor pa ne za četr tega, če je osip učencev nor malen, kot je v kranjski šoli b i l .

Če ne bo uspela, bodo morali učitelji še naprej delati na le* pe oči. Skrajna možna rešitev, k i pa je najs labša, je ta, d* učence iz št ir ih razredov združijo v tri . Slaba iz čisto pedag0" ške, človeške plati. T r i leta in pol isti učenci sedijo v istem ra­zredu, zdaj, tik pred koncem, pa naj bi njihove trdne kolekti' ve razbili.

Najmanj težav bi bilo, če bi šolniki vendarle privlek*1

manjkajočega učenca iz poročne postelje nazaj v razred. Ij1

pozabili, da so se kdaj kregali z njim, samo da bi bil spet 109.' H . Jelovčan

Branka in Jože Krmelj z Orehka sta poklicna čebelarja

Pr i Blaževih se cedi med Če bi še živel stari Blaž z Groblje na Orehku, bi ne mogel skriti zado­voljstva, ko bi videl, kako danes njegov Jože čebelari. Tudi oče je bil včasih med najbolj naprednimi čebelarji. Med prvimi je vozil čebele na^elovico na pašo. Ko pa bi videl, da se je čebelarjenja oprijela tudi Jozetova žena Branka, bi se mu pod košatimi brki samo smejalo...

K o je Branka prišla iz daljnega Solina za 'tamlado' k Blaževim na Orehek, jo je čebelar jenje pritegnilo največ zaradi mo­ževega navdušenja . »Pridi pogledat,« jo je večkra t povabil, »kako dobra matica je, kako veliko zalego je naredila. Skupaj sta opazovala te drobne živali, ko so ob koncu zime prilezle iz panjev in napovedovale pomlad, z. njim se je veselila bogatih me­denih letin. Vesela je bila, da se je ukvar­jal z nečim koristnim. Kmalu je že sama hodila odpirat panje in gledat, kako mo­čne druž ine so v njih.

V začetku sta imela okrog 30 panjev, ki j ih je Jože prevzel za pokojnim očetom. Čebele so začele Branko zelo zanimati. Tako zelo, da se je pred sedmimi leti, ko sta imela okrog 70 panjev, odločila za so­delovanje z Medexom. Pustila je službo administratorke v Elektru in se doma spe­cializirala za pridelovanje mat ičnega mle­čka. Pet let se je ukvarjala s tem zelo na­tančn im in zahtevnim čebelarskim delom. Z leti pa je število panjev raslo. Že po pr­vem letu Brankinega poklicnega čebelar jenja sta j i h imela sto. Danes j ih imata dvesto in maja bo že dve leti, odkar je Me-rlovm- koonerant tudi Jože. Pustil je delo elektr ičar ja in se povsem posvetil svojim panjem. - Včasih bi bilo kaj t akšnega nemogoče. Tudi dvesto ali še več panjev ne bi preži­velo enega, kaj šele dvu človeka. Danes, ko.čebelarji prepelavajo svoje čebele s pa­še na pašo, pa gre.

V začetku, ko sta bila oba še v s lužbah, sta vozila čebele samo v stari Blažev če­belnjak na Jelovico na smreko in v Istro

da čebele zaradi medu opustijo zaleg j nosijo samo med. Ves prostor zapoln i medom, da čebela matica nima kani z

f j

gati. Premalo je cvetnega prahu. I" P i zaradi zarodka ponavadi prekineta rJ na hoji in odpeljeta svoje čebele v Li vresje in v Primorje na žepek. Cve«J ,• paša j im da spet obilo cvetnega prat1

čebele spet delajo zalego... ^ Šele konec septembra pripeljeta c*J

na žajbelj. Zdaj j ih peljeta na pet paš in še na predpašo povrhu. Zgodaj spomladi ulo­vita prvo cvetje v Istri; to je za zalego. Po­tem je na vrsti prva redna paša: čebele pe­ljeta na oljno repico v Slavonijo. Tudi dru­go pašo opravita v Slavoniji; kakšn ih 30 km daleč peljeta čebele v začetku maja na področje, kjer cvete akacija. Že deset let ugotavljata, da ta paša ni taka, kot je bila včasih. Če smreka dovolj medi, ostaneta, sicer spet »uideta« na kostanjevo pašo tja v okolico Litije. Kostanj ima oblilo cvetne­ga prahu m z njim se čebelje druž ine po­šteno opomorejo. Pa tudi kostanjev med je med čebelarji zelo cenjen.

Sredi julija je na vrsti že peta paša: ta-krat peljeta čebele na jelko v Gorski Ko­

tar. Tatn hoja medi tudi pozno v jeseni. To je (rii. zelo močna pasa, tako močna,

domov, izločita slabe družine in j ih p vita na zimo. Takrat panje tudi zap^j proti varoozi. Človek bi misli l , da 1 J vsaj pozimi res mir. Toda za pokl^ f< čebelarja ga ni. Pozimi pripravlja 30* J ve panje, žiči satnice in pripravlja *** vne praši lčke, Branka pa se takrat sveti družini . Saj je skoraj vse leto 1 1 ' ma. fl|

In kakšen je zaslužek? Od 20 do ^ medu mora priti na leto na panj, d* J izplača biti samo čebelar , pravita. Z*jJ5 ta kot povprečna delavca, čeprav ^ več. Tudi po dvanajst ur na dan o d r 1

pomladi do pozne jeseni. In selita 1

kraja v kraj kot sodobna nomada. P 8

dar se zlepa ne bi več odločila za 'nO^ no' sfužbo. To je delo, ki ga opravU $|) veseljem, z dušo in srcem. V njem čno uživata, saj vse leto preživita v jj. in z naravo. Rada bi pridobila še ' njev, da bi morda ostalo malo več Č>s

s č imer bi lahko kr i la slabe letine. Saj prodata ves med, nič jima

ostane. Vendar ju moti, kot vse če\>e J da so ljudje izgubili pravi odnos do v i Včasih je veljalo, da imajo liter žg» n L7 logram medu in kilogram masla e ° jjf no. Zdaj pa je maslo že zdavnaj pre <jir med, pa tudi žganje je že pred n j i ^v^ kultura uživanja medu pri nas ni $ razvita. Medtem ko pride, na P 1 ' 1 ^ Nemčiji, na povprečno štiričlansko no letno lil) kg moda, ga pri nas lo ' ^

Pri Blaževih je med vsako jutro n a ^ l 1

Morda tudi zato pri hiši ne poznaj*! J zni. Sicer pu, pravita, pri čebelah sPl , smeš biti bolan. 1) v°

TOREK, 20. JANUARJA 1987 K R O N I K A 7. STRAN @®gMS^©3SEGLAS

N e v š e č n o s t i e n e n a j h u j š i h z i m t e g a s t o l e t j a

Lopate so pošle-intudi sneg bo Kranj, 16. januarja — Na Gorenjskem je sneg povzročil precej nevšeč- Deset t i soč litrov mleka nosti, še zlasti v prometu; razveselili pa so se ga predvsem žičničarji, kmetovalci in šolarji, za katere so se že v petek začele 14-dnevne zim­ske počitnice. Razmere v prometu se urejajo in izboljšujejo iz dneva v dan. Okrog meter debela snežna odeja, v hribih ga je zapadlo še več, pa opozarja, da lahko nenadna močna odjuga povzroči nove težave — poplave.

Ce sredi zime odpove avtobus . . . Jože Mlakar in Jože Preželj iz Alpetourjevih me­haničnih delavnic na Bledu med odpravljanjem okvare na avtobusu, ki je obtičal v »et inskem klancu.

Sneg je ohromil delo v številnih delov­nih kolektivih. V nekaterih, v kranjski Iskri, Exotermu, škofjeloški J e l o v i c i . . . , v Petek tudi niso delali, razen vzdrževalcev |n pomožnih služb. V kranjskih tovarnah Iskra Kibernetika, Telematika in Ero so S e za skra j šan je delovnega tedna odločili zato, ker v če t r tek precej zaposlenih zara­di neprevoznih cest ni bilo na delo — v Te-lematiki, kot so povedali, približno deset odstotkov — veliko pa j ih je na delo zamu­dilo. Delo v proizvodnji je bilo oteženo, Srozila pa je tudi nevarnost, da bi v prime­ru odjuge popustila pod težo snega streha °a nekaterih pomožnih stavbah. Vzdrže­valna služba, okrepljena še z nekaj delav-C l . jz proizvodnje, je v petek urejala tovar­niško dvorišče, čistila poti in z najbolj kr i ­tičnih streh odstranjevala novozapadli sneg. V Iskri bodo prosti petek nadomesti­li z delom v soboto, 24. januarja.

Polna s k l a d i š č a — kam z izdelki?

V Exotermu so bil i problemi d rugačne garave. »Zaradi težav v prometu v zadnjih treh dneh nismo dobili novih surovin, po­sebnih za proizvodnjo; vsa na ša skladišča

pa so že bila zatrpana z izdelki,« je pove­dal vodja razvoja Stane Malovrh. V Exo-termu je bito v četr tek zjutraj nekaj za­mud pri prihodu na delo, ni pa bilo delav­cev z Jezerskega. V petek je 17-članska dežurna ekipa čistila poti in tovarniško dvorišče, treba pa je bilo naložiti tudi tri tovornjake, k i so prispeli iz Nikšiča. V Exotermu bodo namesto petka delali to soboto.

Enotna odloč i tev V škofjeloški Jelovici so se odločili, da

imajo v petek kolektivni dopust, delovno soboto pa so prestavili za en teden. Ro­man Selan, član š taba civilne zaščite in vodja varstva pri delu, je povedal, da bi 80 odstotkov zaposlenih tudi v petek lahko normalno delalo, drugi pa ne, vendar so se odločili enotno. Tudi v Jelovici so v četr tek nekatera delovna mesta ostala prazna, precej pa je bilo zamud pri prihodu na de­lo. Proizvodnja je bila otežena, ker so bile transportne poti med obrati in skladišči zatrpane s snegom, težave pa so bile tudi pri prometni povezavi med posameznimi obrati (Sovodenj, Gorenja vas). 45 ljudi je v petek čistilo dostopne poti, odvažalo sneg s tovarn i škega dvorišča in bedelo nad os t reš jem nekaterih stavb.

manj Nekaj težav je bilo v minulih dneh,

predvsem v četr tek, tudi pri oskrbi trgovin z mlekom, kruhom in drugimi živili. »Z mlekom in mlečnimi izdelki smo oskrbeli vse trgovine, z izjemo ene, a še pri tej ne gre za našo krivdo,« je povedala Mija Pav­lin, direktorica kranjske Mlekarne. »V če­trtek je bi l odkup mleka za deset tisoč l i ­trov manjši , kot je ponavadi. Nekateri hri­bovski kmetje mleka niso mogli pripeljati do zbiralnic, n a š tovornjak pa je na poti proti Jezerskemu obtičal v snegu. Manjše težave smo imeli tudi v gornjesavski do­lini.«

Izjema — Mercatorjeva trgovina na Planini

Kranjska Pekarna je oskrbela s kru­hom, kot je povedal direktor Viktor Ben-čan, mestne in primestne prodajalne že do desetih dopoldne, podeželske pa do dva­najstih. »Izjema je bila le Mercatorjeva tr­govina na Planini . Tja smo v četr tek pelja­l i kruh trikrat, vendar nikdar ni bila splu-žena dostopna pot. Na Jezersko smo pelja­li pecivo šele popoldne, medtem ko prej cesta tudi ni bila prevozna.«

Stane Košnik, direktor Žitove temelj­ne organizacije Triglav Gorenjka Lesce, je dejal, da so v četr tek, ko so bile razme­re na cestah povsod najtežje, v Ratečah dobili kruh že ob pol osmih zjutraj, zadnje trgovine pa okrog dvanajstih. Za Zlatorog v Bohinju so kruh pustili v Stari Fužini. V petek je bil razlog za zamudo prometna nesreča, v katero se je zapletel eden od Ži-tovih voznikov.

V Gradbinki prodali v dveh dneh 250 lopat

Poklicali smo tudi v lesko Verigo, kjer smo zvedeli, da je bilo v minulih dneh veli­ko povpraševanje po snežnih verigah za osebne avtomobile in za traktorje, da pa vsem naročnikom niso mogli ustreči . Da so šle v prodajo tudi zimske gume in kot je povedal Rafko Rupar, namestnik poslo­vodje v Merkurjevi Gradbinki na Prim-skovem, so hitro pošle tudi lopate za kida­nje snega. V dveh dneh so j ih prodali 250 in še več bi j ih, če j ih ne bi zmanjkalo. Pr i ­čakujejo pošiljko od Mute (cena: okrog 7300 dinarjev), povprašali pa bodo tudi obrtnika v Britofu.

Lopate so torej pošle — in če verjamete ali ne, se bo tako zgodilo tudi s snegom v eni najhujših zim tega stoletja.

C. Zaplotnik

K L I C A J Z A V A R N O S T

P r e v i d n o ! T l a s o s p o l z k a N a k ran j sk i avtobusni postaji je v č e t r t e k okrog dveh

popoldne, v č a s u n a j h u j š e g n e č e i n obi ln ih s n e ž n i h pada­vin , enemu od potnikov nenadoma (kdo b i vedel, zakaj) spodrsnilo. Padel je t ik pred prvo desno kolo avtobusa. Šo­fer spr ičo izdatnega s n e ž e n j a i n slabe vidl j ivost i n i n iče­sar opazil . Že je speljal, ko so ljudje, k i so s tal i b l izu , ne­znansko zavpi l i i n dvigni l i roke. Šofer je, na srečo,, še pra­v o č a s n o ustavi l i n m o ž a k u , k i potem nekaj t renutkov n i p r i še l k sebi, se n i zgodilo n ič . Oddahn i l i s(m)o se tudi vs i , k i s(m)o dogodek videl i . B i l a je to res s r e č a v n e s r e č i .

Podobna nezgoda, k i pa se je k o n č a l a precej d r u g a č e , s smrtjo, i n se je pr ipet i la v p rv ih j anuarsk ih dneh v Kovor -ju , je skupaj z opisanim p r imerom s kranjske avtobusne postaje dovolj resno opozorilo, da se je treba na spolzkih , z a s n e ž e n i h i n zaledenelih cestah, p ločnik ih , p a r k i r i š č i h , avtobusnih postajah (in drugod) nadvse pazit i . Ihtavost i n nezbranost se lahko m a š č u j e t a .

C. Z .

S SODIŠČA

R o p a l , k r a d e l i n ž i v e l

n a t u j r a č u n Kranj, januarja — Temeljno sodišče v Kranju je obsodilo 37-let-nega Albina Luskovca iz Strahinja na šest let zapora, deset let mla j šemu Darku Nadižarju iz Kranja pa je zagrozilo z zaporno kaznijo eno leto in deset mesecev, če bo prej kot v petih letih storil novo kaznivo dejanje. Nadižar, predvsem pa Luskovec, sta od predlanske jeseni do lanskega julija velikokrat prišla navz­križ z zakonom. «

Kupi snega ali zasnežen i avtomobili? — Delavci, ki čistijo parkirišča in pločnike , se zadnje dni pogosto znajdejo v težavah, ko ne vedo, ali so veliki kupi snega v celoti iz snega ali se v njih skrivajo avtomobili. V Ljubljani se je že primerilo, da je buldožer zgrabil kup snega, v kupu pa je bil avto. Še preden je lahko spustil, sta na »grabljah« že obvisela blatnik in odbijač. Da se ne bi kaj podobnega zgodilo tudi v Kranju (od koder je posnetek) ali kje drug­je, bi bilo dobro, da bi lastniki zmetali sneg vsaj s strehe. Komunalci bi potem lažje razlikovali avto od kupa snega. — Foto: F. Perdan

Luskovec je 8. ju l i j a l an i okrog petih popoldne na poš t i v N a k l e m preskoč i l 80 centi­metrov visok delovni pult, po­r i n i l p o š t n o u s l u ž b e n k o ob omaro, j i zv i l roko i n od nje zahteval denar. Namera se m u ni pos reč i l a , ker je u s l u ž b e n k a s k l icanjem »na pomoč« p r i k l i ­cala m o š k e g a , k i je b i l v sosed­njem prostoru. To je roparja presenetilo in je pobegnil .

Luskovec je zaše l na k r i v a pota že prej. Jun i j a l an i je v pa rk i rn i ga raž i stavbe L ju ­bljanske banke na Cest i J L A v K r a n j u v lomi l v zastavo 750 in se nameraval z njo odpeljati, vendar ga je pr i tem zalot i l lastnik avtomobila. Septem­bra predlani se je skozi odprti­no nad oknom splazil v gostin­sk i l oka l A j d a na T i tovem trgu v K r a n j u in vzel 35 t isoč dinar­jev gotovine, zapestno uro in žepn i r a č u n a l n i k . Čez dva ted­na je v ist i lokal v lomi l še en­krat, pr i tem mu je pomagal tudi Darko Nadiža r , vendar je b i l tokrat »plen« s k r o m n e j š i — odnesla sta le 1500 dinarjev, steklenico v isk i ja in več zavi­tkov cigaret. Še isto noč sta pred stanovanjsko h i šo v Sta­re tovi u l ic i v K r a n j u ukrad la osebni avtomobil in se peljala do Tupa l i č , kjer j i m a je zmanj­kalo bencina. N a d i ž a r je po­grabi l ž a m e t n i s lukn j ič in voz­n i š k o dovoljenje, a da ne bi hodi la peš , sta vzela drug avto,

se odpeljala do Lesc, i n ga pu­st i la na že lezn išk i postaji. N a Bledu sta p o s k u š a l a pred di ­skoteko Pibern ik spravi t i v po­gon še tretji avtomobil, vendar j i m a to n i uspelo, zato pa sta iz avta odnesla radio s kasetofo­nom, fotoaparat in š e s t kaset, vse skupaj vredno 80 t i soč di ­narjev. Nazadnje sta se v K r a n j odpeljala z avtom, k i ga je Luskovec vzel r a že lezn i šk i postaji v Lescah. Luskovec je razen tega ukradel v stanova­nju svoje prijateljice v K r a n j u tudi zlat i verižici , v redni več kot 156 t isoč dinarjev, pred stavbo Postaje mil ice K r a n j pa razbi l steklo na enem od avtomobilov. N a d i ž a r je okto­bra predlani ukradel v pr iz id­k u stanovanjske h i še v C i r č a h š t i r i ž e n s k e d e ž n i k e , v o j a š k e š k o r n j e in dvoje h lače .

Sod i šče je pr i odmeri kazn i za A l b i n a Luskovca upoš t eva ­lo, da doslej še n i n i č e s a r sto­r i l , da bi p rek in i l s k r imina lno dejavnostjo. O b č a s n o je b i l za­poslen, vendar m u je b i l vsak izgovor dober, da je lahko pre­nehal delati . Živel je na r a č u n drugih , zadnje leto je b i l a to pri jatel j ica iz Kran ja , k i je tu­di p l a č e v a l a njegove obvezno­sti . Z a Nad iža r j a , k i se je po v rn i tv i iz J L A redno zaposli l , pa je sodišče menilo, da bo že z a g r o ž e n a kazen dosegla na­men.

N K S R K C E K > -JJtor se je podr l

f>ik t o č e ' 1 5 - i u n u u r i a

t^1. civilne zaščite — Pripad-

Iskrine te-tu'Jne organizacije Instrumenti s kir s o v sk ladiščnem šotoru ^Ur^ 1 ' s < - u l ' u sneg, s tem da so L 1 " v kovinskih sodeh. Zaradi

snega je aluminijasta kon-s e. c ' j u šotora popustila, šotor j e i e Podrl, pri tem pa so se štir-. klavci lažje ranili , jp^- ' < J z v ž i g a l i c a m i

k —• 0tr f t t ni> 15. januarja Triletni $t h k' J«' bil v varstvu, se je v V j ^ a n j s k i hiši Jerneja Varla * ^ r a n . i u igral z. vžigalicami in \t\ ° ^ ( ' n l ' ' ' ' 1'' razširil \"> d ° t h ° V a n ' U . Požar so pogasili $knJ* ' z gasilnim aparatom, ^ ° d ° Da

gasilnim • za 70 tisoč dinarjev

^Hdna smrt

&dfafj°tnica, 15. januarja Po \r\^ V n i s * B- H . v Sopotnici dr ' ; <0-letni Peter Prezelj z A n §8 " a Zmincem. Prezlju je *Ub ^°^J° nenadoma postalo

!?• '-ato so ga prenesli v hišo . g a pre_. ''ilr.L U e ž u r n i zdravnik je odre

° b dukci jo .

H ^ I ^ č i pobegni l

i , . , • t", januarja Dragu , a r , u z Bohinjske Bele sejo

na Cesti svobode na Bledu v bli­žini Vi le Bled pokvaril fičko. K o je stopil iz vozila, se je vanj zale­tel neznani voznik; domnevajo, da s stoenko. Pretnar je hudo ra­njen obležal ob vozilu.

Prehitro po zasneženi cesti

Poženik, 17. januarja — 27-le-tni Fi l ip Marko iz Dvorij je pre­hitro vozil s katrco po zasneženi in ozki cesti od Cerkelj proti Po-ženiku. Prepozno je opazil pešca Martina Pavca, ki je šel proti Cerkljam in ga je zbil po cesti. Voznik je naložil pešca v svoje vozilo, ga odpeljal do Cerkelj, odtod pa z rešilnim avtom v K l i ­nični center. Pavec je že med prevozom v bolnico umrl.

Smrt pod kolesi tovornjaka

Bistrica pri Tržiču, Ki . januar­ja — Bojan Žohar iz Tržiča je s tovornjakom komunalnega pod­jetja Tržič plužil sneg po cesti od Bistrice pri Tržiču. V isti smeri je po zasneženem, neočiš­čenem pločniku hodil tudi pešec Alojz Zaletel iz Tržiča. Nenado m a jo izgubil ravnotežje, padel je pod zadnje desno kolo tovor­njaka in se tako hudo ranil, da je med prevozom v jesen iško bolnico umrl.

G o r s k i r e š e v a l c i t r i d n i i s k a l i n a K o m n i m l a d a p l a n i n c a

Pogrešana Ljubljančana sta bila v koči

Mojstranška ekipa odmetava in gnete sneg v četrtkovi noči.

Komna, 19. januarja — S krajšimi, nekajurnimi preki­nitvami, predvsem zaradi ne­varnosti plazov, so gorski re­ševalci i / Bohinja, Tržiča, Mojstrane, Kranja, Radovljice, Kranjske gore in z. Jesenic v sredo začeto iskanje v petek skleni l i . Pilot letalske enote milice Marko Zavrl je n a m r e č v primernem vremenu lahko poletel. Ob 9. uri je opazil po­grešana Ljubljančana ob koči pri Triglavskih jezerih. V z im­ski sobi sta bila »ujela« le sed­mi dan. 1 mehi sta dovolj hra­ne, kur i la sta si — in nepresta­no pr ičakovala reševalce. Po

radiu sta slišala, da so se kljub obilici snega s Komne napotili pO njiju.

»Vseh šes tnajs t gorskih re­ševalcev iz Bohinja nas je v sredo zjutraj odšlo na Komno (1520 m) z namenom, da do no­či zgazimo sneg do koče pri Triglavskih jezerih. Upali smo, da sta pogrešana , 22-letni Aleš Šus ter in 22-letni Žiga Božič, v koči. Vendar smo popoldne ob neprestanem sneženju v puha­stem, skoraj dva metra viso­kem snegu ugotovili, da brez pomoči reševalcev iz drugih re­ševalnih postaj sami ne more­

mo naprej. Bilo je kot v živem pesku. Dvanajst ur smo gazili pot, k i smo jo nato zlahka pre­hodili v 45 minutah,« pravi na­čelnik G R S Bohinj Alojz Arh.

Ljubl jančana sta prejšnjo soboto kljub sneženju in radij­skim opozorilom o stopnjevani nevarnosti v gorah odšla oto­vorjena s smučmi čez Komar­čo do koče pri Triglavskih je­zerih. Njuna pripoved, da od­hajata že januarja na turno smučanje je, milo rečeno, čud­na. Nobeden od njiju ni imel za to primerne opreme. Obuta sta bila le v smuča r ske čevlje, na smučeh nista imela poseb­nih tekstilnih prevlek, imeno­vanih psi, za gibanje v viso­kem snegu. Na srečo ju je v i ­sok sneg »zaklenil« v zimsko sobo, čeprav sta se skušala prebiti proti Komni ; toda s ta­ko opremo sta morala priznati poraz. Njuni domači so v torek sprožili iskalno akcijo.

V sredo zvečer so se bohinj­skim reševalcem pridružili še kolegi iz šest ih gorenjskih po­staj G R S . Na Komni je bilo 51 ljudi pripravljenih narediti vse, da reši lahkomiselna smu­čarja, pa čeprav so samo dom­nevali, da sta pri Sedmerih je­zerih. Vs i , k i so se v časovnih zaporedjih izmenjevali pri po­daljševanju gazi, so v noči na

četr tek tudi tvegali življenja. Zaradi nevarnosti plazov so napredovanje zjutraj okrog 5. ure začasno prekinil i . Mar­jan Ručigaj iz kranjske GRS je predlagal, naj se do koče po­skuša prebiti ekipa desetih re­ševalcev s turnimi smučmi, ker bi pri tolikšni količini sne­ga odmetavanje in t lačenje trajalo še nekaj dni. Dopoldne je zdravnik dr. Iztok Tomazin sam predlagal, da je pripra­vljen v primernem vremenu z motornim zmajem poleteti do koče, če helikopter ne bi mo­gel. Popoldne sta t rž iška reše­valca poskušala nadaljevati pot s turnimi smučmi in sta presenetljivo hitro napredova­la. Vodstvo reševanja (Jože A j -dišek, Emi l Herlec, Alojz A r h in Mitja Brajnik) je sklenilo, naj se v petek zjutraj napoti do koče skupina devetih reševal­cev na turnih smučeh. Vreme se je izboljšalo, lahko je pole­tel tudi helikopter in opazil po­grešana . Ta dva sta skupaj z reševalci, k i so medtem že pri-gazili do koče, pripravila pri­stajal išče. Pilot je do Komne odpeljal Ljubljančana, vrni l se je še po dva reševalca, nato pa ga je ponovno poslabšanje vre­mena nagnalo v dolino.

Besedilo in fotografija Mirko Kunšič

Mirko Klinar, or­ganizator športne rekreacije v Žele­zarni

( M ) 3 S J l S S S © I S n G L A S 8. S T R A N .

Železarni zlati znak ZTKJ

D v a t i s o č d e l a v c e v s e

u k v a r j a s š p o r t o m Jesenice, 19. januarja — V jeseniški Železarni že dvajset let podpirajo vrhunski, tekmovalni in rekreacijski šport. 25 do 30 t isoč letnih nastopov na raznih tekmovanjih.

Na tradicionalnem sprejemu športnikov in telesnokulturnih delavcev Slovenije v skupščini Slovenije je jeseniška Železarna kot edina delovna organizacija med nagrajenci prejela zlati znak Zveze za telesno kulturo Jugoslavije.

Železarna je prejela tako visoko družbeno priznanje za dol­goletni stalni prispevek pri spodbujanju vrhunskega, množične­ga in rekreativnega športa . Dolgo vrsto let je materialno in ka­drovsko podpirala razvoj vseh špor tnih panog in s svojimi sred­stvi pomagala graditi in obnavljati špor tne objekte v občini in zunaj nje. Pomemben je njen prispevek pri organizaciji špor tn ih prireditev in sodelovanje železarjev pri vzgoji mladih kadrov kot tudi pri špor tnem in kulturnem sodelovanju treh obmejnih dežel.

»Železarna je dala precej pomembnih in znanih športnikov, celo največ olimpij-cev,« pravita vodja kadrovskega oddelka Jože Kobentar in organizator špor tne re­kreacije v Železarni Mirko Klinar.

»V naši delovni organizaciji se že dvajset let zavedamo, kako pomembna sta šport in rekreacija, zato delavci Žele­zarne zavestno podpirajo tako vrhunski kot tekmovalni šport. Vsako leto nameni Železarna kar 2.840 dni za vzgojo športni­kov in za šport nasploh, tako za zimski kot letni. Železarji se ukvarjajo s 14 špor­ti, posameznimi in kolektivnimi, tako da

je vključenih v razne športne dejavnosti okoli dva tisoč delavcev. Naštejemo lahko 25 do 30 tisoč letnih nastopov železarjev na raznih tekmovanjih, a ne le to; Železarna za rekreacijo vzame v najem telovadnice v vseh krajih, kjer prebivajo njeni delavci, ter drsališča in kegljišča.

V sodelovanju z Zvezo telesnokulturnih organizacij smo uvedli v računa ln i škem centru še aktivni odmor med delovnim časom in delavci so ga z zadovoljstvom sprejeli. Imamo redne smuča r ske tečaje za otroke naših delavcev, jadranje na deski na Bledu, rekreacijo ob morju . . .

Zavedamo se, da je še veliko možnosti, kako bi delavci zdra­vo in športno preživljali svoj prosti čas. Zato je še posebej za re­kreativno dejavnost precej pobud in zamisli, ki jih bomo uresni­čili v prihodnje, saj bi radi še povečali število udeležencev v športni rekreaciji.

Vedno sodelujemo pri organizaciji večjih športnih prireditev, Planice in Pokala Vitranc ter drugih. Delavci Železarne pomaga­jo pri organizaciji, ki včasih zahteva veliko prostega časa, napo rov in de la«

Železarna je torej upravičeno prejela visoko priznanje, saj načrtno skrbi za šport in rekreacijo zaposlenih, obenem pa si še naprej prizadeva, da bi šport postal sestavni del življenja in dela slehernega železarja. D S e d e j

Namizni tenis

Polona Frelih druga Kranj, 19. januarja — N a m i z n o t e n i š k a zveza Jugoslavije

je objavila jakostno lestvico na jbol j š ih mladincev in mladink v Jugoslavi j i v tekmovalni sezoni 1985/86. Med mlad inkami je prva M a r t a Poljak (Vojvodina. Bačko G r a d i š t e ) , na odli­č n e m drugem mestu je varovanka Janez Stareta in č lan ica kranjskega M e r k u r j a , Polona F re l ih . in na tretjem Jasna Fa-zlič iz z a g r e b š k e Mlados t i Ribomater ia l . M e d prvo petnajste rico sta še dve ig ra lk i M e r k u r j a — Sonja M a r i n k o v i č na de­vetem in N a t a š a G u š p e r i č na dvanajstem mestu. q ^

Po prvem delu vodi Sava

Kranj, 16. januarja — Po prvem delu tekmovanja v go renjski n a m i z n o t e n i š k i l igi vod. Sava z 12 t o č k a m i pred Jese­n icami 11, Gumar j em 10, Kondor jem L T H in K r i z a m i 7, na zadnj ih treh mestih pa so Murava s 4, Tr ig lav s 3 m Ljubno Z 2 t o č k a m a . Prijetno so presenetil i mladi igralci iz Kr ižev , ostale ekipe pa so se uvrsti le po p r i č a k o v a n j u . V odmoru med prvim in drugim delom lige bo še p o s a m i č n o prvenstvo, drugi del pa se bo začel februarja. j S ta rman

Odbojka

S P O R T IN R E K R E A C I J A TOREK, 20. JANUARJA 1987

Šenčurjani prvi Žirovnica, januarja — Na gorenjskem prvenstvu v odboj

k i za kadete v telovadnici osnovne šole v Žirovnici so sodelo­va l i obč insk i prvaki Kran j a , Radovljice in Jesenic. Zmaga l i so odbojkarji Š e n č u r j a , k i so z 2:0 premagali Ži rovnico , z is t im rezultatom pa so odpravi l i tudi igralce Bleda . V zmago­va ln i ek ip i lahko pohval imo vse, š e posebej pa M a r k u n a in Gorjanca.

M . J . Hokej na ledu

Kompas Olimpija ugnala Partizan Jesenice, 19. januarja — V dvanajstem kolu prve zvezne

hokejske lige je bi la glavna tekma v Ljubl jani . Pomer i l a sta se K o m p a s O l i m p i j a in beograjski Par t izan. Hokej i s t i K o m ­pas Ol impi je so bi l i boljši in so z a s l u ž e n o zmagali . N a Jeseni­cah sta se s reča l i d o m a č i moš tv i . J e s e n i č a n i so bi l i vel iko boljši od Kran j ske gore Goren jke . S to zmago zaostajajo Je­s e n i č a n i za Par t izanom samo za dve točki . V drugi zvezni l igi je k ran j sk i Tr ig lav gostoval v Cel ju . T u ga je p r e m o č n o pre­magala domaČa C i n k a r n a .

Izidi — K r a n j s k a gora Goren jka : Jesenice 3:14 (1)3, 1:4, 1:7), K o m p a s O l imp i j a : Par t izan 3:2 (0:0, 2:1, 1:1), C i n k a r na : T r ig l av 6:0 (1:0, 3:0, 2:0).

Pari prihodnjega kola: v sredo na Jesenicah — Jeseni­ce : Kompas Olimpija, Kranjska gora Gorenjka gostuje v Be­ogradu pri Crveni zvezdi. ry h.

Skakalna šola v Kranju in Cerkljah Kranj, 20. januarja — Danes se bo začela šola smučar sk ih sko­kov za začetnike, ki jo organizira smuča r sko skakalni klub Iskru Delta Triglav iz Kranja . Sola bo od 15. do 17. ure na 12-metrski skakalnici na Gorenji Savi in v Cerkljah (zbor pred OS Cerklje). Organizator prosi vse učence in s t a r še 1. in 2. razredov osnovnih šol kranjske občine, kjer je klub izvedel testiranje, da se zaneslji­vo udeleže brezplačne šole skokov. Šola bo v času počitnic vsak dan razen nedelje. Od 1. februarja dalje bodo u č r e ure št ir ikrat na teden o čemer bodo učenci obveščeni na vadbenih urah.

J . J .

D v a t i s o č p e t s t o t e k a č e v P o p o t e h K o k r š k e g a o d r e d a v D u p l j a h

Volja močnejša od nevšečnosti Duplje, 18. januarja — Prirediteljem dupljanskih smučar­

skih tekov — organizacijskemu in častnemu komiteju (vodila sta jih Ivan Torkar in Martin Košir), krajanom Dupelj, okoli­ških vasi ter sosednjih krajevnih skupnosti, vojakom in vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi 12. množičnih te­kov Po poteh Kokrškega odreda, je treba izreči priznanje. V iz­jemno težavnih razmerah, ko se vse do petka ni vedelo, ali teki bodo ali ne, so uredili parkirišče za osemsto avtomobilov, do­bro potlačili več kot meter debelo snežno odejo v štartnem in ciljnem prostoru ter na trasi, kjer so potekale proge, pripravili v novozapadlem, mehkem snegu razmeram primerne smučine, ki so jih med prireditvijo še popravljali, se dobro založili s ča­jem, juho in drugimi okrepčili in navsezadnje poskrbeli tudi za malenkosti, ki jih na marsikateri drugi prireditvi pogreša­mo . . . Vse se ni dalo narediti s stroji; domačini in okoličani, prek štiristo jih je delalo zadnji dan pred prireditvijo, so morali

poprijeti tudi za lopate. Vse službe in komisije so dobro opravi­le svoje delo in ponovno dokazale, da Dupljancem ne meter novega snega ne pičla, le nekaj centimetrov debela snežna ode­ja ne predstavlja ovire, pred katero bi pokleknili.

Če so bili prizadevni organizatorji še v soboto zvečer v skr­beh, kako bo zaradi zasneženih in težko prevoznih cest z ude­ležbo, se je v nedeljskem dopoldnevu na njihove obraze prikra­del veder nasmeh in dobra volja. Kako tudi ne! Bliže je bil urin kazalec pol deseti uri, ko naj bi se prvi pognali v dupljanske smučine (start so potem za deset minut preložili), večja je bila gneča v štartnem prostoru. Ko je uradni napovedovalec objavil, da na 12. smučarskem teku v Dupljah sodeluje več kot 2500 te­kačev od blizu in daleč, mlajših in starejših, že starih znancev Dupelj in novih obrazov, je bilo zadovoljstvo popolno. Priredi­tev je uspela v vseh pogledih. Volja prirediteljev in tekmoval­cev je bila močnejša od zimskih nevšečnosti.

C. Zaplotnik

Nosilka partizanske spomenice Minka Peraič iz Tržiča izroča kolaj­ne najboljšim trem v pionirskem teku. — Na sliki: Melita Malnar z Logatca, Brigita Hafner iz Kranja in Meta Naglic s Kokrice. — Fo-to: F. Perdan

Prireditelji so skuhali in razdelili tisoč litrov čaja.

Stotnije vztrajnih in vzdržljivih i-Sr J i:

• Aleš Mohorič iz Kranja, zmagovalec pionirskega teka na 7 kilometrov: »Sem član smučarskega t ekaškega kluba Triglav. Du--pijansko prireditev sem izkoristil za trening pred nastopom na tekmi za Alpski pokal v Z R N in pred državnim prvenstvom na Žablja-ku, kjer r ačunam na uvrstitev med prvo dese­terico. Proga je bila dobro pripravljena.«

• Sonja Zupan iz Radovljice, zaposlena v Suknu Zapuže: »Sin Mitja je tekel na 15 ki ' lometrov, mož Peter na 30, jaz na 15. Čeprav je bil sneg mehak, so mi smuči dobro tekle-Prireditelji so svoje delo dobro opravili. To­krat sem petič na dupljanskem teku. S prija' teljem vedno staviva; kdor ne gre, izgubi. To je še dodatna spodbuda.«

• Tatjana Globevnik iz Smokuča pri Ži­rovnici, dijakinja prvega letnika iskrške šole, je tretjič sodelovala na dupljanskem teku. Te­kla je na 7 kilometrov, prav tako njen brat, oče se je odločil za 30-kilometrsko progo, ma­mi pa si je prireditev le ogledala. »Novi sneg je naredil svoje; letos je bilo težje na 7 kot la­ni na 19 kilometrov, mogoče tudi zaradi tega, ker je bilo doslej malo možnosti za vadbo,« je dejala Tatjana.

• Janko Pristavec s Polja v Bohinju je zmagal med s tarejš imi borci. »Dupljanci so se spet izkazali in odlično pripravili smučine ter vse drugo. Čudim se, kaj vse zmore tako majhna vas. Iz Bohinja smo se borčevskega teka udeležili trije, poleg mene še Mi lan Pivk in Ivan Cerkovnik; škoda pa je, da zaradi zdravstvenih razlogov nista mogla priti tudi Franc Vojvoda in Joža Žvan.«

• Meta Jošt i . Spodnjih Dupelj, najhi t re jša na 30 kilometrov: »Proga je bila dobro pripravljena za tek v klasični ali prosti tehni­ki , okrepčevalnic je bilo dovolj. To je bil pravi maraton — težak, naporen. Za počitek ni bilo ne časa ne možnosti.«

• Franc Smit z Bleda, predsednik komi' sije za rekreacijo borcev pri skupnosti borcev 7. S N O U B France Prešeren : »V borčevskem

H teku je bila letos udeležba sk romnejša kot p prejšnja leta. Tekma na Pokljuki je odpadla.

doslej tudi ni bilo pravih možnosti za vadbo. H | zato nekateri niso upali tvegati. V Cerkljah

nas bo gotovo že več.«

• Adolf Križnar iz Žirov, zaposlen v Al-pini: »Iz Žirov smo se pripeljali z dvema kom-bijema, vsega skupaj nas je osemnajst. Pri prevozih na teke se vedno organiziramo, ker je tako ceneje. lietos sem sodeloval v trim-skom teku na 15 kilometrov. Na startu sem se Sicer odločil za najtežjo, 30-kilometrsko pre-skušnjo, vendar se mi je med tekom na palici odtrgala vez za roko.«

• Martin Čufar iz Mojstrane: član gor­ske reševalne službe: »Tek na smučeh mi je le dober kondicijski trening za plezanje in re­ševanje v gorah. V potok zvečer sem se vrnil s Komne, kjer smo iskali mlada ljubljanska smučar ja , danes sem se v Dupljah odločil za tek na 30 kilometrov. Proga je bila dobro pri­pravljena, vendar težavna. Ves čas je bilo tre­ba garati.«

Avsenikov humorist Franc Ko­šir je tekel na 15 kilometrov. »Ni lahko peljati s sabo več kot 90 kilogramov in ne tako malo let,« je na cilju potožil Frane in po­tem pohvalil dupljanske prire­ditelje. »Ijihko so drugim za vzor. Nič niso štedili /. nafto.«

R E Z U L T A T I

12. s m u č a r s k e g a t e k a P o p o t e h K o k r š k e g a o d r e d a :

• pionirski tek (7 km) pionirji 1. Ales MohoriC, 2. Aleš Krzen, :Č Boštjan Ormtk; pionirke: 1. Brigi ta Hafner, 2. Melita Maher, 3. Meta Naglic;

• JIA, TO (7 km): 1. Hudi Kol,m der, 2. Darko Osovnikar, Muko Tet a/.

• bard (7 km) mlajši: 1 Ivan • losi. '.!. Milan Pivk, 3. Ivan Cerkov­nik; starejši. 1. Janko Pristavec, 2. Stane Bobek, 3. Kram Smit;

• (rimski tek (7 km) moški: 1. Marko Sitar, 2. Grega Štefe, 3. La­do Gabor; ženske: 1 Polona Pesjak, 2. Aloeta Kršinar, .'i. Irena Kršinar;

• trimski tek (15 km) moški 1 Borut Nltnar, 2. Uroš Velepec, 3. Mi­tja Kolnian, ženske: 1. Prša Kavčič, 2. Barbara Hočevar, 3. Marija Naglic;

• smučarski tek (HO km) beti ske: 1. Meta JoSt 2.29,07, 2. Spala Ahačič, '.i. Marinka .Janša; moški do 30 let: 1. C.ričar 1.44,05, 2. Zupan, 3. S. Stanonik; 30 dO 49 let: 1. .1. Sta nonlk, 2. Oblak, :i. Rogelj; nad 4a let; 1. Hahar, 2. Hrovut, 3, Oregorič; ka terorizirani tekmovalci: 1. Taiman 137,44, i Klemenčič, 3. I-ebar.

Prireditelji so /a udeležence 12. tekov Po poteh Kokrškega odredu skuhali 1000litrov inju, bitim 300 litrov juhe in LUK) klo­bas ter priskrbeli 2900 spomin­skih /muk in 5000 (modrih) te­kaških čepic.

Kmečki glas vsako leto poile-Ijuje pri/.nnnje najhitrejšemu kmetu. Letos je to pri/nanje do­bil Klemen Dolenc i/ Vrbenj pri Hadovljici, bodttči gospodar na največji gorenjski kmetiji.

"I Peter Gradišar, podpredsednik organizacijskega komiteja:

L e r e d k i s o o s t a l i

d o m a »Proge za 12. dupl junski tek

smo začeli pr ipravl jat i že v torek, vendar je nenehno s n e ž e n j e sproti izn ičevalo n a š trud. Še l e ko so v Du­plje prišli k r v a v š k i ž ičničar j i s svo­j i m na jnove j š im in na jveč j im teptal-( cm, smo se k o n č n o oddahni l i . Potla­čili so c i l jn i in š t a r t n i prostor in tudi traso za s m u č i n e .

Hi m , problem so bi la p a r k i r i š č a . V vsej občini in na Gorenjskem je bi

! lo dovolj dela na z a s n e ž e n i h cestah, istno podjetje Kran j in Gradbinec kljub

temu potrudi la in nam uredi la zadosti p a r k i r š č — š e celo Več, kot smo se nadejali . Ve l iko je bilo t u b a postoriti tudi na roke, pr i tem pa so glavno breme nosi l i d o m a č i n i , voja­ki in krajani sosednjih krajevnih skupnost i .

Zadovoljen sem z ude ležbo . Za tek se je prijavilo 2(110 t e k a č e v in t ekač ic , okrog 2500 j i h je tudi teklo. To je glede na izjemne razmere več , kot smo lahko pr ičakoval i .«

vendar

5?EK, 20. JANUARJA 1987 O B V E S T I L A , O G L A S I .9. STRAH <aHBBSWffiiHIGLAS

modna o»"

®

t !

1 mirnim i* % ::::::: >

• m i

M l I V M M ^ I M i l y w u %»

t e h o s t a l i h

j a l n a h

K r a n j

z n i ž a n e c e n e

d o 4 0 %

s a u a U r a r u industrija gumijevih, usnjenih in k e m i č n i h izdelkov, n . o. sol. o.

zaposli takoj a l i po dogovoru

DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA z dvema letoma delovnih izkušenj — za programiranje preventivnega v z d r ž e v a n j a za področ je energetike

DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE m.

s petimi leti delovnih izkušenj in strokovnim izpitom — za vodenje D E elektro t ekoče v z d r ž e v a n j e Kand ida tu , k i bo i zbran za to delo, bomo omogoči l i r e š i t e v stanovanjskega v p r a š a n j a do konca leta 1987.

STROJNEGA INŽENIRJA s petimi leti delovnih izkušenj in strokovnim izpitom — za vodenje oddelka strojnega v z d r ž e v a n j a h idravl ike in pnevmatike

STROJNE TEHNIKE — za delo v operat ivi i n pr ipravi v z d r ž e v a n j a tozda avtopnevmatike

STROJNE KLJUČAVNIČARJE IN AVTOMEHANIKE — za t ekoče v z d r ž e v a n j e strojev ( tr i izmensko delo)

DELAVKE s končano ali nedokončano osnovno šolo — za č i ščen je prostorov samskega doma in proizvodnih prostorov (samo dopoldansko delo)

Drug i pogoji: — pr imerne p s i h o l o š k e lastnosti i n zdravstvene sposobnosti — za vsa objavljena dela je do ločeno t r i m e s e č n o poskusno delo

Pisne prijave z dokaz i l i o k o n č a n i izobrazbi pošl j i te v 8 dneh na naslov: S A V A Kranj ,»ka­drovski sektor, oddelek za kadrovanje K r a n j , Škof je loška c. 6. L a h k o nas tudi pok l i če te po tel., št . 25-461-377 al i pa se oglasite osebno pri nas V S A K P O N E ­D E L J E K ob 8. u r i .

KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA

objavlja prosta dela in na­loge: 1. VODJA

AVTOMEHANIČNE DELAVNICE

2. AVTOELEKTRIČARJA Delovno razmerje bo sklenje­no za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: pod L : s rednješolska izobra­

zba avtomehanske stroke, vsaj 2 leti de­lovnih izkušenj

pod 2.: poklicna šola za av-toelektr ičarja

Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom doseda­njih zaposlitev sprejema se­kretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka 8 dni po objavi oglasa.

^Gorenjka HTDO GORENJKA Jesenice TOZD Gostinstvo Jesenice

objavlja na podlagi delavskega sveta J A V N O LICITACIJO za prodajo VOZILA IMV — kombi, letnik 1976

Izklicna cena je 300.000 din. Prometni čTavek in s t roške prepisa plača kupec. Pravico do dražbe ima oseba, k i položi 20 % varščine. Javna l i ­citacija bo v petek, 23. januarja 1987, s pr ičetkom ob 9. uri v sedežu T O Z D Gostinstvo, Titova 53.

Ogled vozila je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Pro­daja bo po načelu »ogledano — prodano«.

Cestno podjetje Kranj

^bo r za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo oesl

j J t l vl ju prosta dela in naloge:

V z d r ž e v a n j e s t r o j n i h n a p r a v v KAMNOLOMU j, ^ A M N A G O R I C A - 1 delavec

°°ji: strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, Btarejil 2 od 18 let, ti mu "..•(•no poskusno delo. ' V z D R Z E V A N J E C E S T E

za enoto Škofja Poku — 1 delavec v v z« enoto K i an.i — 1 delavec

8°ji: pr iučen delavec — cestar z internim izpitom oz. stro­kovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj , s tarejši od

^ 18 let, t r imesečno poskusno delo. d 0 | o v i j e n a dela in naloge bodo delavci združili delo za ne-

^ a s s P ° m M n delovnim časom, kidati nuj pošljejo pisne prijave z doka/.di o izpolnjevanju

k^a e V v 8 dneh po objavi na naslov: Z C P Cestno podjetje Ij-r^' Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v

e h po sprejemu sklepa.

K O V I N S K A 642*0 Bled. S.lltk. ,411

B L E D p. o.

objavlja prosta dela in naloge:

1. GOSPODARJA (vzdrževanje okolja, kurjenje, čiščenje) 2. V E C K I J U C A V N I C A R J E V 3. V E C D E L A V C E V z možnostjo priučitve ključavničarja

Pogoji: pod 1: končana ali nedokončana osnovna šola pod 2.: poklic :a šola kovinske stroke, najmanj eno leto delov­

nih izkušenj , pod 3.: končuna osnovna šola

Za razpisane delovne naloge nudimo stimulativne osebne do­hodke.

Pisne prijave I dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od objave na naslov K O V I N S K A B L E D , Seliška c. 4/b Bled

SVET VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE SKOFJA LOKA p. o. razpisuje v skladu s 175. členom statuta in na podlagi sklepa razpisne komisije z dne 29. 12. 1986 prosta dela in naloge VODJE ENOTE ROŽLE za štiriletno mandatno dobo Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog morajo izpol­njevati poleg splošnih,z zakonom o združenem delu določenih pogojev še naslednje pogoje: — da je vzgojitelj, medicinska sestra pediat r ične smeri, peda­

gog, socialni delavec, psiholog, specialni pedagog ali uči­telj

— ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem stro­kovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok

— ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične re­volucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezova­nja združenega dela in do družbenih interesov nasploh, ter do interesov družbene samozašči te in vseljudske obrambe ter do bratskih narodov

— ima organizacijske in strokovne sposobnosti, k i jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog W O

Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlje­jo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Škofja Loka, Podlub-nik l d , 64220 ŠKOFJA L O K A . O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.

( M S S S ^ ^ G L A S 10. STRAN O B V E S T I L A , O G L A S I TOREK, 20. JANUARJA 1

D E L A V S K A U N I V E R Z A Š K O F J A L O K A

VPISUJE V NASLEDNJE TEČAJE 1. tečaj STROJEPISJA 2. tečaj za SKLADIŠČNIKE 3. tečaj za VOZNIKE VILIČARJEV 4. tečaj HIGIENSKEGA MINIMUMA 5. tečaj IZ VARSTVA PRI DELU ZA OBRTNIKE

V s i tečaji se bodo začeli prvi teden februarja 1987 ali ko bo polna skupina. Prijave in informacije pri Delavski univerzi Škofja Loka, Pod-lubnik l / a ali po telefonu 61-865 vsak dan od 7. do 15. ure.

Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. Kranj, Savska loka 2

Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne do­hodke delovne organizacije razpisujemo dela in naloge za naslednja delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi

t DIREKTORJA ZA KOMERCIALNO PODROČJE 2. DIREKTORJA ZA FINANČNO PODROČJE

Kandidat i morajo ob izpolnjevanju pogojev, določenih z zako­nom in d ružben im dogovorom o uresničevanju kadrovske po­litike v občini Kranj , imeti izpolnjene še naslednje posebne pogoje: pod L : — končano višješolsko ali visokošolsko izobraževa­

nje ekonomske, komercialne ali t ehn i ške smeri, pod 2.: — končano višješolsko ali visokošolsko izobraževa­

nje ekonomske smeri, skupna pogoja 5 let delovnih izkušenj na ustreznih

področjih dela, — znanje tujega jezika.

Mandatna doba za obe razpisani deli je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljejo v 8 dneh po objavi s pri­poročenim pismom na naslov: Iskra — Industrija za elektri­čna orodja Kran j , Splošno-kadrdvsko področje, Savska loka 2, 64000 Kranj , z oznako »za razpis«. O izbir i bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbi­ranju ponudb.

n . s o l . o . , I j u b l j a n a

TOZD DRUŽBENI STANDARD n. sol. o. Ljubljana, Dvoržakova 3 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge v poči tn iškem domu na Bledu

KV KUHAR — 1 delavec Pogoji: kuhar z osemmesečn imi delovnimi izkušnjami ali

brez izkušenj Delavec, k i bo sklenil delovno razmerje, bo lahko po enem le­tu dela v domovini napoten na delo v tujino, v Alžirijo, Jorda­nijo, Libi jo ali Irak. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečn im poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi SCT Kadrovsko splošni sektor, 61001 Ljublja­na, Vošnjakova 8.

m i r a stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica, šercerjeva 22, telpfon (064) 75 036

Začasni kolegijski organ, k i po sklepu SOb Radovljica nado­mešča delavski svet, razpisuje IPO - DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE

Za to delo je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih iz­polnjuje še naslednje posebne pogoje: — da ima najmanj V. ah VI. stopnjo strokovne izobrazbe eko­

nomske, organizacijske ali lesne smeri — da ima s V . stopnjo 5 let, s VI . stopnjo pa 4 leta delovnih iz­

kušenj v poklicu — da ima pasivno znanje n e m š k e g a ali ang leškega jezika — da ob kandidiranju predloži zamisel o realizaciji razvojne­

ga programa delovne organizacije — da ima pozitivni odnos do samoupravljanja

Individualni poslovodni organ bo imenovan za 4 leta z mož­nostjo ponovnega imenovanja. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo na naslov: M I R A Radovljica, Šercer jeva 22, s pripisom vloga na razpis, najkas­neje 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje 30 dni po preteku razpisnega roka.

sozd

moaa

Kranj

40°/( 0 SEZONSKO ZNIŽANJE od 19. do 31. januarja

• v p r o d a j a l n a h E L I T A v K r a n j u

SOZD G L G Bled, Kranjska c. 13, RADOVLJICA

Sporočamo vam, da od 1. januarja 1987 poslujemo v novih po­slovnih prostorih v Radovljici. Naš naslov je: SOZD Združeno gozdno in lesno gospodarstvo »GLG« Bled, 'Kranjska cesta 13, 64240 R A D O V L J I C A , telefon 064/75-988.

Razpisna komisija za delavce s posebnimi pooblastili in ka­drovska komisija DO INŠTITUT ZORAN RANT p. o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 66 objavljata naslednja prosta dela in naloge: 1. VODENJE KOMERCIALE

— delavec s posebnimi pooblastili — ni reelekcija

Pogoji: t ehn i ška ali ekonomska VII. stopnja izobrazbe smer

— 5 let delovnih izkušenj — poznavanje raziskovalne politike — organizacijske in komunikativne sposobnosti — aktivno znanje enega svetovnega jezika (anglešči­

na, nemščina) 2. VODENJE EKSPERIMENTALNO-PILOTNE

PROIZVODNJE — delavec s posebnimi pooblastili — ni reelekcija

Pogoji: — VII. stopnja izobrazbe — diplomirani inženir stroj­ništva, smer tehnologija

— 5 let delovnih izkušenj — poznavanje proizvodne tehnologije — organizacijske sposobnosti — sposobnost za delo z ljudmi

3. VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE — delavec s posebnimi pooblastili — ni reelekcija

Pogoji: — VII. stopnja izobrazbe — ekonomska fakulteta — 5 let delovnih izkušenj — poznavanje f inančnega poslovanja in računovod­ske funkcije — organizacijske in komunikativne sposobnosti

4. UREJANJE PRAVNEGA IN SAMOUPRAVNEGA PODROČJA TER VODENJE KADROVSKE POLITIKE

Pogoji: — visoka strokovna izobrazba pravne smeri — 2 leti delovnih izkušenj na pravno-samoupravnem

področju Kandidati pod točkami L , 2. in 3. bodo imenovani za mandat­no dobo, za 4 leta, s polnim delovnim časom, kandidat pod toč­ko 4. pa bo združeval delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po tej objavi na naslov: DO INŠTITUT ZO R A N R A N T p. o., 64220 Škofja Loka, Kidričeva 66. Sklep o izbiri kandidata bomo izrekli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri .

Gorenjska oblačila KRANJ

Po sklepu komisije za delovna razmerja T O Z D Konfekcija Kranj razpisujemo prosta dela in naloge

VRATAR - TELEFONIST Pogoji: končana osnovna šola, tečaj za telefonista in trimese­

čno poskusno delo Prosta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, delo je triizmensko. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš­ljejo v 8 dneh Splošnemu sektorju Gorenjskih oblačil Kranj , Cesta J L A 24/a, Kranj . Prijavljene kandidate bomo vabili na razgovor. O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri .

termo pofl Tet ampul So vodenj 64225 Sovodenj

K o m i s i j a za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge

1. ELEKTRIČAR (2 delavca) Pogoj: K V e l e k t r i č a r , do 3 leta delovnih i zkušen j

Kand ida t i naj pošl je jo pisne pri jave Z dokaz i l i o i /polnje vanju pogojev v 15 dneh po objavi na gornji naslov.

9 1 G o r e n j k a ABC POMURKA HTDO Gorenjka, n. sol. o. Jesenice TOZD Gostinstvo Jesenice Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela naloge:

POSLOVODJA - RECEPTORJA obrata Doma pod Golico Pogoji: višja ali srednja šolska izobrazba ustrezne smeri, 31*

ta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, d* lovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poj' n im delovnim časom, poskusno delo tri mesece, mož­nost bivanja v hotelski sobi.

VEČ KUHARJEV IN NATAKARJEV Pogoji: gostinska šola ustrezne smeri, delovno razmerje bo­

mo sklenil i za nedoločen čas s polnim delovnim č> som, dvomesečno poskusno delo.

NOČNEGA RECEPTORJA - KONTROLORJA Pogoji: k o n č a n a srednja šola (V. stopnja zahtevnosti), 1 leto

delovnih izkušenj , dvomesečno poskusno delo, delo: vno razmerje bomo sklenili za nedo ločen^as s polnil*1

delovnim časom.

Pisne prijave naj kandidati v 8 dneh pošljejo na naslov: H T D O Gorenjka Jesenice, Preše rnova 16, 64270, kadrovska služba.

vezenine Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o., TOZp Konfekcija Bled in DS Skupne službe objavljata naslednj* prosta dela in naloge:

DS SKUPNE SLUŽBE 1. PLANER - ANALITIK Pogoji: diplomirani ekonomist, 1 leto delovnih izkušenj, trt*

mesečno poskusno delo

TOZD KONFEKCIJA BLED 1. ČISTILKA Pogoji: končana osnovna šola, t r imesečno poskusno delo

Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo pisrtf prošnje z dokazil i o izobrazbi na naslov: Vezenine Bled, ka­drovsko splošni, sektor, Bled, Kajuhova 1.

J

BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ razpisuje v skladu z 81. členom statuta T O Z D Oplemenitilnic 8

in 22. členom pravilnika o delovnih razmerjih T O Z D Oplem6" nitilnica ter v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju k*' drovske politike v občini Tržič dela in naloge individualne^ 8

poslovodnega organa

VODENJE TOZD OPLEMENITILNICA

Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev morajo kane dati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja šola tekstilne, kemijske, organizacijS^"

proizvodne ali ekonomske smeri — poznavanje tehnologije in organizacije — organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja — visoka izobrazba — S leta delovnih izkušenj — višja •

brazba — 5 let delovnih izkušenj Razpisana dela in naloge opravlja individualni poslovodni ° r

gan T O Z D Oplemenitilnica in se razpisujejo vsaka 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanji zap0-

slitvi naj kandidati pošljejo v zapiti ovojnici v 8 dneh od d*1^ va objave na naslov: BOMBAŽNA P R E D I L N I C A IN TKAL*" 1 ' C A TRŽIČ - kadrovski oddelek - Cesta J L A 14 — z oznak0

»za razpisno komisijo T O Z D Oplemeniti lnica«. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po roku vložitev prijav.

ZAVOD MATEVŽA LANGUSA K A M N A GORICA

Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje dela in naloge

D V E H S P E C I A L N I H P E D A G O G O V

v oddelkih PB v osnovni šoli Matevža Ungusa

v Radovljici:

— enega za do ločen č a s s po ln im delovnim časom* 30. juni ja 1987 — enega za do ločen č a s s poln im delovnim č a s o m # v Ć* n a d o m e š č a n j a bolezni

Pogoj za sprejem: specialni pedagog-ortopedagog.

Kand ida t i naj pošl je jo pisne prijave v 8 dneh po objavi gornji naslov.

0 izbi r i bomo kandidate obvestil i v 15 dneh.

TOREK, 20. JANUARJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. .STRAN (MHMMEIIGLAS

^ A U O G L A S I 2 7 9 6 0

j e r t a I 1 A Ife

j p a t a f l . r t t o i l Prodam nov STOLP akai z zvočnik i .

S!3*ar, Brač ičeva 9, Tržič 551 Prodam KOMPONENTE KASETO-

sharp RT, 115, OJAČEVALEC '•5/BA SB M 37, 2 x 65 W , ZVOČNIKE P'°neer 1 1 0 W , novo, dek lar i rano. Ga-SHTUelefon 28-820, popo ldne 552

Barvni TV goren je , v okvar i , po »odni ceni p r o d a m . Mar i ja Vučko ,

W a nde l j čeva pot 11, te le fon 26-707 553

, P r o d a m barvno TELEVIZIJO znamke ° schiba, vel ikost 32 c m , z vso ust re-"° dokumentac i jo , za 30 S M . Og led

^ k dan od 18 do 20. ure. Naslov v 3l ! jsngm odde lku 554

Q | ^ 9 o d n o p r o d a m stereo AVTORA-" u s KASETOFONOM znamke b lau-™nktporto 24. Kadunc, te le fon 41-027

563

r a z n o p r o d a m Prodam 400 kg poc inkane PLOČEVI­

NE, 15 % ceneje . Te le fon 23-950 524

Z imske GUME p rodam za A M I , SPAČEK in P I A N O . Telefon 51 -912 561

Prodam REZERVNE dele za FIAT 127, novejš i t ip. Telefon 064 83-143

ž i v a l i k u p i m

Prodam več mesna t ih PRAŠIČEV, težkih 100 do 120 kg. Oman , Zminec 12, Šk. Loka 4T [

Prodam KOKOŠI za zakol. O m a n , Zminec 12, Šk. Loka 472

Prodam TELICE, stare 8 tednov, za nadal jn jo re jo, in PRAŠIČA, težkega 150 kg za zakol . Stanonik , V incar je 26, Šk. Loka 543

Prodam TELE s imenta lca. Tenet iše 1, Golnik 544

D I A N O , karambol i rano ali po t rebno poprav i la , kup im. Te le fon 77-319 po-po ldan 555

Kup im MOTOR za R-4. Zasavska 17, te l . : 25 804.

i l a n . o p r e m a Prodam nov KUPPERSBUSCH,

ceneje. Te le fon 27-037 1 0 %

547

v o z i l a Za K O M B I vozi lo bed fo rd ppcen i

p r o d a m 2 z imski G U M I s p la t išč i , v ze­lo d o b r e m stan ju , in več rezervnih de-lov. Te le fon (064) 25-852 495

Prodam Z 101, letnik 77. Zdravko Vo lč ina , Kamna gor ica 90. Te le fon 79-772 560

Prodam nov kombin i ran ŠTEDILNIK (2 pl in, 2 e lektr ika) . Te le fon 40-590 548

Prodam zelo dobro oh ran jeno DNE­V N O S O B O . Ninič, Hrast je 22, Kranj, te le fon 28-564, po 15. uri 559

s t a n o v a n j a Mlad fan t išče s tanovanje v Kranju.

N u d i m občasno pomoč . Ši f ra : Nu jno 557

z a v a r o v a l n a s k u p n o s t t r i g l a v

Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje

Zimske pasti na cestah in primerno zavarovanje vozila Poznate Evropsko poročilo o prometni nezgodi? — Spolzka cesta in megla nista krivi za škodo. Pred njo pa vas lahko obvaruje primerno zavarovanje vozila.

Pozimi, zlasti ob novozapad-fem snegu, se posebno vozniki k&j radi jezimo na cestarje in komunalne službe, češ da j i h Je sneg presenetil. Prenekateri voznik pa bi lahko tudi samo­kritično ugotovil, da je k zmedi *n težavam na cesti ob novoza-Padlem snegu deloma pripo­mogel tudi sam. Avtomobil, ki °i primerno opremljen (zim­ske gume oziroma verige!), naj °i v t akšn ih primerih ostal v garaži ali na parkirnem pro­storu.

Včasih pa se zgodi, da je vo-2Ho primerno opremljeno raz­meram na cesti, a za trenutek Popustita previdnost in pripra­vljenost na številne zimske ce­stne pasti. Takrat je nesreča Neizogibna. Pa ne velja to sa-mo za voznike; tudi pešci bi koral i upoštevat i , da v t akšn ih Razmerah vozniki ne morejo hitro ustaviti vozila.

Ce se v slabih razmerah od­pravite na pot, potem naj velja Pravilo, da mora biti vozilo pri­merno opremljeno. Lahko se tudi zgodi, da ste šli na pot v dokaj normalnih cestnih raz­merah, pa se je potem vreme Nenadoma poslabšalo. Verige 2ato pozimi sodijo v prt l jažnik Vozila, ne pa na polico v garaži . ^ obvezni opremi pa spada — Pozimi še toliko bolj — Evrop­sko poročilo o prometni nezgo­di- To je poseben obrazec, ki je er>ak za voznike v vseh evrop­skih državah . Lahko ga dobite v Vseh poslovnih mestih Zava-r°Valno skupnosti Triglav.

Ob nesreči naj bi t akšno po­joči lo izpolnila oba voznika, kotijo se tisti, ki menijo, da iz­

polnitev t akšnega poročila po­meni tudi dokončno priznanje krivde. Izpolnitev poročila po­meni le opis nezgodnega do­godka, zaradi katerega bo po­tem škoda hitreje rešljiva. Predvsem pa bi t akšno poroči­lo morali izpolniti ob manjš ih škodah. Ob večjih škodah ali pri telesnih poškodbah je seve­da treba poklicati milico.

Pomembno je tudi, da po­škodovano vozilo pripeljete na ogled in ocenitev škode. Zava­rovalna skupnost Triglav, Go­renjska območna skupnost Kranj ima organizirano oce­njevanje škod v Kranju in na Jesenicah vsak dan v tednu ra­zen ob sobotah in nedeljah; ob ponedeljkih pa še v Radovljici in ob sredah v Škofji Loki . Pri tem pa tudi upoštevajte, da so cenilci škod pozimi pogosto precej obremenjeni, posebno še ob nenadnih spremembah vremena. Če torej vozila tedaj ne morete pripeljati na poslo­vno mesto Zavarovalne skup­nosti Triglav, Gorenjske obmo­čne skupnosti Kranj , potem le v skrajnem pritneru pokličite cenilce na kraj nesreče .

Pozimi se kaj rado zgodi, da različnih manjš ih škod zaradi poledice, snega in megle ni moč uveljaviti. Škoda lahko nastane že zaradi m u j n n e ^ a zanašan ja . V takšn ih primerih se na (tretjega) povzročitelja ni moč sklicevati. Cesta ali me­gla pač ne moreta biti krivi za škodo. Vendar pa tudi v takš­nih primerih lahko uveljavlja­te povrnitev škode. Kako? Pod pogojem namreč , da imate v<> žilo kasko zavarovano. Uredi­

tev t akšnega kasko zavarova­nja pa vam bodo rade volje ra­zložili v vsakem poslovnem mestu Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti Kranj .

In ko vam že toliko svetuje­mo, dodajmo nazadnje še tale nasvet oziroma pojasnilo: lju­dje smo pač ljudje, in zgodi se, da voznik ob nesreči nerad iz­roči kupon o zavarovanju vozi­la. Prepr ičan je namreč , da bo s tem izgubil benitikacijo pri naslednjem zavarovanju. Ven­dar to ni pravilo. Izročitev ku­pona n a m r e č še ne pomeni pri­znanja krivde. Precej pa lahko olajša nadaljnji postopek, ker je dokaz, da je vozilo res zava­rovano. V kasne jšem postopku pa se lahko izkaže, da voznik, ki je izročil kupon, ni bil kriv. V t a k š n e m primeru seveda za­varovalnica vozniku kupon vr­ne.

Zdaj, pozimi, je zelo primer no, da pred odhodom na pot razmislite tudi o zavarovanju vašega vozila. Sicer pa vam Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, želi srečno vožnjo.

k

Zdomec vzame v na jem večje sta­novanje ali hišo na relaci j i L jub l jana— Bled. Š i f ra : Samsk i 424

Mlada t r ič lanska družina na jame garson jero ali enosobno s tanovanje v Kranju ali oko l ic i . Š i f ra : Za pet let 531

a

M A R I J A P R I M C Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča.

HOTEL BOR -GRAD HRIB PREDDVOR - GRAJSKA GOSTILNA odprta vska dan razen nedelje in četrtka od 18. do 23. ure, za skupine po dogovoru

- STEREO KLUB odprt vsak petek in soboto od 21. do 2. ure - VSAKO SOBOTO PLES od 20. do 24. ure Igra ansambel MAGDALENA Rezervacije sprejemamo po tel. 45-080.

Se priporočamo!

ČE STE NAROČNIK, BERETE

GORENJSKI GLAS ZA 60 ODSTOTKOV

CENEJE! TOREJ, NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS!

z a p o s l i t v e Zapos l im of fset t iskarja, lahko pr i ­

učen. OD po dogovo ru . Delo samo do­po ldne, sobo te proste . Franc Jagod ic . Te le fon (064) 49 158 347

Takoj zapos l im kval i f ic i rano ŠIVI -LJO. Traven, Svete l jeva 20, Šenčur

350 Odl ičen zaslužek za akviz i tersko

p roda jo n u d i m o m l a d i m , komun ika t i v ­n im o s e b a m z las tn im p revozom. Pri­s top i te k novi skupin i iz L jubl jane, ki nudi na jbo l jše pogo je . Ponudbe s krat­k im ž iv l jen jep isom na š i f ro: Enkratni pogo j i 534

Zapos l im f r izersko pomočn i co . Fri­zerski salon Josep ina , L inhar tov t rg 20, Radovl j ica 545

Takoj zapos l im kval i f ic i ranega NA­T A K A R J A ali natakar ico. Nedel je in prazniki p ros to Krčma pri M I H O L U , Mes tn i t rg 26, Škof ja Loka. Te le fon 60 059 546

GOSTILNA Kunstel j Radovl j ica za posl i : KV kuharja ali kuhar ico — KV natakarja ali natakar ico in — NK de lavko. Oglas i te se osebno ali po tele fonu 75 178 558

O I I A I O I N S T R U I R A M nemšč ino in ma tema­

t iko. Te le fon 39-561 - 556

O t t V I l l l l * Popravi lo t e rmoakumu lac i j sk ih peči .

Kodnč , te le fon 40-684 447 Spoš tovane gos te gost i lne PRI BIZ

J A K U obveščamo , da je gost i lna odpr ta vsak dan od 10 do 22 ure, zaprta pa ob sredah in če t r tk ih SE PRIPO R O Č A M O ! 537

i z g u b l j e n o Izgubi la sem zapestno uro od Kopa

liške ul ice do Kapuc inskega m o s t u v ško f j i Loki Sporoč i te po te le fonu 60 268 , 549

Izgubi la se je lovska ter ierka (Alka) čoko ladno rjave barve na pod roč ju Češnj ica, Jamn ik , v soboto , 10 |anuar \c 1987 Ima te tov i rano itevilko t:.2 148 Prosim, j . j v t e po t<>i<>t< , ; <1Rfi 550

emona hoteli šmartinska 130. 61001 ljubljana. Jugoslavija TOZD HOTELI RIVIERA - PORTOROŽ

EMONA HOTELI - JUGOSLAVIJA HOTEL SLOVENIJA - PORTOROŽ

VAS ZEBE? PRIDITE, PRI NAS VAM BO TOPLEJE!!! Ugodne cene v udobnem hotelu, bazen z ogrevano morsko vodo, podvodna masaža, dobra hrana ter prijetna zabava in še veliko več, vas čaka v Hotelu Slovenija - Portorož, kraju s tradicijo gostoljubja in blago klimo.

CENE POLPENZIONA ŽE OD 5220 DINARJEV DALJE. Posebni popusti za otroke do 10. leta starosti in tretjo odraslo osebo v triposteljni sobi.

I N F O R M A C I J E IN REZERVACIJE PO T E L E F O N U (066) 73-051 AL I NA N A S L O V H O T E L SLOVENIJA , O B A L A 33, 66230 P O R T O R O Ž .

PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!!!

ZAHVALA

Ob izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica

V I K T O R J A Š T U P N I K A R J A st.

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izre­kli sožalja. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma ostarelih v Stari Lok i za nego, Zvezi borcev St. Loka-Podlubnik, tov. Po­točniku za poslovilni govor, predstavnikom Gorenjskega odre­da, G D Žabnica ter pevcem in č. duhovščini za lepo opravljen

pogrebni obred.

VSI NJEGOVI

Šk. Loka, Žabnica, Godešič, Ljubljana, 12. januarja 1987

M n o g o prezgodaj me je zapus t i l moj n a j d r a ž j i m o ž , b ra t i n svak

M A R J A N P O L A K upokojenec

P o k o p a l i smo ga v d r u ž i n s k e m k rogu 14. j a n u a r j a le ta 1987.

Žalujoča ž e n a Marta in Stane z d r u ž i n o

NOVICE \K DOGODKI Za nekatere sta bili drugačni

Sobota in nedelja na snegu Kranj, 19. januarja — Potem, ko so se cestarji in komunalci domala ves minuli te­den, predvsem pa od srede naprej, podnevi in ponoči ukvarjali s snegom, tudi mi­nuli sobota in nedelja za številne nista bili nič drugačni. Ko so očistili glavne pro­metnice in večja naselja, so prišle na vrsto stranske ceste in odmaknjeni kraji. Pa ne le za dežurne in zaposlene v službah, tudi za številne posameznike, hišne svete, člane civilne zaščite. Marsikje sta bili za dobršen del prebivalcev naselij minula so­bota in nedelja delavna dneva na snegu.

T a k o kot minu lo nedeljo po­poldne na K o k r i c i p r i K r a n j u , k o se je 22 č l a n o m civi lne za­šč i te p r i d r u ž i l o še prek 60 k ra­janov, da so do noči očist i l i p l o č n i k e i n p o m e m b n e j š e pro­store v kra ju , je bilo še mar­sikje na Gorenjskem. D a j i h ne b i preseneti la nenadna od-juga a l i celo dež , so se pone­kod podal i na strehe.

V Pokra j in skem centru za o b v e š č a n j e v K r a n j u n a m je v soboto dopoldne d e ž u r n i M a r ­ko Je re t ina povedal, da so pre­b iva lc i Viševce na Š e n t u r s k i gor i še vedno odrezani . Ob 15. u r i se je potem Žel jko Jol ič i z K O G P s strojem podal prot i Zalogu, kjer ga je č a k a l pred­sednik sveta krajevne skupno­st i . Cestar j i so ta čas šir i l i a l i pa odpira l i Ljubel j , Belo, B a -še l j , D r a ž g o š e , J amn ik , Sor i -co, S o r i š k o planino, Trebijo, Sovodenj, Luč ine , Pokl juko , Boh in j , R a t e č e . . .

K o m u n a l c i v mest ih so od­važa l i odrinjen i n n a k o p i č e n sneg. Zaposleni v loka l ih a l i v de lovnih organizaci jah so že

Z najnovejšim strojem, ki ga je Cestno podjetje dobi Stane Prosen v soboto ob 14. uri delal v Cerkljah.

Sarajeva, je

Dežurni v Cestnem podjetju Kranj je bil v soboto čez dan Ja­nez Novak iz Šenčurja. »V pri­pravljenosti je ves kolektiv. Zdaj pa samo na kranjskem območju dela okrog 50 ljudi in prek 20 ra­zličnih strojev; delamo po pro­gramu in ni večjih težav. Doma sem v dveh dneh odmetal okrog 500 kubičnih metrov snega in očistil tudi streho.«

Milan Bregant je bil ta čas de­žurni v KOGP Kranj: »Dopold­ne so naši čistili mesto in uredi­ti dostop na pokopališču za po­poldanske Dogrebe. Zdaj pa se bo moral Željko Jolič podati s strojem in spremljevalcem v Za ­log, od tam pa naprej na Višev-co.« Sneg je bil še vedno dokaj lahek, zato dežurni mehanik Bojan Hafner iz Stražišča ni imel posebnega dela.

poskrbel i za ko l ikor to l iko do­stopne vhode in prehode. K r a n j s k i komuna lc i so se v so­boto dopoldne š e posebej uba­dal i s p o k o p a l i š č e m . Sneg je bi lo treba odstrani t i i n pripra­v i t i vse potrebno za popoldan­ske pogrebe.

# Skratka, poleg s lužben ih in drugih strojev — marsikje pa so prišli prav tudi konji — je bila lopata minulo soboto in

Željko Jolič, ki z družino živi na Planini pri Kranju, je bil minuli teden bolj malo prost. »Že vrsto let sem pri KOGP, vendar tako visokega snega ne pomnim. To­krat so tudi marsikje v novih blokih na Planini ljudje sami prijeli za lopate. Danes sem že očistil pokopališče in delal do zdaj na Cesti 1. maja. Zdaj grem na Viševco.«

nedeljo na Gorenjskem naj­bolj rabljeno orodje. Razen za že precej utrujene cestarje in komunalce je bil minuli konec tedna še za marsikoga nujna, pa tudi zdrava »lopatarska rekreacija«.

A . Ž a l a r

Bojan Roblje k z Golniške 48 v Kranju (tel.: 27-036), ki ima av-tovleko, je imel v minulih dneh tudi precej dela. »Na ozki cesti včasih ne pomaga niti zimska oprema. Dokler je sneg mehak, je pri nemogočem srečanju še najbolj varno zaviti v sneg. Ce pa res ni'nujno, je najbolje z av­tom ostati doma.«

Zdaj so razmere na našem ob­močju dokaj normalne, je pove­dal Marjan Grčar, komandir po­staje milice v Cerkljah. »Višje, pod hribi, so ljudje tolikšnega snega že kar navajeni. Bolj me skrbi dolina, če bo prišla odjuga. Treba bo očistiti strehe.«

Stane Prosen iz šmartna pri Cerkljah je že 15 let pri Cestnem podjetju: »Ta teden sem bolj malo doma. Delamo toliko časa, dokler zmoremo. Seveda je tre­ba gledati tudi na zakon. Zdaj me čaka še širjenje na Brniku, potem pa širjenje na Sentursko goro do polnoči ali pa še dlje.«

Glavno odlagališče snega za ka­mione v Kranju je v teh dneh zamrznjen kanjon pri mostu čez Kokro.

Železniške postaje na Gorenj­skem že vrsto let čisti Vili Ul-čnik iz Tržiča. V soboto dopol­dne je v Kranju na njegovem stroju pomagal Jure Komar i/. Podljubelja. »V treh dneh smo postaje in progo že skoraj očisti­li. Pod ljube I j pa je očistil kmet Janez Knific«

Na Gorenjskem so se v petek začele počitnice

Komur bo dolgčas, naj to pripiše- sebi za u l Kranj, 16. januarja — Na

Gorenjskem so se v ponede­ljek, za večino šolarjev pa za­radi snega in prometnega »in­farkta« že v petek, začele dvo­tedenske zimske počitnice. Snega je dovolj in tudi mladin­ske organizacije, d ruš tva pri­jateljev mladine, špor tna , kul­turna in planinska druš tva ter druge organizacije so pripravi­le zanimiv in bogat program počitniških prireditev. Niko­mur ne bi smelo biti dolgčas. Ce pa že komu bo, naj to pripi­še — sebi za uho.

bom, pletla, šivala, pekla, po­magala pospravljati in kuhati. Naredila bom tisto malo nalo­ge, kolikor smo jo dobili za po­čitnice, drsala bom in obisko­vala prijateljice . . .«

• Damjan Misotič iz Pod­korena, dijak drugega letnika metalurške šole: »Kaj bom de­lal . med počitnicami? Ne, v zvezke in knjige ne namera­vam pogledati, šole in učenja je bilo že doslej dovolj. Sem član smuča r skega kluba Rate; če in bom prosta tedna izkori­stil za vadbo teka na smučeh, veliko pa bom tudi ,smučal v Podkorenu.«

• Milan Meglic s Slapa, učenec šestega razreda OS Kokrškega odreda Križe: »Za pet dni bom šel na počitnice k prijatelju v Dolino. Smuča la se bova pri Pinč, kjer imajo svojo vlečnico, delala bova bunkerje v snegu ali se kako drugače za­bavala. Druge dni počitnic bom hodil smuča t na Zelenico, nekajkrat pa bom šel tudi v kino.«

• Petra Omejc iz Kranja« dijakinja drugega letnika srednješolskega centra PTT v Ljubljani: »Čeprav bodo lju­bljanske šole šele ta teden končale pouk, sva se s prijate­ljico že dogovorili, kako bova preživeli počitnice. E n teden bova hodili drsat v Kranj ali v Bobovek, obiskali pa bova tudi prijateljice v Kranju in Lju­bljani. Verjetno bom morala paziti tudi na mlajšega brata, pospravljati po hiši in kuhati kosilo. Drugi teden bom s star­ši na smučanju na Krvavcu.«

• Klavdija Kržišnik iz Zgornjih Dupelj, učenka sed­mega razreda OŠ Franceta Prešerna v Kranju: »Brala

• Luka Teran iz Žiganje vasi, učenec petega razreda OŠ Kokrškega odreda Križe: »Ati bo prvi teden počitnic imel dopust in bo v bližini hiše postavil vlečnico, tako da se bomo lahko smučali . Drugi te­den bom preživel na vasi, med prijatelji. Ob večerih bom gle­dal televizijo, se igral z raču­nalnikom, malo bom pokukal tudi v knjige in zvezke.«

• Tomaž Soklič s Slapa, učenec šestega razreda OS Kokrškega odreda v Križah: »Za denar, k i mi ga je dal ati. ker sem pomagal pri priprav­ljanju drv, in z izkupičkom od prodaje rabljene smučarske opreme sem kupil letno smu­čarsko karto za Zelenico. Veči­no počitnic bom zato preživel na smučeh, gledal bom tudi te­levizijo, nekajkrat bom šel V kino in prebrati bom »moral knjigo Orl i zlete zgodaj. Ker bosta ati in mami delala, bom moral včasih pripraviti tudi

C. Zaplotnik Foto: F. Perdan

kosilo.«

Na Gorenjskem ni skrbi zaradi zdravil

Večmesečne zaloge zdravil Kranj — Na Gorenjskem v lekarnah ne občutijo občasnega ni­hanja pri dobavi zdravil, saj imajo Gorenjske lekarne štiri- do p e t m e s e č n e zaloge. Redka manjkajoča zdravila si lekarne po­sredujejo med seboj.

Čeprav je že nekaj januarjev zapored slišati o slabši preskrbi z zdravili, pa se pomanjkanja na lekarnišk ih policah ni treba ba­ti , vsaj na Gorenjskem ne. Po­tem, ko je bila mimo res dokaj skrb zbujajoča kriza z zdravili v letu 1982, ki se je poznala tudi v sicer tradicionalno dobro založe­nih gorenjskih lekarnah, so se v gorenjskem zdravstvu odločili za pomembno akcijo. Dve loti se je n a m r e č ob zdravstvenih sto­ritvah del denarja zbiral v sklad za zaloge zdravil. S tem se je da­lo v dokaj kratkem času narediti zaloge zdravil, k i zadostujejo za štiri do pet mesecev. S tako zalo­go se ne morejo v Sloveniji po­hvaliti v nobeni zdravstveni re­giji-

»Zato nas tudi s labša preskr­ba zdravil v začetku leta ne pri­zadene,« je povedala magistra Breda Kosirnikova. Vzroki , da januarja govorimo o pomanjka­nju tega ali onega zdravila, se

začno pri farmacevtskih tovar­nah, nadaljujejo pa tudi pri vele-drogerijah, vsi pa se trudijo, da bi ob koncu leta imeli na zalogi kar najmanj zdravil na (obdav­čeni) zalogi. Na Gorenjskem so se lekarne že p#ed časom zava­rovale pred takšn imi nihanji, to­rej bolniki tega niti ne občutijo.

»Zgodi se seveda, da kakšnega zdravila nekaj dni ni moč dobiti, vendar je skoraj za večino zdra­vi l lahko najti nadomestno zdra­vilo,« pravi magistra Kosirniko­va.« To velja predvsem za neka­tera uvožena zdravila, kot je, na primer, razprši lo za vdihavanje (becotide), k i se uporablja pri astmi; so pa drugi na voljo. Ne­kaj časa tudi ni bilo uvoženega insulina v količinah, ki smo j ih sicer vajeni, vsem lekarnam pa je pri tem pomagala lekarna K l i ­ničnega centra.«

Tudi sanitetnega materiala je dovolj. V Gorenjskih lekarnah imajo celo vrečke, anus preterje,

uvožene z Danske, ki j ih pri flfl ni bilo poldrugo leto. Ker j ^ drugod po Sloveniji ni —- raze" nekaj iz s labše domače proif vodnje — j ih deloma odstopaj0

tudi drugim lekarnam. Motnje v preskrbi zdravil

ob tako velikih zalogah, s kater1' mi se lahko pohvalijo GorenjsK* lekarne, bolj »notranja zadev^ proizvajalcev zdravil, uvoznik° v

in veledrogerij. Verjetno bo P 0 ' dobno kot januarja, med leto!" še kdaj, verjetno pa brez

poso­dic za neposredno oskrbo boln1

kov z zdravili . Vsaj tam, kjef

imajo neka jmesečne zawM zdravil. Mimogrede: antigripi°J in kapsul proti kašlju imajo Gorenjski lekarni t akšne koljS ne, da bi prenesli ne le povpr* sevanja, k a k r š n a so bila v pr a^ kar minuli epidemiji, temveč & nekaj spomladanskih.

L. M-

Sneg izpraznil čakalnice Ves prejšnji teden so bile čakalnice v kranjskem zdrav­

stvenem domu napol prazne. K zdravniku so se potrudili ver­jetno le najbližji bolniki in tisti, ki so bili zares bolni, je pove­dal direktor dr. Aleš Paternoster.

Ne ravno prijetne noči v gostem sneženju pa so imeli tudi vozniki reševalnih vozil. Vožnje so trajale seveda veliko dlje, vse pa so bile nujne. Najbolj zoprno je bilo voznikom, ki niso mogli oddati bolnika k njegovim znancem v blok na Planini, ker se niso mogli prebiti do tja. Ponoči komunala med bloki ne pluži, stanovalci pa spe. Bolnika so potem peljali domov v Besnico — do koder je šlo; naprej pa so ga domači peljali kar s sankami.

»Pokazalo se je, da reševalna s lužba za tako vreme nima primernega vozila,« je povedala medicinska sestra Olga Grilo-va, k i je bila dežu rna v urgentni ambulanti zdravstvenega do­ma v noči s srede na četr tek. Dvorišče pred garažami za reše­valne avtomobile je sproti zasipaval sneg, tako da avtomobil ni mogel odpeljati. »Klicali smo komunalo, da je splužila dvo­rišče, saj je bil klic nujen; nekoga je namreč prizadel infarkt. Šele po dvajsetih minutah je lahko rešilec z zdravnikom odpe­ljal k bolniku. Terensko vozilo bi bilo v takih primerih verjet •10 bolj uporabno kot pa rešilec, a kaj ko j ih imajo le gasilci in milica, zdravstvo na ne.« . _.

L . M .

Ponekod jih je tudi zeblo - *Jj nuli teden, ko je pritiskal fl,r\, in je sneg padal kot za stavo, J 0

je ponekod tudi zeblo. Ko sn>° ogrevanju spraševali odgovor. ogrevanju spraševali odgovor in zadolžene na Gorenjsk*5^

- ifJ1 smo na primer zvedeli v Loki. da je v kurilnici na , > a r l | zanski cesti 40 do 43 prejT^ kotel in bo predvidoma Ctfjfl (torek) Že popravljen. V rtf** vljiški občini imajo ponekod Bledu in v Cankarjevem , u , s tjit-v Radovljici težave zaradi S'J)^' ga premoga oziroma b«'1 I tov . . . Več bomo pisali v p*'*"