1

POMLADNA ČRNA GORA 2011 23.4. – 2.5.2011

Naslov fotografije: »Boli jih ku…c« Kaj drugega jim niti ne preostane, balkanskim plemenom. Ponosnim, visokoraslim, z odlično kulinariko, izjemnim smislom za humor in enem najbolj sočnih jezikov na svetu (sicer nisem poliglot, ampak te!ko, da kdo tako sočno kolne kot Balkanci). Kako bi si mi Slovenci s svojimi 355 kosmatimi medvedi olaj"ali du"o, če ne bi bilo pi…ke materine? Resnica naslovne fotografije pa je v resnični bedi, ki prevladuje tam doli in trenutna slaba gospodarska kondicija celega sveta samo "e povečuje to bedo. #e sama narava zahteva velike muke za pre!ivetje (lep, a izjemno robat je brdovit Balkan), ko vse skupaj popopra "e trda in ponosna buča busanca, preostane tistim "e dol !ivečim (vsi ostali so gasterbajterji) samo to, da jih boli kurac. Sicer lahko samo znorijo. Vseeno je treba začeti s statistiko: 10 dni, 2100 km, vse koordinate so pobrane z Google Zemlja. 2x spanje v kampu, 7x divjak, vsakič mirno kot doma, brez zadnje čase modernega nočnega odklepanja kabine (Piancavallo in Corvara to zimo). Zgleda, da je pomagalo, ker sem na vrata kabine nalimal alarm nalepke. Tokratne majske počitnice so zgrupirale vse mo!ne praznike: Veliko noč, dan OF in delavski praznik. Tako uspe"no, da je za 10-dnevno raj!o zadostovalo samo 3 dni dopusta. Ampak ta"čo smo izneverili !e za zadnji Bo!ič, tako da smo morali vsaj !egen

2

pričakati skupaj. Punci sta farbali jajčkote pri babi na Trsteniku, ta čas sva s Sandro pripravljala stvari v Lescah. Kaj gre tradicionalno lahko narobe pred odhodom, če ne voda? In je "lo tudi sedaj (po predhodno 3x crknjeni pipi tik pred odhodom, eni ali drugi). Pumpa za vodo je vrtela, pretoka ni bilo. Takoj sem posumil na okvarjen in pozabljen protipovratni ventil, serijsko integriran v črpalki, ki sem ga nadomestil z novim zaradi poprdevanja tanka. Seveda je fiksno zalit s črpalko in "e predno sem ga zares zagrabil, mi je !e ostal v roki. In potem sem probal pumpo in kun"tno gledal v luknjo ter dobil konkretni curek v uč. Dela fajn, mamico ji… samo "lauha ni več kam natakniti !. In gas v Lajb v Caravan, ki me je re"il z novo pumpo, čist ta pravo. #egen sva ujela z na"o, ampak za mi"jo dlako… No, potem smo zares "tartali. Balkanijada se je začela takoj v Ivančni gorici in je trajala do Bosiljevega, kjer smo napadli AC. Ceste tam vmes raje ne komentiram, je pa echtes jugoslovanska… Proti Dalmaciji je potem "lo nem"ko, hitro in gladko. Vleklo mi je do OMV pumpe za Zadrom, med dvema kiblama so nas Hrvatarji pustili pri miru, zjutraj pa sem pumparjem v zahvalo polo!il "e kabel in Gotovina-fanom v gotovini plačal nadomestek doma pozabljene zobne "četke. Prestavili smo se na najlep"i mo!ni AC parkplac (N43,482176; E15,545859), do Gospe od puta nad reko Krko, s pogledom na Skradin. Tukaj smo imeli pravi velikonočni zajtrk s pirhi, hrenom in "unko. Bila je vendar Velika noč! In med zajtrkom sem ugotovil, da se AC konča za hribom, tik pred mejnim prehodom z BiH in da je od tam samo ene 20km do Mat bo!je v Međugorju. In sem takoj poklical drugo posadko, s katero smo bili dogovorjeni v Pločah za skupni napad na Mostar. So se strinjali, da se "e vedno deklariramo za kristjane in smo definirali miting point v Međugorju.

Bosanska nafta je malce cenej"a kot hrva"ka (1,2 ojro vs. 1,28 ojro), pa "e pumpar je mel zunaj fin "lauh z vodo, tko da smo v Međugorje uleteli z nafilanimi ajmarji (N43,112565; E17,403150). Tam pri sveti Mici nič novega, v cerkvi internacionalizem in svetovljanstvo, povsod okoli oportunistični Balkanci, ki se jim je literaly prikazala Marija in si re!ejo debel kos kruha s hoteli, gostilnami in taksiji. Ujeli smo zadnji part angle"ke ma"e, glede na Veliko noč nobene gu!ve (smo bili pozni ob 13.00?), pa smo "e mal posedeli pred kipom Marije. Energija v tistih krajih je enormna, sicer se ne spoznam na te čarovnije, ampak ta plac ni kar neki. Naj komentirajo bolj poučeni, bi pa obisk vedno priporočal vsakemu junaku, malce dobre energije ne more nobenemu "koditi. V kafiču

3

čez cesto so nas čakali Mlinčki, in začela se je skupna vandrov"čina. Fino, dobra dru!ba je po nekaj skupnih AD turah nastala iz vsega skupaj in prav dolgčas bi bilo solirati. Po hribu smo nadaljevali v Mostar in parkirali na plačljivi parking pred starim delom (N43,201288; E17,484307). Mostar je cute, najbolj zahodna muslimanska enklava, se mi zdi. Vsega skupaj je za par minut hitre hoje, ampak vtis je toliko bolj skoncentriran; na hribu nad mestom je velik kri! (0,5 km zračne črte stran), znak Hercegovcev in verjetno so kreteni od tam sesuli kamniti biser. Okoli mosta na obeh bregovih je Istambul v malem z vso čar"ijsko kramo, kahvo in baklavo (oboje odlično) in čevapi (niso bili bohvekaj, pa burek tudi ne), na severnem delu mosta pa kraljuje klub norih skakalcev v vodo. Po moje te tipi !ivijo od tega; en nagec stoji na vrhu mosta, drugi nabira denar od turistov, ko je malha polna, tisti skoči, narod se razide in čaka se nov val firbcev. Najprej s kolegom niti nisva mislila participirati, pa je kibical "krte Slovence, da bi samo zastonj gledali. Je dobu par ojrotov, pa ni blo več placa pri ograji. In pol nas je vseh 10 (ker smo bili zadnji manjkajoči prispevek v malhi pred skokom) peljal na častno mesto v hi"ko nad začetkom mosta, od koder smo imeli enkraten razgled na skok, pa "e muzej skokarjev v Neretvo je razkazal za iste pare. Tipi obvladajo, tole ni nedol!no, reka je aprila ledeno mrzla, polna brzic in ostalih pasti, most pa grozno visok. Dol seveda ni nobenega potapljača v stand-byu in verjetno je "el !e kak"en rakom !vi!gat. Je povedal junak, da to delajo celo leto, skok pozimi pa stane 100 euro.

Vzporedno z Neretvo smo se spustili do morja in nadaljevali proti Dubrovniku. Dogovor je bil, da gremo v kamp in napasemo "alabajske na dalmatinski rivi ter odpremo kak"no buteljko pred kiblami. Pred Slanim se je !e pokazal $ipan. Edini uočeni dalmatinski kamp, katerega sem imel (razen Solituda) v mislih, je bil severno od Neretve, zato sem ubogal obcestno tablo in na pamet zapeljal (ob ene sedmih zvečer) pred Slanim desno (ime sem pozabil, bi pa ustrezalo ime »Streha od sekreta«), tukaj N42,470456; E17,513524. Ups, tole je pa ozko in strmo. Prepozno, Jo!a mi je bil za ritjo. In sva se spustila do zaselka. Morje, obala, bajta, par prastarih prkol pod oljkami in betonska plata z ene "tirimi avti na njej. Tudi če bi hotela obrniti, no way, bi bilo treba preparkirati tiste

4

avte in s pomočjo kamer zelo z andahtjo narediti ta podvig. Je pri"el gazda in zatrdil, da je ta kamp odličen za na"e preeeevelike kible, seveda je bil edini parkeđo na tisti plati. In sva parkirala, prej so odstranili avte. Pol se je izkazalo, da to ni kamp, ampak betonska plata za dve kibli na strehi sekreta. Ampak bili smo parkirani v vago, Jo!a je v bistvu spal v luftu (spi zadaj na pogradu, rit njegove Adrie pa je krepko visela čez betonski rob) in njegovo drago sem krepko ustra"il z ironičnim dvomom v statično stabilnost strehe od sekreta. Klinc, če ne se bomo pa zbudili na WC "koljki. Obala s pomolčki je bila romantična, pogled na $ipan in ostale otoke pravi morski in sončni zahod kičast. Ni pa blo tolk fajn, da bi se zakampirali za 2 dni (čeprav je blo cajta dovolj), pa rib se ni dalo dobiti.

In smo zjutraj plačali 15 ojro po AD-ju (dost za tisti nič) in "li v Dubrovnik. Bil je Veliki ponedeljek, tr!nica na Gru!u seveda zaprta, pa precej prostih park-placov na pol poti med Gru!om in Stradunom (N42,385673; E18,053760). Pe" smo "li tisti kilometrček v stari grad, v ta mediteranski cuker se je vedno vredno vrniti, Ma"i je uspelo obstati na kamnu !elja (se vidi njeno treniranje plezarije), na ju!ni rivi pa smo obsedeli ob vodi. Med čolni je plavalo milijon "parčkov in mulci so ugotovili, da bi to lahko vrgli na ogenj. Seveda so bili brez laksa, pa so "li v mesto tisto kupiti. In takrat je mimo pri"el en stari s krasno polano (SLO imena ne vem, plava riba, kvalitativno, vizuelno in po okusu primerljiva s tuno) v roki. Ej, kje se to kupi? Kolk pa vaga, kilo in pol? Pa ima vi"e od dvije, ka!e stari. To mi treba, koliko? 50 kuna na kilo. Deal, evo ti 100 kuna. In mi je dal !akel z mrho, pa "e en drobi! je bil notri. Se ji je "e kri cedila iz gobca. Kaj boste pa ju!nali, me je zaskrbelo? Sine, imam ja pun kurac rib, se je ata zare!al nazaj. In pol smo mulce nafopali, da smo mrcino ujeli in se povzpeli "e na obzidje, kupili vranac (dučani so delali) in odbrzeli direktno v Moniko v Molunat (N42,271147; E18,254169). Vse terase free, Monika open, zaliv pravljičen, njeni ta mali pa sta pasli ovce po terasah. Nataknil sem kopalke in ribe spucal v morju, da so imeli mulci fine vabe za na trnek. Polana je "la na kremenatlce, divji "parglji iz Strehe od sekreta pa za zraven v krompir. Fish piknik je bil bo!anski, večerni sprehod v Molunat pa smo zaključili na obali s kresom za mularijo. Seveda je kolegov hladilnik vseboval cel kup hrenovk (zakaj !e?), ki so jih nataknjene na kole porivali v ogenj in !rli, kot da 10 dni niso videli hrane, pa ni blo va!no ali za!gane ali surove. So uspeli uničiti vso zalogo, ene 2 kile. Mah, naj !ivi in se razvija, ta slovenska mularija.

5

Jutro nas je v poslab"anem vremenu odneslo proč od Monike, ki se je zadovoljila z borimi 10 euro po AD-ju (skromna tale $vabica). Vranca od njenega dedca nismo kupovali, mesto pa smo si "tafetno predali s foruma"em Momotom, ki je ravno tja "e zadnjič parkiral svojo Adrio (en teden kasneje sem zasledil, da je menjala lastnika). Vstop v eko zemljo ČG smo potrdili z nakupom eko vinjet (je pa res, da so od zadnjega obiska leta 2008 ogromno naredili na čistoči, tile ju!ni Slovani) in nevemzakaj!e uporabili trajekt ter se potem gu!vali po ozki ju!ni cesti ob Boki Kotorski, namesto pa bi jo obkro!ili po severni strani. Poceni parkeđo v Kotorju je bil fajn, tam bi se dalo tudi spati (N42,254062; E18,460438). Po"etkali smo se skozi Kotor in pokofetkali po uličicah za obzidjem ter na tr!nici nakupili črnogorske dobrote (njego"ki pr"ut, ovčji sir, olive, olivno olje, "ljivovico, itd). Ma okus hrana tam dol, ni kaj. Ob vrnitvi proti AD-jem je cesto popolnoma zabila neskončna kolona SLO avtodomov s CCS nalepkami. Noro, bilo jih je neskončno. Naslednjo soboto sem v lokalnem časopisu ugotovil vzrok: organiziran CCS izlet v ČG. 46 posadk. Tudi do 5km dolge kolone. Nepozabno… Sledil je vzpon po verjetno eni najlep"ih gorskih cest v Evropi, ki jo je zgradil !e kralj Nikola, torej na Lovćen. Spektakularno! Slabo vreme nam je sicer uničevalo impresiven pogled z gore na Mediteran in Boko Kotorsko, ampak vtis je bil vseeno močan. Na vrhu smo se prevrnili čez v tipično Črno goro, natančneje v Njego"e. In jo po "e o!ji in "e slab"i cesti prečno usekali na Lovćen, kjer smo pod vrhom uleteli na zgledno urejeno cesto Cetinje – Lovćen. Gor smo bili "okirani, vrh gore je bil v oblaku in vidljivost je padla na nulo, ob cesti pa so bili 2 metrski sne!ni kupi. Bilo je pozno (17.00) in bili smo zadnji obiskovalci, zato vsaj gu!ve ni bilo (sicer ne vem, kako se re"uje prometne zama"ke z AD-ji tam gor). Placa ni niti za avtomobile. Gor je bilo mal nad nulo in 461 stopnic skozi tunel do

6

mavzoleja Petra Petrovića Njego"a je bila dobrodo"la ogrevalna tura. Počasi mi je postajalo jasno, zakaj nam sledi lokalni "tengoplezalec, kajti tip v mavzoleju pobira vstopnino in razlaga su"tino vsega skupaj. Za pav"alnih 15 ojro brez potrdila se mu je pač splačalo prehoditi 922 "teng. Verjetno je mavzolej v bolj"i vidljivosti enkratno do!ivetje, meni je ostal samo vtis, da so Črnogorci pri"li do izjemno dragega spomenika svoje dr!avnosti na račun bratstva i jedinstva. Zlati mozaik na stropu in vse ostalo so sofinancirale bratske republike ex-Yu v sedemdesetih letih prej"njega stoletja. Z Vidikovca smo videli niente (sicer se baje vidi Skadarsko jezero, Jadransko morje in Durmitor, to mora biti fajn). Očitno meni vidikovci in podobne reči niso namenjene, kajti identično vreme smo imeli pred dvema letoma na poti čez Grossglockner. Ja, pa pihalo je gor na Lovćenu "epa"e in smo otročad raje dr!ali za roke. Zanimiv je bil tudi stik s črnogorskim dialektom, pojočim, s poudarkom na zadnjih zlogih besed in izjemno močnim č in ć. »U pičku mater duva« se je po prihodu iz tunela sli"alo tako sočno, da je mularija pocepala v huronskem smehu.

Dost zime. Spust v Cetinje skozi čudovit land-scape in nacionalni park. $koda, ker je bilo slabo vreme in mraz, sicer bi se tam fino zaparkirali čez noč in !e kje zbrskali kak"no pečenjaro, zjutraj pa naredili kak"no pe" turo. Next time, if… Pa smo parkirali pred francosko ambasado v Cetinju (N42,232698; E18,552322) in se z marelami sprehodili po centru ter se fino najedli in napili v eni pečenjari. Ob vrnitvi do AD-jev smo ugotovili, da smo mal od!rli plac taksistom, ki pa nas niso preganjali, so pa z veseljem počvekali z nami. Ka!i mi, jer ti to uznajmljuje" ili je tvoj. Tvoj? U jebote, koliko ovo vrijedi? V tem stilu so sledila vpra"anja po celi Črni gori, so bli mal zoprni. Ampak spali smo OK (če

7

zanemarimo celonočni promet), zjutraj sem jaz odtaval v iskanje kamper servisa (haha, v Cetinju…) in najbli!ji je bil dve serpentini nad Cetinjem v smeri Njego"ev na smeti"ču… Toliko o eko dr!avi. Ob vrnitvi je bil moj park plac zaseden, kolega je svojega mirno in brezplačno zadr!al, policaj pa mi je razlo!il, da veljajo poostrene varnostne razmere zaradi obiska če"kega predsednika. Vljudno in prijazno. Ni kaj, tolerantni so tile Črnogorci izjemno, dela" kar če". Sem se prestavil dve minuti stran na bus parkeđo, narejen za obiskovalce muzejev in dvorca (N42,230867; E18,552548), 5 ojro za 24 ur, tam bi bolj mirno spali, ker ni prometa. So imeli celo vodo, pa je celo selo tam pralo avtomobile, zato so jo ukinili !. In potem smo si v ceni ene skupne karte ogledali 5 muzejev in zvedeli vse o črnogorski dr!avnosti. Kapo dol, tile so nas prehiteli za ene 150 let! Kralj Nikola je bil ta prav, hčere je po!enil po vseh evropskih dvorih in s tem nafutral tista svoja plemena (malo jih je ali su dobro razpoređeni ☺). In ko je carska Rusija napovedala vojno Kitajski, je v znak solidarnosti isto naredila tudi Črna gora, da crkne" od smeha. 600.000 vs. 2 milijardi! In je sedaj, ko je ponovno samostojna, teoretično "e vedno v vojni s Kitajsko. Ja, pa slikati v muzejih ni dovoljeno !.

Dovolj zgodovine in premik z vmesnim točenjem vode na Petrol črpalki takoj za Cetinjami via Podgorica (N42,231494; E18,560071). In kmalu desno v Rijeko Crnojevića. Spet tipična črnogorska enosmerna cestica s prometom v obe smeri in potem zanikrno selo z na novo urejenim centrom, kamnitim mostom in odlično restavracijo ob njej. In mo!nostjo najema kanujev ali motornega čolnarja. Postrv je bila odlična, vse ostalo tudi. Po kosilu je "la druga posadka direktno v Virpazar na obisk k znancem, mi pa smo celo popoldne u!ivali v popolni ti"ini ambienta (beri nič modernega zvočnega onesna!evanja), regljanju !ab in ogla"anju močvirskih ptic na edinem mo!nem park placu ob cesti (N42,210544; E19,022578). Imeli smo prosto popoldne, biciklov ni bilo z nami, po cesti se mi ni dalo "pancirati (sama go"ča levo in desno). Sem jo ubral malce v hrib po pa"niku, pa je takoj nekaj odvijugalo izpred noge v grmovje. Mar", same kače v tej de!eli, to ni zame. In sem raj" sedel pred kiblo in buljil v močvaro ter z Nino igral enko. V celem popoldnevu sta se iz smeri Virpazarja mimo pripeljala 2 avta in "e tista skoraj zapeljala s ceste ob pogledu na belo čudo, parkirano na obali. Ni jim bilo jasno, kaj počnejo te vesoljci tukaj. Proti večeru je bil cajt za premik v Virpazar, kljub temu da "e ni bilo glasu od kolegov. Očitno so naleteli na prislovično črnogorsko gostoljubnost… kasneje se je izkazalo "e več kot to. Cestica je bila zanimiva, ni mi pa jasno, kaj se zgodi, če kaj kamionu podobnega pride nasproti. Par km rikvercanja ne uide enemu ali

8

drugemu… Po cca 15km se odpre spektakularen pogled na Skadarsko jezero in spust v Virpazar. Kolegove kible s ceste ni bilo videti in smo "li levo proti Podgorici preveriti, če babe prodajajo krape ob cesti (baje v tem času ne več, ker je lov prepovedan zaradi drstenja) in če je odprta vinska klet od Planta! (poleg hotela in restavracije Jezero v lasti Planta! 13 Jul ob Skadarskem jezeru – highly recommended, N42,161924; E19,072431), pa ni bila. In smo "li v Virpazar in seveda takoj nabasali na Zeca (Hotel in restavracija Pelikan), ki "e vedno tam igra carinika (glej potopis Balkan 2007). In lokalni mulci nas niso spustili na rivo pred Hotel 13 Jul (kjer se da sicer fino spati – N42,144661; E19,053071). Smo povedali Zecu kaj in kako in nas je takoj odpeljal direktno pred hi"o, kjer so bili kolegi. Ni bilo mo!nosti za pobeg, takoj smo fasali obisk pri tistih in tam jedli in pili in se kvalitetno pasivno prekadili (fotr in sin čikata veri!no v stanovanju), pa prespali pred hi"o in zgodbo ponovili "e zjutraj. Uf, naporno je tole crnogorsko gostoljubje.

Zjutraj smo le uspeli pritisniti tipko escape in jo skozi luknjo podurhali v Primorje. Direktno na Ado Bojano, kjer je bil kamp zaprt, foruma" Ljubo M pa je ravno odhajal s svojo dru"čino. Smo parkirali (N41,515943; E19,202808) in "li po mivki na obalo. In ugotovili čez ene 15 minut, da ni #ive. Tudi ona ni ugotovila, da ostalih ni, je v miru v zaklenjeni kibli kakala. In potem smo sezuli natikače in previdno capljali po mivki in vodi. Previdno, ja. Ni blo tri minute, pa so bili tisti trije junci od fantinov !e mokri do jajc. In v naslednjih treh minutah so !e oblečeni skakali v valove. In je bilo otro"ko cviljenje in norenje sli"ati do Ortanskih vrat. Pol je nastala te!ava, kam z mokrimi slanimi capami, polnimi mivke. Re"il nas je odklenjen WC poleg zaprte restavracije, kjer smo

9

sprali mivko in splaknili cunje. In nadaljevali smo na eni od odprtih ribjih restavracij na splavih na Bojani (N41,521572; E19,210822). Latifi je prinesel vranac, Krasniči pa plato sve!ih divjakov, ki so bili na voljo. Orada in brancin 30 ojro kg, postre!eno, romb in list 35 ojro kg. In "e ribja čorba. Bo!ansko, sve!e, poceni, odlično pripravljeno, vedno znova vredno obiska in denarja. Idilo so zmotili samo avtobusarski turisti iz Slovenije, seveda. Sicer so se kmalu umirili in porazgubili (najprej jih je 50 falilo o"tarijo in so kar čez plot skakali v sosednjo do svojih kompanjonov), ampak tale Črna gora je za maja 2011 dobesedno do!ivela invazijo slovenskih turistov. Po ribji pojedini se v bistvu tam doli niti ni dalo več kaj početi, pa smo "li v stari Ulcinj. $e prej smo v obcestnem marketu nakupili zalogo vranca za domov. In v eni "tacuni v Ulcinju odkrili reserve od Planta!, 22 ojro buteljka. Jasno jo je mojster Jo!a nabavil, da se okusi razlika. Ob priliki. V bistvu smo se obrnili proti domu, najbolj ju!na točka prvomajskega podviga je bila za nami. Bil je četrtek in potrebno je bilo zabiti čas do sobote, ko je planirano kri!arjenje po Skadarskem jezeru z na"imi črnogorskimi prijatelji iz Podgorice. Pred Petrovcem smo "li za nosom v kamp, ki naj bi bil odprt celo leto (N41,515943; E19,202808).

Kamp je imel z dilami zabito recepcijo in odmontirane ventile v sanitarijah, sicer pa je nudil free prvo vrsto na krasni pe"čeni pla!i in restavracijo v bli!ini (ki je nismo potrebovali). Nikjer nikogar, očitno je en Rus kupil ta prazen ko"ček Jadrana in čaka na gradbeno dovoljenje. Do takrat si postrezite, iskalci oaz s hi"ami na kolesih. Prvemu AD-ju v vrsti od restavracije sem, kjer je celo dobil elektriko (SLO avtodom), je vetrovni sunek odtrgal tendo, medtem ko so se lastniki sprehajali po obali. Grdo. In glede na vetrovno vreme malce začetni"ko, sunki niso bili nedol!ni, tenda pa ni bila primerno sidrana. Mi smo na mularijo pozabili (delali so Kapadokijo – glej foto), samo vmes sem jim zakuril kres, pol so sami nabirali gorivo po pla!i. In sva s kolegom pričela z izmenjavo mnenj (v stilu probaj mojo "ljivo iz Kotorja, kok je dobro spečena; je, ampak tale loza od domorodcev je "e bolj"…), nadaljevala pa s strokovno analizo produktov Planta!e 13 Jul a.d. Beri vranac, vranac pro-corde in vranac reserve. Navaden je fajn, ampak reserve ima močnej"e telo… jebemti, tale pro-corde ni nedol!en, probaj tole vinsko nevemkaj… Pol sta bolj"i polovici ugotovili, da je vse isti kurac (kva pa babe vejo, hk), otroc pa obto!ili, da sta fotra v alkoholiziranem stanju. Midva? Frdamana mularija, pa kje ma dana"nja otročad kej spo"tovanja, hk.

10

Zjutraj ni bil moj dan, jebi ga. Jutranji (beri opoldanski) sprehod po Budvi me je spravil k sebi, celo bo!anski burek v "tirih okusih (mesni, sirov, "pinačin in krompirjev) sem z velikim tekom pokonzumiral (česar se zjutraj res nisem nadejal !). Bil je čas za polaganje računov. Petek in teden dni potepanja za nami. Dru!ba dobro sinhronizirana. Posadka Mlinčkov je ugotovila, da je vrnitev v Virpazar rahlo nevarna (zaradi prej omenjenih domorodcev), kajti niso jih informirali o sobotnih planih. Meni je bilo vseeno, moji domorodci so bili planirani za soboto, 30.4. In so jo AD kom"ije stisnili proti domu z dvema vmesnima dalmatinskima kamp postankoma. Mi pa nafilali vodo na EP pumpi (N42,131149; E18,545234) in gas v brda do Vode u kr"u (N42,141062; E19,023990). Ni kaj, četrtič potrjeno, da gre za najbolj"o pleskavico na kajmaku na svetu. Mimo tega človek ne sme, je pa tunel pod hribom poskrbel za počasno hiranje nekoč izjemno obiskane o"tarije. Aja, prej smo "e parkirali ob magistrali in se pe" spustili do Svetega $tefana (ki je "e vedno odprt samo za Ruse, mamico jim…) ter po"etkali po kraljičini pla!i in se fino okopali pred $tefanom. Voda niti ni bila posebno mrzla, ko si enkrat v njej, pa sonce je bilo fajn toplo. Potem smo se spustili v Virpazar, ponovno nabasali na Zeca in ta nas je dal spat na en neuporabljan pe"čen in raven nasip (N42,145093; E19,052638), kjer smo naslednji dan tudi zapustili na"o kočo in se spravili na barko ter na kri!arjenje.

11

Profesore Igor je navlekel skupaj celo Jugo; poleg nas je povabil na Skadar "e pol !lahte in sosede in balkanski humor je produciral salve smeha do Albanije (14 otrok, 11 odraslih). #e v Budvi sem opazil avtodomarja z NS tablicami in izkazalo se je, da gre za Igorjevega bratranca iz Novega Sada, ki ima 5 sinov, psa, sedaj pa "e rabljeno kiblo iz Belgije. Mo!ak je pogumen in hkrati popolnoma zelen, tako da bi lahko debatirala 3 dni, pa ne bi zmanjkalo avtodomarskih tem. Najprej smo ene dve uri pluli do neke zanikrne in smrdljive vasice, polne kač (kjer naj bi bil največji izvir sladke vode na Balkanu), ampak z odlično lozo v konobi na rivi. Pol smo "li v smeri Albanije na en otoček, kjer ima provider kri!arjenja raj na zemlji (www.labeatis.com/krstarenje/krstarenjehome.html). Izjemno lepo in z veliko mero okusa narejen fish piknik place. In "vedski stol, ki se je "ibil pod lokalnimi dobrotami: olive, sir, zelenjava, pečeni krap, dimljeni krap, čevapi, itd. Porka stomačina, skrajni čas, da se neha tale Balkanijada, ker samo !remo. #e cel teden… Ampak je blo res dobro. Sploh dimljeni krap je stra"na specialiteta, bolj"a kot najbolj"i pr"ut. Krap iz Skadarskega jezera je sicer znana lokalna specialiteta in vsi, ki vihajo nos čez krape, bodo zaprli kljun, ko bodo probali tega. Izjemno čista voda poskrbi, da meso nima niti malo mivkastega okusa. Malce kondicije je povrnilo momačko kopanje (kljub hladnemu vremenu) nekaterih članov dru"čine (seveda na mojo pobudo), pol smo jo ravno "e pravi čas podurhali nazaj, rekli čao in "li vsak na svoj konec. Se vidimo januarja, ko pridete na smučarijo v SLO. In takrat se je dogodiv"čina v bistvu končala, z vremenom vred. Praktično takoj, ko sem stopil na gas, je pričelo močno de!evati.

12

Pralo nas je do Igala, kjer smo nabavili črnogorske dobrote za domov, pa med dveurnim čakanjem na hrva"ke mejne kretene, pa naprej do Zatona (N42,420259; E18,022982), kjer je bilo tik ob vodi romantično spati ob pesmi butanja valov ob rivo in "krebljanju de!ja na "ibedahe. Zjutraj smo lenarili med rjuhami, kupovali pelje"ke "koljke in neretvanske dobrote ob cesti ter kuhali ju!no in sladoledali "e v Trogirju, pa je dan pobegnil. In stra"na !elja po eni usrani pici nas je gnala "e v Ogulin, tako da sem zadnjo noč parkiral v Črmo"njicah, ne doma.

Prvomajski odklop je uspel do perfekcije, absolutno smo se preveč na!irali in premalo migali svoje riti. Ma ja, itak je bil tak namen, sicer bi "li kam kolesarit ali podobno, kar

13

pa "e ni bilo mogoče zaradi moje v Cervinii po"kodovane rame. Jugoslavija pa"e enkrat na 3 leta, vse kar je več je preveč. Kot rečeno v uvodu, robatost brdovitog Balkana človeka ne pusti ravnodu"nega, a vtisi, ki ostanejo po prihodu domov, so veliko manj uravnote!eni in zadovoljujoči kot po prihodu iz Provanse, Normandije ali Toskane. Prej so podobni Siciliji ali Korziki, več kot očitno robatost pokrajine vpliva tako na domorodce kot na popotnike. Naslednji maj definitivno pade za letos planirana Bretanija, čeprav je Balkan s svojo ne-oddaljenostjo in cenami vsaj za 50% prijaznej"i do denarnice. Mar" u pičku mater in mirna Bosna. In od danes dalje brez kletvic, prosim. Spisano v maju 2011. Uro" Gro"elj, Lesce