45
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Davorin FOŠNARIČ OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA EKOLOŠKI KMETIJI DIPLOMSKO DELO Maribor, 2017

OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

  • Upload
    others

  • View
    10

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Davorin FOŠNARIČ

OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE

DEJAVNOSTI NA EKOLOŠKI KMETIJI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2017

Page 2: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

EKOLOŠKO KMETIJSTVO

Davorin FOŠNARIČ

OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE

DEJAVNOSTI NA EKOLOŠKI KMETIJI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2017

Page 3: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

POPRAVKI:

Page 4: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: doc. dr. Marjan Janžekovič

Mentor: red. prof. dr. Črtomir Rozman

Somentor: red. prof. dr. Karmen Pažek

Lektor: Katja Vajda, prof. slovenščine

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela

Datum zagovora: 22. september 2017

Page 5: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. IV

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji

UDK: 631.147:631.152:336.645.1(043.2)=163.6

V letu 2017 smo na ekološki kmetiji Fošnarič ocenjevali investicijo v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki

kmetiji, ki se ukvarja z rejo krav dojilj, in sicer gre za odprtje manjše trgovine z mesom z lastno hladilnico.

Najprej smo analizirali zatečeno stanje kmetije in ovrednotili letni pridelek in vrednost krme, potrebno ročno in

strojno delo, stalež živali, skupne prihodke kmetije z direktnimi plačili in brez njih ter skupne odhodke. Nato

smo ocenili vrednost investicije (12.280 €) in izračunali dobo povratka na podlagi 5,5 % obrestne mere.

Predpostavljali smo, da se bo investicija povrnila v petih letih. Rezultati kažejo dobo povratka v tretjem letu, kjer

je ocenjena NSV 3.634,35€.

Ključne besede: ekološka živinoreja / investicija / dopolnilna dejavnost.

OP: VI, 37 s., 21 preg., 17 ref.

Assessing the Investment in the Development of Supplementary Activities on an Organic

Farm

In the year 2017 we assessed the investment in the development of supplementary activities on the Fošnarič

organic farm, whose main occupation are suckler cows. The investment would involve an opening of a small

meat store with its own cold storage room. First we evaluated the farm (production and worth of forage, how

many working hours are requiered, amount of cattle, income with subsidies included), then we evaluated costs of

investment (12.280 €) and calculated the return period based on a 5,5% interest rate. We assumed that the

investment will be returned in a five year period. Results showed that the return period would be 2 years.

Key words: organic livestock / investement / supplementary activity

NO: VI, 37 P., 21 Tab., 17 Ref.

Page 6: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. V

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Kazalo vsebine

1 UVOD ...................................................................................................................................... 1

1.1 Namen in cilji ................................................................................................................... 1

1.2 Delovne hipoteze .............................................................................................................. 1

2 PREGLED LITERATURE ...................................................................................................... 2

2.1 Stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji ......................................................................... 3

2.3 Dosedanje raziskave s področja ekonomike v živinoreji in dopolnilnih dejavnostih ....... 5

2.4 Raziskave s področja ocene investicij v kmetijstvu ......................................................... 8

3 MATERIAL IN METODE DELA .......................................................................................... 11

3.1 Predstavitev kmetije ....................................................................................................... 11

3.2 Struktura direktnih plačil ................................................................................................ 14

3.3 Ocena ekonomike ........................................................................................................... 16

3.4 Ocena ekonomskih parametrov ...................................................................................... 16

3.5 Ocena investicije ............................................................................................................. 18

4 REZULTATI Z RAZPRAVO................................................................................................. 19

4.1 Kalkulacije živinoreje ..................................................................................................... 19

4.2 Kalkulacije trajno travinje .............................................................................................. 24

4.3 Predstavitev investicije ................................................................................................... 30

4.4 Finančni rezultat investicije in doba povratka ................................................................ 31

5 SKLEPI .................................................................................................................................. 33

6 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................... 34

Elektronski viri ..................................................................................................................... 35

ZAHVALA ................................................................................................................................ 37

Page 7: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. VI Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Površine kmetije Fošnarič ................................................................................ 12

Preglednica 2: Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost .............................. 14

Preglednica 3: Direktne plačilne pravice ................................................................................. 14

Preglednica 4: Plačila za zelene komponente .......................................................................... 14

Preglednica 5: Izplačilo podpore za rejo govedi ...................................................................... 15

Preglednica 6: Ukrep dobrobit živali - govedo ........................................................................ 15

Preglednica 7: Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) ............................................. 15

Preglednica 8: Direktna plačila za ekološko kmetovanje ......................................................... 15

Preglednica 9: Kalkulacije krav dojilj celotne črede ................................................................ 19

Preglednica 10: Stroški krmnega obroka – krave ..................................................................... 20

Preglednica 11: Kalkulacije mlado govedo, celotna čreda ...................................................... 21

Preglednica 12: Kalkulacije teleta, celotna čreda ..................................................................... 22

Preglednica 13: Kalkulacije stroškov pridelave travne silaže .................................................. 24

Preglednica 14: Strojne usluge in strojno delo potrebno za pridelavo travne silaže ................ 25

Preglednica 15: Poraba gnojil za pridelavo travne silaže ......................................................... 26

Preglednica 16: Kalkulacije stroškov za pridelavo sena .......................................................... 27

Preglednica 17: Kalkulacije stroškov strojnega dela za pridelavo sena ................................... 28

Preglednica 18: Kalkulacije stroškov pridelave paše ............................................................... 29

Preglednica 19: Strojne in delovne ure potrebne za pridelavo paše ......................................... 30

Preglednica 20: Stroški investicije ........................................................................................... 31

Preglednica 21: Povratek investicije (NSV in PS) ................................................................... 32

Page 8: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 1

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

1 UVOD

Kot rejcem krav dojilj nam prihodek prinaša prodaja govejega mesa. Trenutno smo zaradi

manjka ustrezne infrastrukture primorani prodajati meso po živi masi klavnicam ali v

nadaljnjo rejo, kar predstavlja okrnjen prihodek, saj se največ zasluži s prodajo na malo

(prodaja razsekanega mesa direktno strankam).

V kletnih prostorih stanovanjske hiše bi na kmetiji tako postavili hladilnico velikosti 7,5

m2, kjer bi lahko hranili meso na zalogi, zraven pa bi še opremili sosednji prostor, ki bi

služil kot majhna trgovina, preko katere bi to meso lahko tržili.

1.1 Namen in cilji

Namen dela je oceniti investicijo za postavitev hladilnice in odprtje trgovine, ki bi služila

za razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. Za izvedbo analize bomo razvili

modelne kalkulacije za izračun stroškov prireje goveda in izvedli analizo investicije po

dinamični metodi ter statični metodi.

Cilj diplomskega dela je, da ugotovimo, če je finančno smiselno investirati v razvoj

dopolnilne dejavnosti predelave in trženja mesa.

1.2 Delovne hipoteze

Predpostavili smo, da se bo investicija ob doseganju ustreznih tehnološko proizvodnih

parametrov ter predpostavki uspešne prodaje pri predvidenih cenah povrnila v roku petih

let.

Page 9: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 2

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

2 PREGLED LITERATURE

Ekološko kmetijstvo je oblika kmetovanja, ki sloni na medsebojnem sožitju oz. sistemu

tla-rastline-živali-človek. Še posebej poudarjeno je ohranjanje naravne rodovitnosti tal,

večanju živalske pestrosti in deleža humusa (MKGP 2017).

Kot osnova za ta model kmetovanja služi dober kolobar, ki aktivno izboljšuje prej naštete

parametre. To dosegamo predvsem z neuporabo lahko topnih mineralnih gnojil in

sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, temelji na gnojenju z organskimi gnojili, varstvo

rastlin pa na preventivnem preprečevanju nastajanja bolezni, pojava škodljivcev in plevela

z ustreznim kolobarjem, mehanično obdelavo tal, izbiro odpornejših sort, uporabo

dovoljenih biotičnih in biotehnoloških sredstev. Prepovedana je uporaba gensko

spremenjenih organizmov (Bavec s sod. 2001).

Povečano zavedanje ljudi glede izvora in kvalitete živil ter učinek, ki ga le-ti imajo na naše

telo, naš organizem, je posledično privedlo do porasta povpraševanja po ekoloških

izdelkih, ki dokazano pozitivno vplivajo na naše počutje (Apaolaza s sod. 2017). Prav tako

je v zadnjih letih prišel v ospredje negativen vpliv oz. vplivi, ki ga ima konvencionalen

način kmetovanja na naravo. Vse našteto predstavlja znatno tržno priložnost, še toliko bolj

ob predpostavki, da imajo ekološka živila večjo tržno vrednost in da so direktna plačila

(subvencije) za ekološko kmetijo višja. Ob tem se kmetije lahko še vključijo v dodatne

programe kmetovanja, namenjena ekološki pridelavi (program razvoja podeželja) (MKGP

2017).

V ekološki živinoreji je velik del pozornosti namenjen vedenjskim potrebam živalim. Pri

namestitvi je potrebno upoštevati njihove potrebe glede prezračevanja, svetlobe, prostora

in udobja, živali morajo imeti dovolj prostora za neovirano gibanje in razvoj svojega

naravnega socialnega vedenja. Na voljo morajo imeti konstantno možnost gibanja na

svežem zraku, razen če vremenske razmere to preprečujejo. Če imajo živali dostop do paše

v pašnem obdobju in hkrati sistem zimske vhlevitve živalim dopušča prosto gibanje, se

Page 10: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 3

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

pozimi lahko opusti obveznost ureditve izpusta. Ob tem je potrebno imeti v mislih tudi

zgornjo mejno vrednost obtežbe zemljišča z živalmi, in sicer 170 kg dušika na leto na

hektar (Uredba komisije 2008).

Pravno podlago ekološkega kmetijstva ureja več evropskih uredb, kakor tudi slovenski

pravilnik, ki zajema tudi področja, ki jih evropske uredbe ne regulirajo.

EVROPSKE UREDBE

Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških

proizvodov (temeljna uredba);

Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških

proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora;

Uredba komisije (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje

Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov

iz tretjih držav.

SLOVENSKI PRAVILNIK:

Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz živil (Uradni list

RS, št. 8/2014 z dne 3. 2. 2014.)

Zraven teh pravilnikov in uredb je potrebno upoštevati še vso ostalo kmetijsko zakonodajo,

vključno z zahtevami navzkrižne skladnosti (Bavec s sod. 2009).

2.1 Stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji

V letu 2016 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 3.518 kmetijskih gospodarstev (kar

predstavlja 4,8 % vseh kmetij v Sloveniji) z 43.578,76 ha kmetijskih zemljišč v uporabi

(9,03 % od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2015). 2.933 od teh je že zaključilo

preusmeritveno obdobje (t. j. pridobilo ekološki certifikat), ki traja najmanj 24 mesecev od

prve prijave v kontrolo.

Page 11: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 4

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Skozi leta se kaže konstanten porast števila ekoloških pridelovalcev. V letu 1999 je za

plačilo za podukrep Ekološko kmetovanje v okviru Programa razvoja podeželja zaprosilo

41 pridelovalcev, v letu 2016 pa že čez 3.000 (MKGP 2017).

Še vedno se kaže nujna potreba po večjih količinah pridelkov in organiziranem nastopanju

na tržišču z osveščanjem potrošnikov in tudi pridelovalcev. V pridelavi prevladuje

živinoreja (kar gre pripisati dejstvu, da 85 % površine Slovenije spada pod območje z

omejenimi možnostmi delovanja in zatorej v hribovskih območjih prednjačijo živinorejske

kmetije), čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah, sadju in

nemesnih predelanih živilih (mlečni izdelki) (MKGP 2016).

2.2 Preusmeritev kmetije

Kmetija je v preusmeritvi iz konvencionalne v ekološko kmetijo, ko se prijavi v kontrolo in

certifikacijo ekološkega kmetovanja, podpiše pogodbo o kontroli in certifikaciji, opravi

uvodni tečaj o ekološkem kmetovanju, ki je priporočljiv, in zaželeno je, da se včlani v

združenje za ekološko kmetovanje (Inštitut KON-CERT 2012). Večina kmetij v Sloveniji

se prijavi v kontrolo tik pred koncem koledarskega leta, ker so tako že v naslednjem letu

upravičeni do neposrednih plačil za ekološko pridelavo v okviru Kmetijsko okoljskega

programa (Bavec in sod. 2009).

Rastlinske produkte lahko označimo in tržimo kot ekološke šele tedaj, ko prestanejo

preusmeritveno obdobje in se upoštevajo vsa pravila ekološkega kmetovanja. Obdobje

preusmeritve pri enoletnih rastlinah in krmnih rastlinah traja najmanj 2 leti (24 mesecev)

ter trajnih nasadih 3 leta (36 mesecev) (Bavec in sod. 2009).

Preusmeritev v ekološko rejo živali poteka sočasno s preusmeritvijo travinja in njiv. Torej

se v tretjem letu lahko začnejo tržiti živila živalskega porekla kot ekološka, le v

čebelarstvu preusmeritveno obdobje traja 12 mesecev. V času preusmeritve imajo živila

živalskega izvora status konvencionalnih živil (Bavec in sod. 2009).

Page 12: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 5

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Pred začetkom preusmeritve kmetije v ekološko pridelavo se morajo kmetje natančno

seznaniti o tem, kaj ekološko kmetijstvo je, kakšne so njegove zahteve in omejitve ter

kakšne so prodajne možnosti pridelka. Za lažje in uspešnejše premagovanje težav ob

preusmeritvi bi bilo potrebno na vsaki kmetiji izdelati preusmeritveni načrt. Ta vključuje

opis in analizo stanja, cilje družine, načrtovanje organizacije na kmetiji (kolobar, potrebe

po krmi, gnojenje, potrebna delovna moč, načrtovanje trženja) ter gospodarjenje.

2.3 Dosedanje raziskave s področja ekonomike v živinoreji in dopolnilnih dejavnostih

Ekološko kmetovanje je sistem proizvodnje, za katerega je značilna nizka produktivnost,

potrebuje več delovne sile, zahteva male vložke energije in ima spremenljive neto dohodke

in prodajne cene (Charylu in Biswas 2010).

Pažek in Rozman (2008) sta v eni od študij preučevala metodologijo in uporabo

simulacijskega modela KARSIM 1.0 za stroškovno analizo kmetijske proizvodnje. S

pomočjo vzpostavljenega simulacijskega modela je možno oceniti tako ekonomske kakor

tudi finančne parametre za izražanje ekonomske upravičenosti posamezne pridelave in

predelave na konvencionalnih ali ekoloških kmetijah. Analiza je pokazala, da je v sistemu

konvencionalnega kmetovanja najbolj primeren krompir, sledijo mu mleko, koruza in

krave molznice. Najbolj ekonomsko upravičen proizvod v sistemu ekološkega kmetovanja

je oluščena pira, ki ima najvišji koeficient ekonomičnosti, sledijo ji krompir, ekološko

pridelano meso in krave molznice. Ekološka pridelava pšenice in koruze sta ekonomsko

neupravičeni.

Mosnier s sod. (2017) je razvil 'Orfee' (Optimization of Ruminant Farm for Economic and

Environmental assessment), bio-ekonomski model, ki simulira francoske kmetije in

njihovo produkcijo goveda, mleka, travinja in poljščin. Predstavlja letno proizvodnjo

kmetije v ravnotežju z mesečnim nivojem desegregacije. Živinoreja, poljski pridelek in

strojna mehanizacija so optimizirani tako, da prikažejo najvišji možen net profit. Hitrost

prirasta pri živinoreji je prilagojena glede na letni čas (višji prirast v času pomladi) in glede

na namen proizvodnje. Odvzem mleka na laktacijo je računano glede na genetski potencial,

Page 13: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 6

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

če je krava že telila (–24%) in koliko je bila takrat stara. Laktacija je omejena na 9

mesecev za krave dojilje in 305 dni za krave mlekarice. Stroški amortizacije so znižani za

40%, ker kmetje uporabljajo mehanizacijo dlje kot se običajno računa obdobje

amortizacije. Za doseganje optimalnih rezultatov je bilo potrebno znižati težo živali za 10

% (da je najboljše razmerje krmni obrok-laktacija) in povečati potreben prihodek za 5 %,

da se pokrije nenadejane stroške (zdravljenje goveda, uničena krma, krma, ki jo je govedo

pustilo ipd.). Rezultati so prav tako pokazali, da če bi kmetje želeli povišati laktacijo za 30

% pri govedu, ki se ga hrani s travinjem, bi krave potrebovale podvojen krmni obrok suhe

snovi, zaradi česar bi bilo višanje laktacije ekonomsko neopravičeno. Ob tem še velja

pripomniti, da je govedo, hranjeno s travinjem, bilo v boljšem zdravstvenem stanju in kot

tako zahtevalo nižje stroške vzdrževanja črede ter da je okoljski odtis (posredno in

neposredno onesnaževanje) za 30–40 % manjši pri hranjenju s travinjem kot pri hranjenju

s poljščinami.

P. Veysset s sod. (2009) je uporabil Opt'INRA Charolais sistem za optimizacijo dela. Ta

model, ki je bil narejen s pomočjo linearnega programiranja v programu Excel, optimizira

produkcijski sistem z namenom, da se maksimira profit pri kmetijah, ki se ukvarjajo z rejo

krav dojilj pasme Charolais (kmetija, ki uporablja za prehrano tudi poljščine) z namenom,

da se vzredi teleta do srednje starosti (9–18 mesecev) in gredo nadalje v pitanje, ali se jih

spita na kmetiji in proda direktno za meso. Preden je ta model lahko uporabljen, je

potrebno narediti podrobno tehnično in ekonomsko analizo kmetije. Iz te analize nato

dobimo potrebne inpute za model, in sicer:

struktura: kolikšna površina kmetije je na voljo, kakšen procent te zemlje se

obdeluje, zmožnosti hleva oz. koliko glav goveda je možno imeti, direktna plačila;

zmogljivosti črede in njihove zmožnosti: razmerje spola (koliko moških, koliko

ženskih glav) in umrljivost novorojenih telet, prirast, v kolikšnem času se čreda

obnovi;

prodajna cena: kakšna so plačila na kilogram žive mase oz. na kilogram mesa;

Page 14: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 7

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

stroški: pridelek in stroški na hektar obdelovalne površine; prodajne cene in stroški

pridelave poljščin.

Iz teh inputov bo potem model določil primerno kombinacijo aktivnosti, ki bo naravnan

tako, da maksimalno poveča finančni profit. Outputi tega modela bodo:

število telitev, vrsta in število živali;

najprimernejši načrt poljščin in stopnja zalog;

letna površina namenjena poljščinam in količina, ki se je bo porabilo doma oz.

prodalo;

količino krme oz. obroka, če je potrebno kaj dokupiti;

kakšna je produktivnost (količina in prihodek) živinoreje in poljščin;

delovni stroški: strošek vzdrževanja črede, stroški pridelave krme in stroški

dokupa;

finančni rezultat: ∑vseh prihodkov – ∑vseh stroškov.

Opt'INRA tako vzame v zakup vse stroške proizvodnje, ne vzame pa v zakup

mehanizacije, potrebno za izvajanje tega modela.

Za primer so vzeli kmetijo, kjer vzrejajo govedo z namenom nadaljne prodaje (pitajo do

16. meseca starosti) na italijanski trg. Kmetija ima 57 krav dojilj, prostora v hlevu je za 64

krav. Celotna površina kmetije znaša 175 hektarjev, 38,9 ha (22 %) je trajno travinje, 103

ha (58 % celotne površine površine kmetije) je namenjeno poljščinam za prodajo,

preostanek (33,1 ha) je namenjen domačim potrebam. Kot podlago so vzeli podatke iz leta

2006, ki so služili kot primerjava z napovedjo za leto 2012. Rezultati so pokazali, da bi za

optimalno delovanje kmetije morali do leta 2012 zmanjšati proizvodnjo mesa za 11 %

pridobljeno površino nameniti za poljščine. Število krav in telitev bi se ohranilo, vendar bi

se moške prodalo dalje 6 mesecev prej. Površina, namenjena poljščinam za prodajo, bi se

zvišala za 7,34 ha. Na ta način bi kmetija obrnila dodatnih 15.230 € (zvišanje za 8 %;

Page 15: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 8

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

živinoreja –5 %, poljščine +30 %), od tega bi bilo 10.110 € namenjeno dodatnim stroškom

proizvodnje, kar bi pomenilo, da bi finančni prirast znašal 5.120 € (+4 %).

2.4 Raziskave s področja ocene investicij v kmetijstvu

Predelava ekoloških proizvodov je povezana s strogo namenskimi vlaganji oziroma s

specifičnimi investicijami, ki so v večini panog povezane z visokimi denarnimi vložki.

Zato je predhodno nujna informacija o finančni upravičenosti denarnega vložka, ki jo

lahko ocenimo s pomočjo Cost-Benefit analize. V ta namen so bili predhodno izdelani

simulacijski modeli za posamezno panogo predelave ekoloških proizvodov, s pomočjo

katerih se bodo izračunavali posamezni parametri, potrebni za investicijo. Osnovni rezultat

modela je tako kalkulacija skupnih stroškov. Rozman in sod (2002) so na poljedelskem

področju razvili računalniško podprt simulacijski model za ocenitev pridelave bučnega

semena na konvencionalni kmetiji in stroškov proizvodnje bučnega olja ob različnih

vhodnih parametrih. V letu 2002 je bila narejena študija, v kateri sta Turk in Rozman

ugotavljala ekonomsko upravičenost proizvodnje sadnega žganja na konvencionalnih

kmetijah. Izdelala sta simulacijski stroškovni model za proizvodnjo slovenskega sadnega

žganja iz več vrst sadja (slive, hruške in breskve) (Pažek in sod. 2003).

V letu 2008 je bil razvit tehnološko-ekonomski deterministični simulacijski sistem za

podporo odločanju v ekološkem kmetijstvu. S pomočjo vzpostavljenega simulacijskega

sistema je možno ocenjevati tako ekonomske kakor tudi finančne parametre. Razviti sistem

je možno uporabiti na nivoju kmetije in na širšem pridelovalnem območju. V nadaljevanju

sta bila razvita še dva odločitvena modela, katerih metodologija temelji na metodah

večkriterijske analize: analitičnem hierarhičnem procesu AHP in DEXi metodologiji.

Možna je uporaba razvite tehnologije pri strateškem odločanju na nivoju države ob hkratni

uporabi drugih metod za podporo odločanju. Potreben je nadaljnji razvoj metodologije,

predvsem v smislu ocenjevanja posameznih kriterijev, kar bi omogočilo tudi nadaljnjo

uporabo modela na agregatnem nivoju. Razvito orodje predstavlja dobro osnovo za

nadaljnji razvoj kompleksnejših integralnih modelov, ki so namenjeni predvsem procesu

Page 16: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 9

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

načrtovanja in odločanja v ekološkem kmetijstvu. Rezultati razprave so neposredno

uporabni v praksi, kar se izraža v dejanski vrednosti razvitega metodološkega orodja.

Model je razvit na način, da je praktično uporaben tako pri procesu načrtovanja in

odločanja na intenzivnih ekoloških kmetijah kakor tudi na širšem področju razvoja

podeželja (Pažek 2008).

Shortall J. s sod. (2016) je analiziral investicijo v avtomatsko molžo, in sicer kot nagradnja

konvencionalne metode molže (molzišče 'ribja kost'). Napredek avtomatskih sistemov je

omogočil uspešno integracijo sistema v pašno rejo. Namen te študije je bil, da izračunajo,

če se nadgradnja izplača na srednje veliki kmetiji (70 krav mlekaric, ki se molzejo dvakrat

dnevno) in na veliki kmetiji (120 krav, dvakrat dnevno). Simulacijski model je kombiniral

stroške investicije, stroške dela na letni ravni in stroške vzdrževanja opreme. Sredstva za

investicijo so se izposodila ob 5-odstotni obrestni meri, obdobje vračanja je bilo deset let.

Prvi takšen avtomatski sistem molže je bil uporabljen leta 1992 na Nizozemskem. Od

takrat dalje se je uporaba tega sistema močno razširila, z več kot 10.000 namestitvami.

Napovedi kažejo, da bi lahko do 50 % novonameščenih sistemov v EU bilo avtomatskih. V

veliki večini primerov se sicer ta sistem uporablja pri zaprti reji, vendar je bilo dokazano

(Greenall, 2014), da se lahko avtomatski sistem molže uspešno uporablja tudi pri pašni reji.

Konvencionalen način molže zahteva veliko fizičnega dela, saj se molža izvaja enkrat do

trikrat dnevno (navadno dvakrat) 300 dni v letu, kar predstavlja 33 % celotnega fizičnega

dela, potrebnega za vodenje pašnega sistema reje (O'Donovan, 2008).

Zraven tega je potrebno še upoštevati, da se molža redko izvaja v okviru rednih delovnih ur

in je zaradi tega težko pridobiti delovno silo (Tarrant in Armstrong, 2012.)

Avtomatski sistem molže zmanjša potrebo po fizičnem delu, saj gre večinoma za nadzorno

delo (opazovanje molže, čiščenje, preverjanje sistema). Posledično je bilo možno opaziti

izboljšano psihofizično stanje zaposlenih (Mathijs, 2004). Nadalje, avtomatski sistem

omogoča večjo fleksibilnost, kar se tiče delovnega časa. Negativna stran tega sistema pa je,

da v osnovi stane dvakrat do trikrat več in da so vzdrževalni stroški višji.

Pri izračunu so si pomagali z MDSM, bioekonomskim modelom, ki se uporablja pri pašni

reji molznic. Kombinira število živali in njihovo vrednost, laktacijo, prehranske zahteve,

Page 17: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 10

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

delovne ure, namenjene za proizvodnjo krme, in ure, namenjene za molžo. Predstavlja

platformo, s katero lahko ocenjujemo različne biološke, tehniške in fizične faktorje, ki

vplivajo na profitabilnost kmetije. Vrednosti so bile sledeče:

laktacija 5000 litrov na kravo;

koncentrirani prehranski dodatki (concentrated supplements) 350 kg na kravo;

13 ton pridelka (suhe snovi travinja) na hektar;

18-odstotna letna stopnja nadomestitve;

delo je bilo ocenjeno na 12,5 € bruto na uro;

stroški obdelave zemlje so znašali 445 € na hektar.

Variabilni stroški (gnojila, stroški zdravljenja, delo pogodbenikov, silaža in dosejevanje),

fiksni stroški (vzdrževanje objekta, avtomobil, telefon, elektrika in zavarovanje) in

prihodki od prodaje (mleko, izločene krave, teleta) so bili bazirani na takratnih vrednostih

(2014).

Ob predpostavki 12,5 €/uro so stroški pri avtomatiziranem sistemu molže na srednje veliki

kmetiji znašali 14.078 € in 28.155 € na veliki kmetiji. Stroški pri konvencionalnem sistemu

so znašali 22.179 € na srednje veliki kmetiji in 44.357 € na veliki kmetiji. Na letni ravni je

to potem pomenilo, da stroški dela na srednje veliki kmetiji znašajo 11,2 % vseh stroškov,

na veliki kmetiji 12,8 %, medtem ko je konvencionalen način predstavljal 18,8 % na

srednje veliki kmetiji in 20,2 % vseh stroškov na veliki kmetiji.

Končni rezultati so pokazali, da skoraj prepolovljeni stroški dela na desetletnem obdobju

ne pokrijejo ali komaj pokrijejo začetno investicijo in je investicija z vidika profitabilnosti

neutemeljena. Temu navkljub je avtomatiziran sistem molže privlačen za kmete, saj močno

razbremeni delo in omogoča udobnejši način življenja. Prav tako je priporočljiv za kmete,

ki živijo na takšnih območjih, kjer je težko dobiti dodatno delovno silo.

Page 18: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 11

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Predstavitev kmetije

Ekološka kmetija Fošnarič se nahaja na območju Haloz, natančneje v občini Podlehnik,

kakšnih pet kilometrov stran od mejnega prehoda Gruškovje. Kmetovanje se je pričelo leta

1981, ko je družina prevzela skrb za dva starostnika, ki nista imela potomcev in v zameno

pustila svoje posestvo (3 hektarje travnika) in manjši hlev. Iz tega se je potem začelo

dokupovati bližnjo in tudi oddaljeno zemljo z namenom, da postane kmetijstvo glavni vir

prihodka.

V osnovi je šlo za govedorejsko kmetijo, rejo krav dojilj, z nekaj prašiči in kokošmi.

Zraven se je pridelovalo tudi poljščine in sicer koruzo, pšenico, ječmen, oves, nekaj

krompirja ali buč in podobno. Večina je bila namenjena lastni porabi, nekaj se je tudi

prodalo. Ob vsem tem je vir zaslužka še predstavljal gozd, ki v trenutnem obsegu znaša

slabih 23 hektarjev. Šlo je za precej tipično konvencionalno kmetijo. Na prelomu tisočletja

se je oče odločil, da se bo preusmeril raje v ekološko smer, ki je bila takrat še v zgodnjih

povojih in neprimerno manj razširjena. S ciljem, da bi bila pašna sezona čim daljša in

bogata, se je v najem vzelo preko dvajset hektarjev hribovitih zemljišč, ki so bila sicer v

zaraščanju. Odseljevanje mladega prebivalstva v osemdesetih in devetdesetih letih

prejšnjega stoletja je pomenilo, da se je veliko kmetij in obdelovalnih zemljišč opustilo, saj

starostniki niso več imeli moči obdelovati takšnih strmin. Ker pa je njihov interes, da se

zemljo ohrani čim bolj očiščeno ostal, so vsi z veseljem odstopili svojo zemljo v najem,

vendar vsa zemlja ni bila primerna, saj na nekaterih ni bilo vodnega vira ali pa ni bilo v

bližini vira elektrike, kamor bi se lahko priključil električni pastir. Poljščine se je opustilo

in se vse skupaj namenilo trajnim travinjam. Kmetija je tako šla v obdobje preusmeritve s

približno 44 hektarji površin izključno trajnega travinja (v dolini je bilo namenjeno košnji,

v hribih paši). Takrat se je kupilo še približno 30 ovac, ki so se pasle na pašnikih z višjim

naklonom. Na začetku je bilo kar nekaj težav, kako najboljše spraviti govedo na hribovske

pašnike, oddaljene nekaj kilometrov in kako najboljše sestaviti črede. Pred pašno sezono se

Page 19: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 12

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

naredi tri manjše črede, ena ostane doma (v kateri so tudi krave, ki še bodo telile), dve (ena

čreda so krave, ki so že kotile, druga čreda so telice) pa krožijo po hribovskih pašnikih.

Po nekaj letih se je opustilo rejo ovac, njihov hlev se je porušilo in zgradilo novega, s

sistemom na globoki nastilj, ki se uporablja predvsem kot porodni boks. Krmilna polica

ima švedski sistem priveza, kar močno olajša delo s čredo ob veterinarskih pregledih, ali če

je potrebno izločiti samo eno kravo. Delo je bilo končano leta 2012.

Prav tako se izvaja dopolnilna dejavnost, in sicer razred lesa s tračno žago in prevoz.

Zraven je še sušilnica za les. Nekaj je tudi vinograda, ki pa ni tržno usmerjen.

Trenutno se obdeluje 42,23 hektarjev, od tega je 26,43 hektarjev pašnikov, 4,2 hektarja

travnikov, namenjenih senu, in 11,6 hektarjev, namenjenih travni silaži. Razen pašnikov se

vse površine kosi štirikrat v letu.

Preglednica 1: Površine kmetije Fošnarič

GERK –PID Raba Domače ime Površina [a]

1008734 Trajni travnik Pri vrti travnik 46

2034512 Vinograd Vinograd Kovačič 4

2034515 Vinograd Vertikala Babosek 7

2034516 Vinograd Terase Babosek 25

2039254 Trajni travnik Zakl 95

2039263 Trajni travnik Mlineršek 219

2039267 Trajni travnik Tr. pri Amadeji 18

2039620 Trajni travnik Prek avto-puta 20

2039631 Trajni travnik Doma 166

2039632 Trajni travnik Hrvatov 44

2039636 Trajni travnik Podgoršek 104

2039972 Trajni travnik Prek avto-puta II 20

2039974 Trajni travnik Doma II 246

3454462 Njiva Pri Ribniku 288

4010700 Trajni travnik Gorca 548

4010745 Trajni travnik Piškurovo 323

4480374 Trajni travnik Doma III 16

Page 20: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 13

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

4548331 Trajni travnik Podgoršek I 96

4617299 Trajni travnik Dežno 431

5003878 Trajni travnik Podgoršek med c. 32

5106314 Trajni travnik Meloše 197

5436760 Trajni travnik Cvičkovo 887

5486537 Trajni travnik Gorca 138

5486538 Ekst. oz. tr. sad. Gorca 1_1 26

5664892 Trajni travnik Dežno 38

5664995 Trajni travnik Svenškovo 124

5821871 Trajni travnik Pri vrti travnik 64

KMG je razvrščen v območje OMD s 100 % deležem.

GERK Doma II je namenjen tudi zimskemu izpusti živali.

Pri GERKih Mlineršek in Dežno je vredno izpostaviti, da imata navkljub veliki površini

zmanjšan doprinos, ker ju redno napadajo divje svinje.

GERK Pri Ribniku smo vzeli v najem dve leti nazaj in je še trenutno klasificiran kot njiva.

Posejala se je deteljno-travna mešanica.

Povprečni naklon pašnikov znaša 45 % in so zaradi tega neprimerni za strojno obdelavo. V

povprečju lahko strojno obdelamo (mulčimo) 25 % teh površin, preostanek se obdela ročno

(odstrani samoniklo drevje).

Kmetija trenutno premore:

- štiri delovne stroje (traktorje) moči 45, 75, 85 in 115 konjskih moči;

- eno bočno traktorsko kosilnico širine 260 cm in eno čelno traktorsko kosilnico

širine 240 cm, ki se ju navadno uporablja v navezi oz. hkrati. Košnja v navezi je

več kot prepolovila potreben čas košnje, vendar je potrebno omeniti, da traktor v

tem primeru porabi približno 40 % več goriva;

- po en zgrabljalnik in obračalnik;

Page 21: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 14

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

- 6000-litrska cisterna, ki se uporablja tudi za usluge (npr. polivanje vode med

gradnjo avtoceste);

- balirka za majhne kvadraste bale, ki se rabi za domače potrebe (približno 2000

senenih kock na leto) in izvajanje uslug;

- samohodna hribovska kosilnica BCS (630WS) z možnostjo namestitve dvojnih

nožen ali mulčerja;

- ena brana.

Na kmetiji je zaposlen oče. Občasno, ko je treba pobrati večje število senenih bal,

priskočijo na pomoč sosedje in prijatelji.

3.2 Struktura direktnih plačil

Direktna plačila kmetija Fošnarič za leto 2016 so prikazana v preglednicah 2-8.

Preglednica 2: Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost

Vrsta podpore Število hektarjev €/hektar Znesek €

OMD – Gričevnato hribovita kmetija 42,23 130,64 5.516,95

Preglednica 3: Direktne plačilne pravice

ID številka plačilne

pravice

Število plačilnih pravic Vrednost plačilne

pravice

Izplačilo skupaj v €

1120538 42,12 124,69 5.251,94

Preglednica 4: Plačila za zelene komponente

Število odobrenih ha Vrednost plačila na enoto € Izplačilo skupaj v €

42,12 70,20 2.956,84

Page 22: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 15

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Preglednica 5: Izplačilo podpore za rejo govedi

Vrsta podpore Število živali €/žival Izplačilo skupaj v €

Podpora za rejo govedi 3,00 52,77 158,31

Preglednica 6: Ukrep dobrobit živali - govedo

Kategorija Število živali GVŽ €/GVŽ Znesek €

Teleta do 6 mesecev (G0) 11,00 1,65 53,40 88,11

Mlado govedo (G1-2) 11,00 6,60 53,40 352,44

Govedo nad dve leti (G2) 22,00 22,00 53,40 1.174,80

Skupaj 44,00 30,25 1.615,35

Preglednica 7: Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP)

Vrsta podpore Število ha/živali €/ha/žival Znesek €

GEN_PAS_GO-cikasto govedo 2,00 193,62 387,24

HAB_KOS_1_EK-košnja/paša ni dovoljena

do 30. 6. v kombinaciji z EK

8,94 102,10 912,77

HAB_ORGG-gnojenje z organskimi gnojili v

omejeni količini

8,94 25,60 228,86

Skupaj 1.528,87

Preglednica 8: Direktna plačila za ekološko kmetovanje

Vrsta podpore Število ha/živali €/ha/žival Znesek €

EK – trajno travinje 37,06 155,57 5.765,42

EK – preusmeritev – njive-poljščine 2,88 377,82 1.088,12

EK – preusmeritev – trajno travinje 1,60 311,86 498,98

EK – preusmeritev – travniški visokodebelni

sadovnjaki

0,26 291,33 75,75

Skupaj 7.428,27

Page 23: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 16

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Na letni ravni to potem skupaj znese 24.456,53 € direktnih plačil. Od tega je 22.295,63 € iz

travnikov in pašnikov, kar povprečno znese 527,95 €/hektar. Za rejo goveda je bilo

pridobljenih 2160,90 € oz. 71,43 €/GVŽ.

3.3 Ocena ekonomike

Med prihodke smo šteli plačilne pravice in zaslužek od prodaje. Izdelala se je tudi

kalkulacija, ki ni zajemala direktnih plačil, z namenom, da se vidi kolikšno težo nosijo

direktna plačila.

Med stroške smo šteli strojne ure, amortizacijo, krmni obrok, najete storitve, najemnino in

dokupljeno krmo oz. v našem primeru je šlo za prehranske dodatke (lizalna vedra).

Vrednost krmnega obroka se je pridobila iz kalkulacij. Stroški amortizacije so se

preračunali po katalogu stroškov, izdanih s strani Zveze strojnih krožkov Slovenije. Vsi

podatki za kalkulacije so pridobljeni direktno na kmetiji. Ocena investicije je izvedena po

dinamični metodi izračuna neto sedanje vrednosti (Rozman s sod., 2009).

3.4 Ocena ekonomskih parametrov

Izračuni so najpomembnejši ekonomski parametri, ki so kazalci ekonomske upravičenosti

na kmetiji. Pri izdelavi ocene analize ekonomske upravičenosti so bili upoštevani

pokazatelji: skupni prihodek, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti in lastna cena.

Skupni prihodek

Skupni prihodek predstavlja vrednost proizvodnje. Izračunan je kot zmnožek pridelka in

cene proizvoda.

SP = Y*Cy

SP – skupni prihodek (€)

Page 24: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 17

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Y – skupni pridelek (kg, l, kom/kos)

Cy – cena enote proizvoda (€/l, €/kg, €/kom, €/kos)

Finančni rezultat

Finančni rezultat se izračuna kot razlika med skupnimi prihodki in skupnimi stroški.

FR = SP – SS

FR – finančni rezultat (€)

SP – skupni prihodki (€, €/enoto)

SS – skupni stroški (€, €/enoto)

Koeficient ekonomičnosti

Koeficient ekonomičnosti je podan kot koeficient med vrednostjo proizvodnje in skupnimi

stroški.

Ke = SP/SS

Ke – koeficient ekonomičnosti

SP – skupni prihodek (€, €/enoto)

SS – skupni stroški (€, €/enoto)

Če je koeficient ekonomičnosti višji od 1, pomeni, da je proizvodnja ekonomsko

upravičena, če je ta nižji od 1, pomeni, da proizvodnja ekonomsko ni upravičena.

Lastna cena

Lastna cena se izračuna kot koeficient med skupnimi stroški in skupnim pridelkom.

LC = SS/Y

LC – lastna cena

S –- skupni stroški (€)

Y – skupni pridelek (kg, l, kom, kos)

NSV (ang. Net Present Value) je definirana kot:

NSV = −I + ∑ SP − SS/(1 + r)tt

i=1

Page 25: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 18

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Kjer je:

NSV – neto sedanja vrednost (€)

I – višina investicije (€)

SP – skupni prihodki (€)

SS – skupni stroški (€)

r – povprečna letna obrestna mera (%)

t – časovna komponenta (število let)

3.5 Ocena investicije

Ocena investicije nam omogoča boljše sprejemanje odločitev pri izvajanju projekta, saj

nam prikaže, če je investicija finančno smiselna. Pri oceni investicije je potrebno zajeti vse

prihodke, odhodke in strošek same investicije skupaj z obrestno mero, da dobimo na koncu

smiselni rezultat.

Pri ocenjevanju investicij ločimo dve metodi ocenjevanja in sicer:

- dinamično metodo in

- statistično metodo.

Razlika med statično in dinamično metodo je v tem, da nam statisična metoda pokaže na

dan natančno kdaj se bo investicija povrnila, dočim dinamična metoda pokaže v katerem

letu bo neto sedanja vrednost postala pozitivna. V diplomski nalogi smo uporabili

dinamično metodo.

Page 26: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 19

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Kalkulacije živinoreje

Preglednica 9: Kalkulacije krav dojilj celotne črede

Page 27: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 20

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Iz koeficienta ekonomičnosti je jasno razvidno, da krave dojilje ne prinesejo dobička in da

je njihova edina vrednost stranski produkt (koeficient ekonomičnosti mora biti 1 ali več, da

je ekonomsko upravičeno).

Če ne upoštevamo direktnih plačil (subvencij), bi prihodek od reje krav znašal 1.000 €, kar

bi postavilo koeficient ekonomičnosti na 0,10.

Preglednica 10: Stroški krmnega obroka – krave

Od dokupljene krme se uporablja samo lizalno vedro z vitamini. Cena €/kg je pridobljena

iz kalkulacij trajnega travinja, kjer smo ocenjevali LC produkta.

Za hranjenje živine v povprečju porabimo dnevno 45 minut (dovoz valjaste bale ali ročen

raztros kvadrastih bal).

Page 28: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 21

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Preglednica 11: Kalkulacije mlado govedo, celotna čreda

Reja mladega goveda (1–2 leti) je ekonomsko upravičena, saj naveza direktnih plačil in

zaslužek od prodaje povišata koeficient na vrednost 1,1.

Če se ne bi upoštevala direktna plačila, bi skupni prihodek znašal 9.600 €, s čimer bi

koeficient ekonomičnosti prav tako dosegel 1,1, vendar bi se finančni rezultat znižal iz

1.150,20 € na 679 €.

Page 29: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 22

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Za potrebe krmljenja se letno porabi 27.450 kg travne silaže, 7.150 kg sena in 65.000 kg

paše. Cena €/kg krme je enaka kot pri govedu.

Preglednica 12: Kalkulacije teleta, celotna čreda

Kalkulacije nam povedo, da je reja telet ekonomsko najbolj upravičena s koeficientom

ekonomičnosti 1,39. Enako kot pri mladem govedu predstavlja dodatno vrednost oz.

zaslužek prodaja. Nekaj telet se obdrži na kmetiji za potrebe remonta črede (približno trije

na leto).

Page 30: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 23

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Če odštejemo direktna plačila, bi se koeficient ekonomičnosti znižal na 1,35, kar bi v

praksi pomenilo, da bi se finančni rezultat znižal iz 1.070,60 € na 952,91 €. To nam pove,

da sta reji mladega goveda in telet samozadostni.

Za potrebe krmljenja se letno porabi 12.045 kg travne silaže, 3.550 kg sena in 25.000 kg

paše. Cena €/kg je enaka kot pri kravah in mladem govedu.

Page 31: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 24

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

4.2 Kalkulacije trajno travinje

Preglednica 13: Kalkulacije stroškov pridelave travne silaže

Površina 11,6 ha zajema trajno travinje, ki je namenjeno za pridelavo travne silaže. Ob

prvem odkosu se naredi tlačeni silos, preostale košnje so namenjene izdelavi valjastih bal,

ker nam pokrite kapacitete ne dopuščajo dovolj prostora, da bi lahko skladiščili še zgolj

seno. Koeficient ekonomičnosti je v tem primeru bolj nizek, ker velik strošek predstavljajo

najete strojne storitve.

Page 32: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 25

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Preglednica 14: Strojne usluge in strojno delo potrebno za pridelavo travne silaže

Strojno delo zajemajo gnojenje, ki v povprečju vzame največ časa na hektar površine, sledi

obračanje trave, košnja in odvoz bal, najmanj časa se porabi za izdelavo vrst, kar pa zna

biti relativno, ker bo ob močni košnji potrebno narediti več vrst kot ob šibki košnji, tako da

se je upoštevalo povprečje.

Page 33: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 26

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Preglednica 15: Poraba gnojil za pridelavo travne silaže

Od gnojil se uporabljajo samo organska gnojila, kjer močno prednjači gnojevka. Hlevskega

gnoja je malo, ker se pridobiva samo iz globoke nastilja, ki pa se uporablja zgolj kot

porodni boks in je zato končna količina gnoja nizka. Gnojevke se porabi 14,5 m3/ha.

Če ne bi bilo direktnih plačil, bi bil skupen prihodek 2.531,12 €, s čemer bi koeficient

ekonomičnosti bil 0,4. V praksi bi to pomenilo finančni rezultat –4.126,29 €. Ob tem lahko

tudi opazimo, da imajo direktna plačila veliko večji vpliv pri trajnem travinju kot ga imajo

pri živinoreji.

Page 34: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 27

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Preglednica 16: Kalkulacije stroškov za pridelavo sena

Napram travni silaži kaže seno boljšo ekonomsko oceno, saj se vse storitve opravijo doma

in ni potrebe po najetih storitvah. Je pa vredno izpostaviti, da je donos na hektar pri senu

občutno nižji kot je pri travni silaži. Na leto se izdela približno 2000 kvadrastih bal oz.

50.000 kg. Gnojilni načrt je enak kot pri travni silaži.

Page 35: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 28

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Preglednica 17: Kalkulacije stroškov strojnega dela za pridelavo sena

V tem primeru je dodaten strošek baliranje, ki pa je ponovno nekoliko relativen, saj je

lahko ob močni košnji in gostih vrstah potrebno znatno več časa na hektar za baliranje, kot

pa če so vrste redkejše. Ponovno se je vzela neka povprečna vrednost. Temu je potrebno še

prišteti eno uro ročnega dela na hektar, kolikor je potrebno, da se naložijo bale na

prikolico. V tem primeru je tudi vzeto neko povprečje, ker je čas, potreben za pobiranje,

odvisen od števila bal.

V primeru, da odvzamemo direktna plačila, se koeficient ekonomičnosti enako kot pri

travni silaži zniža na vrednost 0,4, vendar se v praksi ne pozna tako občutno, saj bi

finančni rezultat znašal –1.105,76 €.

Page 36: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 29

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Preglednica 18: Kalkulacije stroškov pridelave paše

Pašniki predstavljajo največji delež površin kmetije. Za ceno proizvoda smo upoštevali

vrednost 0,0001 €/kg. Predviden pridelek je nižji, ker gre za površine, kjer je veliko dreves,

nekaterih delov krave ne morejo popasti (prevelik naklon), prav tako ni mogoče površin

gnojiti ali dosejevati.

Koeficient ekonomičnosti je s 3,9 daleč najvišja vrednost, kar lahko agrumentiramo s tem,

da je s temi površinami malo dela oz. stroškov. Največ dela v strukturi skupnih stroškov

predstavlja vzdrževanje pašnika.

Page 37: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 30

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Če bi odvzeli direktna plačila, bi koeficient ekonomičnosti znašal 0,01. Finančni rezultat bi

se znižal na –3.580,04 €, kar predstavlja znižanje za skoraj 14.000 € na letni ravni. Pri

pašnikih bi odvzem direktnih plačil prišel še veliko bolj do izraza kot pri travni silaži ali

senu.

Ob tem lahko tudi poudarimo, da bi bilo kmetovanje že v osnovi popolnoma nesmiselno

oz. finančno neupravičeno, če ne bi bilo direktnih plačil, razen če gre za manjše površine,

namenjene lastnim potrebam.

Preglednica 19: Strojne in delovne ure potrebne za pridelavo paše

Čas pri mulčenju je ocenjen z dvema urama na hektar, kar je manj od potrebnega, to pa

zato, ker ni mogoče mulčiti celotne površine, tako da v povprečju mulčimo 20–25 %

površine pašnikov.

4.3 Predstavitev investicije

Ker se veliko denarja izgubi ob prodaji žive mase, namesto da bi sami prodali v kosih, sem

se odločil napraviti model investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti z dobo povratka, in

sicer bi šlo za postavitev hladilnice za meso ter odprtje majhne trgovine, kjer bi to meso

Page 38: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 31

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

tržili. Prostori, namenjeni temu, so na voljo v kletnih prostorih stanovanjske hiše. Elektrika

in voda sta že urejeni, kar znatno zniža sredstva, potrebna za investicijo. Prostore bi bilo

potrebno ustrezno opremiti, dograditi ločen vhod in postaviti hladilnico.

Živimo ob avtocesti Zagreb–Gradec, kar predstavlja tudi zelo dobre tržne povezave in

dostopnost. Prodajalo bi se na domu ali dostavilo meso stranki na dom, odvisno od

oddaljenosti.

Preglednica 20: Stroški investicije

Predmet Vrednost v €

Hladilnica 7.100

Delovni pult 900

Blagajna 1.000

Okno 450

Stropne luči 120

Dograditev ločenega vhoda 1.800

Vhodna vrata 600

Keramične ploščice 310

Višina investicije: 12.280

Naknaden strošek predstavlja še najem mesarja za razkos mesa, ki po navadi stane 25 € na

polovico. Vrednosti navedenih stroškov sem pridobil s predračuni.

4.4 Finančni rezultat investicije in doba povratka

Skupni prihodki brez vštetih direktnih plačil so znašali 17.491,05 €, medtem ko so skupni

stroški znašali 33.408,85 €, kar pomeni, da je finančni rezultat vodenja kmetije na letni

ravni –15.917,81 €.

Page 39: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 32

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Šele ko upoštevamo direktna plačila (v višini 24.456,53 €), je vodenje kmetije finančno

upravičeno, saj se FR poviša na 8.538,72 €. Od te vrednosti je potem potrebno odšteti še

socialne prispevke v višini 2.640 €. Končni rezultat tako znaša 5.898,72 €/kmetijo.

Preglednica 21: Povratek investicije (NSV in PS)

Oceno investicije smo naredili ob predpostavki, da se investicija ob predvidenih cenah

povrne v roku petih let. Iz kalkulacij skupnih stroškov je razvidno, da bi se investicija

povrnila že v tretjem letu, kjer bi investicijski tok s parametrom NSV znašal 3.634,35 €.

Obrestna mera znaša standardiziranih 5,50 %.

Statistično obdobje povratka investicije je 2,08 oz. dve leti in 24 dni.

Page 40: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 33

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

5 SKLEPI

V letu 2017 smo ugotavljali vrednost investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki

kmetiji in dobo povratka. Šlo bi za odprtje majhne trgovine z lastno hladilnico z namenom

trženja ekološkega govejega mesa. Za oceno analize smo uporabili statistično in dinamično

metodo ocenjevanje investicij.

Investicijski vložek oz. strošek postavitve objekta, ki bi služil za razvoj dopolnilne

dejavnosti bi znašal 12.280 €, medtem, ko je letni denarni tok kmetije 5.898,72 €. Pred

pričetkom izvajanja kalkulacij smo predvideli, da se bo investicija povrnila v roku petih

let.

Iz opravljenih kalkulacij lahko sklepamo, da se nam bo investicija vrnila hitreje, kot je to

bilo v osnovi predvideno s čemer potrjujemo delovno hipotezo. Po statistični metodi bi

našo investicijo odplačevali dve leti in 24 dni. To časovno obdobje predstavlja razmerje

vrednostjo investicije in letnim denarnim tokom kmetije. Po dinamični metodi (metoda

neto sedanje vrednosti) je bilo ugotovljeno, da bi se investicija povrnila v tretjem letu, ko

bi bila vrednost NSV prvič pozitivna. Prav tako se je pokazalo, kako velik vpliv imajo

direktna plačila na uspešnost kmetije, sploh če gre za kmetijo z omejenimi možnostmi

delovanja, saj bi letni denarni tok brez direktnih plačil znašal -15.917,81 €.

Ob tem moramo poudariti, da so v praksi stvari mnogokrat drugačne, saj je kmetijstvo

»živa stvar« in, kot taka, nepredvidljiva predvsem zaradi tveganja in negotovosti, zaradi

tega je pri tolmačenju rezultatov potrebna določena previdnost.

Page 41: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 34

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

6 LITERATURA IN VIRI

1. Apaolaza V., Hartmann P., D'Souza C., Lopez M. C. 2017. Eat Organic – Feel

Good? The relationship between organic food consumption, health concern and

subjective wellbeing. Food Quality and Preference, Volume 63, str. 51–62.

2. Bavec M., Robačer M., Repič P., Štabuc Starčevič D. 2009. Sredstva in smernice

za ekološko kmetijstvo. Maribor, Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in

biosistemske vede, Inštitut za ekološko kmetijstvo: 11–18, 23, 69–75.

3. Hermansen, J. E., Horsted, K., Kongsted, A. G. 2014. Meat, animal, poultry and

fish production and management. Meat production in organic farming. Enyclopedia

of Meat Sciences (Second edition), str. 199–203.

4. Mosnier C., Duclos A., Agabriel J., Gac A. 2017. Orfee: A bio-economic model to

stimulate integrated and intensive management of mixed crop-livestock farms and

their greenhouse gas emissions. Agricultural sciences, Volume 157, str. 202-2015.

5. Pažek K. 2003. Finančna analiza ocenjevanja investicij dopolnilnih dejavnosti na

ekoloških kmetijah, magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo.

6. Rozman Č., Turk J., Pažek K., 2009. Menedžment v kmetijstvu. Kmetijska založba.

7. Shortall J., Shalloo L., Foley C., Sleator R. D., O'Brien B. 2016. Investment

appraisal of automatic milking and conventional milking technologies in a pasture-

based dairy system. Journal of Dairy Science, Volume 99, Issue 9, str. 7700–7713.

8. Turk J. 1998. Agrarna ekonomika. Teorija in aplikacije. Univerza v Mariboru,

Fakulteta za kmetijstvo.

9. Uradni list RS, št 57/15. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.

Page 42: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 35

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

Elektronski viri

1. BIZJAK, Marjeta, 2016, Razvoj večkriterijskega modela za oceno naložb v okviru

dopolnilnih dejavnosti [na spletu]. 2016.

https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=61460 (20. avgust 2017).

2. Dolenšek M. 2008. Katalog stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije 2008.

KGZS- Zavod NM (20. avgust 2017). http://www.s-

k.si/datoteke/Katalog_stroskov_2008_stisnjen.pdf.

3. Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKO.

http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/#map_x=500000&map_y=100000&map_sc=1

828571 (25. avgust 2017).

4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/pod

pore_ekoloskemu_kmetovanju/ (5. 7. 2016) (29. avgust 2017).

5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Program razvoja podeželja

2014–2020. (elektronski vir) http://www.program-podezelja.si/sl (23. avgust

2017).

6. MKGP. Analiza stanja ekološkega kmetovanja.

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/ana

liza_stanja_ekoloskega_kmetovanja/ (28.avgust 2017).

7. MKGP. Podpore ekološkemu kmetovanju.

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/pod

pore_ekoloskemu_kmetovanju/ (28. avgust 2017).

8. Zagorc B., Moljk B., Rednak M. 2017. Metodološka izhodišča in pojasnila k

modelnim kalkulacijam. Kmetijski inštitut Slovenije.

Page 43: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 36

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

http://www.kis.si/f/docs/Modelne_kalkulacije_OEK/Splosna_izhodisca_in_specific

na_pojasnila_internet_februar2017.pdf (20. avgust 2017).

Page 44: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta

Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. 37

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

ZAHVALA

Za vso pomoč pri izdelavi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju, red. prof. dr.

Črtomirju Rozmanu. Prav tako gre velika zahvala somentorici, red. prof. dr. Karmen

Pažek, za vso pomoč pri izdelavi kalkulacij, ki so bile osnova, da sem se sploh lahko lotil

izdelovanja naloge. Zahvala gre tudi red. prof. dr. Marjanu Janžekoviču za nasvete iz

področja živinoreje.

Ob tem se želim zahvaliti svojim staršem, ki sta mi omogočila študij in bila še preveč

potrpežljiva z mano, ter sestri Anji, ki sem ji mnogokrat zaplenil avto za potrebe študija.

Hvala.

Posebna zahvala še gre Evi, Aljažu in Juliji.

Page 45: OCENA INVESTICIJE V RAZVOJ DOPOLNILNE ...Fošnarič D. Ocena investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji. III Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta