Upload
others
View
10
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
Davorin FOŠNARIČ
OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE
DEJAVNOSTI NA EKOLOŠKI KMETIJI
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2017
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
EKOLOŠKO KMETIJSTVO
Davorin FOŠNARIČ
OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE
DEJAVNOSTI NA EKOLOŠKI KMETIJI
DIPLOMSKO DELO
Maribor, 2017
POPRAVKI:
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:
Predsednik: doc. dr. Marjan Janžekovič
Mentor: red. prof. dr. Črtomir Rozman
Somentor: red. prof. dr. Karmen Pažek
Lektor: Katja Vajda, prof. slovenščine
Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela
Datum zagovora: 22. september 2017
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. IV
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji
UDK: 631.147:631.152:336.645.1(043.2)=163.6
V letu 2017 smo na ekološki kmetiji Fošnarič ocenjevali investicijo v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki
kmetiji, ki se ukvarja z rejo krav dojilj, in sicer gre za odprtje manjše trgovine z mesom z lastno hladilnico.
Najprej smo analizirali zatečeno stanje kmetije in ovrednotili letni pridelek in vrednost krme, potrebno ročno in
strojno delo, stalež živali, skupne prihodke kmetije z direktnimi plačili in brez njih ter skupne odhodke. Nato
smo ocenili vrednost investicije (12.280 €) in izračunali dobo povratka na podlagi 5,5 % obrestne mere.
Predpostavljali smo, da se bo investicija povrnila v petih letih. Rezultati kažejo dobo povratka v tretjem letu, kjer
je ocenjena NSV 3.634,35€.
Ključne besede: ekološka živinoreja / investicija / dopolnilna dejavnost.
OP: VI, 37 s., 21 preg., 17 ref.
Assessing the Investment in the Development of Supplementary Activities on an Organic
Farm
In the year 2017 we assessed the investment in the development of supplementary activities on the Fošnarič
organic farm, whose main occupation are suckler cows. The investment would involve an opening of a small
meat store with its own cold storage room. First we evaluated the farm (production and worth of forage, how
many working hours are requiered, amount of cattle, income with subsidies included), then we evaluated costs of
investment (12.280 €) and calculated the return period based on a 5,5% interest rate. We assumed that the
investment will be returned in a five year period. Results showed that the return period would be 2 years.
Key words: organic livestock / investement / supplementary activity
NO: VI, 37 P., 21 Tab., 17 Ref.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. V
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Kazalo vsebine
1 UVOD ...................................................................................................................................... 1
1.1 Namen in cilji ................................................................................................................... 1
1.2 Delovne hipoteze .............................................................................................................. 1
2 PREGLED LITERATURE ...................................................................................................... 2
2.1 Stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji ......................................................................... 3
2.3 Dosedanje raziskave s področja ekonomike v živinoreji in dopolnilnih dejavnostih ....... 5
2.4 Raziskave s področja ocene investicij v kmetijstvu ......................................................... 8
3 MATERIAL IN METODE DELA .......................................................................................... 11
3.1 Predstavitev kmetije ....................................................................................................... 11
3.2 Struktura direktnih plačil ................................................................................................ 14
3.3 Ocena ekonomike ........................................................................................................... 16
3.4 Ocena ekonomskih parametrov ...................................................................................... 16
3.5 Ocena investicije ............................................................................................................. 18
4 REZULTATI Z RAZPRAVO................................................................................................. 19
4.1 Kalkulacije živinoreje ..................................................................................................... 19
4.2 Kalkulacije trajno travinje .............................................................................................. 24
4.3 Predstavitev investicije ................................................................................................... 30
4.4 Finančni rezultat investicije in doba povratka ................................................................ 31
5 SKLEPI .................................................................................................................................. 33
6 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................... 34
Elektronski viri ..................................................................................................................... 35
ZAHVALA ................................................................................................................................ 37
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. VI Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Površine kmetije Fošnarič ................................................................................ 12
Preglednica 2: Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost .............................. 14
Preglednica 3: Direktne plačilne pravice ................................................................................. 14
Preglednica 4: Plačila za zelene komponente .......................................................................... 14
Preglednica 5: Izplačilo podpore za rejo govedi ...................................................................... 15
Preglednica 6: Ukrep dobrobit živali - govedo ........................................................................ 15
Preglednica 7: Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) ............................................. 15
Preglednica 8: Direktna plačila za ekološko kmetovanje ......................................................... 15
Preglednica 9: Kalkulacije krav dojilj celotne črede ................................................................ 19
Preglednica 10: Stroški krmnega obroka – krave ..................................................................... 20
Preglednica 11: Kalkulacije mlado govedo, celotna čreda ...................................................... 21
Preglednica 12: Kalkulacije teleta, celotna čreda ..................................................................... 22
Preglednica 13: Kalkulacije stroškov pridelave travne silaže .................................................. 24
Preglednica 14: Strojne usluge in strojno delo potrebno za pridelavo travne silaže ................ 25
Preglednica 15: Poraba gnojil za pridelavo travne silaže ......................................................... 26
Preglednica 16: Kalkulacije stroškov za pridelavo sena .......................................................... 27
Preglednica 17: Kalkulacije stroškov strojnega dela za pridelavo sena ................................... 28
Preglednica 18: Kalkulacije stroškov pridelave paše ............................................................... 29
Preglednica 19: Strojne in delovne ure potrebne za pridelavo paše ......................................... 30
Preglednica 20: Stroški investicije ........................................................................................... 31
Preglednica 21: Povratek investicije (NSV in PS) ................................................................... 32
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 1
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
1 UVOD
Kot rejcem krav dojilj nam prihodek prinaša prodaja govejega mesa. Trenutno smo zaradi
manjka ustrezne infrastrukture primorani prodajati meso po živi masi klavnicam ali v
nadaljnjo rejo, kar predstavlja okrnjen prihodek, saj se največ zasluži s prodajo na malo
(prodaja razsekanega mesa direktno strankam).
V kletnih prostorih stanovanjske hiše bi na kmetiji tako postavili hladilnico velikosti 7,5
m2, kjer bi lahko hranili meso na zalogi, zraven pa bi še opremili sosednji prostor, ki bi
služil kot majhna trgovina, preko katere bi to meso lahko tržili.
1.1 Namen in cilji
Namen dela je oceniti investicijo za postavitev hladilnice in odprtje trgovine, ki bi služila
za razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. Za izvedbo analize bomo razvili
modelne kalkulacije za izračun stroškov prireje goveda in izvedli analizo investicije po
dinamični metodi ter statični metodi.
Cilj diplomskega dela je, da ugotovimo, če je finančno smiselno investirati v razvoj
dopolnilne dejavnosti predelave in trženja mesa.
1.2 Delovne hipoteze
Predpostavili smo, da se bo investicija ob doseganju ustreznih tehnološko proizvodnih
parametrov ter predpostavki uspešne prodaje pri predvidenih cenah povrnila v roku petih
let.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 2
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
2 PREGLED LITERATURE
Ekološko kmetijstvo je oblika kmetovanja, ki sloni na medsebojnem sožitju oz. sistemu
tla-rastline-živali-človek. Še posebej poudarjeno je ohranjanje naravne rodovitnosti tal,
večanju živalske pestrosti in deleža humusa (MKGP 2017).
Kot osnova za ta model kmetovanja služi dober kolobar, ki aktivno izboljšuje prej naštete
parametre. To dosegamo predvsem z neuporabo lahko topnih mineralnih gnojil in
sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, temelji na gnojenju z organskimi gnojili, varstvo
rastlin pa na preventivnem preprečevanju nastajanja bolezni, pojava škodljivcev in plevela
z ustreznim kolobarjem, mehanično obdelavo tal, izbiro odpornejših sort, uporabo
dovoljenih biotičnih in biotehnoloških sredstev. Prepovedana je uporaba gensko
spremenjenih organizmov (Bavec s sod. 2001).
Povečano zavedanje ljudi glede izvora in kvalitete živil ter učinek, ki ga le-ti imajo na naše
telo, naš organizem, je posledično privedlo do porasta povpraševanja po ekoloških
izdelkih, ki dokazano pozitivno vplivajo na naše počutje (Apaolaza s sod. 2017). Prav tako
je v zadnjih letih prišel v ospredje negativen vpliv oz. vplivi, ki ga ima konvencionalen
način kmetovanja na naravo. Vse našteto predstavlja znatno tržno priložnost, še toliko bolj
ob predpostavki, da imajo ekološka živila večjo tržno vrednost in da so direktna plačila
(subvencije) za ekološko kmetijo višja. Ob tem se kmetije lahko še vključijo v dodatne
programe kmetovanja, namenjena ekološki pridelavi (program razvoja podeželja) (MKGP
2017).
V ekološki živinoreji je velik del pozornosti namenjen vedenjskim potrebam živalim. Pri
namestitvi je potrebno upoštevati njihove potrebe glede prezračevanja, svetlobe, prostora
in udobja, živali morajo imeti dovolj prostora za neovirano gibanje in razvoj svojega
naravnega socialnega vedenja. Na voljo morajo imeti konstantno možnost gibanja na
svežem zraku, razen če vremenske razmere to preprečujejo. Če imajo živali dostop do paše
v pašnem obdobju in hkrati sistem zimske vhlevitve živalim dopušča prosto gibanje, se
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 3
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
pozimi lahko opusti obveznost ureditve izpusta. Ob tem je potrebno imeti v mislih tudi
zgornjo mejno vrednost obtežbe zemljišča z živalmi, in sicer 170 kg dušika na leto na
hektar (Uredba komisije 2008).
Pravno podlago ekološkega kmetijstva ureja več evropskih uredb, kakor tudi slovenski
pravilnik, ki zajema tudi področja, ki jih evropske uredbe ne regulirajo.
EVROPSKE UREDBE
Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških
proizvodov (temeljna uredba);
Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških
proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora;
Uredba komisije (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje
Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov
iz tretjih držav.
SLOVENSKI PRAVILNIK:
Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz živil (Uradni list
RS, št. 8/2014 z dne 3. 2. 2014.)
Zraven teh pravilnikov in uredb je potrebno upoštevati še vso ostalo kmetijsko zakonodajo,
vključno z zahtevami navzkrižne skladnosti (Bavec s sod. 2009).
2.1 Stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji
V letu 2016 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 3.518 kmetijskih gospodarstev (kar
predstavlja 4,8 % vseh kmetij v Sloveniji) z 43.578,76 ha kmetijskih zemljišč v uporabi
(9,03 % od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2015). 2.933 od teh je že zaključilo
preusmeritveno obdobje (t. j. pridobilo ekološki certifikat), ki traja najmanj 24 mesecev od
prve prijave v kontrolo.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 4
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Skozi leta se kaže konstanten porast števila ekoloških pridelovalcev. V letu 1999 je za
plačilo za podukrep Ekološko kmetovanje v okviru Programa razvoja podeželja zaprosilo
41 pridelovalcev, v letu 2016 pa že čez 3.000 (MKGP 2017).
Še vedno se kaže nujna potreba po večjih količinah pridelkov in organiziranem nastopanju
na tržišču z osveščanjem potrošnikov in tudi pridelovalcev. V pridelavi prevladuje
živinoreja (kar gre pripisati dejstvu, da 85 % površine Slovenije spada pod območje z
omejenimi možnostmi delovanja in zatorej v hribovskih območjih prednjačijo živinorejske
kmetije), čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah, sadju in
nemesnih predelanih živilih (mlečni izdelki) (MKGP 2016).
2.2 Preusmeritev kmetije
Kmetija je v preusmeritvi iz konvencionalne v ekološko kmetijo, ko se prijavi v kontrolo in
certifikacijo ekološkega kmetovanja, podpiše pogodbo o kontroli in certifikaciji, opravi
uvodni tečaj o ekološkem kmetovanju, ki je priporočljiv, in zaželeno je, da se včlani v
združenje za ekološko kmetovanje (Inštitut KON-CERT 2012). Večina kmetij v Sloveniji
se prijavi v kontrolo tik pred koncem koledarskega leta, ker so tako že v naslednjem letu
upravičeni do neposrednih plačil za ekološko pridelavo v okviru Kmetijsko okoljskega
programa (Bavec in sod. 2009).
Rastlinske produkte lahko označimo in tržimo kot ekološke šele tedaj, ko prestanejo
preusmeritveno obdobje in se upoštevajo vsa pravila ekološkega kmetovanja. Obdobje
preusmeritve pri enoletnih rastlinah in krmnih rastlinah traja najmanj 2 leti (24 mesecev)
ter trajnih nasadih 3 leta (36 mesecev) (Bavec in sod. 2009).
Preusmeritev v ekološko rejo živali poteka sočasno s preusmeritvijo travinja in njiv. Torej
se v tretjem letu lahko začnejo tržiti živila živalskega porekla kot ekološka, le v
čebelarstvu preusmeritveno obdobje traja 12 mesecev. V času preusmeritve imajo živila
živalskega izvora status konvencionalnih živil (Bavec in sod. 2009).
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 5
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Pred začetkom preusmeritve kmetije v ekološko pridelavo se morajo kmetje natančno
seznaniti o tem, kaj ekološko kmetijstvo je, kakšne so njegove zahteve in omejitve ter
kakšne so prodajne možnosti pridelka. Za lažje in uspešnejše premagovanje težav ob
preusmeritvi bi bilo potrebno na vsaki kmetiji izdelati preusmeritveni načrt. Ta vključuje
opis in analizo stanja, cilje družine, načrtovanje organizacije na kmetiji (kolobar, potrebe
po krmi, gnojenje, potrebna delovna moč, načrtovanje trženja) ter gospodarjenje.
2.3 Dosedanje raziskave s področja ekonomike v živinoreji in dopolnilnih dejavnostih
Ekološko kmetovanje je sistem proizvodnje, za katerega je značilna nizka produktivnost,
potrebuje več delovne sile, zahteva male vložke energije in ima spremenljive neto dohodke
in prodajne cene (Charylu in Biswas 2010).
Pažek in Rozman (2008) sta v eni od študij preučevala metodologijo in uporabo
simulacijskega modela KARSIM 1.0 za stroškovno analizo kmetijske proizvodnje. S
pomočjo vzpostavljenega simulacijskega modela je možno oceniti tako ekonomske kakor
tudi finančne parametre za izražanje ekonomske upravičenosti posamezne pridelave in
predelave na konvencionalnih ali ekoloških kmetijah. Analiza je pokazala, da je v sistemu
konvencionalnega kmetovanja najbolj primeren krompir, sledijo mu mleko, koruza in
krave molznice. Najbolj ekonomsko upravičen proizvod v sistemu ekološkega kmetovanja
je oluščena pira, ki ima najvišji koeficient ekonomičnosti, sledijo ji krompir, ekološko
pridelano meso in krave molznice. Ekološka pridelava pšenice in koruze sta ekonomsko
neupravičeni.
Mosnier s sod. (2017) je razvil 'Orfee' (Optimization of Ruminant Farm for Economic and
Environmental assessment), bio-ekonomski model, ki simulira francoske kmetije in
njihovo produkcijo goveda, mleka, travinja in poljščin. Predstavlja letno proizvodnjo
kmetije v ravnotežju z mesečnim nivojem desegregacije. Živinoreja, poljski pridelek in
strojna mehanizacija so optimizirani tako, da prikažejo najvišji možen net profit. Hitrost
prirasta pri živinoreji je prilagojena glede na letni čas (višji prirast v času pomladi) in glede
na namen proizvodnje. Odvzem mleka na laktacijo je računano glede na genetski potencial,
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 6
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
če je krava že telila (–24%) in koliko je bila takrat stara. Laktacija je omejena na 9
mesecev za krave dojilje in 305 dni za krave mlekarice. Stroški amortizacije so znižani za
40%, ker kmetje uporabljajo mehanizacijo dlje kot se običajno računa obdobje
amortizacije. Za doseganje optimalnih rezultatov je bilo potrebno znižati težo živali za 10
% (da je najboljše razmerje krmni obrok-laktacija) in povečati potreben prihodek za 5 %,
da se pokrije nenadejane stroške (zdravljenje goveda, uničena krma, krma, ki jo je govedo
pustilo ipd.). Rezultati so prav tako pokazali, da če bi kmetje želeli povišati laktacijo za 30
% pri govedu, ki se ga hrani s travinjem, bi krave potrebovale podvojen krmni obrok suhe
snovi, zaradi česar bi bilo višanje laktacije ekonomsko neopravičeno. Ob tem še velja
pripomniti, da je govedo, hranjeno s travinjem, bilo v boljšem zdravstvenem stanju in kot
tako zahtevalo nižje stroške vzdrževanja črede ter da je okoljski odtis (posredno in
neposredno onesnaževanje) za 30–40 % manjši pri hranjenju s travinjem kot pri hranjenju
s poljščinami.
P. Veysset s sod. (2009) je uporabil Opt'INRA Charolais sistem za optimizacijo dela. Ta
model, ki je bil narejen s pomočjo linearnega programiranja v programu Excel, optimizira
produkcijski sistem z namenom, da se maksimira profit pri kmetijah, ki se ukvarjajo z rejo
krav dojilj pasme Charolais (kmetija, ki uporablja za prehrano tudi poljščine) z namenom,
da se vzredi teleta do srednje starosti (9–18 mesecev) in gredo nadalje v pitanje, ali se jih
spita na kmetiji in proda direktno za meso. Preden je ta model lahko uporabljen, je
potrebno narediti podrobno tehnično in ekonomsko analizo kmetije. Iz te analize nato
dobimo potrebne inpute za model, in sicer:
struktura: kolikšna površina kmetije je na voljo, kakšen procent te zemlje se
obdeluje, zmožnosti hleva oz. koliko glav goveda je možno imeti, direktna plačila;
zmogljivosti črede in njihove zmožnosti: razmerje spola (koliko moških, koliko
ženskih glav) in umrljivost novorojenih telet, prirast, v kolikšnem času se čreda
obnovi;
prodajna cena: kakšna so plačila na kilogram žive mase oz. na kilogram mesa;
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 7
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
stroški: pridelek in stroški na hektar obdelovalne površine; prodajne cene in stroški
pridelave poljščin.
Iz teh inputov bo potem model določil primerno kombinacijo aktivnosti, ki bo naravnan
tako, da maksimalno poveča finančni profit. Outputi tega modela bodo:
število telitev, vrsta in število živali;
najprimernejši načrt poljščin in stopnja zalog;
letna površina namenjena poljščinam in količina, ki se je bo porabilo doma oz.
prodalo;
količino krme oz. obroka, če je potrebno kaj dokupiti;
kakšna je produktivnost (količina in prihodek) živinoreje in poljščin;
delovni stroški: strošek vzdrževanja črede, stroški pridelave krme in stroški
dokupa;
finančni rezultat: ∑vseh prihodkov – ∑vseh stroškov.
Opt'INRA tako vzame v zakup vse stroške proizvodnje, ne vzame pa v zakup
mehanizacije, potrebno za izvajanje tega modela.
Za primer so vzeli kmetijo, kjer vzrejajo govedo z namenom nadaljne prodaje (pitajo do
16. meseca starosti) na italijanski trg. Kmetija ima 57 krav dojilj, prostora v hlevu je za 64
krav. Celotna površina kmetije znaša 175 hektarjev, 38,9 ha (22 %) je trajno travinje, 103
ha (58 % celotne površine površine kmetije) je namenjeno poljščinam za prodajo,
preostanek (33,1 ha) je namenjen domačim potrebam. Kot podlago so vzeli podatke iz leta
2006, ki so služili kot primerjava z napovedjo za leto 2012. Rezultati so pokazali, da bi za
optimalno delovanje kmetije morali do leta 2012 zmanjšati proizvodnjo mesa za 11 %
pridobljeno površino nameniti za poljščine. Število krav in telitev bi se ohranilo, vendar bi
se moške prodalo dalje 6 mesecev prej. Površina, namenjena poljščinam za prodajo, bi se
zvišala za 7,34 ha. Na ta način bi kmetija obrnila dodatnih 15.230 € (zvišanje za 8 %;
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 8
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
živinoreja –5 %, poljščine +30 %), od tega bi bilo 10.110 € namenjeno dodatnim stroškom
proizvodnje, kar bi pomenilo, da bi finančni prirast znašal 5.120 € (+4 %).
2.4 Raziskave s področja ocene investicij v kmetijstvu
Predelava ekoloških proizvodov je povezana s strogo namenskimi vlaganji oziroma s
specifičnimi investicijami, ki so v večini panog povezane z visokimi denarnimi vložki.
Zato je predhodno nujna informacija o finančni upravičenosti denarnega vložka, ki jo
lahko ocenimo s pomočjo Cost-Benefit analize. V ta namen so bili predhodno izdelani
simulacijski modeli za posamezno panogo predelave ekoloških proizvodov, s pomočjo
katerih se bodo izračunavali posamezni parametri, potrebni za investicijo. Osnovni rezultat
modela je tako kalkulacija skupnih stroškov. Rozman in sod (2002) so na poljedelskem
področju razvili računalniško podprt simulacijski model za ocenitev pridelave bučnega
semena na konvencionalni kmetiji in stroškov proizvodnje bučnega olja ob različnih
vhodnih parametrih. V letu 2002 je bila narejena študija, v kateri sta Turk in Rozman
ugotavljala ekonomsko upravičenost proizvodnje sadnega žganja na konvencionalnih
kmetijah. Izdelala sta simulacijski stroškovni model za proizvodnjo slovenskega sadnega
žganja iz več vrst sadja (slive, hruške in breskve) (Pažek in sod. 2003).
V letu 2008 je bil razvit tehnološko-ekonomski deterministični simulacijski sistem za
podporo odločanju v ekološkem kmetijstvu. S pomočjo vzpostavljenega simulacijskega
sistema je možno ocenjevati tako ekonomske kakor tudi finančne parametre. Razviti sistem
je možno uporabiti na nivoju kmetije in na širšem pridelovalnem območju. V nadaljevanju
sta bila razvita še dva odločitvena modela, katerih metodologija temelji na metodah
večkriterijske analize: analitičnem hierarhičnem procesu AHP in DEXi metodologiji.
Možna je uporaba razvite tehnologije pri strateškem odločanju na nivoju države ob hkratni
uporabi drugih metod za podporo odločanju. Potreben je nadaljnji razvoj metodologije,
predvsem v smislu ocenjevanja posameznih kriterijev, kar bi omogočilo tudi nadaljnjo
uporabo modela na agregatnem nivoju. Razvito orodje predstavlja dobro osnovo za
nadaljnji razvoj kompleksnejših integralnih modelov, ki so namenjeni predvsem procesu
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 9
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
načrtovanja in odločanja v ekološkem kmetijstvu. Rezultati razprave so neposredno
uporabni v praksi, kar se izraža v dejanski vrednosti razvitega metodološkega orodja.
Model je razvit na način, da je praktično uporaben tako pri procesu načrtovanja in
odločanja na intenzivnih ekoloških kmetijah kakor tudi na širšem področju razvoja
podeželja (Pažek 2008).
Shortall J. s sod. (2016) je analiziral investicijo v avtomatsko molžo, in sicer kot nagradnja
konvencionalne metode molže (molzišče 'ribja kost'). Napredek avtomatskih sistemov je
omogočil uspešno integracijo sistema v pašno rejo. Namen te študije je bil, da izračunajo,
če se nadgradnja izplača na srednje veliki kmetiji (70 krav mlekaric, ki se molzejo dvakrat
dnevno) in na veliki kmetiji (120 krav, dvakrat dnevno). Simulacijski model je kombiniral
stroške investicije, stroške dela na letni ravni in stroške vzdrževanja opreme. Sredstva za
investicijo so se izposodila ob 5-odstotni obrestni meri, obdobje vračanja je bilo deset let.
Prvi takšen avtomatski sistem molže je bil uporabljen leta 1992 na Nizozemskem. Od
takrat dalje se je uporaba tega sistema močno razširila, z več kot 10.000 namestitvami.
Napovedi kažejo, da bi lahko do 50 % novonameščenih sistemov v EU bilo avtomatskih. V
veliki večini primerov se sicer ta sistem uporablja pri zaprti reji, vendar je bilo dokazano
(Greenall, 2014), da se lahko avtomatski sistem molže uspešno uporablja tudi pri pašni reji.
Konvencionalen način molže zahteva veliko fizičnega dela, saj se molža izvaja enkrat do
trikrat dnevno (navadno dvakrat) 300 dni v letu, kar predstavlja 33 % celotnega fizičnega
dela, potrebnega za vodenje pašnega sistema reje (O'Donovan, 2008).
Zraven tega je potrebno še upoštevati, da se molža redko izvaja v okviru rednih delovnih ur
in je zaradi tega težko pridobiti delovno silo (Tarrant in Armstrong, 2012.)
Avtomatski sistem molže zmanjša potrebo po fizičnem delu, saj gre večinoma za nadzorno
delo (opazovanje molže, čiščenje, preverjanje sistema). Posledično je bilo možno opaziti
izboljšano psihofizično stanje zaposlenih (Mathijs, 2004). Nadalje, avtomatski sistem
omogoča večjo fleksibilnost, kar se tiče delovnega časa. Negativna stran tega sistema pa je,
da v osnovi stane dvakrat do trikrat več in da so vzdrževalni stroški višji.
Pri izračunu so si pomagali z MDSM, bioekonomskim modelom, ki se uporablja pri pašni
reji molznic. Kombinira število živali in njihovo vrednost, laktacijo, prehranske zahteve,
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 10
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
delovne ure, namenjene za proizvodnjo krme, in ure, namenjene za molžo. Predstavlja
platformo, s katero lahko ocenjujemo različne biološke, tehniške in fizične faktorje, ki
vplivajo na profitabilnost kmetije. Vrednosti so bile sledeče:
laktacija 5000 litrov na kravo;
koncentrirani prehranski dodatki (concentrated supplements) 350 kg na kravo;
13 ton pridelka (suhe snovi travinja) na hektar;
18-odstotna letna stopnja nadomestitve;
delo je bilo ocenjeno na 12,5 € bruto na uro;
stroški obdelave zemlje so znašali 445 € na hektar.
Variabilni stroški (gnojila, stroški zdravljenja, delo pogodbenikov, silaža in dosejevanje),
fiksni stroški (vzdrževanje objekta, avtomobil, telefon, elektrika in zavarovanje) in
prihodki od prodaje (mleko, izločene krave, teleta) so bili bazirani na takratnih vrednostih
(2014).
Ob predpostavki 12,5 €/uro so stroški pri avtomatiziranem sistemu molže na srednje veliki
kmetiji znašali 14.078 € in 28.155 € na veliki kmetiji. Stroški pri konvencionalnem sistemu
so znašali 22.179 € na srednje veliki kmetiji in 44.357 € na veliki kmetiji. Na letni ravni je
to potem pomenilo, da stroški dela na srednje veliki kmetiji znašajo 11,2 % vseh stroškov,
na veliki kmetiji 12,8 %, medtem ko je konvencionalen način predstavljal 18,8 % na
srednje veliki kmetiji in 20,2 % vseh stroškov na veliki kmetiji.
Končni rezultati so pokazali, da skoraj prepolovljeni stroški dela na desetletnem obdobju
ne pokrijejo ali komaj pokrijejo začetno investicijo in je investicija z vidika profitabilnosti
neutemeljena. Temu navkljub je avtomatiziran sistem molže privlačen za kmete, saj močno
razbremeni delo in omogoča udobnejši način življenja. Prav tako je priporočljiv za kmete,
ki živijo na takšnih območjih, kjer je težko dobiti dodatno delovno silo.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 11
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
3 MATERIAL IN METODE DELA
3.1 Predstavitev kmetije
Ekološka kmetija Fošnarič se nahaja na območju Haloz, natančneje v občini Podlehnik,
kakšnih pet kilometrov stran od mejnega prehoda Gruškovje. Kmetovanje se je pričelo leta
1981, ko je družina prevzela skrb za dva starostnika, ki nista imela potomcev in v zameno
pustila svoje posestvo (3 hektarje travnika) in manjši hlev. Iz tega se je potem začelo
dokupovati bližnjo in tudi oddaljeno zemljo z namenom, da postane kmetijstvo glavni vir
prihodka.
V osnovi je šlo za govedorejsko kmetijo, rejo krav dojilj, z nekaj prašiči in kokošmi.
Zraven se je pridelovalo tudi poljščine in sicer koruzo, pšenico, ječmen, oves, nekaj
krompirja ali buč in podobno. Večina je bila namenjena lastni porabi, nekaj se je tudi
prodalo. Ob vsem tem je vir zaslužka še predstavljal gozd, ki v trenutnem obsegu znaša
slabih 23 hektarjev. Šlo je za precej tipično konvencionalno kmetijo. Na prelomu tisočletja
se je oče odločil, da se bo preusmeril raje v ekološko smer, ki je bila takrat še v zgodnjih
povojih in neprimerno manj razširjena. S ciljem, da bi bila pašna sezona čim daljša in
bogata, se je v najem vzelo preko dvajset hektarjev hribovitih zemljišč, ki so bila sicer v
zaraščanju. Odseljevanje mladega prebivalstva v osemdesetih in devetdesetih letih
prejšnjega stoletja je pomenilo, da se je veliko kmetij in obdelovalnih zemljišč opustilo, saj
starostniki niso več imeli moči obdelovati takšnih strmin. Ker pa je njihov interes, da se
zemljo ohrani čim bolj očiščeno ostal, so vsi z veseljem odstopili svojo zemljo v najem,
vendar vsa zemlja ni bila primerna, saj na nekaterih ni bilo vodnega vira ali pa ni bilo v
bližini vira elektrike, kamor bi se lahko priključil električni pastir. Poljščine se je opustilo
in se vse skupaj namenilo trajnim travinjam. Kmetija je tako šla v obdobje preusmeritve s
približno 44 hektarji površin izključno trajnega travinja (v dolini je bilo namenjeno košnji,
v hribih paši). Takrat se je kupilo še približno 30 ovac, ki so se pasle na pašnikih z višjim
naklonom. Na začetku je bilo kar nekaj težav, kako najboljše spraviti govedo na hribovske
pašnike, oddaljene nekaj kilometrov in kako najboljše sestaviti črede. Pred pašno sezono se
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 12
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
naredi tri manjše črede, ena ostane doma (v kateri so tudi krave, ki še bodo telile), dve (ena
čreda so krave, ki so že kotile, druga čreda so telice) pa krožijo po hribovskih pašnikih.
Po nekaj letih se je opustilo rejo ovac, njihov hlev se je porušilo in zgradilo novega, s
sistemom na globoki nastilj, ki se uporablja predvsem kot porodni boks. Krmilna polica
ima švedski sistem priveza, kar močno olajša delo s čredo ob veterinarskih pregledih, ali če
je potrebno izločiti samo eno kravo. Delo je bilo končano leta 2012.
Prav tako se izvaja dopolnilna dejavnost, in sicer razred lesa s tračno žago in prevoz.
Zraven je še sušilnica za les. Nekaj je tudi vinograda, ki pa ni tržno usmerjen.
Trenutno se obdeluje 42,23 hektarjev, od tega je 26,43 hektarjev pašnikov, 4,2 hektarja
travnikov, namenjenih senu, in 11,6 hektarjev, namenjenih travni silaži. Razen pašnikov se
vse površine kosi štirikrat v letu.
Preglednica 1: Površine kmetije Fošnarič
GERK –PID Raba Domače ime Površina [a]
1008734 Trajni travnik Pri vrti travnik 46
2034512 Vinograd Vinograd Kovačič 4
2034515 Vinograd Vertikala Babosek 7
2034516 Vinograd Terase Babosek 25
2039254 Trajni travnik Zakl 95
2039263 Trajni travnik Mlineršek 219
2039267 Trajni travnik Tr. pri Amadeji 18
2039620 Trajni travnik Prek avto-puta 20
2039631 Trajni travnik Doma 166
2039632 Trajni travnik Hrvatov 44
2039636 Trajni travnik Podgoršek 104
2039972 Trajni travnik Prek avto-puta II 20
2039974 Trajni travnik Doma II 246
3454462 Njiva Pri Ribniku 288
4010700 Trajni travnik Gorca 548
4010745 Trajni travnik Piškurovo 323
4480374 Trajni travnik Doma III 16
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 13
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
4548331 Trajni travnik Podgoršek I 96
4617299 Trajni travnik Dežno 431
5003878 Trajni travnik Podgoršek med c. 32
5106314 Trajni travnik Meloše 197
5436760 Trajni travnik Cvičkovo 887
5486537 Trajni travnik Gorca 138
5486538 Ekst. oz. tr. sad. Gorca 1_1 26
5664892 Trajni travnik Dežno 38
5664995 Trajni travnik Svenškovo 124
5821871 Trajni travnik Pri vrti travnik 64
KMG je razvrščen v območje OMD s 100 % deležem.
GERK Doma II je namenjen tudi zimskemu izpusti živali.
Pri GERKih Mlineršek in Dežno je vredno izpostaviti, da imata navkljub veliki površini
zmanjšan doprinos, ker ju redno napadajo divje svinje.
GERK Pri Ribniku smo vzeli v najem dve leti nazaj in je še trenutno klasificiran kot njiva.
Posejala se je deteljno-travna mešanica.
Povprečni naklon pašnikov znaša 45 % in so zaradi tega neprimerni za strojno obdelavo. V
povprečju lahko strojno obdelamo (mulčimo) 25 % teh površin, preostanek se obdela ročno
(odstrani samoniklo drevje).
Kmetija trenutno premore:
- štiri delovne stroje (traktorje) moči 45, 75, 85 in 115 konjskih moči;
- eno bočno traktorsko kosilnico širine 260 cm in eno čelno traktorsko kosilnico
širine 240 cm, ki se ju navadno uporablja v navezi oz. hkrati. Košnja v navezi je
več kot prepolovila potreben čas košnje, vendar je potrebno omeniti, da traktor v
tem primeru porabi približno 40 % več goriva;
- po en zgrabljalnik in obračalnik;
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 14
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
- 6000-litrska cisterna, ki se uporablja tudi za usluge (npr. polivanje vode med
gradnjo avtoceste);
- balirka za majhne kvadraste bale, ki se rabi za domače potrebe (približno 2000
senenih kock na leto) in izvajanje uslug;
- samohodna hribovska kosilnica BCS (630WS) z možnostjo namestitve dvojnih
nožen ali mulčerja;
- ena brana.
Na kmetiji je zaposlen oče. Občasno, ko je treba pobrati večje število senenih bal,
priskočijo na pomoč sosedje in prijatelji.
3.2 Struktura direktnih plačil
Direktna plačila kmetija Fošnarič za leto 2016 so prikazana v preglednicah 2-8.
Preglednica 2: Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost
Vrsta podpore Število hektarjev €/hektar Znesek €
OMD – Gričevnato hribovita kmetija 42,23 130,64 5.516,95
Preglednica 3: Direktne plačilne pravice
ID številka plačilne
pravice
Število plačilnih pravic Vrednost plačilne
pravice
Izplačilo skupaj v €
1120538 42,12 124,69 5.251,94
Preglednica 4: Plačila za zelene komponente
Število odobrenih ha Vrednost plačila na enoto € Izplačilo skupaj v €
42,12 70,20 2.956,84
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 15
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Preglednica 5: Izplačilo podpore za rejo govedi
Vrsta podpore Število živali €/žival Izplačilo skupaj v €
Podpora za rejo govedi 3,00 52,77 158,31
Preglednica 6: Ukrep dobrobit živali - govedo
Kategorija Število živali GVŽ €/GVŽ Znesek €
Teleta do 6 mesecev (G0) 11,00 1,65 53,40 88,11
Mlado govedo (G1-2) 11,00 6,60 53,40 352,44
Govedo nad dve leti (G2) 22,00 22,00 53,40 1.174,80
Skupaj 44,00 30,25 1.615,35
Preglednica 7: Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP)
Vrsta podpore Število ha/živali €/ha/žival Znesek €
GEN_PAS_GO-cikasto govedo 2,00 193,62 387,24
HAB_KOS_1_EK-košnja/paša ni dovoljena
do 30. 6. v kombinaciji z EK
8,94 102,10 912,77
HAB_ORGG-gnojenje z organskimi gnojili v
omejeni količini
8,94 25,60 228,86
Skupaj 1.528,87
Preglednica 8: Direktna plačila za ekološko kmetovanje
Vrsta podpore Število ha/živali €/ha/žival Znesek €
EK – trajno travinje 37,06 155,57 5.765,42
EK – preusmeritev – njive-poljščine 2,88 377,82 1.088,12
EK – preusmeritev – trajno travinje 1,60 311,86 498,98
EK – preusmeritev – travniški visokodebelni
sadovnjaki
0,26 291,33 75,75
Skupaj 7.428,27
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 16
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Na letni ravni to potem skupaj znese 24.456,53 € direktnih plačil. Od tega je 22.295,63 € iz
travnikov in pašnikov, kar povprečno znese 527,95 €/hektar. Za rejo goveda je bilo
pridobljenih 2160,90 € oz. 71,43 €/GVŽ.
3.3 Ocena ekonomike
Med prihodke smo šteli plačilne pravice in zaslužek od prodaje. Izdelala se je tudi
kalkulacija, ki ni zajemala direktnih plačil, z namenom, da se vidi kolikšno težo nosijo
direktna plačila.
Med stroške smo šteli strojne ure, amortizacijo, krmni obrok, najete storitve, najemnino in
dokupljeno krmo oz. v našem primeru je šlo za prehranske dodatke (lizalna vedra).
Vrednost krmnega obroka se je pridobila iz kalkulacij. Stroški amortizacije so se
preračunali po katalogu stroškov, izdanih s strani Zveze strojnih krožkov Slovenije. Vsi
podatki za kalkulacije so pridobljeni direktno na kmetiji. Ocena investicije je izvedena po
dinamični metodi izračuna neto sedanje vrednosti (Rozman s sod., 2009).
3.4 Ocena ekonomskih parametrov
Izračuni so najpomembnejši ekonomski parametri, ki so kazalci ekonomske upravičenosti
na kmetiji. Pri izdelavi ocene analize ekonomske upravičenosti so bili upoštevani
pokazatelji: skupni prihodek, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti in lastna cena.
Skupni prihodek
Skupni prihodek predstavlja vrednost proizvodnje. Izračunan je kot zmnožek pridelka in
cene proizvoda.
SP = Y*Cy
SP – skupni prihodek (€)
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 17
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Y – skupni pridelek (kg, l, kom/kos)
Cy – cena enote proizvoda (€/l, €/kg, €/kom, €/kos)
Finančni rezultat
Finančni rezultat se izračuna kot razlika med skupnimi prihodki in skupnimi stroški.
FR = SP – SS
FR – finančni rezultat (€)
SP – skupni prihodki (€, €/enoto)
SS – skupni stroški (€, €/enoto)
Koeficient ekonomičnosti
Koeficient ekonomičnosti je podan kot koeficient med vrednostjo proizvodnje in skupnimi
stroški.
Ke = SP/SS
Ke – koeficient ekonomičnosti
SP – skupni prihodek (€, €/enoto)
SS – skupni stroški (€, €/enoto)
Če je koeficient ekonomičnosti višji od 1, pomeni, da je proizvodnja ekonomsko
upravičena, če je ta nižji od 1, pomeni, da proizvodnja ekonomsko ni upravičena.
Lastna cena
Lastna cena se izračuna kot koeficient med skupnimi stroški in skupnim pridelkom.
LC = SS/Y
LC – lastna cena
S –- skupni stroški (€)
Y – skupni pridelek (kg, l, kom, kos)
NSV (ang. Net Present Value) je definirana kot:
NSV = −I + ∑ SP − SS/(1 + r)tt
i=1
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 18
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Kjer je:
NSV – neto sedanja vrednost (€)
I – višina investicije (€)
SP – skupni prihodki (€)
SS – skupni stroški (€)
r – povprečna letna obrestna mera (%)
t – časovna komponenta (število let)
3.5 Ocena investicije
Ocena investicije nam omogoča boljše sprejemanje odločitev pri izvajanju projekta, saj
nam prikaže, če je investicija finančno smiselna. Pri oceni investicije je potrebno zajeti vse
prihodke, odhodke in strošek same investicije skupaj z obrestno mero, da dobimo na koncu
smiselni rezultat.
Pri ocenjevanju investicij ločimo dve metodi ocenjevanja in sicer:
- dinamično metodo in
- statistično metodo.
Razlika med statično in dinamično metodo je v tem, da nam statisična metoda pokaže na
dan natančno kdaj se bo investicija povrnila, dočim dinamična metoda pokaže v katerem
letu bo neto sedanja vrednost postala pozitivna. V diplomski nalogi smo uporabili
dinamično metodo.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 19
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
4 REZULTATI Z RAZPRAVO
4.1 Kalkulacije živinoreje
Preglednica 9: Kalkulacije krav dojilj celotne črede
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 20
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Iz koeficienta ekonomičnosti je jasno razvidno, da krave dojilje ne prinesejo dobička in da
je njihova edina vrednost stranski produkt (koeficient ekonomičnosti mora biti 1 ali več, da
je ekonomsko upravičeno).
Če ne upoštevamo direktnih plačil (subvencij), bi prihodek od reje krav znašal 1.000 €, kar
bi postavilo koeficient ekonomičnosti na 0,10.
Preglednica 10: Stroški krmnega obroka – krave
Od dokupljene krme se uporablja samo lizalno vedro z vitamini. Cena €/kg je pridobljena
iz kalkulacij trajnega travinja, kjer smo ocenjevali LC produkta.
Za hranjenje živine v povprečju porabimo dnevno 45 minut (dovoz valjaste bale ali ročen
raztros kvadrastih bal).
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 21
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Preglednica 11: Kalkulacije mlado govedo, celotna čreda
Reja mladega goveda (1–2 leti) je ekonomsko upravičena, saj naveza direktnih plačil in
zaslužek od prodaje povišata koeficient na vrednost 1,1.
Če se ne bi upoštevala direktna plačila, bi skupni prihodek znašal 9.600 €, s čimer bi
koeficient ekonomičnosti prav tako dosegel 1,1, vendar bi se finančni rezultat znižal iz
1.150,20 € na 679 €.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 22
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Za potrebe krmljenja se letno porabi 27.450 kg travne silaže, 7.150 kg sena in 65.000 kg
paše. Cena €/kg krme je enaka kot pri govedu.
Preglednica 12: Kalkulacije teleta, celotna čreda
Kalkulacije nam povedo, da je reja telet ekonomsko najbolj upravičena s koeficientom
ekonomičnosti 1,39. Enako kot pri mladem govedu predstavlja dodatno vrednost oz.
zaslužek prodaja. Nekaj telet se obdrži na kmetiji za potrebe remonta črede (približno trije
na leto).
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 23
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Če odštejemo direktna plačila, bi se koeficient ekonomičnosti znižal na 1,35, kar bi v
praksi pomenilo, da bi se finančni rezultat znižal iz 1.070,60 € na 952,91 €. To nam pove,
da sta reji mladega goveda in telet samozadostni.
Za potrebe krmljenja se letno porabi 12.045 kg travne silaže, 3.550 kg sena in 25.000 kg
paše. Cena €/kg je enaka kot pri kravah in mladem govedu.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 24
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
4.2 Kalkulacije trajno travinje
Preglednica 13: Kalkulacije stroškov pridelave travne silaže
Površina 11,6 ha zajema trajno travinje, ki je namenjeno za pridelavo travne silaže. Ob
prvem odkosu se naredi tlačeni silos, preostale košnje so namenjene izdelavi valjastih bal,
ker nam pokrite kapacitete ne dopuščajo dovolj prostora, da bi lahko skladiščili še zgolj
seno. Koeficient ekonomičnosti je v tem primeru bolj nizek, ker velik strošek predstavljajo
najete strojne storitve.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 25
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Preglednica 14: Strojne usluge in strojno delo potrebno za pridelavo travne silaže
Strojno delo zajemajo gnojenje, ki v povprečju vzame največ časa na hektar površine, sledi
obračanje trave, košnja in odvoz bal, najmanj časa se porabi za izdelavo vrst, kar pa zna
biti relativno, ker bo ob močni košnji potrebno narediti več vrst kot ob šibki košnji, tako da
se je upoštevalo povprečje.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 26
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Preglednica 15: Poraba gnojil za pridelavo travne silaže
Od gnojil se uporabljajo samo organska gnojila, kjer močno prednjači gnojevka. Hlevskega
gnoja je malo, ker se pridobiva samo iz globoke nastilja, ki pa se uporablja zgolj kot
porodni boks in je zato končna količina gnoja nizka. Gnojevke se porabi 14,5 m3/ha.
Če ne bi bilo direktnih plačil, bi bil skupen prihodek 2.531,12 €, s čemer bi koeficient
ekonomičnosti bil 0,4. V praksi bi to pomenilo finančni rezultat –4.126,29 €. Ob tem lahko
tudi opazimo, da imajo direktna plačila veliko večji vpliv pri trajnem travinju kot ga imajo
pri živinoreji.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 27
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Preglednica 16: Kalkulacije stroškov za pridelavo sena
Napram travni silaži kaže seno boljšo ekonomsko oceno, saj se vse storitve opravijo doma
in ni potrebe po najetih storitvah. Je pa vredno izpostaviti, da je donos na hektar pri senu
občutno nižji kot je pri travni silaži. Na leto se izdela približno 2000 kvadrastih bal oz.
50.000 kg. Gnojilni načrt je enak kot pri travni silaži.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 28
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Preglednica 17: Kalkulacije stroškov strojnega dela za pridelavo sena
V tem primeru je dodaten strošek baliranje, ki pa je ponovno nekoliko relativen, saj je
lahko ob močni košnji in gostih vrstah potrebno znatno več časa na hektar za baliranje, kot
pa če so vrste redkejše. Ponovno se je vzela neka povprečna vrednost. Temu je potrebno še
prišteti eno uro ročnega dela na hektar, kolikor je potrebno, da se naložijo bale na
prikolico. V tem primeru je tudi vzeto neko povprečje, ker je čas, potreben za pobiranje,
odvisen od števila bal.
V primeru, da odvzamemo direktna plačila, se koeficient ekonomičnosti enako kot pri
travni silaži zniža na vrednost 0,4, vendar se v praksi ne pozna tako občutno, saj bi
finančni rezultat znašal –1.105,76 €.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 29
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Preglednica 18: Kalkulacije stroškov pridelave paše
Pašniki predstavljajo največji delež površin kmetije. Za ceno proizvoda smo upoštevali
vrednost 0,0001 €/kg. Predviden pridelek je nižji, ker gre za površine, kjer je veliko dreves,
nekaterih delov krave ne morejo popasti (prevelik naklon), prav tako ni mogoče površin
gnojiti ali dosejevati.
Koeficient ekonomičnosti je s 3,9 daleč najvišja vrednost, kar lahko agrumentiramo s tem,
da je s temi površinami malo dela oz. stroškov. Največ dela v strukturi skupnih stroškov
predstavlja vzdrževanje pašnika.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 30
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Če bi odvzeli direktna plačila, bi koeficient ekonomičnosti znašal 0,01. Finančni rezultat bi
se znižal na –3.580,04 €, kar predstavlja znižanje za skoraj 14.000 € na letni ravni. Pri
pašnikih bi odvzem direktnih plačil prišel še veliko bolj do izraza kot pri travni silaži ali
senu.
Ob tem lahko tudi poudarimo, da bi bilo kmetovanje že v osnovi popolnoma nesmiselno
oz. finančno neupravičeno, če ne bi bilo direktnih plačil, razen če gre za manjše površine,
namenjene lastnim potrebam.
Preglednica 19: Strojne in delovne ure potrebne za pridelavo paše
Čas pri mulčenju je ocenjen z dvema urama na hektar, kar je manj od potrebnega, to pa
zato, ker ni mogoče mulčiti celotne površine, tako da v povprečju mulčimo 20–25 %
površine pašnikov.
4.3 Predstavitev investicije
Ker se veliko denarja izgubi ob prodaji žive mase, namesto da bi sami prodali v kosih, sem
se odločil napraviti model investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti z dobo povratka, in
sicer bi šlo za postavitev hladilnice za meso ter odprtje majhne trgovine, kjer bi to meso
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 31
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
tržili. Prostori, namenjeni temu, so na voljo v kletnih prostorih stanovanjske hiše. Elektrika
in voda sta že urejeni, kar znatno zniža sredstva, potrebna za investicijo. Prostore bi bilo
potrebno ustrezno opremiti, dograditi ločen vhod in postaviti hladilnico.
Živimo ob avtocesti Zagreb–Gradec, kar predstavlja tudi zelo dobre tržne povezave in
dostopnost. Prodajalo bi se na domu ali dostavilo meso stranki na dom, odvisno od
oddaljenosti.
Preglednica 20: Stroški investicije
Predmet Vrednost v €
Hladilnica 7.100
Delovni pult 900
Blagajna 1.000
Okno 450
Stropne luči 120
Dograditev ločenega vhoda 1.800
Vhodna vrata 600
Keramične ploščice 310
Višina investicije: 12.280
Naknaden strošek predstavlja še najem mesarja za razkos mesa, ki po navadi stane 25 € na
polovico. Vrednosti navedenih stroškov sem pridobil s predračuni.
4.4 Finančni rezultat investicije in doba povratka
Skupni prihodki brez vštetih direktnih plačil so znašali 17.491,05 €, medtem ko so skupni
stroški znašali 33.408,85 €, kar pomeni, da je finančni rezultat vodenja kmetije na letni
ravni –15.917,81 €.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 32
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Šele ko upoštevamo direktna plačila (v višini 24.456,53 €), je vodenje kmetije finančno
upravičeno, saj se FR poviša na 8.538,72 €. Od te vrednosti je potem potrebno odšteti še
socialne prispevke v višini 2.640 €. Končni rezultat tako znaša 5.898,72 €/kmetijo.
Preglednica 21: Povratek investicije (NSV in PS)
Oceno investicije smo naredili ob predpostavki, da se investicija ob predvidenih cenah
povrne v roku petih let. Iz kalkulacij skupnih stroškov je razvidno, da bi se investicija
povrnila že v tretjem letu, kjer bi investicijski tok s parametrom NSV znašal 3.634,35 €.
Obrestna mera znaša standardiziranih 5,50 %.
Statistično obdobje povratka investicije je 2,08 oz. dve leti in 24 dni.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 33
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
5 SKLEPI
V letu 2017 smo ugotavljali vrednost investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki
kmetiji in dobo povratka. Šlo bi za odprtje majhne trgovine z lastno hladilnico z namenom
trženja ekološkega govejega mesa. Za oceno analize smo uporabili statistično in dinamično
metodo ocenjevanje investicij.
Investicijski vložek oz. strošek postavitve objekta, ki bi služil za razvoj dopolnilne
dejavnosti bi znašal 12.280 €, medtem, ko je letni denarni tok kmetije 5.898,72 €. Pred
pričetkom izvajanja kalkulacij smo predvideli, da se bo investicija povrnila v roku petih
let.
Iz opravljenih kalkulacij lahko sklepamo, da se nam bo investicija vrnila hitreje, kot je to
bilo v osnovi predvideno s čemer potrjujemo delovno hipotezo. Po statistični metodi bi
našo investicijo odplačevali dve leti in 24 dni. To časovno obdobje predstavlja razmerje
vrednostjo investicije in letnim denarnim tokom kmetije. Po dinamični metodi (metoda
neto sedanje vrednosti) je bilo ugotovljeno, da bi se investicija povrnila v tretjem letu, ko
bi bila vrednost NSV prvič pozitivna. Prav tako se je pokazalo, kako velik vpliv imajo
direktna plačila na uspešnost kmetije, sploh če gre za kmetijo z omejenimi možnostmi
delovanja, saj bi letni denarni tok brez direktnih plačil znašal -15.917,81 €.
Ob tem moramo poudariti, da so v praksi stvari mnogokrat drugačne, saj je kmetijstvo
»živa stvar« in, kot taka, nepredvidljiva predvsem zaradi tveganja in negotovosti, zaradi
tega je pri tolmačenju rezultatov potrebna določena previdnost.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 34
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
6 LITERATURA IN VIRI
1. Apaolaza V., Hartmann P., D'Souza C., Lopez M. C. 2017. Eat Organic – Feel
Good? The relationship between organic food consumption, health concern and
subjective wellbeing. Food Quality and Preference, Volume 63, str. 51–62.
2. Bavec M., Robačer M., Repič P., Štabuc Starčevič D. 2009. Sredstva in smernice
za ekološko kmetijstvo. Maribor, Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in
biosistemske vede, Inštitut za ekološko kmetijstvo: 11–18, 23, 69–75.
3. Hermansen, J. E., Horsted, K., Kongsted, A. G. 2014. Meat, animal, poultry and
fish production and management. Meat production in organic farming. Enyclopedia
of Meat Sciences (Second edition), str. 199–203.
4. Mosnier C., Duclos A., Agabriel J., Gac A. 2017. Orfee: A bio-economic model to
stimulate integrated and intensive management of mixed crop-livestock farms and
their greenhouse gas emissions. Agricultural sciences, Volume 157, str. 202-2015.
5. Pažek K. 2003. Finančna analiza ocenjevanja investicij dopolnilnih dejavnosti na
ekoloških kmetijah, magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo.
6. Rozman Č., Turk J., Pažek K., 2009. Menedžment v kmetijstvu. Kmetijska založba.
7. Shortall J., Shalloo L., Foley C., Sleator R. D., O'Brien B. 2016. Investment
appraisal of automatic milking and conventional milking technologies in a pasture-
based dairy system. Journal of Dairy Science, Volume 99, Issue 9, str. 7700–7713.
8. Turk J. 1998. Agrarna ekonomika. Teorija in aplikacije. Univerza v Mariboru,
Fakulteta za kmetijstvo.
9. Uradni list RS, št 57/15. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 35
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
Elektronski viri
1. BIZJAK, Marjeta, 2016, Razvoj večkriterijskega modela za oceno naložb v okviru
dopolnilnih dejavnosti [na spletu]. 2016.
https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=61460 (20. avgust 2017).
2. Dolenšek M. 2008. Katalog stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije 2008.
KGZS- Zavod NM (20. avgust 2017). http://www.s-
k.si/datoteke/Katalog_stroskov_2008_stisnjen.pdf.
3. Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKO.
http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/#map_x=500000&map_y=100000&map_sc=1
828571 (25. avgust 2017).
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/pod
pore_ekoloskemu_kmetovanju/ (5. 7. 2016) (29. avgust 2017).
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Program razvoja podeželja
2014–2020. (elektronski vir) http://www.program-podezelja.si/sl (23. avgust
2017).
6. MKGP. Analiza stanja ekološkega kmetovanja.
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/ana
liza_stanja_ekoloskega_kmetovanja/ (28.avgust 2017).
7. MKGP. Podpore ekološkemu kmetovanju.
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/pod
pore_ekoloskemu_kmetovanju/ (28. avgust 2017).
8. Zagorc B., Moljk B., Rednak M. 2017. Metodološka izhodišča in pojasnila k
modelnim kalkulacijam. Kmetijski inštitut Slovenije.
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 36
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
http://www.kis.si/f/docs/Modelne_kalkulacije_OEK/Splosna_izhodisca_in_specific
na_pojasnila_internet_februar2017.pdf (20. avgust 2017).
Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 37
Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
ZAHVALA
Za vso pomoč pri izdelavi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju, red. prof. dr.
Črtomirju Rozmanu. Prav tako gre velika zahvala somentorici, red. prof. dr. Karmen
Pažek, za vso pomoč pri izdelavi kalkulacij, ki so bile osnova, da sem se sploh lahko lotil
izdelovanja naloge. Zahvala gre tudi red. prof. dr. Marjanu Janžekoviču za nasvete iz
področja živinoreje.
Ob tem se želim zahvaliti svojim staršem, ki sta mi omogočila študij in bila še preveč
potrpežljiva z mano, ter sestri Anji, ki sem ji mnogokrat zaplenil avto za potrebe študija.
Hvala.
Posebna zahvala še gre Evi, Aljažu in Juliji.