UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA UPRAVIČENOSTI INVESTICIJE V PODJETJU P. S. D.O.O.

Študentka: Simona Papič Šentiljska c.49, 2000 Maribor Številka indeksa: 81533514 Redni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Računovodstvo Mentor: dr.Lutar-Skerbinjek Andreja

Maribor, julij 2006

2

PREDGOVOR Investicijske odločitve sodijo med najpomembnejše poslovne odločitve in pomenijo vezati določena denarna sredstva za dalj časa. Potrebnih denarnih sredstev pa podjetje navadno nima v izobilju in si jih mora priskrbeti, zato morajo biti investicijske odločitve skrbno načrtovane. Investicijske odločitve so vidne v prihodnjem poslovanju podjetja in lahko podjetju prinašajo uspeh ali propad. V diplomskem delu bomo analizirali upravičenost investicije v podjetju P.S. d.o.o. Podjetje P.S. d.o.o. se ukvarja s proizvodnjo, obdelavo in pakiranjem proizvodov blagovne znamke Vileda. Je pretežni izvoznik, izvozi skoraj 70% celotne proizvodnje, predvsem v Nemčijo, Avstrijo, Hrvaško, Srbijo in Črno Goro. Z vstopom Slovenije v EU podjetje delež izvoza le še povečuje in je večje količine naročil zadovoljilo z novo tehnologijo, sledila pa je povečana potreba po skladiščnih prostorih. Družba je tako posegla po odločitvi za izgradnjo novega logističnega centra. Z uporabo različnih metod za investicijsko odločanje bomo ugotavljali, ali je investicija smiselna, in bo prispevala k dolgoročni poslovni uspešnosti podjetja. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh sklopov. Prvi obsega pojem, pomen, vrste in financiranje investicij. V drugem nadaljujemo z analizo trga in kvantitativnimi metodami ocenjevanja uspešnosti, na koncu poglavja pa še z analizo občutljivosti investicije. V zadnjem praktičnem delu uporabimo v teoretičnem delu predstavljene metode ocenjevanja upravičenosti investicije na primeru izgradnje logističnega centra. Izračuni dobljeni z uporabo metod za odločanje, bodo pokazali ali je investicija upravičena in bo dala pričakovane rezultate.

3

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................ 4

1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja ........................................ 4 1.2 Namen, cilji in trditve.................................................................................................. 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 4 1.4 Uporabljene raziskovalne metode ............................................................................... 5

2 ODLOČITVE O INVESTIRANJU................................................................................. 6 2.1 Definicija investiranja ................................................................................................. 6 2.2 Pomen investiranja ...................................................................................................... 7 2.3 Vrste investiranja........................................................................................................ 8 2.4 Financiranje investicij................................................................................................. 8

2.4.1 Notranji viri financiranja ..................................................................................... 9 2.4.2 Zunanji viri financiranja .................................................................................... 10 2.4.3 Primerjava virov financiranja ............................................................................ 12

2.5 Povzetek poglavja..................................................................................................... 14 3 UPRAVIČENOST INVESTIRANJA .......................................................................... 15

3.1 Analiza trga .............................................................................................................. 15 3.2 Ocenjevanje denarnih tokov ..................................................................................... 16 3.3 Metode ugotavljanja uspešnosti investiranja............................................................ 17

3.3.1 Statične metode.................................................................................................. 17 3.3.2 Dinamične metode............................................................................................. 18

3.4 Analiza občutljivosti................................................................................................. 21 3.5 Ugotovitve poglavja ................................................................................................. 22

4 PRAKTIČNI PRIMER ANALIZE UPRAVIČENOSTI INVESTIRANJA ............ 23 4.1 Predstavitev podjetja ................................................................................................ 23 4.2 Analiza trga .............................................................................................................. 23 4.3 Finančna analiza izgradnje novega logističnega centra............................................ 24

4.3.1 Predračunska vrednost naložbe ......................................................................... 24 4.3.2 Ocena prihodkov in odhodkov naložbe............................................................. 25

4.4 Ekonomska analiza upravičenosti investicije ........................................................... 30 4.4.1 Doba povračila................................................................................................... 30 4.4.2 Neto sedanja vrednost - NSV ............................................................................ 30 4.4.3 Notranja (interna) stopnja donosa- ISD............................................................. 31 4.4.4 Indeks donosnosti - ID....................................................................................... 32

4.5 Ugotovitve o upravičenosti investicije ..................................................................... 32 5 SKLEP ............................................................................................................................ 34 6 POVZETEK................................................................................................................... 37 7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV......................................................................... 38 8 SEZNAM PRILOG ....................................................................................................... 39

4

1 UVOD

1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja Na tržišču se pojavlja vedno več novih podjetij, ki predstavljajo konkurenco že obstoječim podjetjem. Cilj vsakega podjetja je obstanek na tržišču, razvoj, zadovoljevanje družbenih potreb družbe in doseganje ustreznih poslovnih rezultatov. Le-ti so temelj za večjo učinkovitost poslovanja, ki je osnova za izboljšanje uspešnosti delovanja. To pomeni, da je investiranje v osnovna sredstva ključnega pomena za obstoj in razvoj podjetja, odločitve pa morajo biti skrbno premišljene, saj so posledice investicijskih odločitev dolgoročne in vidne šele v prihodnosti, in če niso skrbno premišljene, je lahko tveganje zelo veliko. V diplomski nalogi bomo analizirali upravičenost investicije, tako da bomo poskušali dobiti odgovore na naslednja vprašanja: zakaj investirati, koliko investirati, kje dobiti sredstva za investiranje, kakšna bosta donos in tveganje takega projekta, ter načrt vračanja sredstev virom financiranja.

1.2 Namen, cilji in trditve Namen diplomskega dela je analiza upravičenosti investicije v osnovna sredstva s pomočjo kvantitativnih sodil za odločanje o posamičnih naložbah. Cilji diplomskega dela so:

opredeliti pojme: analiziranje, investiranje in financiranje, ter njihova uporaba v teoretičnem in praktičnem primeru;

ugotoviti upravičenost investiranja v osnovna sredstva in njihovo financiranje v podjetju P. S. d.o.o.;

predstaviti in uporabiti kvantitativna sodila za presojo posamičnih naložb; presoditi tveganje in donos takega projekta.

Trditve:

Temeljni razlog za investiranje je skladiščna prostorska stiska in politika poslovnih

partnerjev. Odločitev o dolgoročnem investiranju v stalna sredstva je potrebna za zmanjšanje

stroškov transporta in lažje organizacije logistike. Izkoristiti je smiselno odpiranje novih trgov s prilagajanjem potreb na obstoječih trgih

(Češka, Madžarska, Poljska, Nemčija, Avstrija, Hrvaška).

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Pri naši raziskavi bomo zanemarili vzporedne vplive, ki so prisotni, vendar niso predmet našega raziskovanja v tej diplomski nalogi. Predpostavljamo tudi, da je podjetje plačilno sposobno in da deluje v stabilnih pogojih poslovanja.

5

Omejitve raziskovanja vidimo predvsem v pomanjkanju praktičnih izkušenj na tem področju in v dostopnosti podatkov v domači literaturi, zato se bomo poleg domače posluževali tudi nemške in angleške literature, kot tudi internetnih virov. V praktičnem delu diplomske naloge se bomo omejevali le na izbrano podjetje.

1.4 Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi gre za poslovno raziskavo proučevanega podjetja. Raziskava bo statična in dinamična. S statično komparativno metodo bomo primerjali stanja v dveh različnih trenutkih, za ocenjevanje investicijskih projektov pa bomo uporabili dinamično metodo. Teoretični del diplomske naloge bo deskriptivne narave, metodi ki ju bomo pri tem pristopu uporabljali pa sta metoda deskripcije in metoda kompilacije. Metodo komparacije bomo uporabili pretežno v praktičnem delu naloge, tudi analitični pristop bomo uporabili v praktičnem delu diplomske naloge, ta pristop pa bo obsegal deduktiven in induktiven del.

6

2 ODLOČITVE O INVESTIRANJU Investicijske odločitve so v podjetju ene izmed najpomembnejših poslovnih odločitev in imajo lahko velike posledice v prihodnjem poslovanju podjetja. Prinesejo mu lahko uspeh, ali celo propad.

2.1 Definicija investiranja Izraz investicija izhaja iz latinske besede »investio« in pomeni kakršnokoli vlaganje finančnih sredstev (Pučko in Rozman 1992, 294). Opredelitve investicij so različne in se razlikujejo zlasti po širini pojmovanja investicije. Pod pojmom investicija razumemo vsa denarna vlaganja v prvine poslovnega procesa. Ne gre samo za investiranje v delovna sredstva, ampak tudi za investiranje v predmete dela in delovno silo. Podjetje investira, ker dolgoročno brez investiranja ne more zagotavljati tehnološke učinkovitosti, brez nje pa tudi ekonomska učinkovitost ni uresničljiva (Rebernik 1999, 361). Splošna definicija investicij pravi, da le-te predstavljajo produkcijo oz. oblikovanje novega kapitala. Kapital je lahko fizični, človeški ali intelektualni. Pri fizičnem kapitalu mislimo zgradbe, opremo, transportna sredstva, torej vse kar prispeva k nadaljnjemu procesu produkcije blaga in storitev. Človeški kapital predstavlja skupek spretnosti, ki jih posameznik pridobi skozi izobraževanje. Intelektualni kapital pa pomeni tehnologijo oz. zalogo znanja o tem kako proizvajati določeno blago ali storitev (Tregathen 1996, 260). Naložba je denarni tok, ki se prične z izdatkom, v zvezi s katerim pričakujemo vrsto kasnejših prejemkov in izdatkov. V ožjem pomenu z izrazom investicija ali naložba mislimo na obliko, v katero nalagamo denar z namenom, da bi imeli v prihodnosti od tega gospodarske koristi. V praksi je raba izraza investicija velikokrat omejena le na tiste naložbe, pri katerih so naložbeni objekt opredmetena osnovna sredstva (Korošec, 2000, 54). Investicije so izdatki, namenjeni povečanju in ohranjanju zalog kapitala. Zaloga kapitala je sestavljena iz tovarn, strojev, uradov in drugih proizvodov, ki se uporabljajo v procesu proizvodnje. Zaloga kapitala vključuje tudi stanovanjske hiše in zaloge. Senjur (2002, 167) pa investicije opredeli kot:

Investicije so izdatki, ki se dodajajo k fizični zalogi kapitala. Kapital je nakopičena zaloga materialnih sredstev, ki skozi čas prispeva k povečanemu toku dobrin in storitev. To so tako imenovane materialne naložbe.

Investicije so vsak namenski izdatek za povečanje prihodnjega dohodka. To je najsplošnejša opredelitev in omogoča, da med investicije uvrstimo tako materialne kot nematerialne naložbe, ki postajajo vse pomembnejše. Po tej opredelitvi so raziskave in razvoj lahko investicije, pa tudi del izdatkov za izobraževanje je investicija v človeški kapital.

7

Po statistični opredelitvi, pa so investicije tisti del družbenega proizvoda, ki ni potrošen. Dobimo jih tako da od družbenega proizvoda odštejemo osebno in javno porabo.

Investicije povezujejo sedanjost s prihodnostjo in imajo velik pomen tako za posamezno podjetje, kot za razvoj celotnega narodnega gospodarstva in so z ekonomskega vidika najpomembnejši razvojni dejavnik. Njihov namen je povečanje proizvodnih zmogljivosti, izgradnja novih obratov,…

2.2 Pomen investiranja Za podjetja, katerih cilj je dolgoročna rast in uspešno poslovanje (večanje tržne vrednosti enote njihovega kapitala), velja, da morajo imeti ves čas sodobne zgradbe in opremo. Vodstvo podjetja mora posvečati veliko pozornost iskanju in analiziranju predlogov za povečanje obsega in sposobnosti takih naložb. V konkurenčnem okolju tržnega gospodarstva je ob enakem obsegu in proizvodnih oz. storitvenih zmogljivostih takih naložb vse težje ohranjati uspešno poslovanje. Običajno je, da podjetje raste in vzdržuje stik s sodobnim razvojem ali pa prej ali slej propade (Mramor 1993, 319). Pomen investicij za gospodarski razvoj je večvrsten (Senjur 2002, 169):

Investicije ustvarjajo proizvodne zmogljivosti in s tem vplivajo na sposobnost za proizvodnjo.

Obseg investicij in tehnološki napredek sta tesno povezana, to pomeni da lahko dosežke tehničnega napredka popolnoma uporabi tisto gospodarstvo, ki investira.

Investicije povečujejo število delovnih mest in možnost mobilizacije delovne sile, ki bi sicer ostala neizkoriščena. Podobno velja za mobilizacijo naravnih bogastev.

Vsaka večja sprememba v investicijskem povpraševanju ima velik vpliv na obseg agregatnega povpraševanja in s tem tudi na višino proizvodnje in zaposlenosti. Investicije pomenijo oblikovanje dodatnega kapitala (strojev, zgradb,…) in s tem tudi možnosti za povečanje proizvodnje oz. gospodarske rasti. Zadnja desetletja kažejo, da razvite države največji delež investicij namenijo za nabavo nove opreme (okoli 70%), to jim zagotavlja tudi hitro rast produktivnosti dela. Nerazvite države pa morajo namenjati velik del investicij za gradnjo novih proizvodnih objektov, pa tudi za stanovanjsko infrastrukturo, vse to pa prinaša razvojne učinke le čez dalj časa (Kračun 1998, 48). V tržnem gospodarstvu sprejema odločitev o investicijah vsak podjetnik zase in na svoj račun. Osnovni motiv pri odločitvi na investiranje je pričakovani profit (Kračun 1998, 182). Investicijske odločitve se sprejemajo na ravni posameznih ekonomskih subjektov in imajo dolgoročne posledice. Z investicijami podjetje spreminja obseg proizvodnih zmogljivosti in se prilagaja tržnim razmeram. Bolj pomembne kot sedanje so pri sprejemanju investicijskih odločitev pričakovane bodoče razmere na trgu, saj se učinki investicijskih odločitev na ravni podjetja kažejo šele v prihodnjem obdobju.

8

Na podjetniške odločitve o investiranju zato v večjem obsegu vpliva pričakovano bodoče povpraševanje in ne dejansko povpraševanje v trenutku, ko se investicijske odločitve sprejemajo (Tajnikar 2001, 284).

2.3 Vrste investiranja Investicije razvrščamo v različne skupine, odvisno pač od izbranega kriterija. Rebernik (1999, 361) jih razvršča takole: 1) Glede na predmet investiranja ločimo bruto in neto investicije. Bruto investicije se

nanašajo na vlaganja v obnovo obstoječih prvin poslovnega procesa (praviloma samo osnovna sredstva) in pridobivanje novih , neto investicije pomenijo vlaganja samo v dodatne nove prvine.

2) Glede na namen investiranja ločimo investicije na gospodarske in negospodarske. 3) Glede na tehnično strukturo so investicije strukturirane po investicijskih elementih

(npr. gradbeni objekti, oprema, raziskovalni projekti…). 4) Glede na stopnjo dokončanosti lahko govorimo o aktiviranih in neaktiviranih

investicijah. Po podobnih kriterijih členi investicije tudi Pučko (1992, 297). Osnovna delitev investicij je na gospodarske in negospodarske. Gospodarske naložbe so naložbe v gospodarsko infrastrukturo, v osnovna in obratna sredstva podjetja. Negospodarske investicije pa naložbe v šolstvo, zdravstvo, komunalno infrastrukturo, ipd. Poleg tega dodaja, da so razlogi za investiranja lahko velika popravila in remonti, rekonstrukcije, posodobitve in izboljšave, razširitev obstoječih zmogljivosti in novogradnje. Členitev po predmetih investiranja in tehnični strukturi je enaka Rebernikovi razlagi. Glede na stanje pa loči investicije v pripravi, investicije v teku in zaključene investicije, ki se pretvorijo v osnovna in obratna sredstva.

2.4 Financiranje investicij Financiranje pomeni pridobivanje finančnih sredstev, investiranje pa preoblikovanje finančnih sredstev v sredstva, ki jih podjetje potrebuje za nemoteno poslovanje. Temeljna finančna načela, ki jih mora podjetje nujno upoštevati pri določanju finančnih ciljev so (Repovž in Peterlin 2000, 77-78):

načelo večanja lastnikovega bogastva, kot večanje tržne cene enote kapitala; načelo potrebne likvidnosti in plačilne sposobnosti; načelo potrebnega kapitala (kapitalska ustreznost glede na dejavnost, ki jo podjetje

opravlja); načelo finančne stabilnosti kot načelo strokovne usklajenosti med ročnostjo naložbe v

sredstva in ročnostjo razpoložljivih virov financiranja, kot primerno razmerje med sredstvi in dolgovi;

načelo primernega razmerja med kapitalom in dolgovi; načelo financiranja glede na:

9

1. tveganje upnika, da ne bo dobil plačila; 2. tveganje za nedoseganje finančnega izida; 3. načelo finančne elastičnosti glede na možnost priskrbe dodatnih virov financiranja in predčasnega odplačila dolgov; 4. načelo primernega razmerja med gibljivimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi.

Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev, je proces, ki vključuje aktivnosti ugotavljanja in priskrbo potrebnih finančnih sredstev. Priskrba finančnih sredstev je mogoča iz notranjih in zunanjih virov financiranja.

2.4.1 Notranji viri financiranja Vir notranjega financiranja podjetja je lahko ustvarjeni dobiček, ki je rezultat čistega, oziroma pozitivnega denarnega toka. Dobiček je navadno tudi najpomembnejši notranji vir financiranja. Ostali možni notranji viri financiranja podjetja so obračunana amortizacija, vkalkulirane rezervacije, presežki med prejetimi in danimi posojili in predujmi. Tudi dezinvestiranje kot posledica prodaje sredstev je mogoč finančni vir. Z nekaj besedami bomo opisali najpomembnejša notranja vira to sta nerazdeljeni dobiček in amortizacija. Nerazdeljeni dobiček Dobiček je razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, ki se pojavijo v proučevanem obdobju (Turk 1993, 182). Prihodki iz poslovanja, prihodki iz financiranja in drugi prihodki sestavljajo celotne prihodke, celotne odhodke pa sestavljajo: odhodki iz poslovanja, odhodki iz financiranja in drugi odhodki. Dobiček je torej pozitivna razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. Čisti dobiček podjetje ustvari ko se obračuna davek od obdavčljivega dobička. Čisti dobiček pa podjetje lahko razdeli med delničarje in na del, ki kot nerazdeljeni dobiček ostane v podjetju. Odločitev o tem ali izplačati čisti dobiček v obliki dividend ali zadržati celoten ali del čistega dobička v podjetju imenujemo politiko dividend. Interes managementa je da zadrži čisti dobiček, ker podjetju omogoča financiranje iz notranjih virov, lastniki in zaposleni pa zahtevajo donos na vloženi lastniški kapital, torej da se čisti dobiček razdeli. Amortizacija Amortizacija pomeni zmanjševanje vrednosti delovnih sredstev in prenašanje vrednosti na proizvode in opravljene storitve in zbiranje denarnih sredstev za nadomestitev delovnih sredstev (Turk 1993,48). Zbrana sredstva na ta način se lahko uporabijo za financiranje vlaganj v nova osnovna sredstva, za odplačilo kreditov najetih za osnovna sredstva, podjetje pa jih lahko začasno uporablja tudi za financiranje gibljivih sredstev.

10

2.4.2 Zunanji viri financiranja Nasprotje notranjemu je zunanje financiranje, pomeni pa priskrbo novega kapitala ali novih dolgov (dolgoročnih ali kratkoročnih). Ločiti moramo lastno financiranje od notranjega financiranja. Lastno financiranje zajema notranje financiranje in del zunanjega financiranja pri katerem družabniki vnašajo kapitalske vložke. Zunanji viri financiranja so tako kapitalski vložki, kredit oz. posojilo, subvencije in nekatere posebne oblike financiranja, pri tem mislimo na lizing, faktoring in forfeting. Kapitalski vložki Kapital omogoča zagon podjetja in zmanjšuje stečajno tveganje. Podjetje ga pridobi neposredno z dodatnimi vložki ter posredno z zamenjavo dolga. Najpogostejše oblike takega kapitala so: navadne delnice, prednostne delnice, nakupni boni in zamenljivi vrednostni papirji. Tako pridobljeni kapital je za podjetje zanimiv, saj ga najmanj omejuje pri poslovanju, obenem mu dviga kreditno sposobnost. Kredit Kredit je oblika financiranja podjetja z dolgoročnim dolgom, ki ga ponujajo banke, zavarovalnice, hranilnice, druga podjetja. Na odločitev o najetju tovrstnega vira financiranja vplivajo različni dejavniki kot so: vrsta podjetja, dobičkonosnost, sredstva podjetja, razpoložljivost dolgoročnih kreditov, stroški kredita. Subvencije Poznamo dve vrsti subvencioniranja: neposredno in posredno oz. direktno in indirektno subvencioniranje. Pri neposrednem subvencioniranju podjetje pridobi nova finančna sredstva, pri drugem pa podjetje posredno privarčuje sredstva tako da se mu zmanjša ali odpiše plačilo davkov, zniža obrestna mera za bančne kredite, da garancija za kredite bank, dodeli subvencija za ugodnejšo dobavo surovin,… Za to obliko financiranja je značilno da podjetju ni treba vračati pridobljenih finančnih sredstev. Finančni in poslovni najem (lizing) Gre za posebno obliko zunanjega financiranja podjetja. Ločimo dve vrsti najema: finančni in poslovni najem. Finančni najem je dolgoročna pogodba med lastnikom osnovnega sredstva in zakupnikom, ki ima rok dospelosti od koncu življenjske dobe osnovnega sredstva. Pri finančnem najemu najemojemalec ni lastnik osnovnega sredstva, ampak plačuje najemnino, s katero se pokrivajo stroški najema in zahtevan donos najemodajalca. Poslovni najem predstavlja kratkoročni najem sredstev, ki jih podjetje koristi le občasno. Najemodajalec je lastnik osnovnega sredstva in zanj nosi tudi vse stroške vzdrževanja, to pomeni, da ga ima zavedenega v svojih poslovnih knjigah in si zanj obračunava tudi amortizacijo. Na odločitev o najemu vplivajo predvsem: pogoji zakupa, stroški vzdrževanja pri zakupu, davčni učinki najema, vrednost osnovnega sredstva od koncu življenjske dobe, stroški finančnih sredstev potrebnih za nakup osnovnega sredstva,…

11

Sodilo kot odločitveno merilo je lahko razlika med sedanjo vrednostjo stroškov nakupa in sedanjo vrednostjo stroškov najema za vsako leto življenjske dobe osnovnega sredstva. Pozitivna razlika pomeni, da je za podjetje bolje najeti kot kupiti osnovno sredstvo. Faktoring Faktoring je poseben vir zunanjega financiranja, podjetja ga lahko uporabijo če prodajo ali prenesejo svoje terjatve na finančno organizacijo (faktor) ali banko, če se ta ukvarja s to obliko financiranja preden terjatve zapadejo v plačilo. Faktoring ima sledeče tri funkcije: funkcija kreditiranja, delkredere funkcija1 in funkcija opravljanja storitev za stranke. Stroški, ki jih mora plačati podjetje zaradi storitev faktorja so: plačilo obresti za čas kreditiranja terjatve, pribitek na privzeto delkredere funkcijo, pristojbina za opravljeno storitev. Forfeiting Tudi to je ena izmed možnosti pridobitve zunanjega finančnega vira. Pri tej obliki financiranja gre za odkup dolgoročnih terjatev od proizvajalca izvozne investicijske opreme s strani posebne finančne organizacije (forfeter) ali banke, če se le ta ukvarja s to obliko financiranja. Namen je pospeševanje prodaje izvoza investicijske opreme. Za kupce uvoznike take opreme je tak nakup bolj ugoden, saj so pogoji glede roka odplačevanja ugodnejši. Zaradi velikega tveganja (politično, komercialno, valutno) forfeter odkupuje samo terjatve, ki so zavarovane s plačilnimi inštrumenti (lastna menica, trasirana menica, garancija, dokumentirani akreditiv) (Filipič in Mlinarič 1999,128).

1 Faktor jamči za unovčenje terjatve, sam pa prevzame bonitetno tveganje kupca.

12

2.4.3 Primerjava virov financiranja Pri priskrbi kapitala in dolgov moramo upoštevati tudi ceno njihove priskrbe, torej jih je potreba pravilno oceniti. Prednost priskrbe kapitala je, da krepi likvidnost podjetja, ne pomeni odtoka, izjema je izplačilo dividend in zato ne zmanjšuje razpoložljivega denarnega toka podjetja. Tudi tak način financiranja podjetja ima svojo ceno, in sicer ceno oportunitetnih stroškov, ki izražajo izgubljeno priložnost sprejetja neke različice. Kapital razvrščamo na:

trajni kapital, imenujemo ga tudi osnovni ali nominirani kapital, ki ga prispevajo v poslovanje podjetja lastniki s trajnim vplačilom;

prisluženi ali nenominirani kapital, sestavljen iz nerazdeljenega dobička in rezerv.

Obe vrsti kapitala imata vsaka svojo ceno, ki ju ocenjujemo kot oportunitetne stroške, ki predstavljajo izgubljeno možnost zaslužka pri naložbi v neko drugo obliko premoženja. Obračun dobička in njegov prenos v trajni kapital ali dodatno izplačilo dividend sta običajno precej obdavčena, kar pomeni, da je tako oblikovani (trajni) kapital nedvomno najdražji vir financiranja podjetja. Ceno tega kapitala sestavljajo povprečna donosnost kapitala, povečana za tveganje naložbe (izračun z znano metodo CAPM in faktorjem β) ter obveznost za plačilo davkov iz dobička in davkov pri izplačilu dividend. Tako sestavljeno visoko ceno oz. stroške trajnega kapitala povečujejo še stroški izdajanja delnic. Vse navedeno pa terja zelo premišljeno oblikovanje velikosti in deleža trajnega kapitala v finančni strukturi. Podjetja del kapitala rajši oblikujejo kot nenominirani kapital v obliki zadržanih dobičkov in rezerv, ki zaradi neizplačila ne pomenijo dodatnih odhodkov in odtokov za davke in zaradi njihove enostavne priskrbe ne pomenijo vedno tudi stroškov izdaje vrednostnih papirjev (delnic). Tako zbran kapital ima zato nižjo ceno (nižje oportunitetne stroške), ne zmanjšuje razpoložljiv denarni tok podjetja in podjetju v primeru izgube pomeni prvi vir kritja izgube pred zmanjšanjem trajnega kapitala podjetja. Pri določanju cene kapitala morajo podjetja ločiti stroške trajnega kapitala in stroške zadržanega dobička, jih vsakega posebej izračunati na podlagi sestavin stroškov in nato izračunati povprečno ponderirano ceno kapitala. (Repovž 1998, 342). Tuje vire sestavljajo različni viri financiranja, z različnimi cenami. Cena tako pridobljenih virov sredstev je lahko različno visoka, odvisna pa predvsem od finančnega vzvoda, to je razmerja med uporabo kapitala in dolgov , možnostjo priskrbe itd. Uporaba dolgov je praviloma ne glede na vrsto dolga vedno cenejša od uporabe kapitala, že zaradi obresti kot stroška poslovanja, ki praviloma niso obdavčene kot dobiček, ki je lahko vir potrebnega kapitala.

13

Prednost dolgov pred uporabo kapitala je tudi v tem, da lahko prvega uporabimo glede na potrebe za določen čas in v določeni višini. Ob poznavanju njegove cene lahko določimo optimalno razmerje uporabe dolgov in optimalno razmerje uporabe kapitala in dolgov. Stroški priskrbe tujih virov niso samo stroški ampak tudi odtoki denarja, to pa vpliva na velikost denarnega toka podjetja. Med stroške uporabljenih tujih virov ne štejemo samo stroške obrestnih mer, temveč tudi stroške plačilnega prometa in negativne tečajne razlike, itd. Tako kot je treba spremljati ceno posamezne vrste kapitala je treba spremljati tudi dogajanje po posameznih vrstah in stroških dolgov in jih sproti upoštevati pri sprejemanju odločitev o financiranju podjetja (Repovž 1998, 343). Prednosti financiranja z lastnimi viri:

finančna in poslovna samostojnost podjetja in rezerva v sposobnosti dodatne zadolžitve, če se pokažejo investicijske priložnosti.

Slabosti financiranja z lastnimi viri:

podjetje se izmakne selektivni funkciji finančnega trga (pri naložbi mora biti donosnost večja od obrestne mere ),

prenizka cena kapitala. Prednosti financiranja s tujimi viri:

pospešitev dinamike rasti podjetja in povečanje donosnosti lastnih vloženih sredstev.

Slabosti financiranja s tujimi viri:

manjša finančna moč podjetja in manjša poslovna samostojnost (stroški finančne stiske in večja možnost bankrota).

Lastniški in dolžniški viri financiranja imajo svoje prednosti in slabosti, zato je za podjetje najbolje da izbere optimalno finančno strukturo. Ciljna finančna struktura konkretnega podjetja je torej tista finančna struktura, ki maksimira ceno enote kapitala in potrebni plačilni sposobnosti pomeni najnižje možne stroške financiranja podjetja. Praviloma izbiramo najcenejše rešitve v priskrbi in uporabi finančne strukture,vendar je smotrno, da pri končni odločitvi o optimiranju finančne strukture uporabimo tudi druge dejavnike in sodila (odvisnost od dobavitelja, posojilodajalca, varnost pri izpeljavi izbrane rešitve v priskrbi in porabi in drugo), saj se moramo zavedati, da najcenejša rešitev ni vedno tudi najugodnejša. Izbira končne, za podjetje najugodnejše rešitve, glede na pomembnost posameznih dejavnikov in uporaba pravega sodila je posebna težava. Podjetje

14

si naj glede na svojo dejavnost, svoj položaj in razmere v okolju podjetja izdela svoja sodila za oblikovanje želene finančne strukture. Pri določanju optimalne finančne strukture podjetje kombinira strukturo kapitala in dolgov, vendar ima zgornjo mejo v večanju obveznosti do dolgov, prek katere podjetje, če želi obstati ne more. Velika zadolženost vpliva na vrednost podjetja, saj je po statični metodi vrednotenja le-to vredno toliko, kolikor je vrednost sredstev zmanjšana za dolgove (Repovž in Peterlin 2000, 91).

2.5 Povzetek poglavja Ne moremo govoriti o investicijah ne da bi govorili tudi o financiranju investicij. Ko govorimo o financiranju v podjetju, moramo razlikovati med viri in lastništvom financiranja. Podjetje ima na razpolago notranje in zunanje vire financiranja. Najpogostejša notranja vira sta: nerazdeljeni dobiček in amortizacija. Zunanje vire pa podjetje lahko pridobi iz kapitalskih vložkov, kreditov, subvencij in drugih posebnih oblik zunanjega financiranja. Z vidika lastništva pa razlikujemo lastniško in dolžniško financiranje podjetja. Kapital sestavljajo vsi notranji viri financiranja in kapitalski vložki kot zunanja oblika financiranja. Ostali zunanji viri pa predstavljajo za podjetje obveznosti do dolgov. Podjetja se odločajo za optimalno finančno strukturo, tako ki torej prinese več koristi kot stroškov. Pri tovrstnih odločitvah se podjetja izpostavljajo tudi raznim tveganjem, ki jih lahko zmanjšajo tako, da proučujejo tveganja z raznimi finančnimi analizami in matematičnimi merili, kot na primer: varianca, standardni odklon, matematično upanje,…

15

3 UPRAVIČENOST INVESTIRANJA Kriteriji upravičenosti investiranja so: analiza trga, ocenjevanje denarnih tokov, statične in dinamične metode ugotavljanja uspešnosti investiranja in analiza občutljivosti.

3.1 Analiza trga Trg je eden najpomembnejših dejavnikov za odločanje o investiciji in izhodišče vsebini vsake investicije. Prodajne možnosti, ki jih z raziskavo trga ugotovimo, predstavljajo temelj določitvi vsebine in obsega proizvodnih zmogljivosti in s tem tudi osnovo za izbor ustreznih tehnično-tehnoloških rešitev. Opredelitve realnih tržnih možnosti in tehnološko proizvodnih pogojev so podlaga za realen prikaz pričakovane finančne donosnosti investicije oziroma finančnega poslovanja po investiciji in s tem tudi osnova oceni upravičenosti investicije (Lužnik-Pregel in Križaj-Bonač 1991, 39). Osnovna struktura analize trga mora vključevati:

trg prodaje z analizo in oceno povpraševanja, ponudbe; trg nabave z analizo in oceno povpraševanja, ponudbe, povzetek rezultatov analize tržišča.

Pri analizi prodajnega trga analiziramo prodajo na različnih trgih, gibanje domačih in izvoznih cen, na trgu nabave pa osnovne surovine in repromateriale, izvore nabav, pogoje, cene in morebitne težave pri nabavi. Pri tržni prognozi opredelimo, kakšne spremembe lahko podjetje pričakuje v bližnji prihodnosti v zvezi z uporabnostjo proizvoda, v zvezi s segmenti uporabe in velikostjo trga kakšen bo položaj proizvoda v prihodnosti, kateri dejavniki bodo vplivali na razvoj povpraševanja po tem proizvodu. Konkurenca je najmočnejši zunanji dejavnik, ki sili podjetje v nenehne izboljšave in je eden ključnih dejavnikov tržnih napovedi. Zmogljivosti investicije so znane in predstavljajo zgornji nivo obsega prodaje. Predvsem od potreb trga in konkurence pa je odvisna resnična izkoriščenost naložbe. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, so se za podjetja odprli novi nabavni in prodajni trgi, z njimi pa so se pojavili tudi novi še močnejši konkurenti, zato je izrednega pomena za podjetje, da o svojih konkurentih izve čim več, če jim želi konkurirati. Poglobljena tržna analiza je lahko zelo draga, še posebej za mala podjetja. Predvsem pri malih podjetjih in projektih z manjšo predračunsko vrednostjo je ta ponavadi omejena na navedbo kupcev in dobaviteljev ter konkurence na trgu.

16

3.2 Ocenjevanje denarnih tokov Najpomembnejši in tudi najtežji korak, pri odločanju o dolgoročnih naložbah je ocenjevanje prihodnjih denarnih tokov naložbe. Ocena denarnih tokov je namreč podlaga za izvedbo dobrih odločitev o dolgoročnih naložbah. Natančna ocenitev prihodnjih denarnih tokov je težka tudi zaradi veliko spremenljivk, ki vplivajo na proces ocenjevanja. Na primer: napovedovanje bodoče prodaje in prodajnih cen, stanja ekonomije, konkurence, trendov v potrošniških navadah,…(Brigham in Daves 2004, 417). Za pravilno ocenjevanje denarnih tokov moramo upoštevati naslednje (Antunovič 1999, 93):

upoštevati moramo samo inkrementalni denarni tok, definiran je kot razlika med denarnim tokom, če podjetje investira in denarnim tokom, če podjetje ne investira v projekt;

čisti denarni tok ni enak računovodskemu dobičku, pri analiziranju naložbenih projektov upoštevamo zato samo čisti denarni tok. Razlika2, nastane zaradi računovodskih pravil in drugih okoliščin;

pri ocenjevanju uspešnosti projekta moramo vselej upoštevati inflacijo, če uporabimo realne denarne tokove (brez upoštevanja inflacije) moramo za diskontiranje uporabiti realno obrestno mero, če pa uporabimo nominalne tokove, pa moramo uporabiti nominalno obrestno mero;

amortizacija ni denarni tok, vendar posredno vpliva na denarni tok preko davka na dobiček;

davek na dobiček zmanjšuje čisti denarni tok.3 Pri določitvi inkrementalnih denarnih tokov moramo upoštevati naslednje:

Spremembo obratnih sredstev4 zaradi razlik med prihodki in pritoki na eni strani in odhodki in odtoki na drugi strani.

Potopljeni stroški (sunck costs), predstavljajo stroške, ki so se že zgodili in jih zato pri računanju denarnih tokov ne upoštevamo. Primer potopljenega stroška je lahko izdelava investicijskega načrta, če je ta že plačan.

Oportunitetni stroški odražajo vrednost, ki bi jo podjetje lahko iztržilo za sredstvo, če ga ne bi porabilo za naložbo, podjetje jih mora upoštevati v celoti.

Pri določitvi inkrementalnih denarnih tokov ne smemo upoštevati tudi razporejenih stroškov (allocated costs), če se ti z novim projektom ne spremenijo.

2 Razlike se lahko pojavijo med prihodki in prejemki, na primer zaradi zakasnitve plačil, nastajajo pa tudi zaradi razlike med odhodki in izdatki. Vsi odhodki vsebujejo tudi stroške, ki ne povzročajo odhodkov, na primer amortizacijski stroški. 3 Čisti denarni tok=prihodek iz poslovanja-odhodki iz poslovanja(razen amortizacije)-naložba v osnovno sredstvo-davek iz dobička 4 Obratna sredstva sestavljajo: zaloga materiala in proizvodov in nedokončane proizvodnje, zaloga trgovskega blaga, terjatve, denar in aktivne časovne razmejitve.

17

3.3 Metode ugotavljanja uspešnosti investiranja Ko se podjetja odločajo o investicijah imajo na razpolago več možnih rešitev. Da izberejo najboljšo možno rešitev s stališča upravičenosti in sprejemljivosti naložbe si pomagajo z različnimi metodami ocenjevanja. Poznamo statične in dinamične metode, njihova uporaba pa je odvisna od pogojev v katerih se posamezne investicijske odločitve nahajajo. Potrebno je poiskati ustrezno metodo, vsaka pa ima svoje prednosti in slabosti oziroma pomanjkljivosti, kar pomeni, da ne obstaja univerzalna metoda, ki bi dala najboljšo končno rešitev v vsaki situaciji. Odločitev katero metodo bo posamezno podjetje uporabilo za presojanje uspešnosti investicije je prepuščena podjetju samemu.

3.3.1 Statične metode Za statične metode presojanja investicijskih projektov je značilno, da ne upoštevajo časovne vrednosti denarja, različne dinamike vlaganj in drugačne dinamike odnosov. Med statističnimi kriteriji in metodami se najpogosteje uporabljata (Rebernik 1999, 363):

koeficient rentabilnosti in metoda vračilnega obdobja.

Koeficient rentabilnosti Pove nam, koliko denarja nam povrne vsak vloženi tolar. (Rebernik 1999, 364). Zapišemo ga tako:

100×=IDR

R = rentabilnost ali donosnost D = donos investicije I = investicijski vložek V števcu se lahko pojavljajo različne postavke: dobiček ali dobiček + obresti ali dobiček + amortizacija + obresti. Ko podjetje za izvedbo investicije najame kredit je v števcu treba odšteti znesek letnega odplačila. Izračun koeficienta je zelo pregleden in preprost vendar ima kar nekaj slabosti, ki izhajajo iz njegove statičnosti. Prednosti koeficienta rentabilnosti oz. donosnosti (Lumby 1994, 47):

Prepoznavnost in poznavanje kazalca s strani managerjev. Kazalec investicijo oceni z vidika dobičkonosnosti. Kazalec predstavlja izhodišče za ocenjevanje dela managerjev s strani delničarjev.

Slabosti koeficienta rentabilnosti oz. donosnosti (Lumby 1994, 49):

Obstaja cela vrsta variant obravnavanega kazalca, kar dovoljuje odločevalcu, da izbere varianto, ki mu najbolj ustreza.

Vrednost kazalca je izražena relativno, zato primerjava kazalcev ne pokaže pravilne slike o dejanski absolutni vrednosti ene investicije v primerjavi z drugo investicijo.

Vrednost kazalca temelji na računovodskem dobičku, namesto na denarnem toku. Kazalec ne upošteva skupnih odnosov investicije in njihove časovne razporeditve.

18

Metoda vračilnega obdobja S to metodo ugotovimo dobo amortiziranja investicije, zato jo včasih imenujemo tudi metoda amortiziranja naložbe. Z dobo amortiziranja investicije mislimo na rok, v katerem investicija s svojimi donosi povrne vložena denarna sredstva. Gre torej za enostavno metodo, ki ugotavlja čas, v katerem bomo dobili povrnjena investirana sredstva. Zato jo imenujemo tudi kriterij vračilnega obdobja, je zapisal Rebernik (1999, 364).

donosiletpovpstroškinaložletihvnaložbeodplčaspovp..

... =

Prednosti kazalca so (Lumby 1994, 42):

da ta metoda omogoča hiter in enostaven izračun kazalca; da omogoča izbiro manj tveganih projektov; da ni težav pri napovedovanju tokov denarja skozi ves čas trajanja projekta; da se investitor z uporabo te metode, v določeni meri, zavezuje pred rizikom in

negotovostjo. Tveganje je tem manjše, čim krajša je doba vračanja in obratno. Slabosti kazalca so (Lumby 1994, 44):

da ne upošteva različne (časovne) dinamike donosov in vlaganj; da ne upošteva trajanja osnovnih sredstev; da po tej metodi izberemo med raznimi investicijskimi možnostmi tiste, ki investitorju

zagotavljajo največjo likvidnost; da upošteva samo denarne tokove v obdobju dobe vračanja investicije; da preprečuje možnosti uvajanja sodobne tehnologije v produkcijski proces, zlasti pri

kapitalno intenzivnih proizvodnih postopkih, kjer imajo investicije v kapitalno intenzivno proizvodnjo praviloma daljše roke vračanja;

da podcenjuje projekte, ki imajo visoke štartne stroške in precenjuje projekte, ki imajo donose na začetku življenjske dobe.

3.3.2 Dinamične metode Dinamične metode, odpravljajo slabosti statičnih metod, tako da upoštevajo različno časovno dinamiko investicijskih vlaganj in različno dinamiko donosov, ki jih investicija prinaša. Zelo redke so investicije, ki so začete in končane v zelo kratkem času, zato predpostavljamo, da investicije sestoje iz časovnega zaporedja vlaganj in donosov. Časovna dinamika vlaganj in donosov je pomembna sestavina investiranja, ker ni vseeno ali dobi podjetje donos iz investicije že v 2. letu ali šele v 6. letu po končani investiciji. Donosa sta sicer lahko nominalno enaka, nista pa enakovredna. Večjo vrednost bo imel donos ki ga bo podjetje dobilo v 2. letu, saj je časovno prej in ga lahko podjetje zato že prej uporabi za različne namene, npr. posodi drugemu podjetju in zanj prejme obresti. Pomembno je torej, da vlaganja in donose preračunamo na isti trenutek, običajno je to začetno ali sedanjo leto.

19

Najpogosteje uporabljeni dinamični kriteriji so: neto sedanja vrednost; notranja (interna) stopnja donosnosti; relativna neto sedanja vrednost.

Neto sedanja vrednost -NSV Neto sedanja vrednost je razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokom vseh odlivov naložbe. Diskontna stopnja, s katero diskontiramo vse tokove, izraža časovne preference med donosi vlaganj v različnih časovnih obdobjih. Diskontna stopnja je v določeni meri subjektivna. Njena izbira vpliva na sedanjo vrednost vlaganj in donosov. Zato je potrebna skrbna izbira višine diskontne stopnje. Običajno poslovni sistemi kot diskontno stopnjo upoštevajo kar višino bančne izposojilne mere (Pučko in Rozman 1992, 308). Neto sedanjo vrednost izračunamo po obrazcu:

( ) ( )∑∑== +

−+

=T

ii

iT

ii

i

rV

rD

NSV11 11

Kjer je: NSV= neto sedanja vrednost Di = donos v i-tem obdobju; i = 1,2…T Vi = vlaganja v i-tem obdobju; i = 1,2…T R = diskontna stopnja 1/(1 + r) = diskontni faktor Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da sedanja vrednost celotnega pozitivnega toka koristi presega sedanjo vrednost celotnega negativnega toka stroškov, oziroma da je razlika med vrednostjo proizvedenega in ohranjenega bogastva in vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna. Pomeni pa tudi, da je notranja stopnja donosnosti investicije višja od diskontne stopnje. Na odločitev ali neko investicijo uresničiti ali ne vpliva njena neto sedanja vrednost. Če je višja od nič bomo investicijo uresničili, če pa je manjša od nič, pa jo bomo zavrnili. V primeru da bo neto sedanja vrednost enaka nič bomo do odločitve nevtralni. Pri različnih naložbenih možnostih bomo izbrali tisto, ki ima najvišjo pozitivno neto sedanjo vrednost. Prednosti kazalca neto sedanje vrednosti:

upošteva časovno vrednost denarja; upošteva samo prihodnje finančne tokove in oportunitetne stroške denarja, ne pa tudi

drugih subjektivnih kriterijev; omogoča odločanje med dvema neodvisnima projektoma, ker sta neto sedanji vrednosti

med seboj primerljivi.

20

Slabosti kazalca neto sedanje vrednosti; Ne upošteva nekaterih pomembnih finančnih vidikov projekta, kot je na primer različna časovna razporejenost donosov dveh projektov. Medtem ko lahko dva projekta pokažeta enako neto sedanjo vrednost, lahko en projekt prinaša večje donose na začetku, drugi pa šele na koncu ekonomske dobe projekta. To pomanjkljivost neto sedanje vrednosti lahko odpravimo z upoštevanjem dobe vračanja vloženih sredstev. Notranja (interna) stopnja donosnosti - ISD Je tista diskontna stopnja, pri kateri neto sedanja vrednost zavzema vrednost nič, to pomeni, da je pri tej vrednosti sedanja vrednost vlaganj izenačena s sedanjo vrednostjo donosov. Tajnikar in soavtorji (2001, 303) jo imenujejo tudi interna stopnja donosnosti. Pri tej metodi ne predpostavimo diskonte stopnje, ampak jo ugotavljamo. Gre za postopek iteracije, ki ga ponavljamo tako dolgo, dokler neto sedanja vrednost ne doseže vrednosti nič (Pučko in Rozman 1992, 313). Obrazec za izračun notranje stopnje donosnosti:

( ) dspNSVNSV

NSVISD

nP

dspdsnp +−

= −

Kjer je: ISD = notranja (interna) stopnja donosnosti dsp = diskontna stopnja, pri kateri je NSV pozitivna dsn = diskontna stopnja, pri kateri je NSV negativna NSV = neto sedanja vrednost NSVp = pozitivna NSV pri uporabljeni diskontni stopnji dsp NSVn = negativna NSV pri uporabljeni diskontni stopnji dsn Interno stopnjo donosnosti lahko izračunamo tudi iz naslednjega obrazca:

( )∑= +

=n

tt

to ISD

DI

1 1

Kjer je: Dt = donos v letu t (neto denarni tok) n = število let, ko projekt daje donose t = leto, v katerem projekt daje donose ISD = interna stopnja donosa Notranjo stopnjo donosa uporabimo kot sodilo tako, da jo primerjamo s tisto diskontno stopnjo, ki predstavlja najnižjo stopnjo donosa, ki jo naložba mora prinašati, da lahko podjetje sprejme naložbo. Najnižja stopnja je določena s tržno obrestno mero (če se naložba financira s tujimi viri sredstev), ali s povprečno ponderirano ceno virov financiranja, če se naložba financira z lastnimi in s tujimi viri financiranja, ali z ugotovljenimi oportunitetnimi stroški lastnih denarnih sredstev (Filipič in Mlinarič 1999, 173).

21

Relativna neto sedanja vrednost - RNSV Izračunamo jo lahko s pomočjo razmerja med neto sedanjo vrednostjo in sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Meri pa nam neto donos na enoto investicijskih stroškov. Sedanjo vrednost investicijskih stroškov izračunamo enako kot neto sedanjo vrednost. Investicijo lahko odobrimo, če je vrednost kazalca večja od nič in zavržemo če je manjša od nič.

SVINSVRNSV =

Kjer je: RNSV = relativna neto sedanja vrednost NSV = neto sedanja vrednost SVI = sedanja vrednost investicijskih stroškov Še bolj splošna oblika tega kazalca je razmerje med sedanjo vrednostjo vseh prilivov in sedanjo vrednostjo vseh odlivov. Tajnikar et al. (2001, 303) ta kazalec imenuje indeks profitabilnosti. Indeks donosnosti - ID Indeks donosnosti nam pove pričakovano donosnost na enoto vloženega kapitala. Če ima naložba negativni indeks donosnosti jo zavrnemo. Indeks donosnosti izračunamo kot razmerje med sedanjo vrednostjo čistega denarnega toka in sedanjo vrednostjo naložbenih stroškov.

stroškovnaložbenihvrednostsedanjaČDTvrednostsedanjaID =

Najpomembnejši in najpogosteje uporabljeni kazalec izmed zgoraj naštetih je neto sedanja vrednost, predvsem zato, ker neto sedanja vrednost (Brealey in Myers 2000, 96):

upošteva časovno vrednost denarja; upošteva zgolj in samo prihodnje finančne tokove in oportunitetne stroške denarja, ne

pa tudi drugih subjektivnih kriterijev; omogoča odločanje med dvema neodvisnima projektoma, ker sta neto sedanji vrednosti

med seboj primerljivi.

3.4 Analiza občutljivosti Nobena naložba ne bo dala v času obratovanja popolnoma enake poslovne rezultate kot so bili načrtovani v investicijskem programu, zato moramo pri presojanju naložbe ugotoviti za koliko se lahko spremenijo posamezni stroški in koristi, da naložba katere upravičenost smo dokazali s pomočjo izbranih naložbenih meril ne bo postala neupravičena. Analiza občutljivosti je tehnika, ki nam pokaže spremembe v neto sedanji vrednosti projekta, ob

22

spreminjanju ene izmed spremenljivk, ob ostalih nespremenjenih pogojih. Pomeni ponavljanje izračuna rentabilnosti (interne stopnje donosnosti, neto sedanje vrednosti ali relativne sedanje vrednosti) ob spreminjanju posameznih planiranih vhodnih podatkov. Kritični parametri so tiste postavke poslovnih napovedi, katerih majhna sprememba zelo spremeni končni rezultat in s tem tudi uporabljeni kazalec upravičenosti naložbe. Največji vpliv na analizo občutljivosti naložbe imajo spremembe naslednjih vhodnih podatkov:

naložbeni stroški; čas izgradnje projekta in življenjska doba; vsi stroški poslovanja; prodajne cene in obseg prodaje.

Analizo občutljivosti je potrebno izdelati zato, ker je investicija v celotni ekonomski dobi podvržena različnim vplivom in spremembam. Priporočena je izdelava najverjetnejše, optimistične in pesimistične zasnove čistega denarnega toka, ki ga dana naložba lahko ustvari v svoji ekonomski dobi.

3.5 Ugotovitve poglavja V tretjem poglavju diplomske naloge predstavimo kriterije na podlagi katerih bomo v praktičnem delu te naloge presojali upravičenost investicije. Kriteriji, ki si zaporedno sledijo so: analiza trga, analiza denarnih tokov, statične ter dinamične metode ugotavljanja uspešnosti investicije in kot zadnja še analiza občutljivosti. Pri analizi trga analiziramo in ocenjujemo trg nabave in prodaje s strani povpraševanja in ponudbe. Zanima nas predvsem možna in uresničena prodaja in nabava na različnih trgih, gibanje domačih in izvoznih cen, izvori nabav, cene surovin in repromaterialov, konkurenca,… Pri analizi denarnih tokov ocenjujemo denarni tok kot naložbo v investicijo, ki se začne z izdatkom in od katerega v poznejšem obdobju pričakujemo vrsto prejemkov pa tudi izdatkov. Ko se podjetja odločajo o investicijah imajo na razpolago več možnih rešitev. Da izberejo najboljšo možno rešitev s stališča upravičenosti in sprejemljivosti naložbe si pomagajo z različnimi metodami ocenjevanja. Poznamo statične in dinamične metode, njihova uporaba pa je odvisna od pogojev v katerih se posamezne investicijske odločitve nahajajo. Potrebno je poiskati ustrezno metodo, vsaka pa ima svoje prednosti in slabosti oziroma pomanjkljivosti, kar pomeni, da ne obstaja univerzalna metoda, ki bi dala najboljšo končno rešitev v vsaki situaciji. Odločitev katero metodo bo posamezno podjetje uporabilo za presojanje uspešnosti investicije je prepuščena podjetju samemu. Z analizo občutljivosti skušamo ugotoviti, kateri so kritični parametri načrtovane naložbe. Tem je potrebno nato posvetiti posebno pozornost in še posebej preveriti koliko je njihov planiran obseg tudi realen.

23

4 PRAKTIČNI PRIMER ANALIZE UPRAVIČENOSTI INVESTIRANJA Praktični del diplomskega dela pričnemo z predstavitvijo podjetja nato pa s pomočjo nekaterih v prejšnjem poglavju predstavljenih kriterijev ocenjujemo upravičenost investiranja v podjetju. Investicijo ocenjujemo s tržnega, finančnega in ekonomskega vidika upravičenosti.

4.1 Predstavitev podjetja P. S. družba za proizvodnjo, trgovino in storitve d.o.o. Ustanovljena je bila leta 1994, v času, ko se je pojavila potreba po pakiranju in deklariranju izdelkov blagovne znamke Vileda. S svojo lastno proizvodnjo, obdelavo ter pakiranjem vseh vrst Vileda izdelkov in ostalih proizvodov, zaokrožuje prodajni program izdelkov Vileda za gospodinjstvo in končne potrošnike na slovenskem tržišču. P. S. d.o.o. nudi svoje proizvodne kapacitete pakiranja, termofoliranja, izsekovanja, tiskanja na tampoprintu, deklariranja in označevanja proizvodov, rezanja, konfekcioniranja in šivanja tudi drugim uporabnikom. Prav tako razpolaga s sodobno proizvodno linijo za rezanje in pakiranje gobastih krp, in s sodobno tehnologijo vpliva na kakovost in ceno izdelkov.

4.2 Analiza trga Proučevano podjetje ima status pretežnega izvoznika, saj 70% celotne proizvodnje izvozi, od tega 40% v EU predvsem v Nemčijo in Avstrijo, 60% pa na Balkan v države bivše Jugoslavije predvsem na Hrvaško, v Srbijo in Črno Goro. Skupaj s podjetjem Clean Hause iz Moskve je začelo podjetje prodirati na rusko tržišče, prvo večjo količino gobastih krp pa so poslali tudi na iranski trg. Za njihove izdelke so zainteresirani tudi v Čilu. Ob vstopu Slovenije v EU so se družbi P. S. d.o.o. odprle velike možnosti za razširitev sodelovanja in poslovanja z drugimi članicami EU. Večina birokratskih ovir je odpadla, uvozni in izvozni postopki so tudi odpadli (carine so odpadle, zmanjšali so se špedicijski stroški, poenostavilo se je naročanje in prevzem repromaterialov. Pojavil pa se je problem skladiščenja, katerega bo P. S. d.o.o. skušal odpraviti z izgradnjo novih skladiščnih prostorov oz. logističnega centra, namenjenega potrebam razširjenega trga EU, kakor tudi državam nastalim iz bivše Jugoslavije. Za poprej omenjene države ima podjetje sklenjeno 5-letno distribucijsko pogodbo, imenovano FGP Maribor, s krovnima podjetjema Freudenberg in Weinheim, ki imata svoj sedež prav tako v Mariboru. Navedeno družbi zagotavlja garancijo za razširitev proizvodnega programa na osnovi inovativnega in kreativnega menedžmenta podjetja Vileda GmbH Weinheim. Zaradi velikega pritiska trga na cene in konkurence iz držav EU, kakor tudi iz ostalih vzhodnoevropskih držav (tudi azijskih), so večje količine naročil zadovoljili z novo tehnologijo. Ta je bila vsekakor potrebna, saj strmijo k prilagajanju evropskim potrebam in zahtevam. Sledila je povečana potreba po skladiščnih prostorih, ki je posledično zvišala

24

stroške poslovanja. Proizvodna družba P. S. d.o.o. je tako posegla po odločitvi za izgradnjo novega logističnega centra. Zaradi povečanja kapacitet po skladiščnih prostorih, skladiščne zmogljivosti tako za repromateriale (reprodukcijske materiale), pomožne materiale, kartonsko embalažo in gotove proizvode, kateri so za različne dežele v družbi P. S. premajhni. Zaradi tega je odločitev družbe po formiranju oz. izgradnji novega logističnega centra upravičena. Novi logistični center družbi zagotavlja garancijo za razširitev proizvodnega programa v osnovni proizvodnji kakor tudi razširjeni. To je posebej pomembno za razširitev tržišča v bivše republike Jugoslavije. Prilagajati se morajo tudi potrebam in zahtevam EU, ki permanentno širi program v inovacijskem, kakor tudi v količinskem obsegu. V logističnem centru bodo ločeni oddelki za posamezne jezikovne skupine potrošnikov (Hrvaška, BIH, SČG, Makedonija, Kosovo). To je potrebno zaradi prilagajanja in opremljanja posameznih proizvodnih programov na zahteve tržnih inšpekcij in predpisov posamezne države. Pomembnost logističnega centra je toliko pomembna zaradi višine zalog, ki so do sedaj bile minimalne ali tekoče. Želijo, da bi bile optimalne na skupni letni plan posameznih kupcev v posameznih državah. Na ta način se bodo proizvodni stroški v P. S. zmanjšali, saj bodo najbolj prodajne proizvode delali na »zalogo« , s tem pa povečali izkoriščenost strojnega parka oz. pakirnih linij. S tem odpadejo ponovne nastavitve strojev, lažji nadzor nad proizvodnim procesom, manjše neskladnosti in ukrepanje med proizvodnim procesom, prav tako povečana kvaliteta in kvantiteta proizvodov. Posebej pomembno je, da bo vstop repromaterialov in izstop finalnih proizvodov fizično ločen in prilagojen potrebam družbe P. S. d.o.o.

Predpostavljamo, da so potrebe ljudi oz. potrošnikov po kakovostnih proizvodih blagovne znamke Vileda velika. Zatorej morajo v podjetju stremeti k ohranjanju in večanju kakovosti svojih produktov ter zagotavljanju konkurenčne vrednosti izdelkov oz. proizvodov. Družba P. S. d.o.o. ni edino podjetje s tovrstno proizvodnjo, zato je učinkovita rešitev močnejši prodor na tuje trge. To je mogoče zgolj z vrhunskimi tehnološkimi procesi in kakovostnim kadrom.

4.3 Finančna analiza izgradnje novega logističnega centra

4.3.1 Predračunska vrednost naložbe V tabeli1 je prikazana višina potrebnih finančnih sredstev za izgradnjo novega logističnega centra. Tabela 1: Predračunska vrednost naložbe (v tisoč SIT) Vrsta vloženih sredstev Predvideni izdatki za sredstva 1. izgradnja novega logističnega centra - gradbena dela 80.000 - montažna dela 103.000 - instalacijska dela 55.000 2. preselitev obstoječe opreme 2.000 SKUPAJ 240.000 Vir: Interni podatki podjetja

25

Podjetje ima zemljišče na katerem bo stal nov objekt že dalj časa v svoji lasti, zato bomo stroške za nakup zemljišča zanemarili oz. jih ne bomo upoštevali v ocenjenih začetnih vlaganjih v projekt. Z gradnjo bodo začeli konec maja 2006, projekt pa naj bi bil zaključen decembra 2006. Podjetje se je odločilo, da bo projekt v celoti financiralo s pomočjo dolgoročnega kredita:

Predračunska vrednost naložbe 240.000.000 SIT. Financiranje z dolgoročnim kreditom 1.001.500 € oz. 240.000.000 SIT preračunano po

centralnem paritetnem tečaju 239,640. Odplačevanje : 10 let z dvoletnim moratorijem na obresti in glavnico. Obrestna mera 4,001% Črpanje 31.5.2006. Začetek odplačevanja 1.6.2008. Konec odplačevanja 1.5.2018.

Plan financiranja naložbe je predstavljen v prilogi1. Iz plana odplačil lahko vidimo, da bo podjetje dolgoročni kredit stal 278.759,31€ oz. 66.801.881 SIT5. Tolikšen je namreč znesek obresti, ki predstavljajo strošek poslovanja, ki ni obdavčen in ugodno vpliva na odločitev najetja kredita pred uporabo lastnih sredstev pri financiranju investicije.

4.3.2 Ocena prihodkov in odhodkov naložbe Izhodišče za oceno prihodkov in odhodkov naložbe predstavlja realni finančni rezultat podjetja P. S. d.o.o. v letu 2005 (v tisoč SIT):

prihodki družbe:351.374 SIT; ustvarjeni dobiček: 29.791 SIT; ustvarjeni prihodek na zaposlenega: 17.568,70 SIT; stroški materiala in storitev: 227.439 SIT;

Prihodki V podjetju so ocenili višino prihodkov za prihodnjih 12 let, in so priloženi v prilogi 2. Podjetje pričakuje postopno povečevanje prihodkov, glede na pričakovano rast naročil, ki so posledica povečanja zmogljivosti podjetja. V letu 2005 je podjetje kupilo nov računalniško vodeni pakirni stroj, z zmogljivostjo 2000 paketov na uro, kar omogoča podjetju zahtevnejše in bolj kakovostno pakiranje različnih proizvodov. Podjetje je izkoriščalo le 20% zmogljivost omenjenega pakirnega stroja zaradi prostorske stiske skladišča in s tem povezanega zagotavljanja just in time zaloge.

5 preračunano po paritetnem tečaju 239,640SIT.

26

Z izgradnjo novega logističnega centra bodo prostorske stiske odpravljene, izboljšal se bo pretok materiala in skladiščenja izdelkov. Najbolj prodajni proizvodi se bodo delali na zalogo s tem se bo povečala izkoriščenost strojnega parka oz. pakirnih linij. Odpade bodo ponovne nastavitve strojev, nadzor nad proizvodnim procesom bo preglednejši. Odhodki Povečevanje stroškov materiala, storitev in energije v proučevanem obdobju je rezultat planiranega povečanja obsega naročil, ki je posledica povečanja zmogljivosti proizvodnje. V prilogi 3 so priložene od podjetja posredovane vrednosti za te stroške. Nova investicija predvideva zaposlitev dveh dodatnih delavcev. Pri izračunu stroškov dela smo upoštevali, da znaša povprečna bruto plača delavca v podjetju za januar 2006, 160.000 SIT, kateri smo prišteli 15 % za stroške malice in prevoza na delo. Neposredni stroški dela na leto bodo tako znašali 4.416.000 SIT , predpostavljamo tudi, da se ti stroški ne bodo spremenili skozi proučevano obdobje upravičenosti investicije. Osnova za obračun amortizacije je nabavna vrednost logističnega centra, ocenjena na 240.000.000 SIT. Življenjska doba logističnega centra je ocenjena na 33 let, ob 3% amortizacijski stopnji. Amortizacija bo obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in bo znašala 7.200.000 SIT na leto. Tabela 2: Načrtovan izkaz poslovnega izida (v tisoč SIT) 2007 2008 2009 2010 PRIHODKI 53.000 71.000 78.000 81.000 Prihodki 53.000 71.000 78.000 81.000 ODHODKI 38.616 67.948 54.336 55.376 odh.od poslovanja 38.616 43.316 45.816 47.816 str.mat. 21.000 26.000 29.000 30.000 str.storitev 5.000 4.700 4.200 5.200 str.dela 4.416 4.416 4.416 4.416 str.energije 1.000 1.000 1.000 1.000 amortizacija 7.200 7.200 7.200 7.200 DOBIČEK IZ POSLOVANJA 14.384 27.684 32.184 33.184 Odhodki od financiranja 0 24.632 8.520 7.560 BRUTO DOBIČEK 14.384 3.052 23.664 25.624 davek od dobička 2.825 763 5.916 6.406 ČISTI DOBIČEK 11.559 2.289 17.748 19.218 Vir: Ustni interni podatki podjetja in lastni izračuni

27

Nadaljevanje tabele2 ( v tisoč SIT ) 2011 2012 2013 2014 PRIHODKI 89.000 89.000 93.000 87.000 Prihodki 89.000 89.000 93.000 87.000 ODHODKI 57.502 54.758 57.393 49.035 odh.od poslovanja 50.916 49.116 52.716 45.316 str.mat. 32.000 31.000 35.000 28.000 str.storitev 6.300 5.500 5.100 4.700 str.dela 4.416 4.416 4.416 4.416 str.energije 1.000 1.000 1.000 1.000 amortizacija 7.200 7.200 7.200 7.200 DOBIČEK IZ POSLOVANJA 38.084 39.884 40.284 41.684 Odhodki od financiranja 6.586 5.642 4.677 3.719 BRUTO DOBIČEK 31.498 34.242 35.607 37.965 davek od dobička 7.875 8.561 8.902 9.491 ČISTI DOBIČEK 23.623 25.681 26.705 28.474 Nadaljevanje tabele2 ( v tisoč SIT ) 2015 2016 2017 2018 PRIHODKI 92.000 93.000 96.000 100.000 Prihodki 92.000 93.000 96.000 100.000 ODHODKI 51.374 50.820 52.354 60.082 odh.od poslovanja 48.616 49.016 51.516 60.016 str.mat. 30.000 31.000 33.000 40.000 str.storitev 6.000 5.400 5.900 7.400 str.dela 4.416 4.416 4.416 4.416 str.energije 1.000 1.000 1.000 1.000 amortizacija 7.200 7.200 7.200 7.200 DOBIČEK IZ POSLOVANJA 43.384 43.984 44.484 39.984 Odhodki od financiranja 2.758 1.804 838 66 BRUTO DOBIČEK 40.626 42.180 43.646 39.918 davek od dobička 10.157 10.545 10.912 9.980 ČISTI DOBIČEK 30.469 31.635 32.734 29.938

V tabeli 2 so prikazani ocenjeni prihodki in odhodki povezani z obravnavanim projektom za obdobje 12. let (od leta 2007 do leta 2018) ter izračun poslovnega rezultata ob upoštevanju 25% davka na dobiček pravnih oseb ob predpostavki, da ima podjetje le to naložbo. Ker je doba koristnosti logističnega centra ocenjena na 33 let, obveznost do virov financiranja projekta pa bo poravnana po 12. letih smo se odločili da bomo analizirali ekonomsko dobo projekta v teh 12 letih poslovanja. Ob koncu 12. leta bo znašala neodpisana vrednost skladišča 153.600.000 SIT.

28

Podjetje skozi celotno proučevano obdobje ekonomske dobe projekta dosega pozitiven čisti dobiček, ki konstantno narašča vse do leta 2018. V prvem letu poslovanja podjetju še ni treba poravnati stroškov najetja kredita, vendar je ta kar za 60% manjši od čistega dobička doseženega v letu pred investicijo. V drugem letu, torej leta 2008 bo podjetje doseglo manjši čisti dobiček, kar je posledica začetka vračanja sredstev virom financiranja. Na višino začetnega poravnavanja stroškov kredita v letu 2008 je vplival odobren moratorij na obresti in glavnico. V tabeli 3 je prikazan izkaz denarnih tokov naložbe v obdobju od leta 2006 do leta 2018 ob predpostavki, da ima podjetje le to naložbo. Načrtovan izkaz denarnih tokov je skozi opazovano ekonomsko dobo naložbe pozitiven, razen seveda v letu 2008, ko nastopi obveznost vračanja sredstev virom financiranja naložbe. Kot že ugotovljeno bo neto denarni tok z izjemo leta 2008 pozitiven in bo konstantno tudi naraščal vse do leta 2018. Predpostavljamo da podjetje ne bo imelo likvidnostnih težav, saj se kaže v opazovanih letih ekonomske dobe naložbe naraščajoč trend vse do leta 2018. Po proučevani ekonomski dobi projekta, znaša ocenjena likvidacijska vrednost logističnega centra 183.274.000 SIT. Tabela 3: Neto denarni tok nove naložbe ( v tisoč SIT )

2006 2007 2008 2009 2010 PRILIVI 240.000 53.000 71.000 78.000 81.000 a) Prihodki od poslovanja 53.000 71.000 78.000 81.000 b) Viri financiranja projekta 240.000 ODLIVI 240.000 34.241 75.511 77.052 78.582 a) Naložba 240.000 0 0 0 0 b) Odhodki (brez amortiz.) 31.416 36.116 38.616 40.616 str.mat 21.000 26.000 29.000 30.000 str.storitev 5.000 4.700 4.200 5.200 str.energije 1.000 1.000 1.000 1.000 str.dela 4.416 4.416 4.416 4.416 c) Davek na dobiček 2.825 763 5.916 6.406 d) Obveznost do virov financiranja 38.632 32.520 31.560 NETO DENARNI TOK - 18.759 -4.511 948 2.418 Vir: Tabela 2 in lastni izračuni

29

Nadaljevanje tabele 3 (v tisoč SIT) 2011 2012 2013 2014

PRILIVI 89.000 89.000 93.000 87.000 a) Prihodki od poslovanja 89.000 89.000 93.000 87.000 b) Viri financiranja projekta ODLIVI 82.177 80.119 83.095 75.326 a) Naložba 0 0 0 0 b) Odhodki (brez amortizacije) 43.716 41.916 45.516 38.116 str.mat 32.000 31.000 35.000 28.000 str.storitev 6.300 5.500 5.100 4.700 str.energije 1.000 1.000 1.000 1.000 str.dela 4.416 4.416 4.416 4.416 c) Davek na dobiček 7.875 8.561 8.902 9.491 d) Obv.do virov financiranja 30.586 29.642 28.677 27.719 NETO DENARNI TOK 6.823 8.881 9.905 11.674 Nadaljevanje tabele 3 (v tisoč SIT)

2015 2016 2017 2018 PRILIVI 92.000 93.000 96.000 283.274 a) Prihodki od poslovanja 92.000 93.000 96.000 100.000 b) Viri financiranja inv. c) Likvidacijska vrednost logističnega centra 183.274 ODLIVI 78.331 78.165 80.066 86.862 a) Naložba 0 0 0 0 b) Odhodki (brez amortizacije) 41.416 41.816 44.316 52.816 str.mat 30.000 31.000 33.000 40.000 str.storitev 6.000 5.400 5.900 7.400 str.energije 1.000 1.000 1.000 1.000 str.dela 4.416 4.416 4.416 4.416 c) Davek na dobiček 10.157 10.545 10.912 9.980 d) Obv.do vir.financiranja 26.758 25.804 24.838 24.066 NETO DENARNI TOK 13.669 14.835 15.934 196.412 Tabela 4: Finančni tok nove naložbe (v tisoč SIT ) FINANČNI TOK 2006 2007 2008 2009

PRILIVI 53.000 71.000 78.000

ODLIVI 240.000 34.241 36.879 44.532

NETO PRILIV - 240.000 18.759 34.121 33.468 KOMULATIVA NETO PRILIVA - 240.000 - 221.241 - 187.120 - 153.652

Vir: podatki iz tabele 3 in lastni izračuni

30

Nadaljevanje tabele 4 (v tisoč SIT ) FINANČNI TOK 2010 2011 2012 2013

PRILIVI 81.000 89.000 89.000 93.000

ODLIVI 47.022 51.591 50.477 54.418

NETO PRILIV 33.978 37.409 38.523 38.582 KOMULATIVA NETO PRILIVA - 119.674 - 82.265 - 43.742 - 5.160

Nadaljevanje tabele 4 ( v tisoč SIT ) FINANČNI TOK 2014 2015 2016 2017 2018

PRILIVI 87.000 92.000 93.000 96.000 283.274

ODLIVI 47.607 51.573 52.361 55.228 62.796

NETO PRILIV 39.393 40.427 40.639 40.772 220.478 KOMULATIVA NETO PRILIVA 34.233 74.660 115.299 156.071 376.549

V tabeli 4 ugotovljen neto priliv naložbe nam bo osnova za izračun učinkovitosti naložbe v opazovani ekonomski dobi.

4.4 Ekonomska analiza upravičenosti investicije

4.4.1 Doba povračila Za izračun dobe povračila smo si že v prejšnjem poglavju pripravili kumulativni izračun neto priliva. Doba povračila = 8 + 5.160/ 39.393 = 8,13 Izračun pokaže, da se bo naložba podjetju povrnila v 8,13 letih. S tega statičnega vidika ocenjevanja investicije je naložba sprejemljiva in upravičena. Tak način ocenjevanja pa ne upošteva časovne vrednosti denarja, zato moramo upravičenost investicije izračunati še s pomočjo dinamičnih metod, ki pa upoštevajo časovno vrednost denarja.

4.4.2 Neto sedanja vrednost - NSV Neto prilivi investicije za 12. let so prikazani v tabeli 4. Prvo leto, torej maja leta 2006 začne podjetje graditi nov logistični center, ki bo končan predvidoma konec leta, torej decembra 2006. V tem letu si podjetje priskrbi in črpa potrebna finančna sredstva v vrednosti 240.000.000 SIT.

31

Podjetje se je odločilo, da bo investicijo v celoti financiralo s tujimi viri, lastna razpoložljiva sredstva pa pustilo za nepredvidene dogodke. Uporaba samo tujih virov vpliva na to, da bo diskontna stopnja enaka stroškom obresti za najet zunanji vir financiranja. V tem primeru bo diskontna stopnja znašala 4,001%. Izračun neto sedanje vrednosti za 12. let ( v tisoč SIT):

SIT

NSV

706.19904,1

478.22004,1772.40

04,1639.40

04,1427.40

04,1393.39

04,1582.38

04,1523.38

04,1409.37

04,1978.33

04,1468.33

04,1121.34

04,1759.18000.240

12111098

765432

=+++++

++++++++−=

Izračun neto sedanje vrednosti investicije pokaže, da je naložba sprejemljiva, saj je izračunana NSV pozitivna, torej večja od nič in znaša 199.706 SIT. To pomeni, da koristi presegajo stroške povezane s to investicijo. Pri izračunu neto sedanje vrednosti, smo upoštevali tudi ocenjeno likvidacijsko vrednost po proučevani ekonomski dobi projekta. Ta ugodno vpliva na NSV saj jo povečuje. Po preteku omenjenih 12. let podjetje nima več obveznosti do virov financiranja investicije, in bo ob predpostavki, da bo podjetje še naprej koristilo obravnavan logistični center, ob drugih nespremenjenih pogojih, ta podjetju povečeval le koristi.

4.4.3 Notranja (interna) stopnja donosa- ISD Izračun notranje stopnje donosa za 12. letno proučevano obdobje naložbe (v tisoč SIT):

121110

98765

43210

)1(478.220

)1(772.40

)1(639.40

)1(427.40

)1(393.39

)1(582.38

)1(523.38

)1(409.37

)1(978.33

)1(468.33

)1(121.34

)1(759.18

)1(000.2400

ISDISDISD

ISDISDISDISDISD

ISDISDISDISDISD

++

++

++

++

++

++

++

++

+

++

++

++

++

++

−=

%13=ISD

32

Notranjo stopnjo donosa smo izračunali s pomočjo formule iz programa Excel. Notranja stopnja donosa predstavlja tisto stopnjo, pri kateri je neto sedanja vrednost naložbe enaka nič. Izračun pokaže, da znaša notranja stopnja donosa za proučevano ekonomsko dobo naložbe 13% in nam pove, da ima naložba višjo ISD kot pa znašajo stroški uporabe tujih virov, ki znašajo 4,001%. Tudi iz tega vidika ocenjevanja upravičenosti investicije, smo dokazali, da je naložba upravičena.

4.4.4 Indeks donosnosti - ID Indeks donosnosti nam pove, koliko sedanje vrednosti celotnih donosov bomo realizirali na enoto sedanje vrednosti celotnih stroškov naložbe. Izračun indeksa donosnosti za 12. let ( v tisoč SIT):

000.24004,1

478.22004,1772.40

04,1639.40

04,1427.40

000.24004,1393.39

04,1582.38

04,1523.38

04,1409.37

04,1978.33

04,1468.33

04,1121.34

04,1759.18

1211109

87654321

++++

++++++++=ID

87,1=ID

Izračun je višji od 1, kar pomeni, da je naložba za podjetje sprejemljiva. Na osnovi izračunanega lahko sklepamo, da podjetje za en vložen tolar v naložbo dobi 1,87 tolarja.

4.5 Ugotovitve o upravičenosti investicije V praktičnem delu diplomske naloge smo s pomočjo štirih izbranih kriterijev odločanja o dolgoročnih naložbah presojali upravičenost investicije v podjetju P.S.d.o.o. Uporabljeni kriteriji so naslednji: doba povračila, neto sedanja vrednost, notranja stopnja donosa in indeks donosnosti. Vsak posamezen kriterij poda svoj vidik glede uspešnosti in upravičenosti investicije, vendar jih je pri odločitvi o sprejemu ali zavrnitvi investicije potrebno obravnavati kot celoto. Izračun dobe povračila investicije znaša 8,13 let, s statičnega vidika ocenjevanja investicije je ta sprejemljiva in upravičena. Uporabljeni kriterij pa zaradi neupoštevanja časovne vrednosti denarja podjetju ne daje natančne podlage za odločitev o sprejetju naložbe.

33

Podjetje mora zato uporabiti še druge kriterije, takšne ki upoštevajo časovno vrednost denarja in eden izmed tako uporabljenih kriterijev je neto sedanja vrednost naložbe. Ta odpravlja ugotovljeno pomanjkljivost in pove, koliko bo podjetje zaslužilo s sprejetjem investicije. Neto sedanja vrednost znaša 199.706 SIT, je večja od nič, torej koristi presegajo stroške investicije. Tudi ta kriterij pozitivno vpliva na odločitev podjetja o sprejetju naložbe. Notranja stopnja donosnosti je tista stopnja, pri kateri se z upoštevanjem vrednosti denarja izenačijo stroški in koristi, neto sedanja vrednost je takrat enaka nič. Dobljen rezultat znaša 13%, podan je v odstotkih in ga zato zlahka primerjamo s stroški uporabe tujih virov, ki znašajo 4,001%. Za sprejetje naložbe mora biti notranja stopnja donosa večja od obrestne mere za uporabljena finančna sredstva. v našem primeru je večja, zato je sprejetje naložbe za podjetje tudi iz tega vidika upravičeno. Indeks donosnosti kot zadnji obravnavani kriterij odločanja nam pove, da če se podjetje odloči za sprejetje naložbe bo za en vložen tolar zaslužilo 1,87 tolarja. Rezultati izračunov obravnavane naložbe so po vseh uporabljenih kriterijih ugodni in dokazujejo, da je investicija v podjetju P.S. d.o.o. upravičena.

34

5 SKLEP V tekmovalnem in hitro spreminjajočem se poslovnem svetu morajo podjetja za svoj obstoj in razvoj nenehno iskati nove rešitve za ohranjanje in maksimiranje svoje tržne vrednosti. Tudi vodstvo v diplomski nalogi proučevanega podjetja je s tem namenom sprejelo odločitev o investiranju v izgradnjo novega logističnega centra. Naloga diplomskega dela je bila, proučiti ali je bila odločitev o investiranju v podjetju pravilna in ali bo prispevala k dolgoročni uspešnosti podjetja. V začetnem poglavju diplomskega dela smo proučili predvsem pojem investicije in pomen investiranja, saj vemo, da so odločitve o investicijah ene izmed najpomembnejših poslovnih odločitev in pomenijo večje denarne izdatke v sedanjosti, da bi imeli v prihodnosti dalj časa koristi. Ugotovili smo, da imajo lahko velike posledice v prihodnjem poslovanju podjetja, da lahko podjetju v naslednjih letih prinesejo uspeh ali pa celo propad. V istem poglavju smo proučili tudi možnosti priskrbe za investicijo potrebnih sredstev. To je možno iz zunanjih ali notranjih virov financiranja. Notranji viri financiranja so tako lahko: nerazdeljeni dobiček, amortizacija in drugi notranji viri. Zunanji viri financiranja pa: kredit, kapitalski vložki, subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Podjetje pa se je odločilo, da bo zaradi mnogih dejavnikov med njimi tudi ugodne obrestne mere, za bančni kredit celotna potrebna sredstva za izvedbo projekta pridobilo s pomočjo bančnega kredita, lastna sredstva pa pustilo za nepredvidene dogodke. Tudi ocenjeni prilivi in odlivi omenjene investicije za prihodnje obdobje 12. let kažejo na to, da podjetje ne bo imelo v prihodnosti likvidnostnih težav in bo sposobno poravnavati obveznosti do virov financiranja, saj je neto denarni tok v vseh letih razen v letu 2008 ko nastopi obveznost do virov financiranja, pozitiven in narašča. Vzrok za negativen neto denarni tok v tem letu je odobren dvoletni moratorij za najet bančni kredit (od 31.5.2006 do 01.06.2008) na obresti in glavnico. Vemo pa tudi, da lahko nenadna sprememba povsem spremeni naša predvidevanja, saj je eden poglavitnih problemov ravno določitev vrednosti prihodnjih denarnih tokov. Naslednje poglavje upravičenost investiranja pričnemo z analizo trga, ta je namreč eden najpomembnejših dejavnikov za odločanje o investiciji in izhodišče vsebini vsake investicije. Opredeljena realna tržna možnost je podlaga za realno pričakovano finančno donosnost investicije. V praktičnem delu diplomske naloge s pomočjo analize trga potrdimo v uvodu podane trditve. Proučevano podjetje je pretežno izvozno podjetje, ki so se mu ob vstopu Slovenije v EU ponudile še številne možnosti za razširitev, za sodelovanje in poslovanje z drugimi članicami EU. Z vstopom Slovenije v EU so odpadle carine, torej uvozni in izvozni postopki, zmanjšali so se špedicijski stroški, poenostavilo se je naročanje in prevzem repromaterialov,… Podjetje ima sklenjeno tudi 5-letno distribucijsko pogodbo imenovano FGP Maribor, s krovnima podjetjema Freudenberg in Weinheim. Omenjena pogodba pa družbi zagotavlja garancijo za razširitev proizvodnega programa na osnovi inovativnega in kreativnega managementa podjetja Vileda GmbH Weinheim. Z ugotovljenim potrjujemo trditev, da je prodor na nove trge smiseln. Prodore na nove trge in prilagajanje potrebam na obstoječih trgih je podjetje zadovoljilo z novo tehnologijo kot posledico povečanja količin naročil. Sledila je povečana potreba po skladiščnih prostorih, kar je posledično

35

zviševalo stroške poslovanja predvsem stroške transporta in organiziranja logistike. S tem potrjujemo preostali trditvi, da je temeljni razlog za investiranje v stalna sredstva v našem primeru investiranje v izgradnjo novega logističnega centra prostorska stiska skladišča. Zaloge so bile do sedaj minimalne ali tekoče, cilj podjetja je, da bi bile optimalne, želijo tudi, da bi najbolj prodajne proizvode delali na zalogo, s tem pa povečali izkoriščenost pakirnih linij, odpravili stroške povezane s ponovno nastavitvijo strojev, imeli boljši in lažji nadzor nad proizvodnim procesom, povečali kvaliteto in kvantiteto proizvodov. Predvsem pa fizično ločili vstop repromaterialov in izstop končnih proizvodov in ga prilagodili potrebam družbe P.S. d.o.o. Nov logistični center bo družbi zagotavljal garancijo za razširitev proizvodnega programa. V logističnem centru bodo ločeni tudi oddelki za posamezne jezikovne skupine potrošnikov, kar bo vplivalo na lažjo organizacijo logistike. V nadaljevanju naloge predstavimo kvantitativne oziroma statične in dinamične metode ocenjevanja investicijskih projektov. Za statične metode je značilno, da so enostavnejše in zato tudi pogosteje uporabljene, še posebno kadar poskušamo dobiti prvi vtis o donosnosti projekta. Najpogosteje uporabljeni metodi sta donosnost investicije in doba vračanja vloženih sredstev. Statične metode so manj uporabne za ocenjevanje dolgoročnih naložb, saj ne zagotavljajo dovolj kakovostnih informacij za odločanje o naložbi. Z dinamično oceno projekta pa ocenjujemo celotno ekonomsko dobo investicijskega projekta in naredimo posamezne neto prilive v ekonomski dobi med seboj primerljive. Postopek s katerim preračunamo prihodnje vrednosti v sedanje imenujemo diskontiranje. Diskontna stopnja je pri ocenjevanju upravičenosti investicije zelo pomembna, ker z njo prevedemo vse prihodnje prejemke in tudi izdatke na sedanjo vrednost, na začetno leto, leto nič. Zaradi uporabe samo tujih virov za financiranje investicijskega projekta je diskontna stopnja enaka višini obrestne mere za najet kredit in znaša 4,001%. Prednost dinamičnih metod je torej v tem, da pri računanju upoštevajo časovno vrednost denarja. Dinamični kriteriji za ocenjevanje obravnavane investicije so: neto sedanja vrednost, notranja oz. interna stopnja donosa, relativna neto sedanja vrednost modificirana notranja stopnja donosnosti in indeks donosnosti. Ne smemo pa pozabiti, da brez kakovostnih vhodnih podatkov, mislimo predvsem na čisti denarni tok in zahtevano diskontno stopnjo, tudi dinamična metoda, ne bo dala dovolj kakovostnih podatkov za odločanje. S pomočjo predstavljenih in v praktičnem delu tudi uporabljenih statičnih in dinamičnih metod smo ugotavljali ali so bile odločitve vodstva podjetja o investiranju v podjetju pravilne, torej uspešne in upravičene. Doba povračila naložbe je 8,13 let in se pokrije z letnimi donosi v letu 2014. Rezultat je za podjetje pozitiven, saj se naložba povrne v 8,13 letih medtem ko je analizirana ekonomska doba projekta 12 let. Izračunana neto sedanja vrednost je pozitivna in znaša 199.706 SIT. Pokaže , da je naložba sprejemljiva, da koristi presegajo stroške investicije. Notranja stopnja donosnosti znaša 13% in pri tej stopnji je neto sedanja vrednost enaka nič, oziroma se izenačijo sedanje vrednosti donosov in sedanje vrednosti vlaganj. 13% notranja

36

stopnja donosa je višja od stroškov uporabe tujih virov, ki znašajo 4,001% in nam pokaže, da tudi ta rezultat ugodno vpliva na odločitev o investiranju v podjetju. S pomočjo indeksa donosnosti, smo izračunali, da bo podjetje z enim vloženim tolarjem zaslužilo 1,87 tolarja. Izračun je večji od 1, kar pomeni, da je investicija tudi z vidika tega kriterija sprejemljiva. Na podlagi ugotovljenega menimo, da bo izgradnja novega logističnega centra upravičena z vseh vidikov in bo najverjetneje prinesla pozitivne rezultate v prihodnjem poslovanju podjetja.

37

6 POVZETEK Posledice investicijskih odločitev so dolgoročne, zato morajo podjetja investicijske odločitve skrbno načrtovati. Namen naloge je bil ugotoviti ali je investicija v podjetju P.S. d.o.o. upravičena in bo prispevala k dolgoročni uspešnosti poslovanja podjetja. Naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu naloge najprej predstavimo definicijo in pomen investiranja, vrste investicij, nadalje se ukvarjamo z viri in oblikami financiranja investicij. Upravičenost investicije izgradnje logističnega centra, pa nadaljujemo tako, da najprej s pomočjo tržne, finančne in ekonomske analize planiramo prihodke, odhodke in poslovni izid, nato pa s pomočjo statičnih in dinamičnih metod ocenimo uspešnost investicije. V praktičnem delu naloge apliciramo teoretična izhodišča na konkretni primer, na izgradnjo novega logističnega centra. Vsi uporabljeni kriteriji ocenjevanja upravičenosti investicije v podjetju P.S. d.o.o. kažejo, da je investicija smiselna. Ob realizaciji ocenjenih prihodkov in odhodkov bi bila investicija izjemno uspešna in bi podjetju zagotavljala rast in razvoj. Ključne besede: investiranje, financiranje, analiza trga, statične in dinamične metode, analiza občutljivosti, denarni tok. Zusammenfassung Weil die Folgen der Investitionsentscheidungen langfristig sein können, müssen die Unternehmen ihre Investitionen sorgfältig planen. Absicht dieser Arbeit war festzustellen, ob die Investition in der Firma P.S. d.o.o. berechtigt ist und wird zum langfristigen Erfolg des Unternehmens führen. Diese Arbeit hat einen theoretischen und einen praktischen Teil. Im theoretischen Teil werden zuerst die Definition und Bedeutung sowie Arten der Investition und deren Geldquellen vorgestellt. Um die Berechtigung der Investition in den Aufbau eines logistischen Zentrums zu bestätigen, müssen wir die Einnahmen, Ausgaben und die Jahresbilanz planen. Das machen wir am besten mit Hilfe der marktfähigen, finanziellen und ökonomischen Analyse. Danach können wir mit Hilfe der statischen und dynamischen Methode den Erfolg der Investition bewerten. Im praktischen Teil wird diese Theorie auf einem konkreten Beispiel, der Aufbau eines neuen logistischen Zentrums, vorgestellt. Alle angewandten Kriterien zeigen, dass sich diese Investition im Unternehmen P.S. d.o.o. lohnt. Bei der Realisation der geschätzten Einnahmen und Ausgaben würde diese Investition der Firma eine enorme Entwicklung bringen. Schlüsselwörter: die Investition, Die Finanzierung, die Analyse des Marktes, statische und dynamische Methoden, die Analyse der Empfindlichkeit, der Geldumlauf.

38

7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV

1. Antunović, Peter. 1999. Finance podjetja. Brdo pri Kranju: Center Brdo, Sklad za razvoj managementa.

2. Brealey A. Richard, Myers C. Stewart. 2000. Principles of Corporate Finance. Boston:Irwing McGraf-Hill Companies.

3. Brigham, Eugene F. in Phillip R. Daves. 2004. Intermadiate Financial Management. Australia: Thomson, Masson: South-Western cor. 8th int.student ed.

4. Filipič, Drago, in Franjo, Mlinarič. 1999. Temelji podjetniških financ. Maribor: EPF.

5. Filipič, Drago, in Tanja, Markovič-Hribernik. 1998. Osnove financ. Maribor: EPF. 6. Interni podatki podjetja. 2005. 7. Koletnik, Franc. 2006. Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov. Maribor:

EPF. 8. Korošec, Bojana. 2000. Računovodstvo za managerje. Maribor: EPF. 9. Kračun, Davorin. 1998. Osnove ekonomske teorije I. Maribor:EPF. 10. Lumby, Stephen. 1999. Investment appraisal and financial decisions. 6th Edition.

Chapman&Hall. 11. Lužnik-Pregel, Rajka, in Geraldina, Križaj-Bonač. 1991. Priročnik za izdelavo

investicijskega programa. Ljubljana: Ljubljanska banka. 12. Lužnik-Pregel, Rajka, in Geraldina, Križaj-Bonač. 1991. Priročnik za izdelavo

manjših naložbenih projektov. Ljubljana: Ljubljanska banka 13. Mramor, Dušan. 1993. Uvod v poslovne finance. Ljubljana: GV. 14. Pučko, Daniel in Rudi Rozman. 1992. Ekonomika podjetja. Ljubljana: EF 15. Rebernik, Miroslav. 1999. Ekonomika podjetja. Ljubljana: GV. 16. Repovž, Leon. 1998. Strateški finančni management. Maribor: EPF in fakulteta za

strojništvo. 17. Repovž ,Leon in Jožko, Peterlin. 2000. Financiranje. Koper: Visoka šola za

management. 18. Senjur, Marjan. 2002. Gospodarska rast in razvojna ekonomika. Ljubljana: EF. 19. Slovenski računovodski standardi. 2006. URL: http://www.si-revizija.si

[29/12/2005]. 20. Slovenski računovodski standardi. 2002. Zbirka predpisov. Ljubljana: Zveza

računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 21. Stepko, Draga. 1980. Metode ocenjevanja uspešnosti naložb. Ljubljana: EF. 22. Toplak, Jure. 2005. Ekonomika poslovnega sistema. Celje: Visoka komercialna

šola. 23. Turk, Ivan. 1993. Uvod v ekonomiko gospodarske družbe. Ljubljana:Zveza

računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 24. Turk, Ivan, S. Kavčič in M. Kokotec-Novak. 1998. Poslovodno računovodstvo.

Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. 25. Tajnikar, Maks. 2001. Mikroekonomija s poglavji iz teorije cen. Ljubljana: EF. 26. Tajnikar, Maks. 2001. Upravljalska ekonomika. Ljubljana: EF. 27. Tregarthen, Timothy. 1996. Macroeconomics. New York: Worth Publishers. 28. Vuk, Drago. 1998. Investicijska izgradnja: dopolnjeni zapiski predavanj. Kranj:

Moderna organizacija. 29. Žemva, Franc. 2005. Financiranje podjetij. Celje: Visoka komercialna šola.

39

8 SEZNAM PRILOG Priloga 1

40

41

42

43

Priloga 2: Ocenjeni prihodki naložbe za obdobje 12 let.

Leto Prihodki 2007 53.000 2008 71.000 2009 78.000 2010 81.000 2011 89.000 2012 89.000 2013 93.000 2014 87.000 2015 92.000 2016 93.000 2017 96.000 2018 100.000

Priloga 3: Ocenjeni stroški materiala, storitev in energije naložbe za obdobje 12 let.

leto Stroški materiala Stroški storitev Stroški energije

2007 21.000 5.000 1.000 2008 26.000 4.700 1.000 2009 29.000 4.200 1.000 2010 30.000 5.200 1.000 2011 32.000 6.300 1.000 2012 31.000 5.500 1.000 2013 35.000 5.100 1.000 2014 28.000 4.700 1.000 2015 30.000 6.000 1.000 2016 31.000 5.400 1.000 2017 33.000 5.900 1.000 2018 40.000 7.400 1.000