ANALIZA CESTNE PROMETNE VARNOSTI V PREKMURJU V … · 2017. 11. 28. · CPP - Cestno prometni predpisi ZPrCP - Zakon o pravilih cestnega prometa T.POŠKOD. - Telesno poškodovani

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Nina Perša

ANALIZA CESTNE PROMETNE VARNOSTI V PREKMURJU V OBDOBJU 2011-2015

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

ANALIZA CESTNE PROMETNE VARNOSTI V PREKMURJU

V OBDOBJU 2011-2015

Študent: Nina PERŠA

Študijski program: visokošolski, Promet

Smer/ Modul: Cestni promet

Mentor: mag. Stanko Laković, univ. dipl. inž. str.

Lektorica: Andreja Panker, diplomirana slovenistka

Maribor, september 2016

I

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Stanko Lakoviću za

pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem PU Murska Sobota za pomoč

pri pridobivanju statističnih podatkov.

Posebna zahvala pa gre mami in očetu, ki sta mi

omogočila študij, mi nudila popolno podporo in me

ves čas spodbujala, ter partnerju in hčerki za vso

potrpežljivost pri študiju in vsem prijateljem za

vzpodbudo.

III

ANALIZA CESTNOPROMETNE VARNOSTI V PREKMURJU V OBDOBJU

2011-2015

Ključne besede: analiza, prometna varnost, statistika, anketa.

UDK: 656.1.081(043.2)

Povzetek

Pri cestnoprometni varnosti smo se osredotočili na tri osnovne pojme: človek – vozilo –

okolje. Opisali smo sisteme City Safety, eCall in EuroRAP, ki so jih izdelali za večjo

prometno varnost na cestah. Na temo statistični pokazatelji varnosti v Prekmurju smo najprej

omenili prometne nesreče in njihove značilnosti ter najpogostejše vzroke za nastanek

prometnih nesreč. Prikazali smo statistične podatke za Prekmurje v letih 2011–2015, kar smo

ponazorili z grafi in tabelami. Število prometnih nesreč v Prekmurju smo primerjali z

nesrečami v Republiki Sloveniji. Pri prometni varnosti v Prekmurju smo opisali sistem

COPS@road. Na koncu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo podrobno analizirali in

podali ukrepe za spremembo cestnoprometne varnosti v Prekmurju.

IV

ROAD SAFETY ANALYSIS IN PREKMURJE IN PERIOD 2011-2015

Key words: analysis, traffic safety, statistic, survey.

UDK: 656.1.081(043.2)

Abstract

When reviewing traffic safety we were focused on three basic concepts: man – vehicle –

surroundings. We described City Safety, eCall and EuroRAP systems, which were made to

increase safety on roads. On the subject of statistical indicators of safety in Prekmurje, we

mentioned traffic accidents and their characteristics and what are the most common reasons

for traffic accidents, we presented statistical data for Prekmurje in the years from 2011 to

2015, with graphs and tabels, and total number of traffic accidents in Prekmurje in

comparison to the whole state of Republika Slovenija. We also described the COPS@road

system in traffic safety in Prekmurje. At the end we introduced the resuluts of the survey,

which we analyzed in detail, and mesaures that could change the traffic safety in Prekmurje.

V

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 NAMEN IN CILJI RAZISKOVANJA .................................................................................. 1

1.2 STRUKTURA NALOGE ................................................................................................... 2

1.3 METODE DELA ............................................................................................................. 2

2 DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA PROMETNO VARNOST ...................................... 4

2.1 ČLOVEK ...................................................................................................................... 5

2.2 VOZILO ....................................................................................................................... 6

2.2.1 Sistem City Safety ................................................................................................... 6

2.2.2 Sistem eCall ............................................................................................................ 8

2.3 OKOLJE ....................................................................................................................... 9

2.3.1 Program EuroRAP ............................................................................................... 10

2.4 PROMETNE NESREČE IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI ......................................................... 13

2.5 NAJPOGOSTEJŠI VZROKI NASTANKA PROMETNIH NESREČ .......................................... 14

2.5.1 Neprilagojena hitrost in varnostna razdalja kot neposredni vzrok prometne

nesreče .................................................................................................................. 15

2.5.2 Alkohol kot posredni vzrok prometne nesreče ...................................................... 19

3 STATISTIČNI POKAZATELJI VARNOSTI V CESTNEM PROMETU V

PREKMURJU ........................................................................................................................ 21

3.1 STATISTIKA PROMETNIH NESREČ V LETIH 2011-2015 ............................................... 23

3.1.1 Nepravilna stran, smer vožnje .............................................................................. 23

3.1.2 Nepravilno prehitevanje ....................................................................................... 26

3.1.3 Nepravilnosti na cesti ........................................................................................... 29

3.1.4 Nepravilnosti na tovoru ........................................................................................ 32

3.1.5 Nepravilnosti na vozilu ......................................................................................... 35

3.1.6 Nepravilnosti pešca .............................................................................................. 37

3.1.7 Neprilagojena hitrost ........................................................................................... 40

3.1.8 Neupoštevanje pravil o prednosti ......................................................................... 42

3.1.9 Neustrezna varnostna razdalja............................................................................. 45

3.1.10 Premiki z vozilom ............................................................................................. 48

3.1.11 Ostale prometne nesreče .................................................................................. 51

VI

3.1.12 Analiza vseh prometnih nesreč, ki so se zgodile med leti od 2011 do 2015 v

Prekmurju ............................................................................................................. 54

3.2 STATISTIKA VSEH PROMETNIH NESREČ OD LETA 2011-2015 V PREKMURJU V

PRIMERJAVI Z CELOTNO REPUBLIKO SLOVENIJO .......................................................... 55

3.3 PROMETNA VARNOST V PREKMURJU ......................................................................... 60

3.3.1 Opozorilni sistem COPS@road ........................................................................... 61

4 ANKETA O PROMETNI VARNOSTI V PREKMURJU ........................................ 62

4.1 METODA ANKETIRANJA ............................................................................................. 62

4.2 SESTAVA ANKETE ...................................................................................................... 63

4.3 REZULTATI ANKETE .................................................................................................. 63

5 UKREPI ZA SPREMEMBO CESTNE PROMETNE VARNOSTI V PREKMURJU

.......................................................................................................................................... 78

6 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 80

7 LITERATURA ............................................................................................................... 81

7.1 KNJIGE IN ČLANKI: .................................................................................................... 81

8 PRILOGE ....................................................................................................................... 82

8.1 SEZNAM SLIK ............................................................................................................. 82

8.2 SEZNAM TABEL ......................................................................................................... 82

8.3 SEZNAM GRAFOV ....................................................................................................... 84

8.4 SEZNAM ENAČB ......................................................................................................... 85

8.5 ANKETA .................................................................................................................... 86

8.6 NASLOV ŠTUDENTA ................................................................................................... 90

8.7 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................... 91

8.8 PROMETNE NESREČE IN POSLEDICE PO VZROKIH ........................................................ 91

VII

UPORABLJENI SIMBOLI

s - zavorna pot

v - hitrost v m/s

g - gravitacijski pospešek

𝜇 - koeficient trenja

VIII

UPORABLJENE KRATICE

PU - Policijska uprava

CITY SAFETY - Sistem za samostojno zaviranje ob prometni nesreči

eCALL - Sistem, ki samostojno pokliče reševalne službe

EuroRAP - Program ocene varnosti cest

AEB - Sistem za zaviranje v sili

AMZS - Avto moto zveza Slovenije

GPS - Globalni sistem pozicioniranja

CPP - Cestno prometni predpisi

ZPrCP - Zakon o pravilih cestnega prometa

T.POŠKOD. - Telesno poškodovani

Analiza cestne prometne varnosti v Prekmurju v obdobju 2011-2015 Stran 1

1 UVOD

Ljudje na cestah vsak dan prepotujemo določene razdalje z raznimi prevoznimi sredstvi

(avto, avtobus, kolo) z namenom, da pridemo do željenega cilja čim hitreje in čim bolj

varno. Za to je bistvenega pomena cestnoprometna varnost. Če ne upoštevamo cestno

prometnih predpisov ali vozimo pod vplivom alkohola, drog ali zdravil, ki nam ob

uživanju le-teh prepovedujejo upravljanje avtomobila ali kakršnih koli drugih vozil, pride

do prometnih nesreč. Te se končajo z materialno škodo, lažjimi ali težjimi telesnimi

poškodbami, invalidnostjo ali celo z smrtjo. Udeleženci v cestnem prometu smo dnevno

skoraj vsi, zato je pomembno, da se zavedamo prometne varnosti.

1.1 Namen in cilji raziskovanja

Namen naloge je bil s pomočjo ankete raziskati, kaj menijo udeleženci cestnega prometa o

cestnoprometni varnosti v Prekmurju. Zanimalo nas je, ali so zadovoljni z cestno prometno

varnostjo, kaj bi spremenili za večjo varnost, ali so bili udeleženi v prometni nesreči, in

vzrok nastanka le-te.

Do prometne nesreče lahko pride zelo hitro. Težko pa pridemo do vzrokov nastanka

prometne nesreče, zato smo v anketo vključili nekaj vprašanj o povzročiteljih prometne

nesreče, vzroku, in telesnih poškodbah udeleženih v prometni nesreči.

S pomočjo dobljenih rezultatov smo predlagali ukrepe za zmanjšanje prometnih nesreč in

večje varnosti udeležencev v prometu na območju Prekmurja.

Anketiranci so podali svoje mnenje o lokaciji, kjer je prometna varnost ogrožena, zaradi

različnih prometnih situacij.

Cilj diplomske naloge je bil s pomočjo analize anket in s pomočjo policijske statistike,

ugotoviti število nastanka prometnih nesreč in njihovih posledic, v obdobju od leta 2011 do

leta 2015. Podatke podrobno analizirati za območje Prekmurja, v primerjavi z celotno


Slovenijo, o zmanjšanju oz. povečanju števila prometnih nesreči in ugotoviti, kaj je bil

najpogostejši vzrok prometnih nesreč skozi pet- letno obdobje.

V diplomski nalogi smo prikazali statistične podatke o nastanku prometnih nesreč, za

vsako posledico prometne nesreče posebej, narejeni so tudi grafikoni, ki prikazujejo porast

ali upad števila prometnih nesreč.

Na koncu pa smo naredili še primerjavo števila prometnih nesreč v Prekmurju z nesrečami

v celotni Sloveniji. S tem smo želeli videti, koliko procentov prometnih nesreč se zgodi v

Prekmurju, in kaj to pomeni za to regijo glede prometne varnosti.

1.2 Struktura naloge

Naloga, Analiza cestnoprometne varnosti v Prekmurju od leta 2011-2015, je razdeljena na

več delov.

V uvodu so predstavljeni namen in cilji raziskovanja, opisana je struktura dela in metode,

ki smo jih uporabili pri pisanju naloge.

V drugem delu smo se osredotočili na tri glavne dejavnike, ki vplivajo na prometno

varnost – človek, cesta in okolje.

V tretjem delu smo predstavili statistične podatke o prometnih nesrečah v zadnjih petih

letih, omenili najpogostejše vzroke prometnih nesreč, in se dotaknili teme o ozaveščanju

javnosti o prometnih nesrečah.

V četrtem delu smo predstavili rezultate ankete, v kateri so sodelovali udeleženci cestnega

prometa določene ciljne skupine, od 25 do 60 let starosti.

Na koncu v petem delu pa smo podali ukrepe za spremembo cestne prometne varnosti v

Prekmurju.

1.3 Metode dela

Glede na problematiko cestnoprometne varnosti, ki se kaže v prometnih nesrečah v

Republiki Sloveniji, smo za območje Prekmurja za raziskovanje le-te uporabili naslednje

metode:


Metodo anketiranja, ki smo jo podrobneje opisali proti koncu diplome, uporabili pa smo še

naslednje metode:

- metodo analize prometnih nesreč iz pridobljenih podatkov z PU Murska Sobota,

- metodo grafičnih in tabelaričnih prikazov s podatki, ki kažejo prometne nesreče,

njihovo število in število poškodovanih v prometnih nesrečah,

- statistično metodo s podatki pridobljenimi iz PU Murska Sobota, ki smo jo

primerjali z svojimi statističnimi podatki, pridobljenimi s pomočjo anketiranja,

- metodo deskripcije, s katero smo opisali različne pojme, ki smo jih uporabili pri

pisanju.


2 DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA PROMETNO VARNOST

Najprej bomo pojasnili, na kaj se prometna varnost nanaša, da lahko podrobneje opišemo

njene dejavnike.

Na spletni stani Wikipedija1 je prometna varnost opisana takole: Prometna varnost se

nanaša na metode in ukrepe za zmanjšanje tveganja udeležencev v prometu, da se ne bi

poškodovali ali celo umrli v prometni nesreči.

Da bi prometno varnost celovito razumeli, moramo razumeti pojem: voznik – vozilo –

cesta – okolje. Obravnavati jo moramo v procesu od izobraževanja, zakonodaje in njenega

izvrševanja, boljše infrastrukture in razumevanja človeškega dejavnika (Prometna varnost,

2016).

Dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost je veliko. Profesor pri predmetu Tehnični

vidiki varnosti v cestnem prometu nam je razlago definiral takole:

Med dejavnike, ki vplivajo na prometno varnost lahko štejemo vse dejavnike, ki na

kakršen koli način delujejo na varnost v cestnem prometu. Nekateri najbolj pomembni so:

- človek, kot dejavnik varnosti v cestnem prometu,

- osebnost voznika in njegove psihofizične sposobnosti,

- širina zornega polja,

- pot ustavljanja vozila,

- stabilnost vozila v krivinah,

- hitrost vozila,

- stanje voziščne konstrukcije (Laković, 2011, str. 35).

1 Prometna varnost 2016, Wikipedija. Dostopno na:

<https://sl.wikipedia.org/wiki/Prometna_varnost> [5.2.2016].


Iz zgornje naštetega so glavni trije dejavniki. V nadaljevanju bomo opisali, kako ti

dejavniki vplivajo na cestno prometno varnost.

2.1 Človek

Ni prometne nesreče v kateri ne bi bil udeležen človek, saj je odgovoren za vsak premik

vozila na prometni površini. V skripti profesorja Lakovića je napisano:

Človek je s svojimi psihofizičnimi procesi (mišljenjem, motivacijo, čustvi, sposobnostjo

pomnjenja) in osebnostjo (temperament, karakter) odločilni vplivni dejavnik na varnost

cestnega prometa, v katerem se pojavlja:

- neposredno, kot udeleženec v cestnem prometu, in

- posredno, z gradnjo in vzdrževanjem cest, z opremljanjem cest s prometno

signalizacijo, s konstruiranjem vozil, sprejemanjem pravnih aktov v prometu,

vzgojo in izobraževanjem udeležencev v cestnem prometu (Laković, 2011, str. 35).

Vendar pa je pri prometni nesreči po navadi udeleženih več dejavnikov, kot je opisano v

knjigi Psihološki vidiki preventivnih dejavnosti v prometu, da je običajno udeležen človeški

dejavnik, skupaj s kakim drugim, npr. okoljskim (npr. prehitra vožnja ob slabi vidljivosti).

Tako je le v približno 57 % nesreč človek edini vzrok, 43 % nesreč pa bi se dalo preprečiti,

če bi odpravili bodisi okvaro na vozilu ali ustrezno urediti okolje (Zabukovec et. al, 2007,

str. 25).

Na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo2 je zapisano, da je zagotavljanje večje

varnosti mogoče s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju,

spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti, z

zagotavljanjem varnejših vozil in cestne infrastrukture, kar lahko in morajo udejanjiti

načrtovalci, proizvajalci in izvajalci, vzdrževalci ter ustrezne nadzorne službe.

2 Prometna varnost v Prekmurju 2016, Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo.

Dostopno na:

http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/promet/prometna_politika/varnost_v_cestnem_prometu/

[10.2.2016].

http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/promet/prometna_politika/varnost_v_cestnem_prometu/


2.2 Vozilo

Omenili smo, da na prometno varnost vpliva kar nekaj dejavnikov. Pri vozilu na primer pot

ustavljanja vozila, stabilnost vozila v krivinah in še bi lahko naštevali. Vendar želimo

vozilo predstaviti nekoliko drugače, in sicer z novostmi v vozilih, ki tako ali drugače

prispevajo k cestnoprometni varnosti. V nadaljevanju bomo omenili dva sistema, med

katerima en preprečuje prometne nesreče, drugi pa rešuje življenja, kar se nam zdi zelo

pomembno pri prometni varnosti. Na spletni strani Siol.net3 smo našli članek o avtomobilu

Fičo. Če primerjamo avtomobile danes in avtomobile pred 36 leti, ko je bil zelo prodajan

avtomobil fičo, saj so leta 1980 prodali kar 923.487 fičkov, so po našem mnenju

avtomobili danes dosti bolj varni kot nekoč. V tistem času je bil avtomobil zgolj prevozno

sredstvo za hitrejše premikanje od ene točke do druge, brez vgrajenih varnostnih sistemov,

kot jih poznamo danes. Danes, ko kupujemo avtomobil, najprej pogledamo, kaj vse ima

vgrajeno, kakšne senzorje, kakšno moč motorja ima, da se bomo vozili čim bolj udobno in

varno. (Avtomobil Fičko, Siol.net, 2015).

Svet v katerem živimo je poln napredka na vseh področjih, tudi v avtomobilski industriji,

kar se kaže skozi elektroniko, ki je vgrajena v avtomobilih. Imamo avtomobile, ki imajo

vgrajene senzorje za samostojno zaviranje, ob kakšni nenadni situaciji, z sistemom City

Safety, sistem eCall, ki sam pokliče na pomoč. Prav tako imajo avtomobili vgrajene tudi

sisteme, ki zaznajo, če je voznik vinjen, nakar se mu vozilo ne prižge itd..

V nadaljevanju bomo predstavili sistema City Safety in eCall.

2.2.1 Sistem City Safety

Že pred skoraj desetimi leti so pri avtomobilski znamki Volvo, izdelali prvi model

avtomobila, ki je imel vgrajen sistem za samostojno zaviranje pri majhnih hitrostih, kot

3 Avtomobil Fičko, Siol.net, 2015, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://siol.net/avtomoto/reportaze/ficko-ima-60-let-zakaj-ga-slovenci-vseh-starosti-se-obozujejo-in-

vozijo-vsak-dan-392539 > [20.6.2016].


dodatek za večjo cestno prometno varnost, ki so ga poimenovali City Safety. Avtomobil

Volvo, ki je tistega časa veljal za najvarnejši avto, kot smo zasledili na spletni strani Euro

Ncap4 Evropskega programa preskusnih trkov za nova vozila (European New Car

Assessment Programme).

Sistem City Safety je zaviralni sistem, ki pomaga vozniku, da pri majhnih hitrostih

prepreči prometno nesrečo. Sistem deluje pri hitrostih med 3.6 km/h in 30.0 km/h, z

pomočjo senzorja za zaznavanje in določevanje svetlobe (Light Detection And Ranging).

Ta je nameščen na vrhu vetrobranskega stekla in ima nalogo, da nadzira območje do 10

metrov pred vozilom, če obstajajo vozila, ki predstavljajo nevarnost trka, kot prikazuje

slika 2.1. Če pride do verjetnosti trčenja in voznik ne odreagira dovolj hitro, sistem City

Safety sam močno zavre. Če je hitrost avtomobila manjša od 15.0 km/h, v času pred trkom,

bo avto zavrl tako, da bo trk preprečen, če pa je hitrost večja pa trka ne bo preprečil, ampak

bo preprečil hujše posledice trka. Če se bo voznik poskusil izogniti nesreči s

pospeševanjem ali vijuganjem se bo sistem deaktiviral.

Ta sistem je torej narejen za urbana naselja, kjer so omejitve hitrosti nizke, gneča na cestah

je precej visoka, ni pa narejen za avtoceste ali hitre ceste. Senzor se vklopi samodejno ob

vžigu avtomobila in ima možnost, da ga voznik izklopi sam. Deluje ponoči in podnevi, ne

deluje pa, če je prekrit z umazanijo ali snegom, ter v primeru goste megle in močnega

dežja. Senzor so z namenom namestili na vetrobransko steklo, kjer je pogosto očiščen s

pomočjo brisalcev. Ta sistem je lahko koristen pri več kot polovici vseh nesreč, kjer se

lahko zaletimo v nasproti vozeče vozilo, in v petini vseh nesreč v katerih sta udeleženi dve

vozili (Sistem City safety, 2016).

Kasneje so se razvile še različice tega sistema. Naredili so sistem za zaviranje v sili, ki

lahko deluje ob pomoči radarskih senzorjev, kamere ali laserskih merilnikov. Ta sistem

nosi kratico AEB5 (Autonomous Emergency Braking), deluje pa na podobnem principu kot

4 Sistem City Safety, Euro Ncap for safety cars, 2016. Dostopno na:

<http://www.euroncap.com/en/ratings-rewards/euro-ncap-advanced-rewards/2010-volvo-city-safety/>

[22.3.2016].

5 Senzor v avtomobilu, AEB, 2015, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/se-delovanje-senzorjev-v-avtu-prekriva-s-senzorji-v-policijskih-

merilnih-napravah/361853> [22.3.2016].

http://www.euroncap.com/en/ratings-rewards/euro-ncap-advanced-rewards/2010-


sistem City Safety. Evropska komisija je objavila študijo, da bi bilo na cestah vsako leto

8000 žrtev manj, če bi bili vsi avtomobili opremljeni s tem senzorjem (Senzor v

avtomobilu, 2015).

Slika 2.1: Sistem City Safety6

2.2.2 Sistem eCall

Veliko je bilo govora v medijih, da naj bi z letom 2015 bili vsi avtomobili v Evropi

opremljeni sistemom eCall7, ki bi ljudem lahko rešil življenje, in sicer tako, da bi v primeru

prometne nesreče takoj sam poklical na pomoč. V letu 2015 je bila Slovenija edina država

Evropske unije, v kateri je sistem eCall že redno deloval, na kar smo glede na velikost

države, proti drugih državah v Evropi, lahko ponosni. Se pravi, da živimo v državi, katera

se dejansko bori za večjo prometno varnost s takšnimi in drugačnimi sistemi. Vsa vozila, ki

bodo narejena po 1.1.218, bodo morala imeti tovarniško vgrajene naprave, lahko pa se

namestijo že sedaj v starejša vozila (Sistem eCall, 24 ur.com, 2015).

Slika 2.2 nam prikazuje na kakšen način ta sistem deluje. V avtomobilu je vgrajen senzor,

ki se ob primeru težke nesreče aktivira, in preko satelita določi položaj in natančno

6 Sistem City Safety, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www.euroncap.com/en/ratings-rewards/euro-ncap-advanced-rewards/2010-volvo-city-safety/>

[22.3.2016].

7 Sistem eCall, 24 ur.com, 2015, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-prva-v-eu-z-rednim-delovanjem-sistema-ecall.html>

[23.3.2016].

http://www.euroncap.com/en/ratings-rewards/euro-ncap-advanced-rewards/2010-


lokacijo, kjer se je nesreča zgodila. Posredovane pa so še informacije, kot so smer

potovanja in tip vozila. Usposobljen operater poskuša govoriti z osebami, ki so v vozilu na

kraju nesreče in če ni nikakršnega odziva, se reševalne službe (reševalci, gasilci, policija)

takoj odpravijo na kraj nesreče (Sistem eCall, 24 ur.com, 2015).

Slika 2.2: Delovanje sistema eCall8

2.3 Okolje

Velikokrat nas na nevarnost opozarja sama okolica, ki jo moramo razumeti, če želimo

varno potovati. Dandanes lahko opazimo, da postavljajo čim več krožišč, ki predstavljajo

pomemben element za umirjanje prometa. Tudi v Prekmurju so se v prejšnjih letih pričela

graditi krožišča, ne samo v večjih mestih, ampak tudi v vaseh, ki so imela nevarna in

nepregledna križišča. To zelo prispeva k cestnoprometni varnosti, saj se ob vožnji skozi

krožišče zmanjšanja hitrosti, ter tako posledično tudi prometne nesreče.

V brošuri za voznike, z naslovom Varni v cestnem prometu, so omenjeni prometni znaki,

kot najbolj pomembni faktor v okolici. Brez njih se v prometu ne bi mogli znajti, zato je

zelo pomembno, da jih prepoznamo in upoštevamo, saj se lahko tako izognemo marsikateri

nevarnosti (Breznik, 2001, str. 17). Na cestah jih imamo nameščenih dosti preveč kar

včasih zmede voznika. Boljša rešitev bi bila, če bi se namestili samo najpomembnejše, ki

jih rabimo v prometu.

8 Delovanje sistema eCall, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-prva-v-eu-z-rednim-delovanjem-sistema-ecall.html>

[23.3.2016].


Prometna varnost se zagotavlja tudi z različnimi programi v katere se vključuje tudi naša

država kar je zelo pohvalno, da se kljub majhnosti države, vključujemo v različne

programe za zagotavljanje prometne varnosti. Eden od teh programov je EuroRAP

(European Road Assessment Programme), ki ga bomo podrobneje predstavili.

2.3.1 Program EuroRAP

Ta program smo zasledili na spletni strani AMZS-ja, ki je aktivno vstopil v ta projekt leta

2008.

EuroRAP9 (European Road Assessment Programme) je evropski neodvisen program ocene

varnosti cest, ki ga je ustanovila mednarodna neprofitna organizacija. Njeni člani so

naslednji klubi in organi, ki se srečujejo in delujejo v okviru vsebin prometne varnosti na

cestah:

- avto klubi,

- pristojni državni organi in inštitucije,

- nacionalni in regionalni upravljalci cestnega omrežja,

- znanstveno raziskovalni inštituti in strokovnjaki različnih strok.

Ta program se bori za varnost na cestah skozi načine, metode, tehnične ukrepe in potrebna

finančna sredstva.

Program je namenjen vsem, ki v prometu delujejo tako ali drugače (šoferji, vzdrževalci

cest).

Cilj tega programa je, da se čim bolj informira uporabnike cest o nivoju varnosti in stopnji

tveganja za ceste, ki jih uporabljajo, da se v navigacijskih napravah omogoči možnost

izbire najvarnejše poti, da se dajo informacije o stanju na cestah in njihovih odsekih,

ponuditi ukrepe za takojšnje in dolgoročno izboljšanje varnosti na cestah, ter primerjalno

umestiti slovenske ceste med evropsko in svetovno cestno omrežje glede prometne

varnosti.

9 EuroRAP Slovenija, AMZS, 2012, pridobljeno na spletnem naslovu:

<https://www.amzs.si/uploads/AMZS-SI/Varnost/EuroRAP-2528.pdf> [29.3.2016].


Ocena tveganja temelji na analizi podatkov o prometnih nesrečah s hudo telesno

poškodovanimi in mrtvimi v triletnem časovnem obdobju, podatkov o prevoženih

kilometrih vozil na cestah, podatkov o cestah in odsekih cest državnega cestnega omrežja.

Državne ceste se na osnovi pridobljenih podatkov rangirajo v pet razredov, glede na

stopnjo tveganja, ki je prikazana v petih barvnih razredih, kot nam prikazuje slika 2.3

(EuroRap Slovenija, 2012).

Slika 2.3: Stopnja tveganja v barvnih razredih10

Rezultate prikažejo v obliki kart, uporabljajo pa naslednje karte: stopnje tveganja, gostote

prometnih nesreč, razmerja stopnje prometnih nesreč in povprečne stopnje prometnih

nesreč primerljivih odsekov, in pa karte možnega znižanja prometnih nesreč na povprečno

stopnjo prometnih nesreč primerljivih odsekov.

Da pridejo do rezultatov morajo pristojni snemati ceste, kar se izvaja s posebno

opremljenim vozilom z vgrajenim GPS sistemom, ter prilagojeno strojno in programsko

opremo.

Pri nas je pristojen za snemanje AMZS, ki je za izvajanje snemanj pridobila akreditacijo za

merilno vozilo, ki ga vidimo na sliki 2.4, strokovnjaki operaterji pa so pridobili ustrezen

strokovni certifikat za obdelavo in vrednotenje podatkov. Ti podatki omogočajo

razvrstitev in vrednotenje cest z zvezdicami (Star Rating), ki prikazujejo verjetnost

nastanka prometnih nesreč in stopnjo varnosti udeležencev v primeru prometne nesreče.

10 Stopnja tveganja v barvnih razredih, EuroRAP Slovenija, AMZS, pridobljeno na spletnem naslovu:



Cestno omrežje se vrednosti od ene do petih zvezdic, pri katerem ena zvezdica pomeni

zelo slabo stanje, pet pa zelo dobro stanje (EuroRap Slovenija, 2012).

Slika 2.4: Merilno vozilo AMZS za snemanje cest11

Ker je diplomska naloga osredotočena na prometno varnost v Prekmurju, se bomo

podrobneje ustavili pri stopnji tveganja za avtoceste in hitre ceste v Prekmurju. Kot vidimo

na sliki 2.5, je bila stopnja tveganja na avtocesti Murska Sobota-Lendava, v letu 2009-

2011, srednje nizka. Glede na to, da je stopnja tveganja srednje nizka, lahko sklepamo, da

prometna varnost na avtocesti Murska sobota - Lendava ni ogrožena, da so ceste dobro

vzdrževane in promet poteka nemoteno. (EuroRap Slovenija, 2012).

Če pogledamo podatke za pomursko avtocesto, ki smo jih zasledili na spletni strani družbe

za avtoceste DARS12

, v podatkih vidimo, da je dolžina avtoceste, ki vodi skozi Prekmurje

relativno kratka, saj meri od Vučje vasi do Beltincev 11,2 km in od Beltincev do Lendave

17,4 km, kar je skupno 28,6 km avtoceste, ki poteka skozi Prekmurje.

11 Merilno vozilo za AMZS za snemanje cest, Moto revija, 2013, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www1.amzs.si/si/356/1560/Manj_zrtev_vec_prometa_nevarni_odseki.aspx > [17.8.2016].

12 Pomurski avtocestni krak, DARS, 2006, pridobljeno na spletnem naslovu:

http://www.promet.si/portal/sl/Data/Sites/1/promet_resources/dokumenti/prospekt-Pomurski_krak.pdf

[17.8.2016].

http://www.promet.si/portal/sl/Data/Sites/1/promet_resources/dokumenti/prospekt-Pomurski_krak.pdf


Slika 2.5: Stopnja tveganja za avtoceste in hitre ceste za Prekmurje13

2.4 Prometne nesreče in njihove značilnosti

Kakšna je definicija prometne nesreče ?

Prvi odstavek 109. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)14

prometno nesrečo

definira takole:

Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali ne kategorizirani cesti, ki se uporablja za

javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej

najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda.

Drugi odstavek istega člena in zakona pa prometne nesreče glede na posledice deli na štiri

kategorije:

- prometna nesreča I. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je nastala samo

materialna škoda;

- prometna nesreča II. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba

lahko telesno poškodovana;

13 Stopnja tveganja za avtoceste in hitre ceste za Prekmurje, EuroRap Slovenija, pridobljeno na spletnem

naslovu:


14 Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), 2010, pridobljeno na spletnem naslovu:

<https://www.uradni-list.si/1/content?id=101702> [17.8.2016].

https://www.uradni-list.si/1/content?id=101702


- prometna nesreča III. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba

hudo telesno poškodovana;

- prometna nesreča IV. kategorije - prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je

zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči (ZPrCP, 2010).

2.5 Najpogostejši vzroki nastanka prometnih nesreč

Prometna nesreča se ne zgodi kar sama od sebe, ampak nastane zaradi vzroka, ki privede

do prometne nesreče. V raziskovalnem projektu SATRE 4 je opisan trk, do katerega pride,

kadar eden ali več dejavnikov, označenih za njegov vzrok, odstopa od pravila v taki meri,

da ga prometni sestav ne more prilagoditi. Poznamo neposredne in posredne vzroke

nastanka prometnih nesreč, ki smo jih opisali v nadaljevanju (Raziskovalni projekt SATRE

4, 2012, str. 7).

Pri neposrednih vzrokih gre za dejanja ali ne dejanja neposredno pred nezgodo, ki

povečujejo verjetnost trčenja. V brošuri Varni v cestnem prometu je naštetih nekaj

vzrokov, ki jih uvrščamo med neposredne vzroke. Ti vzroki so:

- neprilagojena hitrost vožnje,

- nepravilni premiki z vozilom,

- nepravilna stran vožnje,

- neupoštevanje pravil prednosti,

- neustrezna varnostna razdalja,

- nepravilno prehitevanje ( Primotehna d.o.o., Maribor 2001, str.50).

Posredni vzroki pa so vzroki pri katerih gre za tista voznikova stanja ali pogoje, ki

neugodno vplivajo na njegovo zmožnost za varno vožnjo. Med te vzroke uvrščamo:

- utrujenost,

- bolezen,

- vpliv alkohola,

- jeza ( Raziskovalni projekt SATRE 4, 2012, str. 7).


2.5.1 Neprilagojena hitrost in varnostna razdalja kot neposredni vzrok prometne nesreče

Neprilagojena hitrost

Prvi odstavek 45. člena Zakona o pravilih cestnega prometa15

opisuje, da mora voznik

hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju

vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in

tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo

oziroma, da ga lahko ustavi pred oviro,ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje. (Hitrost

vožnje, 2010).

Profesor Stanko Laković, nam je neprilagojeno hitrost razložil takole:

Neprilagojena hitrost je hitrost večja od dovoljene in je hitrost, ki je neprilagojena glede

na pogoje. Tudi pri 0 km/h je lahko hitrost neprilagojena. Profesor nam je podal primer če

motorist stoji na mestu in se ne pelje, ter nenadoma pade brez hitrosti, je njegova hitrost

neprilagojena in zaradi tega je prišlo do nesreče. Če bi imel motorist vsaj nekaj hitrosti, do

tega nebi prišlo.

Na spletni strani Javne Agencije Republike Slovenije za varnost prometa16

smo zasledili

zloženko, ki jo je agencija izdala o neprilagojeni hitrosti – Hitrost, počasneje je varneje. V

njej preberemo, da je neprilagojena hitrost, kljub zmanjševanju števila umrlih, še vedno

najpogostejši vzrok prometnih nesreč. 46 % prometnih nesreč se zaradi hitrosti zgodi

znotraj naselij, na glavnih in regionalnih cestah pa 28 %.

15 Hitrost vožnje, ZPrCP, 2010, pridobljeno na spletnem naslovu:

<https://zakonodaja.com/zakon/zprcp/45-clen-hitrost-voznje> [18.8.2016].

16 Hitrost kot dejavnik tveganja, Javna Agencija Republike Slovenije za varnost prometa, 2015, pridobljeno

na spletnem naslovu:

<https://www.avp-rs.si/wp-content/uploads/2015/04/Letak-Hitrost-kot-dejavnik-prometnih-

nesre%C4%8D-april2015.pdf > [5.4.2016].


Te prometne nesreče so povezane z ostalimi vzroki kot so:

- nepravilna stran ali smer vožnje,

- nepravilnost pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti,

- premajhna varnostna razdalja,

- neuporaba varnostnih pasov,

- vožnja pod vplivom alkohola,

- utrujenost.

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa17

trdi, opozarja, da prekoračitev

hitrosti predstavlja enega najpogostejših vzrokov prometnih nesreč. Glavna naloga

nacionalne akcije o uravnavanju hitrosti na slovenskih cestah je zmanjšanje povprečne

hitrosti, s tem bo v prometnih nesrečah manj mrtvih, manj hudo in lahko telesno

poškodovanih, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Če bi v naseljih zmanjšali hitrost za samo 1,0

km/h bi to pomenilo zmanjšanje prometnih nesreč za kar 4 %., zunaj naselja pa bi

zmanjšanje hitrosti za 1,0 km/h pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč za 2 %

(Prekoračitev hitrosti, 2016).

Vozniki se ne zavedamo, kaj pomeni, če kršimo omejitev hitrosti in vozimo 10,0 km/h več

kot je dovoljeno. Če pride do situacije, kjer moramo hitro zavirati, ne pomislimo, da samo

10,0 km/h prekoračitve pri omejitvi hitrosti 50,0 km/h pomeni 12,0 m zavorne poti več. Če

v naselju vozimo 60,0 km/h in nam na cesto priteče človek, ali se nam pripelje kolesar, je

lahko situacija za njiju hitro usodna. Če vozilo trči v pešca ali kolesarja pri 30,0 km/h, je

možnost, da pešec utrpi hude telesne poškodbe ali umre 10%, če vozilo trči v pešca ali

kolesarja pri 50,0 km/h, je njegova možnost, da bo umrl 50% , pri 60,0 km/h pa 90%

(Hitrost kot dejavnik tveganja, 2015).

Na sliki 2.6 je prikazana pot ustavljanja vozila na suhem cestišču pri različnih začetnih

hitrostih, pri zaviranju pred otrokom v oddaljenosti 30,0 m, pred otrokom pri vožnji v

naselju. Že prej smo omenili, da se nam pri prekoračitvi hitrosti za 10,0 km/h poveča

zavorna pot za 12,0 m, če pogledamo sliko pa točno vidimo, kaj se zgodi pri večjih

17 Prekoračitev hitrosti, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, 2016, pridobljeno na

spletnem naslovu:

<https://www.avp-rs.si/agencija-za-varnost-prometa-pricenja-z-nacionalno-akcijo-hitrost/> [18.8.2016].


hitrostih nad 60,0 km/h. Na primer pri 70,0 km/h je naš reakcijski čas 19,44 m in zavorna

pot znaša že 24,0 metrov, kar je smrtno nevarno za otroka, saj smo otroka zadeli s hitrostjo

53,0 km h.

Slika 2.6: Pot ustavljanja vozila na suhem cestišču18

Na spletni strani društva Tečaj cpp19

smo zasledili, kaj se dogaja z zaviranjem in kako

pride do njega. Da sploh pride do zaviranja, nastopi reakcijski čas, to je čas, ko opazimo

oviro in začnemo reagirati, povprečno je to ena sekunda.

Nato nastopi reakcijska pot, to je pot, ki jo opravimo v času, ko voznik zazna oviro, do

tistega trenutka, ko začne zavirati. Se pravi, da je to prevožena pot v reakcijskem času.

Če vozilo pred nami zavira z istim pojemkom kot mi, je minimalna varnostna razdalja

enaka reakcijski poti.

18 Pot ustavljanja vozila na suhem cestišču, pridobljeno iz brošure za voznike: B. Peter, VARNI v cestnem

prometu : [brošura za voznike], Maribor: Primotehna, 2001.

19 Pot ustavljanja, Društvo tečaj cpp.com, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www.tecajcpp.com/cpp/hitrost.php> [6.4.2016].


Na koncu nastopi zavorna pot, ki je tista pot, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja do

popolne ustavitve vozila.

Če skupno povzamemo, je pot ustavljanja pot, ki jo sestavljata reakcijska in zavorna pot

(Pot ustavljanja, Društvo Tečaj cpp.com).

Kako se izračuna zavorna pot, bomo obrazložili z naslednjo enačbo 2.1 :

g

vs

2

2

, ( 2.1)

kjer je:

s - zavorna pot v m,

v - hitrost v m/s,

g - gravitacijski pospešek v 2/ sm ,

𝜇 - koeficient trenja.

Koeficient trenja med pnevmatiko in asfaltom je odvisen od kvalitete pnevmatike in

asfalta, ter od vremenskih okoliščin.

Koeficient trenja za suh asfalt je 0.7, za moker asfalt 0.4 in za poledeneli asfalt je 0.1 (Pot

ustavljanja, Društvo Tečaj cpp.com).

Varnostna razdalja

Drugi neposredni vzrok in zelo pomemben element varne vožnje je varnostna razdalja, ki

jo določamo s pomočjo t.i. “sekundne metode” (Breznik, 2001, str. 23).

Poznamo varnostne razdalje sekundne metode, tri sekundne metode in pa štiri-do pet

sekundna varnostna razdalja.

Varnostno razdaljo s sekundno metodo, kot je napisano v brošuri za voznike Varčno in

varno, lahko preverimo tako, da ob robu ceste izberemo dobro viden predmet, na primer

prometni znak, in nato štejemo koliko časa mine od trenutka, ko mimo tega predmeta

zapelje zadnji del vozila pred nami, do tedaj, ko pripeljemo mi (Varčno in varno, 2007). Še

bolj kot na vaseh je varnostna razdalja pomembna na avtocestah, kjer hitrosti presegajo

100,0 km/h in s tem je večja tudi zavorna pot. Slika 2.7 nam prikazuje test varnostne

razdalje 2 sekundi, s talnimi označbami, ki jih lahko vidimo na avtocesti.


Slika 2.7: Varnostna razdalja z sekundno metodo20

Tri sekundna varnostna razdalja se uporablja pri hitrosti nad 100 km/h, pri vožnji v megli,

na mokrem vozišču, pri vleki priklopnika in pri vožnji z motornimi kolesi.

Štiri do pet sekundna varnostna razdalja, v brošuri Varni v cestnem prometu, pa se

uporablja pri spolzkem in zasneženem vozišču, pri vožnji za vozilom, ki prevaža nevarne

snovi, pri vožnji za vozilom, ki prevaža nevarno naložen tovor, in pri vožnji za motornim

kolesom, če voznik izkazuje nezanesljiv način vožnje (Breznik, 2001, str. 24).

2.5.2 Alkohol kot posredni vzrok prometne nesreče

Po količini popitega alkohola na prebivalca smo v Evropi še vedno na samem vrhu, (v

knjigi o prometnih zakonih Zakon omejuje da varuje), žal pa se razširjeno uživanje

alkoholnih pijač največkrat odraža tudi v varnosti cestnega prometa. Najpogosteje je

alkohol kot sovzrok prometne nesreče prisoten skupaj s hitrostjo in nepravilno smerjo ali

stranjo vožnje (Miklavc et al., 2011, str. 8).

20 Varnostna razdalja z sekundno metodo, Mediaspeed.net, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www.mediaspeed.net/fotografije/prikazi/388020-graficni-prikaz-

kontrolnetocke?s=53e53760e7a92ba04f20135fe306841e> [21.6.2016].


Na spletni strani Javne Agencije Republike Slovenije za varnost prometa21

so napisane

mejne vrednosti alkoholiziranosti voznikov v različnih enotah in sicer:

0,24 mg alkohola/l izdihanega zraka = 0,5 g alkohola/kg krvi = 0,5 promilov



0,71 mg alkohola/l izdihanega zraka = 1,5 g alkohola/kg krvi = 1,5 promilov (Alkohol

v krvi, 2016).

Količina alkohola v krvi je odvisna od različnih dejavnikov. Na spletni strani Izberisam22

,

so našteti naslednji dejavniki, ki vplivajo na količino alkohola v krvi: spol, starost, telesna

teža in splošna telesna pripravljenost, presnova, navajenosti na alkohol, vrste alkoholne

pijače, načina zaužitja alkohola (počasi ali na “eks”), ali je oseba pred pitjem kaj jedla in

vrsta hrane (Izračun alkohola v krvi, 2016).

Knjiga Psihološki vidiki preventivnih dejavnosti v prometu nam pomaga, da razumemo, kaj

se zgodi, ko vnesemo alkohol v telo, in da se nam telo odzove na različne način. Poslabšajo

se nam spretnosti za upravljanje vozila, ne zmoremo dobro presojati, kar je prav in kar ne,

zato se nam prehitra vožnja ne zdi nič takšnega. Velja pa opozoriti, da se v večini primerov

prometne nesreče končajo z lažjimi ali težjimi posledicami, celo z invalidnostjo, v

najslabšem primeru pa z izgubo življenja.

Pri alkoholiziranosti voznika se pojavi tunelni vid, kar pomeni, da se nam vidno polje zoži

in vidimo samo predmete tik pred vozilom, ali pa gledamo določeno točko in ne celotne

slike. Nekateri vozniki poskušajo pregnati alkohol iz telesa z različnimi metodami, kot so

popita kava tik preden se usedejo v vozilo, s tekom… je pa res da hrana zmanjša učinek

alkohola, vendar to ne pomeni, da človek ni vinjen, ampak se je zmanjšala samo hitrost

prehajanja alkohola v kri, zato vseeno ne smemo sesti za volan (Zabukovec et.al, 2007).

21 Alkohol v krvi, Javna Agencija Republike Slovenije za varnost prometa, pridobljeno na spletnem naslovu:

<https://www.avp-rs.si/preventiva/svetovalnica/vozniki/ > [17.8.2016].

22 Izračun alkohola v krvi, Izberisam, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www.izberisam.org/alkopedija/alko-osnove/izracun-alkohola-v-krvi/> [17.2.2016].

http://www.izberisam.org/alkopedija/alko-osnove/izracun-alkohola-v-krvi/


3 STATISTIČNI POKAZATELJI VARNOSTI V CESTNEM

PROMETU V PREKMURJU

Statistične podatke smo zbirali s pomočjo Policijske uprave Murska Sobota na sliki 3.1, ki

se nahaja nedaleč od samega centra Murske Sobote. Na spletni strani Policijske uprave

Murska Sobota23

smo zasledili, da območje, ki ga pokriva Policijska uprava Murska

Sobota, obsega severovzhodni predel države in meri 1337 km2, kar predstavlja 6,6 %

površine celotne države ( Policijska uprava Murska Sobota).

Slika 3.1: Stavba Policijske enote Murska Sobota24

23 Policijska uprava Murska Sobota, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-murska-sobota?lang=> [6.6.2016].

24 Stavba Policijske enote Murska Sobota, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-murska-sobota?lang=>> [6.6.2016].


Na območju PU Murska Sobota živi 116.434 prebivalcev (Pomurska statistična regija,

Wikipedija, 2016)25

, območje pa ima štiri upravne enote: Murska Sobota, Gornja Radgona,

Lendava ter Ljutomer in 27 občin: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik,

Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci pri Ljutomeru, Kuzma,

Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Mestna občina Murska Sobota, Odranci, Puconci,

Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika

Polana in Veržej.

Sedeži območnih policijskih postaj, kot prikazuje slika 3.2, so v Murski Soboti, Lendavi,

Gornjih Petrovcih, Ljutomeru in Gornji Radgoni.

Policijska uprava Murska Sobota ima 3 področne policijske postaje:

- postaja prometne policije,

- policijska postaja za izravnalne ukrepe in

- postaja mejne policije.

V okviru Sektorja uniformirane policije deluje tudi enota vodnikov službenih psov.

Notranje organizacijske enote PU Murska Sobota so: služba direktorja, sektor

kriminalistične policije, sektor uniformirane policije, operativno-komunikacijski center in

služba za operativno podporo. Sedeži območnih policijskih postaj, kot prikazuje slika 3.2,

pa so v Murski Soboti, Lendavi, Gornjih Petrovcih, Ljutomeru in Gornji Radgoni

(Policijska uprava Murska Sobota).

Slika 3.2: Sedeži območnih policijskih postaj26

25 Pomurska statistična regija, Wikipedija, 2016, pridobljeno na spletnem naslovu:

<https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomurska_statisti%C4%8Dna_regija > [6.6.2016].


3.1 Statistika prometnih nesreč v letih 2011-2015

Statistika27

se ukvarja z obdelavo, analizo, predstavitvijo množičnih pojavov v znanosti,

gospodarstvu, industriji, kmetijstvu, zdravstvu, socialnem življenju, šolstvu, biologiji,

prometu, trgovini, varstvu okolja in vseh geografskih vedah (Statistični podatki definicija,

2015).

Iz Policijske Uprave Murska Sobota smo dobili statistične podatke za prometne nesreče in

njihove posledice, za območje Prekmurja, za obdobje od leta 2011 do leta 2015, s pomočjo

katerih smo izdelali tabele in grafikone, ki natančno prikazujejo porast oz. upad nastanka

prometnih nesreč v Prekmurski regiji. V nadaljevanju so prikazane tabele in grafi glede na

posamezni vzrok prometne nesreče in njene posledice za območje Prekmurja.

Pričakovali smo, da se bo verjetno največje število prometnih nesreč na območju

Prekmurja zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, vendar nam podatki prikazujejo drugačno

sliko. Največ prometnih nesreč se je zgodilo zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje, kar

nas je presenetilo glede na to, da vsak dan srečujemo voznike, ki se ne držijo omejitve

hitrosti. Skupno se je v petih letih zgodilo 1120 prometnih nesreč, najmanj zaradi

nepravilnosti pešca (7). Zaradi neprilagojene hitrosti je v petih letih umrlo 15 ljudi, zaradi

nepravilne strani oz. smeri vožnje jih je umrlo 6, ter zaradi neupoštevanja pravil o

prednosti je umrlo 5 ljudi.

3.1.1 Nepravilna stran, smer vožnje

Pod nepravilno stran oz. smer vožnje štejemo prometne nesreče, ki so se zgodile zaradi

vožnje po nepravilni strani vozišča, preblizu levemu ali desnemu robu vozišča ipd.

Tabela 3.1 nam prikazuje, da se je v petih letih zgodilo skupno 1120 prometnih nesreč, od

tega se je 753 prometnih nesreč končalo z materialno škodo, 361 z telesno poškodbo in 6 z

26 Sedeži območnih policijskih postaj, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-murska-sobota/82521-obmoje-policijske-uprave-

murska-sobota?lang=> [6.6.2016].

27 Statistični podatki definicija, 2015, pridobljeno na spletnem naslovu:

<https://sl.wikipedia.org/wiki/Statistika> [6.6.2016].

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Obdelava&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/wiki/Analiza

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predstavitev&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/wiki/Znanost

https://sl.wikipedia.org/wiki/Gospodarstvo

https://sl.wikipedia.org/wiki/Industrija

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kmetijstvo

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zdravstvo&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Socialno_%C5%BEivljenje&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0olstvo

https://sl.wikipedia.org/wiki/Biologija

https://sl.wikipedia.org/wiki/Promet

https://sl.wikipedia.org/wiki/Trgovina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Varstvo_okolja

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Geografska_veda&action=edit&redlink=1


smrtnim izidom. Največ prometnih nesreč se je zgodilo leta 2011, takrat je bilo tudi

največje število prometnih nesreč z materialno škodo in telesno poškodbo, največ ljudi pa

je umrlo leta 2013.

PROMETNE NESREČE

Tabela 3.1: Prometne nesreče zaradi nepravilne smeri oz. strani vožnje od leta 2011-2015

LETO

SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO

POSAMEZNEM LETU

2011 0 104 174 278

2012 1 68 168 237

2013 3 61 156 220

2014 2 58 135 195

2015 0 70 120 190

SKUPAJ 6 361 753 1120

Za ta vzrok prometne nesreče smo še naredili graf 3.1, ki nam prikazuje skupno število nastalih

prometnih nesreč po posamezni posledici. Na grafu vidimo, kako stolpci padajo za vsako

nadaljnje leto, kar pomeni, da se število prometnih nesreč iz leta v leto zmanjšuje. Največji

stolpec je za leto 2011, ko je bilo prometnih nesreč največ, prav tako pa je bilo največ

nesreč, ki so se končale z materialno škodo.

Graf 3.1:Prometne nesreče zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje od leta 2011-2015

0 1 3 2 0 6 104 68 61 58 70

361 174 168 156 135 120

753

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

NEPRAVILNA STRAN OZ.SMER VOŽNJE

SMRTNI IZID TELESNA POŠKODBA MATERIALNA ŠKODA


POSLEDICE PROMETNIH NESREČ

V prometnih nesrečah zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje je bilo, kot vidimo v tabeli

3.2, udeleženih skupno 1652 oseb. 69 % udeležencev ni utrpelo nobene poškodbe, 25 %

udeležencev je utrpelo lahko telesno poškodbo, 4 % udeležencev je bilo hudo telesno

poškodovanih in 6 oseb je umrlo, kar predstavlja 0,4 % udeležencev. Največ oseb je umrlo

leta 2013.

Tabela 3.2: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje od leta

2011-2015

Graf 3.2 nam prikazuje skupno število udeležencev v prometnih nesrečah, glede na

določeno poškodbo. Najvišji stolpec je leta 2011, saj je tega leta bilo največ poškodovanih.

Na srečo se je leta 2011 za 66 % udeležencev prometna nesreča končala brez poškodb, 28

% udeležencev je utrpelo lahko telesno poškodbo, 5 % udeležencev pa je bilo hudo telesno

poškodovanih. Tega leta smrtnih žrtev ni bilo. Najmanj prometnih nesreč se je zgodilo leta

2014, kar 36 % manj, vendar pa sta kljub najmanjšemu številu udeleženih v prometnih

nesrečah bili 2 smrtni žrtvi. Največje število smrtnih žrtev je bilo leta 2013, 6 oseb je bilo

hudo telesno poškodovanih kar predstavlja skoraj 2 % vseh udeležencev in 23 %

udeležencev je utrpelo lahko telesno poškodbo. Če pogledamo skupne številke

poškodovanih za leto 2014 in 2015 vidimo, da je v zadnjem letu število poškodovanih spet

nekoliko naraslo kar pomeni, da so prometne nesreče zaradi nasprotne strani oz.smeri

vožnje še vedno dokaj pogoste.

LETO MRTVI

HUDO T.

POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ POŠKODB

PO POSAMEZNEM

LETU

2011 0 22 119 277 418

2012 1 10 82 256 349

2013 3 6 73 230 312

2014 2 11 63 193 269

2015 0 19 85 200 304

SKUPAJ 6 68 422 1156 1652


Graf 3.2: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilne smeri oz. strani vožnje od leta

2011- 2015

3.1.2 Nepravilno prehitevanje

Pod nepravilno prehitevanje štejemo prometne nesreče, ki so se zgodile zaradi

nepravilnega prehitevanja (tesno prehitevanje, prehitevanje v »škarje« ipd.)

PROMETNE NESREČE

Tabela 3.3 nam prikazuje, da se je zaradi nepravilnega prehitevanja v petih letih zgodilo

142 prometnih nesreč, od katerih se je 75 % prometnih nesreč končalo z materialno škodo,

25 % prometnih nesreč z telesno poškodbo in 1 prometna nesreča z smrtnim izidom, kar

predstavlja 0,7 % vseh nesreč. Največ prometnih nesreč je bilo zabeleženih leta 2011. Leta

2014 pa je bilo zabeleženo največ materialne škode pri nastanku prometnih nesreč.

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 1 3 2 0 6 22 10 6 11 19 68 119 82 73 63 85

422 277 256 230

193 200

1156

Šte

vil

o p

ošk

odovan

ih

Naslov osi


MRTVI HUDO T. POŠKOD.

LAHKO T. POŠKOD. BREZ POŠKODB


Tabela 3.3: Prometne nesreče zaradi nepravilnega prehitevanja od leta 2011-2015

Graf 3.3 nam prikazuje skupno število prometnih nesreč po posamezni poškodbi. Iz grafa

je razvidno, da je najvišji stolpec leta 2011 z največ materialne škode, nato sledi leto 2013.

Stolpci stalno nihajo, kar pomeni, da je eno leto več prometnih nesreč drugo leto spet manj.

Graf 3.3: Prometne nesreče zaradi nepravilnega prehitevanja od leta 2011-2015


Tabela 3.4 nam prikazuje posledice prometnih nesreč, ki so se zgodile zaradi nepravilnega

prehitevanja. V prometnih nesrečah je bilo 278 udeležencev. 79 % udeležencev v

prometnih nesrečah ni utrpelo nobene poškodbe, 16 % udeležencev je utrpelo lahke telesne

LETO

SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO

POSAMEZNEM LETU

2011 0 6 29 35

2012 1 7 22 30

2013 0 5 24 29

2014 0 10 19 29

2015 0 7 12 19

SKUPAJ 1 35 106 142

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 1 0 0 0 1 6 7 5 10 7

35 29 22 24 19 12

106

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

NEPRAVILNO PREHITEVANJE



poškodbe, 4 % jih je bilo hudo telesno poškodovanih in ena oseba je umrla. Prometna

nesreča z smrtnim izidom se je zgodila leta 2012, leta 2014 pa je največ udeležencev

utrpelo hudo telesno poškodbo. Med številom udeležencev, ki niso utrpeli nobene

poškodbe pa izstopa leto 2011, ko je bilo 61 oseb nepoškodovanih, kar predstavlja 28 %

nepoškodovanih udeležencev v vseh petih letih.

Tabela 3.4: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnega prehitevanja od leta 2011-

2015

Posledice nepravilnega prehitevanja so lahko velike, vendar se je v petih letih veliko nesreč

končalo brez smrtnih žrtev, kot vidimo na grafu 3.4, ki nam prikazuje skupno število

udeležencev v prometnih nesrečah glede na določeno poškodbo. Leta 2012 je bila ena

smrtna žrtev, v petih letih je bila to edina smrtna žrtev. Izstopa pa stolpec leta 2011, ko je

bilo 61 udeležencev v prometnih nesreč brez poškodb . Na grafu vidimo, da krivulja pada,

kar se kaže tudi v tem, da je prometnih nesreč iz leta v leto manj in s tem je tudi manj

udeležencev prometnih nesreč. Glede na to, da pride do nepravilnega prehitevanja, kar bi

se lahko končalo z velikimi posledicami za osebe udeležene v prometnih nesrečah, je zelo

malo smrtnih žrtev. To lahko pomeni, da so vozniki med vožnjo vsaj toliko zbrani, da če

ne preprečijo prometne nesreče, da vsaj ublažijo njene posledice, kar se na koncu na srečo

konča z materialno škodo.

LETO MRTVI

HUDO

T.POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ PROMETNE

NESREČE PO LETIH

2011 0 2 5 61 68

2012 1 3 13 45 62

2013 0 1 5 48 54

2014 0 4 11 40 55

2015 0 2 10 27 39

SKUPAJ 1 12 44 221 278


Graf 3.4: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnega prehitevanja od leta 2011-2015

3.1.3 Nepravilnosti na cesti

Pod nepravilnosti na cesti štejemo prometne nesreče, ki se niso zgodile zaradi napak

udeležencev v prometu, temveč zaradi nepravilnosti na prometni infrastrukturi ( cesta,

prometna signalizacija).

PROMETNE NESREČE

Teh prometnih nesreč je bilo relativno malo, kot vidimo v tabeli 3.5. Do največ prometnih

nesreč zaradi nepravilnosti na cesti je prišlo leta 2011, 2012 in leta 2015. V teh treh letih se

je zgodilo 12 prometnih nesreč, kar predstavlja 87 % vseh prometnih nesreč ki so se

končale z materialno škodo, zadnje leto pa je bila prisotna tudi ena telesna poškodba.

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 1 0 0 0 1 2 3 1 4 2 12 5 13 5 11 10

44 61

45 48 40 27

221

Št.

po

škod

ov

anih

Leto


MRTVI HUDO T.POŠKOD.



Tabela 3.5: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti na cesti od leta 2011-2015

Graf 3.5 nam prikazuje skupno število prometnih nesreč, glede na nastalo poškodbo. Na

grafu vidimo, da je krivulja za materialno škodo najprej dve leti konstantna, nato dve leti

upade in spet zadnje leto naraste. V petih letih sta bile samo dve prometni nesreči, ki sta se

končali z telesno poškodbo in 13 prometnih nesreč, ki so se končale z materialno škodo.

Glede na nepravilnosti na cesti, se je zgodilo v petih letih relativno malo prometnih nesreč,

če izračunamo povprečje, je to 3 prometne nesreče na leto.

Graf 3.5: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti na cesti od leta 2011-2015

LETO SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO POSAMEZNEM

LETU

2011 0 0 4 4

2012 0 0 4 4

2013 0 0 1 1

2014 0 1 1 2

2015 0 1 3 4

SKUPAJ 0 2 13 15

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1

2 4 4

1 1 3

13

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

NEPRAVILNOSTI NA CESTI

SMRTNI IZID TELESNA POŠKODBA

MATERIALNA ŠKODA



Največ prometnih nesreč se je končalo brez poškodb, kot nam prikazuje tabela 3.6, 2015 je

bila prometna nesreča, ki se je končala z hudo telesno poškodbo, leta 2014 z lahko telesno

poškodbo, leta 2012 pa je bilo največ udeležencev, ki so preživeli prometno nesrečo brez

poškodb. V vseh prometnih nesrečah je bilo udeleženih 18 oseb, pri katerih se je pri 89 %

udeležencev prometna nesreča končala brez poškodb.

Tabela 3.6: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti na cesti od leta 2011-2015

Graf 3.6 nam prikazuje skupno število udeležencev v prometnih nesrečah, glede na

določeno poškodbo. Na grafu vidimo, da v petih letih ni bilo smrtnih žrtev, prav tako je

bilo na splošno v vseh petih letih udeležencev, ki so utrpeli kakršno koli poškodbo, zelo

malo. Razen prejšnje leto je en udeleženec utrpel hudo telesno poškodbo, kar lahko

sklepamo, da je bil pri prometni nesreči mogoče prisoten še kakšen drugi vzrok, kot je

neprilagojena hitrost in zaradi tega se je prometna nesreča končala z hudo telesno

poškodbo. Največ oseb je bilo v prometnih nesrečah brez poškodb, leta 2014 pa je bila ena

oseba lahko telesno poškodovana. Velikokrat najdemo na cestiščih kolesnice, ki so še

ostale zaradi tovornih vozil ko so lahko vozila skozi naselja in pri mokrem cestišču in

slabši pazljivosti lahko kaj hitro pride do prometne nesreče.

LETO MRTVI

HUDO

T.POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ PROMETNE

NESREČE PO LETIH

2011 0 0 0 4 4

2012 0 0 0 5 5

2013 0 0 0 1 1

2014 0 0 1 2 3

2015 0 1 0 4 5

SKUPAJ 0 1 1 16 18


Graf 3.6: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti na cesti od leta 2011-2015

3.1.4 Nepravilnosti na tovoru

Pod nepravilnosti na tovoru štejemo prometne nesreče, ki so se zgodile zaradi nepravilno

naloženega tovora na vozilu.

PROMETNE NESREČE

Teh prometnih nesreč, kot nam prikazuje tabela 3.7, se je v petih letih zgodilo skupno 28.

Glede na to, da je v Prekmurju veliko kmetijskih površin in s tem tudi dosti traktorskih

vozil, velikokrat pride do preveč naloženega tovora na priklopniku. Zaradi tega velikokrat

pride do izgubljanja tovora med vožnjo v času žetev koruze, pšenice in podobnih vrst žit.

Posledično lahko pride do zdrsa vozil in prometne nesreče. Največ prometnih nesreč se je

zgodilo leta 2011, 8 prometnih nesreč, pri katerih se je 7 prometnih nesreč končalo z

materialno škodo. Najmanj prometnih nesreč je bilo leta 2014. Smrtnih žrtev v petih letih

ni bilo.

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 1 4 5

1 2 4

16

Št.

pošk

odovan

ih

Leto





Tabela 3.7: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti na tovoru od leta 2007-2015

Graf 3.7 nam prikazuje skupno število prometnih nesreč glede na poškodbo. Na grafu

izstopa stolpec za leto 2011 z največ materialne škode, nato postopno krivulja upada in se

nekoliko dvigne spet leta 2015. Stolpec z telesnimi poškodbami pa je najvišji leta 2013.

Graf 3.7: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti na tovoru od leta 2011-2015


V vseh petih letih je bilo skupaj udeleženih v prometnih nesrečah 18 oseb, kot vidimo v

tabeli 3.8, od česar je bilo 89 % oseb brez poškodb, 1 oseba je bila lahko telesno

poškodovana in 1 oseba je bila težje telesno poškodovana.

LETO SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO

POSAMEZNEM LETU

2011 0 1 7 8

2012 0 1 5 6

2013 0 2 4 6

2014 0 0 3 3

2015 0 1 4 5

SKUPAJ 0 5 23 28

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 0 0 0 0 0 1 1 2 0 1

5 7

5 4 3 4

23

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

NEPRAVILNOSTI NA TOVORU


MATERIALNA ŠKODA


Tabela 3.8: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti na tovoru od leta 2011-2015

Graf 3.8 nam prikazuje skupno število udeležencev v prometnih nesrečah glede na

določeno poškodbo. V grafu je razvidno, da je leta 2015 najvišji stolpec za prometne

nesreče, ki so se končale brez poškodb. Najmanj udeleženih v prometni nesreči je bilo leta

2013, v kateri je bil udeležen samo en človek, in ta je prometno nesrečo preživel brez

poškodb. Noben od stolpcev ne izstopa preveč, kar pomeni, da velikih nihanj v vseh petih

letih glede poškodovanih ni bilo.

Graf 3.8: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti na tovoru od leta 2011-2015

LETO MRTVI

HUDO

T.POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ PROMETNE

NESREČE PO LETIH

2011 0 0 0 4 4

2012 0 0 0 5 5

2013 0 0 0 1 1

2014 0 0 1 2 3

2015 0 1 0 4 5

SKUPAJ 0 1 1 16 18

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 1 4 5

1 2 4

16

Št.

pošk

odovan

ih

Leto





3.1.5 Nepravilnosti na vozilu

Pod nepravilnosti na vozilu štejemo prometne nesreče, katere so se zgodila zaradi tehnične

hibe vozila, posledica česar je bila prometna nesreča (npr. okvara naprav za upravljanje

vozila, naprav za povezavo vlečnega in vlečenega vozila ipd).

PROMETNE NESREČE

Zaradi nepravilnosti na vozilu se je zgodilo skupno 16 prometnih nesreč, največ leta 2013,

44 % vseh prometnih nesreč in najmanj leta 2015, 1 prometna nesreča, kot nam prikazuje

tabela 3.9.

Tabela 3.9: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti na vozilu od leta 2011-2015

Graf 3.9 nam prikazuje skupno število prometnih nesreč, ki so se končale z določeno

poškodbo. V grafu je najbolj izstopajoči stolpec leta 2013, z največ materialne škode in

leta 2015, z najmanj materialne škode. Glede na okvaro na vozilu, je bilo malo prometnih

nesreč, vendar pa sta se dve prometni nesreči končali z telesno poškodbo. To si lahko

predstavljamo kot, da okvara ni bila verjetno majhna in je verjetno pri veliki hitrosti še

toliko hujše, če odpovedo na primer zavore ali kaj podobnega. Glede na to vrsto prometne

nesreče mora biti voznik dovolj izkušen, da obvlada vozilo in ne pride do kakšne hujše

prometne nesreče. Vendar pa če vozilo pravilno vzdržujemo in servisiramo do takšnih

prometnih nesreč pride v malo primerih.

LETO SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO

POSAMEZNEM LETU

2012 0 1 3 4

2013 0 0 7 7

2014 0 1 3 4

2015 0 0 1 1

SKUPAJ 0 2 14 16


Graf 3.9: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti na vozilu od leta 2011-2015


Tabela 3.10 nam prikazuje, da je bilo v petih letih udeleženih v prometnih nesrečah 20

oseb, od tega 90 % udeležencev ni utrpelo poškodb, 2 osebi pa sta utrpeli lahko telesno

poškodbo, kar predstavlja 10 % udeležencev.

Tabela 3.10: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti na vozilu od leta 2011-2015


določeno poškodbo. Na grafu lahko opazimo, da je bilo najmanj oseb v prometnih

nesrečah udeleženih leta 2015, največji pa je stolpec za leto 2013, za udeležence prometne

nesreče brez poškodb.

LETO MRTVI

HUDO

T.POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ PROMETNE

NESREČE PO LETIH

2012 0 0 1 5 6

2013 0 0 0 7 7

2014 0 0 1 4 5

2015 0 0 0 2 2

SKUPAJ 0 0 2 18 20

2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 0 0 0 0 1

0 1

0

2 3

7

3

1

14

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

NEPRAVILNOSTI NA VOZILU


MATERIALNA ŠKODA


Graf 3.10: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti na vozilu od leta 2011-2015

3.1.6 Nepravilnosti pešca

Pod nepravilnosti pešca štejemo prometne nesreče, ki so jih zakrivili pešci s hojo po

vozišču, v nasprotju s predpisi.

PROMETNE NESREČE

Tabela 3.11 nam prikazuje prometne nesreče, ki so se zgodile zaradi nepravilnosti pešca. V

petih letih je bilo skupno 7 prometnih nesreč, od katerih se je 6 končalo z telesnimi

poškodbami.

Tabela 3.11: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti pešca od leta 2011-2015

LETO SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO

POSAMEZNEM LETU

2011 0 2 0 2

2012 0 2 0 2

2014 0 1 0 1

2015 0 1 1 2

SKUPAJ 0 6 1 7

2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 2

5 7

4 2

18

Št.

pošk

odovan

ih

Leto





Graf 3.11 nam prikazuje skupno število prometnih nesreč za določeno poškodbo. Na grafu

je razvidno, da se nobena prometna nesreča ni končala z smrtnim izidom, se je pa v petih

letih zgodilo 7 prometnih nesreč, od česar se jih je 6 končalo z telesno poškodbo, največ

leta 2011 in leta 2012, ko sta stolpca najvišja. Glede na to, da je bilo v petih letih samo 7

prometnih nesreč, ki so jih zakrivili pešci, ki so hodili po vozišču v nasprotju z predpisi, je

to glede na število pešcev, ki jih je vsak dan veliko na cesti, še posebej v mestih, res malo

prometnih nesreč kar pomeni, da pešci sami veliko naredijo za svojo varnost.

Graf 3.11: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti pešca od leta 2011-2015


V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 13 oseb, kot nam prikazuje podatek v tabeli 3.12,

od tega je bilo 54 % udeležencev nepoškodovanih, 38 % udeležencev je bilo lahko telesno

poškodovanih in 1 oseba je bila hudo telesno poškodovana, kar predstavlja 7 % vseh

udeležencev v prometnih nesrečah. Smrtnih žrtev ni bilo.

2011 2012 2014 2015 SKUPAJ

0 0 0 0 0

2 2

1 1

6

0 0 0

1 1

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

NEPRAVILNOSTI PEŠCA


MATERIALNA ŠKODA


Tabela 3.12: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti pešca od leta 2011-2015


določeno poškodbo. Najmanjši stolpec je za leto 2014, ko sta bili v prometnih nesrečah

udeleženi samo dve osebi, ki sta prometno nesrečo preživeli, ena brez poškodb in ena z

lahko telesno poškodbo. V vseh petih letih je bila samo ena oseba hudo telesno

poškodovana, 5 oseb jih je bilo lahko telesno poškodovanih, 7 oseb pa je bilo brez

poškodb. Mrtvih v petih letih ni bilo, se pravi, da so pešci dokaj previdni na cesti in če se le

da ublažijo prometno nesrečo s pravočasnim umikom in zaradi tega se lahko prometna

nesreča konča z lažjimi posledicami.

Graf 3.12: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti pešca od leta 2011-2015

LETO MRTVI

HUDO

T.POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ PROMETNE

NESREČE PO LETIH

2011 0 0 2 2 4

2012 0 0 2 2 4

2014 0 0 1 1 2

2015 0 1 0 2 3

SKUPAJ 0 1 5 7 13

2011 2012 2014 2015 SKUPAJ

0 0 0 0 0 0 0 0

1 1

2 2

1

0

5

2 2

1

2

7

Št.

pošk

odovan

ih

Leto





3.1.7 Neprilagojena hitrost

Pod neprilagojeno hitrost štejemo prometne nesreče, ki so se zgodile zaradi vožnje s

hitrostjo, ki je bila prevelika, glede na potek, tehnične in druge lastnosti ceste, stanje

vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in

tovora ter vozniškim sposobnostim voznika (npr. voznik je bil neizkušen ali je bil pod

vplivom alkohola…)

PROMETNE NESREČE

V tabeli 3.13 za neprilagojeno hitrost lahko opazimo, da je številka za skupno število

prometnih nesreč za vsa leta kar visoka. V petih letih se je zaradi neprilagojene hitrosti

zgodilo kar 994 prometnih nesreč, od tega se je 53 % prometnih nesreč končalo z

materialno škodo, 43 % z telesno poškodbo in 1,5 % z smrtnim izidom.

Tabela 3.13: Prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti od leta 2011-2015

Graf 3.13 nam prikazuje skupno število prometnih nesreč glede na določeno poškodbo. Na

grafu je razvidno, da velikega nihanja med stolpci ni, kar pomeni, da so prometne nesreče

zaradi neprilagojene hitrosti pogoste v vseh letih in da je zaradi tega tudi veliko telesnih

poškodb. Pri neprilagojeni hitrosti velikokrat ne moremo rešiti situacije in zaradi tega

pogosto pride do trčenja, ki se konča z raznimi poškodbami.

LETO SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO

POSAMEZNEM LETU

2011 3 118 130 251

2012 5 95 109 209

2013 3 84 104 191

2014 2 75 96 173

2015 2 83 85 170

SKUPAJ 15 455 524 994


Graf 3.13: Prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti od leta 2011-2015


Tabela 3.14 nam prikazuje, da je bilo v prometnih nesrečah skupno udeleženih 1380 oseb,

56 % udeležencev je bilo brez poškodb, 37 % udeležencev je bilo lahko telesno

poškodovanih, 5 % udeležencev je utrpelo hudo telesno poškodbo in 1 % udeležencev je

umrlo. Največ oseb je umrlo leta 2015, največ hudo telesno poškodovanih pa jih je bilo

leta 2012. Na splošno največ udeleženih oseb v prometnih nesrečah je bilo leta 2011, ki so

se končale brez poškodb.

Tabela 3.14: Posledice prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti od leta 2011-2015

LETO MRTVI

HUDO

T.POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ PROMETNE

NESREČE PO LETIH

2011 3 12 164 203 382

2012 5 23 93 151 272

2013 4 10 89 150 253

2014 2 18 77 151 248

2015 2 14 93 116 225

SKUPAJ 16 77 516 771 1380

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

3 5 3 2 2 15

118 95 84 75 83

455

130 109 104

96 85

524

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

NEPRILAGOJENA HITROST


MATERIALNA ŠKODA



določeno poškodbo. Na grafu izstopa stolpec za leto 2011, ko je bilo v prometnih nesrečah

udeleženih 203 oseb, za katere se je prometna nesreča končala brez poškodb. Prav tako je

tega leta najvišji stolpec v primerjavi za vseh pet let za lahko telesno poškodbo, za 164

udeležencev, kar predstavlja skoraj 32 % vseh udeležencev, ki so bili lahko telesno

poškodovani. Za vsako leto posebej pa vidimo, da je nekoliko dvignjen stolpec v vseh letih

za udeležence v prometnih nesrečah, za katere so bile posledice prometne nesreče

prevelike in so v prometni nesreči umrli. Glede na to, da je v prometnih nesrečah zaradi

neprilagojene hitrosti udeleženih toliko oseb, bi bilo potrebno sprejeti nekatere ukrepe, da

bi se ta številka bistveno zmanjšala in s tem bi se tudi varnost na cestah povečala.

Graf 3.14: Posledice prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti od leta 2011-2015

3.1.8 Neupoštevanje pravil o prednosti

Pod neupoštevanje pravil o prednosti štejemo prometne nesreče, katere so se zgodile zaradi

izsiljevanja prednosti v križiščih ali drugih križanjih ceste.

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

3 5 4 2 2 16 12 23 10 18 14 77

164 93 89 77 93

516

203 151 150 151 116

771

Št.

pošk

odovan

ih

Leto





PROMETNE NESREČE

Tudi do neupoštevanja pravil je prišlo v veliko primerih. V tabeli 3.15 vidimo, da se je

skupno v petih letih zgodilo 768 prometnih nesreč, največ leta 2011, kar 26 % vseh

prometnih nesreč, najmanj pa leta 2013, 15 %. Največ prometnih nesreč se je končalo z

materialno škodo. Skoraj vsako leto pa so bile tudi prisotne smrtne žrtve, razen leta 2011,

čeprav je bilo največ prometnih nesreč.

Tabela 3.15: Prometne nesreče zaradi neupoštevanja pravil o prednosti od leta 2011-2015

Graf 3.15 nam prikazuje skupno število prometnih nesreč glede na določeno poškodbo.

Leto 2011 v grafu ima najvišje stolpce, kar pomeni, da je bilo tega leta največ prometnih

nesreč in sicer 108 prometnih nesreč kar predstavlja 54 % prometnih nesreč tega leta, ki so

se končale z materialno škodo in 93 prometnih nesreč kar predstavlja ostalih 46 %

prometnih nesreč tega leta, ki so se končale z telesno poškodbo. Smrtnih žrtev tega leta ni

bilo, jih je pa bilo največ leta 2013 in sicer dve prometni nesreči z smrtnim izidom. Kot

vidimo so te prometne nesreče še vedno pogoste, saj ima stolpec za leto 2015 visoko

število prometnih nesreč, ki so se končale z telesno poškodbo. Število prometnih nesreč z

telesno poškodbo je v zadnjih treh letih večji od števila prometnih nesreč, ki so se končale

z materialno škodo.

LETO SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO

POSAMEZNEM LETU

2011 0 93 108 201

2012 1 69 94 164

2013 2 62 56 120

2014 1 75 71 147

2015 1 76 59 136

SKUPAJ 5 375 388 768


Graf 3.15: Prometne nesreče zaradi neupoštevanja pravil o prednosti od leta 2011-2015


V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 1623 oseb, od česar jih je 5 umrlo, kar predstavlja

0,3 % vseh udeležencev, 4 % udeležencev je bilo hudo telesno poškodovanih, 27 % lažje in

69 % udeležencev je bilo brez poškodb, kar vidimo v tabeli 3.16.

Tabela 3.16: Posledice prometnih nesreč zaradi neupoštevanja pravil o prednosti od leta

2011-2015


določeno poškodbo. V vseh letih so največji stolpci za udeležence, ki so prometno nesrečo

prestali brez poškodb. Teh prometnih nesreč je relativno veliko, zato bi bilo potrebno nekaj

narediti, da bi se prometne nesreče zaradi neupoštevanja pravil o prednosti zmanjšale.

LETO MRTVI

HUDO

T.POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ PROMETNE

NESREČE PO LETIH

2011 0 16 108 309 433

2012 1 9 91 249 350

2013 2 4 64 175 245

2014 1 12 90 204 307

2015 1 16 88 183 288

SKUPAJ 5 57 441 1120 1623

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 1 2 1 1 5

93 69 62 75 76

375

108 94

56 71 59

388

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

NEUPOŠTEVANJE PRAVIL O PREDNOSTI


MATERIALNA ŠKODA


Graf 3.16: Posledice prometnih nesreč zaradi neupoštevanja pravil o prednosti od leta

2011-2015

3.1.9 Neustrezna varnostna razdalja

Pod neustrezno varnostno razdaljo štejemo prometne nesreče, ki so se zgodile zaradi

vožnje na razdalji, ki ni omogočala, da lahko varno ustavimo in prepreči trčenje ob

zmanjšanju hitrosti ali ustavitvi vozila pred seboj.

PROMETNE NESREČE

Neustrezna varnostna razdalja je prav tako pogost vzrok prometne nesreče, kot nam kaže

tabela 3.17. V petih letih je prišlo zaradi neustrezne varnostne razdalje do 387 prometnih

nesreč, od česar se jih je 60 % končalo z materialno škodo in 40 % z telesno poškodbo.

Smrtnih žrtev v petih letih ni bilo. Največ prometnih nesreč je bilo leta 2012, najmanj pa

leta 2014 in 2015.

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 1 2 1 1 5 16 9 4 12 16 57 108 91 64 90 88

441 309 249 175 204 183

1120

Št.

pošk

odovan

ih

Leto





Tabela 3.17: Prometne nesreče zaradi neustrezne varnostne razdalje od leta 2011-2015

Graf 3.17 nam prikazuje skupno število prometnih nesreč, ki so se končale z določeno

poškodbo. Največji je stolpec leta 2012 za prometne nesreče, ki so se končale brez

poškodb. Kot vidimo na grafu smrtnih žrtev v petih letih ni bilo nič, sta pa bila v dveh

primerih stolpca za prometne nesreče z telesnimi poškodbami višja kot za prometne

nesreče brez poškodb, in sicer leta 2014 in leta 2015. V vseh petih letih je še vseeno veliko

prometnih nesreč, ki so se končale z telesno poškodbo, je pa zadovoljiv podatek, da ni bilo

smrtnih žrtev.

Graf 3.17: Prometne nesreče zaradi neustrezne varnostne razdalje od leta 2011-2015

LETO SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO

POSAMEZNEM LETU

2011 0 26 58 84

2012 0 36 70 106

2013 0 23 44 67

2014 0 35 30 65

2015 0 33 32 65

SKUPAJ 0 153 234 387

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 0 0 0 0 0 26 36 23 35

33

153

58 70 44 30 32

234

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

NEUSTREZNA VARNOSTNA RAZDALJA


MATERIALNA ŠKODA



Tabela 3.18 nam prikazuje posledice prometnih nesreč zaradi varnostne razdalje. V

prometnih nesrečah je bilo udeleženih 880 oseb, od česar je leta 2015 en človek utrpel

hudo telesno poškodbo, največ oseb pa je prometno nesrečo preživelo brez poškodb, kar

77 % udeležencev. Najmanj poškodovanih je bilo leta 2015.

Tabela 3.18: Posledice prometnih nesreč zaradi neustrezne varnostne razdalje od leta

2011-2015


določeno poškodbo. Najvišji stolpec je leta 2012 za udeležence prometne nesreče, ki so

prometno nesrečo preživeli brez poškodb, kar predstavlja 80 % udeležencev v prometnih

nesrečah tega leta, leta 2015 pa lahko vidimo, da je stolpec za udeleženca z težko telesno

poškodbo nekoliko privzdignjen, kar pomeni, da je tega leta ena oseba utrpela v prometni

nesreči telesno poškodbo. Čeprav številka prometnih nesreč ni zelo visoka (obdobje petih

let), je pa vseeno veliko število udeležencev v prometnih nesrečah zaradi neustrezne

varnostne razdalje. Vendar pa je največji krivec vsak posameznik, ki se ne zaveda, da je za

te prometne nesreče odgovoren samo sam, saj se ne drži cestnoprometnih predpisov.

LETO MRTVI

HUDO

T.POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ PROMETNE

NESREČE PO LETIH

2011 0 0 29 149 178

2012 0 0 47 189 236

2013 0 0 34 123 157

2014 0 0 47 108 155

2015 0 1 48 105 154

SKUPAJ 0 1 205 674 880


Graf 3.18: Posledice prometnih nesreč zaradi neustrezne varnostne razdalje od leta 2011-

2015

3.1.10 Premiki z vozilom

Pod premik z vozilom štejemo prometne nesreče, ki so se zgodile zaradi neprevidne

spremembe smeri, premikom ali vključevanjem v promet.

PROMETNE NESREČE

Tudi teh prometnih nesreč je bilo v petih letih veliko, kot prikazuje tabela 3.19. Največ

prometnih nesreč se je zgodilo leta 2012, kar predstavlja 28 % vseh prometnih nesreč,

najmanj pa leta 2015. Vseh prometnih nesreč je bilo 1334, kar je precej, jih je pa verjetno

veliko zato, ker je dosti vasi v katerih so nepregledni zavoji in je vključevanje res težko,

posebej če voznik ni pazljiv. Kljub majhni hitrosti so lahko posledice velike.

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 29 47 34 47 48

205 149 189 123 108 105

674

Št.

pošk

odovan

ih

Leto





Tabela 3.19: Prometne nesreče zaradi premika z vozilom od leta 2011-2015

Graf 3.19 nam prikazuje prometne nesreče, ki so se končale z določeno poškodbo. Največ

prometnih nesreč se je zgodilo leta 2012 in prav za to leto je tudi največji stolpec za

prometne nesreče, ki so se končale z materialno škodo in najvišji stolpec za prometne

nesreče, ki so se končale z smrtnim izidom. Pri prometnih nesrečah zaradi premika z

vozilom, se je največ prometnih nesreč končalo z materialno škodo in zaradi tega so v vseh

letih stolpci višji od ostalih. Leta 2012 je bila prisotna v prometni nesreči tudi ena smrtna

žrtev, vendar zaradi zelo majhnega števila smrtnih žrtev na grafu pravzaprav ne vidimo

visokega grafa, je pa nekoliko privzdignjen. Pri ostalih letih smrtnih žrtev ni bilo, zato so

vsi stolpci na ničli.

Graf 3.19: Prometne nesreče zaradi premika z vozilom od leta 2011-2015

LETO SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO

POSAMEZNEM LETU

2011 0 17 321 338

2012 1 24 344 369

2013 0 16 270 286

2014 0 20 177 197

2015 0 17 127 144

SKUPAJ 1 94 1239 1334

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 1 0 0 0 1 17 24 16 20 17 94

321 344

270 177 127

1239

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

PREMIK Z VOZILOM


MATERIALNA ŠKODA



V tabeli 3.20 vidimo podatke o posledicah prometnih nesreč zaradi premika z vozilom. V

prometnih nesrečah je bilo udeleženih 2054 oseb, od česar 1933 oseb ni utrpelo poškodbe,

kar predstavlja 94 % vseh udeležencev, 103 oseb je utrpelo lahko telesno poškodbo, kar

predstavlja 5 % vseh udeležencev, 17 oseb je bilo huje telesno poškodovanih kar

predstavlja skoraj 1 % udeležencev in 1 oseba je umrla. Največ udeleženih v prometnih

nesrečah je bilo leta 2012, prav tako je bila tega leta ena smrtna žrtev. Najmanj hudo

telesno poškodovanih je bilo leta 2015, brez poškodb pa jih je bilo največ leta 2012.

Tabela 3.20: Posledice prometnih nesreč zaradi premika z vozilom od leta 2011-2015


določeno poškodbo. Največ je vidnih stolpcev leta 2012, saj je bilo to leto tudi največje

število udeležencev. Leta 2012 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 553 oseb, kar

predstavlja 27 % udeležencev izmed vseh let. Tega leta je bila prav tako ena smrtna žrtev,

najmanj pa je bilo udeleženih v prometnih nesrečah prejšnje leto, leta 2015, ko so številke

udeležencev najnižje. Izračunani odstotek nam pokaže, da je bilo prejšnje leto udeleženih

12 % udeležencev izmed vseh pet let, kar je v primerjavi z letom 2012 enkrat manj. Se

pravi, da je prometna varnost v Prekmurju povečana, ker se je število prometnih nesreč

zaradi premika z vozilom zmanjšalo in so vozniki postali bolj pozorni na okolico in

dogajanje okoli sebe.

LETO MRTVI

HUDO

T.POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ PROMETNE

NESREČE PO LETIH

2011 0 2 19 491 512

2012 1 5 21 526 553

2013 0 0 26 397 423

2014 0 4 21 294 319

2015 0 6 16 225 247

SKUPAJ 1 17 103 1933 2054


2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 1 0 0 0 1 2 5 0 4 6 17 19 21 26 21 16

103 491 526 397 294 225

1933

Št.

pošk

odovan

ih

Leto




Graf 3.20: Posledice prometnih nesreč zaradi premika z vozilom od leta 2011-2015

3.1.11 Ostale prometne nesreče

Pod ostale prometne nesreče štejemo tiste, ki jih ni mogoče razvrstiti v prej omenjene

vzroke prometnih nesreč. Iz policijske postaje so nam poslali par primerov kaj se šteje pod

te prometne nesreče. Hipotetičen primer takšne prometne nesreče je kolesar, ki vozi po

vseh pravilih, zapelje čez kamen (ki ga ni opazil), pade in se hudo poškoduje ali podleže

posledicam nesrečnega padca.

PROMETNE NESREČE

Teh prometnih nesreč se je v petih letih zgodilo 1292, od katerih je prišlo pri 1158, kar

predstavlja 90 % prometnih nesreč v katerih je nastala materialna škoda in v 134 primerih

do telesne poškodbe, kar predstavlja 10 % prometnih nesreč kot je vidno v tabeli 3.21.

Te prometne nesreče so dokaj pogoste in predstavljajo 21 % vseh prometnih nesreč, ki so

se zgodile na območju Prekmurja v zadnjih petih letih.


Tabela 3.21: Ostale prometne nesreče od leta 2011-2015

Graf 3.21 nam prikazuje prometne nesreče, ki so se končale z določeno poškodbo. Največ

prometnih nesreč, pri katerih je nastala materialna škoda nam prikazuje stolpec za leto

2012, tega leta je bilo 511 prometnih nesreč, kar predstavlja skoraj 40 % prometnih nesreč

vseh pet let, nato pa v naslednjih letih stolpci drastično upadejo za materialno škodo, za

telesno poškodbo pa so vseh pet let na skoraj enaki višini in velikih nihanj ni.

Graf 3.21: Ostale prometne nesreče od leta 2011-2015


V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 1538 oseb, največ leta 2012, saj je bilo

udeležencev kar 580, 551 oseb ni utrpelo nobene poškodbe, kar predstavlja 95 % vseh

LETO SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO

POSAMEZNEM LETU

2011 0 31 456 487

2012 0 24 487 511

2013 0 18 100 118

2014 0 34 61 95

2015 0 27 54 81

SKUPAJ 0 134 1158 1292

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 0 0 0 0 0 31 24 18 34 27

134

456 487

100 61 54

1158

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

OSTALE PROMETNE NESREČE



udeleženih v prometnih nesrečah tega leta, 24 oseb je bilo lahko telesno poškodovanih, kar

znaša 4 % udeležencev tega leta in 5 oseb hudo telesno poškodovanih, kar znaša skoraj 1

% udeležencev, smrtnih žrtev pa v vseh petih letih ni bilo. Podatke vidimo v tabeli 3.22.

Največ hudo telesno poškodovanih jih je bilo leta 2014, čeprav je bilo v primerjavi z letom

2011 in 2012 prometnih nesreč malo.

Tabela 3.22: Posledice ostalih prometnih nesreč od leta 2011-2015


določeno poškodbo. Največ oseb je bilo nepoškodovanih leta 2012, pri katerih je stolpec

najvišji, sledi leto 2011 z 505 nepoškodovanimi. Največ lahko telesno poškodovanih nam

prikazuje stolpec za leto 2011, ki naslednji dve leti pada in se spet nekoliko dvigne leta

2014, ko je bilo 32 oseb lahko telesno poškodovanih in zadnje leto spet pade. Smrtnih

žrtev v vseh petih letih ni bilo, zato so stolpci za mrtve v prometnih nesrečah na ničli.

Prometnih nesreč, ki niso uvrščene v nobeno od prej naštetih vzrokov prometnih nesreč je

veliko, vendar za takšne primere ne moremo podati spremembe prometne ureditve, ker so

po navadi splet nesrečnih okoliščin. Glede na to, da je bilo v prometnih nesrečah

udeleženih 1538 oseb, se je za 1381 udeležencev, kar predstavlja skoraj 90 % vseh

udeležencev v prometnih nesrečah v zadnjih petih letih zaradi ostalih prometnih nesreč pri

katerih se ne ve natančnega vzroka zakaj so se zgodile, lahko sklepamo, da so to lažje

prometne nesreče.

LETO MRTVI

HUDO

T.POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ PROMETNE

NESREČE PO LETIH

2011 0 0 42 505 547

2012 0 5 24 551 580

2013 0 2 18 138 158

2014 0 5 32 96 133

2015 0 2 27 91 120

SKUPAJ 0 14 143 1381 1538


Graf 3.22: Posledice ostalih prometnih nesreč od leta 2011-2015

3.1.12 Analiza vseh prometnih nesreč, ki so se zgodile med leti od 2011 do 2015 v

Prekmurju

Tabela 3.23 nam prikazuje število prometnih nesreč po letih. V tabeli lahko vidimo, da je

bila leta 2011 prometna varnost najslabša, saj se je leta 2011 zgodilo 1688 prometnih

nesreč, kar predstavlja skoraj 28 % vseh prometnih nesreč, prav tako se je največ

prometnih nesreč tega leta zgodilo glede na posamezni vzrok prometne nesreče, kar nam

prikazujejo rdeče številke v tabeli. Veliko prometnih nesreč pa se je zgodilo tudi zaradi

premika z vozilom, in sicer leta 2012, kar predstavlja 27 % vseh prometnih nesreč. Če

pogledamo vsako posamezno leto posebej nam podatki prikazujejo, da se je prometnih

nesreč, ki niso uvrščene v nobeno kategorijo, zgodilo največ leta 2012, in sicer kar 511,

leta 2011 pa 487. Na splošno pa se je število prometnih nesreč iz leta v leto zmanjševalo,

najmanj prometnih nesreč pa je bilo prejšnje leto, leta 2015. Na območju Prekmurja se je

zgodilo 817 prometnih nesreč. Upajmo,da se bo število prometnih nesreč zmanjševalo še

naslednja leta in da bo številka čim manjša. Ta podatek pa nam pove, da se prometna

varnost glede na število prometnih nesreč za vsako leto povečuje, saj je prometnih nesreč

vedno manj.

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

0 0 0 0 0 0 0 5 2 5 2 14 42 24 18 32 27

143 505 551

138 96 91

1381

Št.

pošk

odovan

ih

Leto





Tabela 3.23: Največje število prometnih nesreč po letih v Prekmurju

3.2 Statistika vseh prometnih nesreč od leta 2011-2015 v Prekmurju v primerjavi z

celotno Republiko Slovenijo

PROMETNE NESREČE ZA OBMOČJE PREKMURJA IN CELOTNE DRŽAVE

V tabeli 3.24 vidimo podatke za prometne nesreče za vsako posamezno leto glede na

poškodbo. Podatki v tabeli nam kažejo, da se je v Prekmurju zgodilo 6103 prometnih

nesreč, v celotni državi pa 100115, kot vidimo v tabeli 3.25. V obeh tabelah je prikazano,

da se je največ prometnih nesreč zgodilo leta 2011, nato pa številke iz leta v leto padajo v

obeh tabelah. Najmanj prometnih nesreč je bilo v obeh tabelah leta 2015, kar je verjetno

rezultat policijskih akcij, ki jih je iz leta v leto več, prav tako so kazni čim višje in glede na

slovenske plače si marsikdo ne more privoščiti, da bi jih plačal.

VZROK PROMETNE NESREČE 2011 2012 2013 2014 2015

Nepravilna stran, smer vožnje 278 237 220 195 190

Nepravilno prehitevanje 35 30 29 29 19

Nepravilnosti na cesti 4 4 1 2 4

Nepravilnosti na tovoru 8 6 6 3 5

Nepravilnosti na vozilu 0 4 7 4 1

Nepravilnosti pešca 2 2 0 1 2

Neprilagojena hitrost 251 209 191 173 170

Neupoštevanje pravil o prednosti 201 164 120 147 136

Neustrezna varnostna razdalja 84 106 67 65 65

Premiki z vozilom 338 369 286 197 144

Ostale prometne nesreče 487 511 118 95 81

SKUPNO ŠTEVILO 1688 1642 1045 911 817


Tabela 3.24: Prometne nesreče za območje Prekmurja od leta 2011-2015

Tabela 3.25: : Prometne nesreče za celotno Republiko Slovenijo od leta 2011-2015

Statistične podatke za celotno Slovenijo smo pridobili na spletni strani Policije28

(Prometna

varnost, 2016).

Iz podatkov iz obeh tabel smo izračunali, da se je v Prekmurju zgodilo 6 % vseh prometnih

nesreč v primerjavi z številom prometnih nesreč v Sloveniji, materialne škode je bilo

skoraj 7 %, telesnih poškodb skoraj 5 % in prometnih nesreč z smrtnim izidom prav tako

skoraj 5 %.

28 Prometna varnost, statistika, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www.policija.si/index.php/statistika/prometna-varnost > [25.5.2016].

LETO SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO

POSAMEZNEM LETU

2011 3 398 1287 1688

2012 9 327 1306 1642

2013 8 271 766 1045

2014 5 310 596 911

2015 3 316 498 817

SKUPAJ 28 1622 4453 6103

LETO SMRTNI

IZID

TELESNA

POŠKODBA

MATERIALNA

ŠKODA

SKUPAJ PO

POSAMEZNEM LETU

2011 129 7133 15753 23015

2012 122 6743 15172 22037

2013 116 6420 12352 18888

2014 97 6156 11979 18232

2015 112 6473 11358 17943

SKUPAJ 576 32925 66614 100115


PRIMERJAVA GRAFOV PROMETNIH NESREČ

Grafa 3.23 in 3.24 nam prikazujeta skupno število prometnih nesreč, ki so se končale z

določeno poškodbo. Najvišji stolpec za materialno škodo v Prekmurju je leta 2012, za

celotno državo pa leta 2011. Za telesno poškodbo je v obeh grafih najvišji stolpec leta

2011.

Graf 3.23: Prometne nesreče za območje Prekmurja od leta 2011-2015

Graf 3.24: Prometne nesreče za celotno Republiko Slovenijo od leta 2011-2016

2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

3 9 8 5 3 28 398

327 271

310 316

1622 1287 1306 766 596 498

4453

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

PROMETNE NESREČE ZA OBMOČJE

PREKMURJA


2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ

129 122 116 97 112 576

7133 6743 6420 6156 6473

32925 15753 15172 12352 11979 11358

66614

Št.

pro

met

nih

nes

reč

Leto

PROMETNE NESREČE ZA CELOTNO

REPUBLIKO SLOVENIJO



Tabela 3.26 nam prikazuje za koliko % se je zmanjšalo število prometnih nesreč od enega

leta prej. Najbolj nam je zanimiv podatek, da se je leta 2013 v Prekmurju število prometnih

nesreč zmanjšalo za kar 36,35 %. Če bi se vsako nadaljnje leto zmanjšalo število

prometnih nesreč za toliko, bi se v cestnem prometu počutili varnejše, manj bi bilo

posledic nesreč in smrtnih žrtev. Prav tako je bil leta 2013 tudi v celotni državi upad

prometnih nesreč za kar 14 %.

Tabela 3.26: Zmanjšanje števila prometnih nesreč od leta 2011-2015 v procentih

POSLEDICE PROMETNIH NESREČ ZA OBMOČJE PREKMURJA IN CELOTNO

REPUBLIKO SLOVENIJO

V tabeli 3.27 za Prekmurje vidimo, da se je leta 2011 največ prometnih nesreč končalo

brez poškodb, čeprav je število prometnih nesreč to leto največje, tudi za celotno državo.

Leta 2011 je bilo najmanj poškodovanih v prometnih nesrečah.

Rezultati v tabeli 3.28 za celotno državo nam prikazujejo, da je bilo v petih letih v

prometni nesreči udeleženih 100115 udeležencev, največ leta 2011, in sicer 23015, kar

predstavlja 23 % od tega jih je 141 umrlo, kar predstavlja skoraj 23 % umrlih v vseh petih

letih, 13140 udeležencev pa je bilo brez poškodb kar predstavlja skoraj 24 % vseh

udeležencev v petih letih za katere se je prometna nesreča končala brez poškodb. Za letom

2011 se je smrtnost v prometnih nesrečah zmanjšala, vse do leta 2014, leta 2015 pa se je

spet povečala in končala na številki 120. Čeprav pa je zanimivo, da je skupno število

udeleženih v prometnih nesrečah prav leta 2015 najmanjše.

Če pa pogledamo za Prekmurje, je bilo v petih letih v prometnih nesrečah 9505

udeležencev, prav tako največ leta 2011, 2558 udeležencev, kar predstavlja skoraj 27 %

vseh udeležencev v prometnih nesrečah v vseh petih letih v Prekmurju. Mrtvih je bilo v

LETO PREKMURJE CELOTNA DRŽAVA

2012 -2,72% -4,25%

2013 -36,35% -14,29%

2014 -12,82% -3,47%

2015 -10,32% -1,59%


petih letih 29 udeležencev, kar predstavlja 0,3 % vseh udeležencev v prometnih nesrečah.

Podatki v primerjavi z celotno Slovenijo kažejo, da se je v Prekmurju v primerjavi z letom

2011 v naslednjih dveh letih smrtnost v prometnih nesrečah povečala, v celotni državi pa

zmanjšala, je pa bilo drugače spet naslednji dve leti ko se je v Prekmurju zmanjšala, v

celotni državi pa v zadnjem letu povečala.

Za Prekmurje in celotno državo pa lahko vidimo, da se je leta 2011 največ prometnih

nesreč končalo brez poškodb, čeprav je število prometnih nesreč to leto največje, glede na

prometne nesreče v vseh petih letih.

Tabela 3.27: Posledice prometnih nesreč za območje Prekmurja

Tabela 3.28: Posledice prometnih nesreč za celotno Republiko Slovenijo

LETO MRTVI

HUDO

T.POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ PROMETNE

NESREČE PO LETIH

2011 3 54 489 2012 2558

2012 9 55 375 1987 2426

2013 9 23 311 1280 1623

2014 5 54 344 1099 1502

2015 3 62 368 963 1396

SKUPAJ 29 248 1887 7341 9505

LETO MRTVI

HUDO

T.POŠKOD.

LAHKO T.

POŠKOD.

BREZ

POŠKODB

SKUPAJ PROMETNE

NESREČE PO LETIH

2011 141 921 8813 13140 23015

2012 129 848 8300 12760 22037

2013 125 708 8024 10031 18888

2014 108 826 7377 9921 18232

2015 120 932 7778 9113 17943

SKUPAJ 623 4235 40292 54965 100115


3.3 Prometna varnost v Prekmurju

Glede na ostale Slovenske regije, Prekmurje glede prometne varnosti še nekoliko nazaduje

za ostalimi regijami. Komaj v prejšnjih letih se je dal večji poudarek glede prometne

varnosti, z izgradnjami krožišč v večjih mestih, kot sta Murska Sobota in Lendava, prav

tako so tudi posamezne občine pričele s projekti za večjo prometno varnost. Med njimi

izpostavljamo občino Beltinci.

V Beltincih je ogrožena prometna varnost na križišču Mladinske in Panonske ulice. V

prispevku29

je zapisano, da je bilo na tem križišču zabeleženih 11 prometnih nesreč, od

tega sedem s telesnimi poškodbami. Križišče je nevarno predvsem zaradi slabše

preglednosti ob vključevanju s stranske na prednostno cesto. Zaradi ravnega odseka

prednostne ceste so dodaten vzrok za pogostost prometnih nesreč tudi visoke hitrosti vozil

na prednostni cesti (Občina Beltinci za večjo prometno varnost, 2015).

Zato so se v občini Beltinci odločili za opozorilni sistem COPS@road. Postavitev

opozorilnega sistema na tem križišču prikazuje slika 3.3.

Slika 3.3: Opozorilni sistem COPS@road na križišču Mladinske in Panonske ulice30

29 Občina Beltinci za večjo prometno varnost 2015, Prispevek na spletni strani Avto.Info. Dostopno na:

<http://avto.info/Obvestila/Opozorilni_sistem_COPSroad_na_nevarnem_kriziscu_v_Beltincih/>

[16.2.2016].

30 Opozorilni sistem COPS@road na križišču Mladinske in Panonske ulice, Zavarovalnica Triglav d.d.

Ljubljana, pridobljeno na spletnem naslovu:


3.3.1 Opozorilni sistem COPS@road

Pri vožnji s kakršnim koli cestnoprometnim sredstvom velikokrat naletimo na križišče, pri

katerem je vključevanje v promet zaradi nepreglednosti zelo zahtevno, zato moramo biti

posebej pozorni, ali se lahko varno vključimo na prednostno cesto. Velik problem so

prometni znaki, ki jih večina voznikov spregleda ali pa ne izstopajo dovolj, da bi nam vzeli

pozornost. V knjigi Psihološki vidiki preventivnih dejavnosti v prometu je napisano, da so

prometni znaki učinkoviti le, če jih voznik razume in če sporočilo vpliva na njegovo

vedenje (Zabukovec, V. (ur.) et al. 2007, str. 49).

Vozniki smo različni, nekateri smo bolj pozorni, drugi manj, na prometno dogajanje okoli

sebe. Zato so se v Zavarovalnici Triglav31

, v sodelovanju z mladim podjetjem Aktivna

signalizacija Korun, odločili in slovenskimi občinami, kar je opisano v članku

Zavarovalnice Triglav, odločili, da nevarne odseke cest opremijo z opozorilnim sistemom

COPS@road. Ta s senzorji zazna prihajajoča vozila, ter voznike v realnem času, s

svetlobnim signalom, opozarja na povečano previdnost, na nevarnih prometnih točkah. V

letih 2014 in 2015 so s tem sistemom opremili že 12 nevarnih cestnih odsekov, in sicer v

občini: Laško, Zagorje ob Savi, Novo mesto, Ribnica, Hoče-Slivnica, Litija, Prevalje,

Beltinci, Mengeš, Žalec ter podvoza v Trebnjem in na Ptuju. Na teh odsekih je bilo v

prejšnjih letih zabeleženo 150 prometnih nesreč, med njimi tudi s smrtnimi žrtvami.

Prednost tega sistema je v tem, da enote sistema COPS@road med seboj komunicirajo

brezžično, prav tako se po potrebi napajajo na sončno energijo, in pa v tem, da postavitev

sistema ne zahteva večjih infrastrukturnih posegov in je primerna zlasti za cestne odseke,

kjer je zaradi finančnih in infrastrukturnih omejitev otežena drugačna rešitev (Opozorilni

sistem COPS@road, 2016).

<http://www.triglav.eu/sl/medijsko_sredisce/objave/04-06-2015_opozorilni-sistem-cops-road-na-

nevarnem-kriziscu-v-beltincih > [21.3.2016].

31 Opozorilni sistem COPS@road , Zavarovalnica Triglav s sistemom COPS@road za večjo prometno

varnost, pridobljeno na spletnem naslovu:

<http://www.triglav.eu/sl/druzbena_odgovornost/zgodbe/zavarovalnica-triglav-s-sistemom-cops-at-road-

za-vecjo-prometno-varnost> [17.2.2016].


4 ANKETA O PROMETNI VARNOSTI V PREKMURJU

Anketo o prometni varnosti smo naredili z namenom, da bi prikazali, ali je za prometno

varnost v Prekmurju dobro poskrbljeno, in v nasprotnem primeru ali damo na prometno

varnost v Prekmurju, v primerjavi z celo Slovenijo, še vedno premajhen poudarek.

Anketiranci so imeli možnost napisati, kje se jim zdi prometna varnost ogrožena, in kaj bi

spremenili, da bi bilo varneje za vse udeležence v prometu. Anketa je bila anonimna.

4.1 Metoda anketiranja

Metoda anketiranja je postopek raziskave s katero se na podlagi vprašalnika iščejo in

pridobivajo podatki, informacije, stališča in mnenja na področju raziskovanja.

Anketa je posebna metoda za pridobivanje podatkov in informacij o odnosu in mišljenju

anketirancev. V širšem smislu je anketa vsako pridobivanje podatkov in informacij z

pomočjo postavljenih vprašanj. Med drugim je potrebno spomniti da v znanstvenem

anketiranju anketa ni samo postavljanje vprašanj in iskanje odgovorov. Anketa je

postavljanje zastavljenih vprašanj zastavljeni in izbrani vrsti in številu ljudi, na planiran

način z namenom in ciljem dobiti čim več resničnih odgovorov, odvisno od podatkov in

informacij o predmetu anketiranja.

Anketa nam lahko služi tudi kot metoda odkritja, ker se z njeno pomočjo lahko pridobi

veliko podatkov in informacij, kar omogoča kvalitetnejše definiranje problema

raziskovanja in izpopolnjevanje postavljene hipoteze. (Zelenika, 2000, str. 367)


4.2 Sestava ankete

Anketo smo razdelili na uvodna vprašanja, na vprašanja o prometni varnosti, o prometnih

nesrečah in na vprašanja o spremembi prometne postavitve na tem območju.

Uvodna vprašanja v anketi sestavljajo osnovna vprašanja o spolu, starostni skupini in s

kakšnim prevoznim sredstvom so udeleženci najpogosteje udeleženi v cestnem prometu.

Vprašanja o prometni varnosti zajemajo vprašanja o tem, kdo največ prispeva k prometni

varnosti, kaj jim predstavlja največjo nevarnost v prometu, razvrstili so besede v tabeli z

največjo in najmanjšo stopnjo nevarnosti, in pa kaj bi spremenili, da bi bila prometna

varnost večja.

Vprašanja o prometnih nesrečah pa so zajemala, kaj je glavni vzrok nastanka prometnih

nesreč, ali so že bili povzročitelj oz. ali so bili udeleženi v prometni nesreči, vzrok

nastanka nesreče in pa njene posledice.

Na koncu pa so anketiranci napisali, kje in kako bi spremenili prometno postavitev za

boljšo prometno varnost.

4.3 Rezultati ankete

V nadaljevanju smo za lažji pregled napisali vprašanja, ki so vzeta iz ankete, pod vprašanji

pa smo prikazali rezultate anketirancev v grafih ali tabelah.. Anketiranih je bilo 100 ljudi,

ki živijo na območju Prekmurja.

1. Spol:

- moški,

- ženska.

V anketi je sodelovalo 54 % žensk in 46 % moških, ki smo jih povabili k reševanju ankete.

Graf 4.1 nam prikazuje odstotek anketirancev po spolu.


Graf 4.1: Rezultati anketirancev po spolu

2. Starost:

- 25 - 30

- 30 - 40

- 40 - 50

- 50 – 60

Anketirali smo ljudi stare od 25 – 60 let. Graf 4.2 nam prikazuje število anketirancev v %.

Največ anketirancev je bilo starih od 50-60 let. V tej starostni skupini jih je izpolnilo

anketo 34 %, 18 žensk in 16 moških. Za tem je sledila starostna skupina od 25-30 let, 29

%, 18 žensk in 11 moških. Anketirancev starih od 30-40 let je bilo 20 %, 11 moških in 9

žensk, in pa 17% anketirancev starostne skupine od 40-50 let, sodelovalo pa je 9 žensk in 8

moških.

46%

54%

ANKETIRANCI

MOŠKI

ŽENSKE


Graf 4.2: Rezultati anketirancev po starostnih skupinah

3. Kako oz. s katerim prevoznim sredstvom ste najpogosteje udeleženi v cestnem

prometu?

- peš,

- s kolesom,

- z motornim kolesom,

- z avtom,

- z avtobusom,

- z vlakom,

- kot sopotnik,

- drugo.

Graf 4.3 nam prikazuje najpogostejše prevozno sredstvo, s katerim anketiranci potujejo.

Najpogostejše prevozno sredstvo je še vedno avtomobil. Kar 72 % anketirancev potuje na

željene destinacije z avtomobilom, 13 % se najbolj poslužuje kolesa, 7 % anketirancev

potuje peš, 4 % z avtobusom, 3 % jih je najpogosteje udeleženih v prometu kot sopotnik, 1

% udeležencev uporablja najpogosteje motorno kolo, noben od anketirancev pa ne potuje

z vlakom, kar je verjetno posledica, da je Prekmurje premajhno, da bi potoval z vlakom na

primer v službo.

29%

20% 17%

34%

STAROSTNE SKUPINE ANKETIRANCEV

25-30

30-40

40-50

50-60


Graf 4.3: Prevozno sredstvo s katerim anketiranci najpogosteje potujejo

4. Prosim, da označite kdo po vašem mnenju največ PRISPEVA k prometni varnosti

v Prekmurju.

- policija,

- cestne službe za vzdrževanje cest,

- vsak posameznik udeležen v prometu,

- učitelji vožnje,

- trener varne vožnje,

- drugo.

Z tem vprašanjem smo želeli izvedeti od anketirancev, kdo po njihovem mnenju lahko

največ prispeva k prometni varnosti. Rezultati, kot nam prikazuje graf 4.4, so bili sledeči:

67 % anketirancev je odgovorilo, da lahko največ prispeva k prometni varnosti vsak

posameznik, 23 % anketirancev je označilo, da največ prispeva policija, 6 % cestne službe,

3 % učitelji vožnje in 1 % trenerji varne vožnje.

7%

13% 1%

72%

4% 0% 3%

PREVOZNO SREDSTVO

PEŠ

KOLO

MOTORNO

KOLOAVTO

AVTOBUS

VLAK

SOPOTNIK


Graf 4.4: Kdo prispeva največ k prometni varnosti

5. Kaj vam predstavlja največjo nevarnost v prometu? Označite lahko največ 7

odgovorov.

- slabo vzdrževane ceste, 77 anketirancev,

- neuporaba kresničk pri pešcih, 65 anketirancev,

- preozke ceste v vaseh, 49 anketirancev,

- premalo kolesarskih stez, 46 anketirancev,

- nepazljivost kolesarjev na cestah, 43 anketirancev,

- slabo vzdrževane bankine, 36 anketirancev,

- slabo osvetljeni prehodi za pešce, 30 anketirancev,

- nepregledno vključevanje vozil v krožna križišča, 27 anketirancev,

- slabo vzdrževani mostovi preko potokov, 25 anketirancev,

- preozki in slabo vzdrževani pločniki, 24 anketirancev,

- slabo narisane talne označbe, 24 anketirancev,

- preslaba ulična razsvetljava, 19 anketirancev,

- slabo označena križišča (manjkajoči prometni znaki,…) 16 anketirancev,

- neuporaba čelad pri kolesarjih, 16 anketirancev,

- nepravilna zasaditev dreves ob cestah, 10 anketirancev,

- preozke kolesarske steze, 8 anketirancev,

23%

6%

67%

3% 1%

NAJVEČJI PRISPEVEK K PROMETNI

VARNOSTI

POLICIJA

CESTNE SLUŽBE

POSAMEZNIK

UČITELJI VOŽNJE

TRENERJI VARNE

VOŽNJE


- reklamni panoji, 8 anketirancev,

- preobremenjena krožišča, 5 anketirancev,

- preveč krožnih križišč, 4 anketiranci,

- drugo: motoristi. 1 anketiranec.

Razpored nevarnosti zgoraj nam prikazuje po vrstnem redu, kaj predstavlja anketirancem

najmanjšo in kaj največjo nevarnost v prometu. Rezultate smo dobili sledeče, anketiranci

so označili, da jim najmanjšo nevarnost v prometu predstavlja preveč krožnih križišč, kar

pomeni, da krožna križišča večini anketirancev ne predstavljajo pretirane nevarnosti, saj so

v krožnih križiščih tudi hitrosti nizke, prav tako menijo, da njihova obremenjenost ne

predstavlja velike nevarnosti.

Anketirancem največje nevarnosti predstavljajo slabo osvetljeni prehodi za pešce, slabo

vzdrževane bankine, nepazljivost kolesarjev na cesti, zaradi česar so lahko sami

izpostavljeni nevarnosti, in če bi bilo kolesarskih stez več, bi bili bolj varni. Premalo

kolesarskih stez jim predstavlja kar veliko nevarnost v prometu. Veliko nevarnost

anketirancem predstavljajo tudi preozke ceste v vaseh in zaradi tega je predvsem v

večernem času, ko se znoči, in če pešci ne uporabljajo kresničk, lahko prometna varnost

zelo ogrožena. Največjo nevarnost pa jim predstavljajo slabo vzdrževane ceste zaradi česar

lahko ob nepazljivosti hitro pride do prometne nesreče.

6. Kaj je po vašem mnenju glavni vzrok nastanka prometnih nesreč? Prosim označite

samo en odgovor, ki se vam zdi najbolj verjeten za nastanek prometnih nesreč.

- neprilagojena hitrost, 42 anketirancev,

- alkohol, 33 anketirancev,

- neupoštevanje prometnih predpisov, 13 anketirancev,

- pomanjkanje izkušenj šoferjev, 7 anketirancev,

- premajhna varnostna razdalja, 5 anketirancev,

- slabo poznavanje prometnih predpisov, 1 anketiranec.

- drugo.

Anketirance smo povprašali, kaj mislijo, zakaj največkrat pride do prometne nesreče, oz.

kaj je glavni vzrok nastanka prometne nesreče. Skoraj 50 % anketirancev meni, da je


glavni vzrok nastanka prometnih nesreč neprilagojena hitrost, zaradi česar je prometna

varnost zelo ogrožena, posebej v slabem vremenu, ko je cesta poledenela ali mokra. Sledi

alkohol zaradi katerega je naša presoja o upravljanju z vozilom slaba in neupoštevanje

prometnih predpisov, najmanjši vzrok prometnih nesreč pa je slabo poznavanje prometnih

predpisov kot so označili anketiranci.

7. Kako po vašem mnenju vplivajo na prometno varnost besede v tabeli? Prosim, da

označite s številko od 1-5 kako visoko stopnjo nevarnosti vam predstavlja:

Tabele 4.1 nam prikazujejo stopnje nevarnosti od 1 do 5, pri čemer št. 1 pomeni najnižjo

stopnjo nevarnosti, št. 5 pa najvišjo stopnjo nevarnosti. Največ anketirancev (74) je

označilo, da jim najvišjo stopnjo nevarnosti predstavlja alkohol, sledijo droge, zaspanost

voznikov, prehitra vožnja, megla, neupoštevanje CPP, najmanjšo stopnjo nevarnosti pa

anketirancem predstavlja veter, čeprav lahko naredi v prometu veliko škodo.

Tabela 4.1: Stopnje nevarnosti za besede v tabelah

ALKOHOL

Stopnja nevarnosti 1 2 3 4 5

Št. anketirancev 3 1 7 13 74

DROGE



ZASPANOST

VOZNIKOV



PREHITRA VOŽNJA




MEGLA



NEUPOŠTEVANJE CPP



VOZNIKI STARI VEČ KOT 80

LET



SNEG



PREPOČASNA VOŽNJA



VOZNIKI STARI 16 LET



MLADI VOZNIKI



DEŽ



VETER




8. Ste bili kdaj povzročitelj prometne nesreče?

- da,

- ne.

Graf 4.5 nam prikazuje povzročitelje prometne nesreče in na njem je vidno, da 83 %

anketirancev ni nikoli povzročilo prometne nesreče, 17 % anketirancev pa jo je že. Pri

anketirancih je prometno nesrečo povzročilo več moških kot žensk, in sicer 12 moških in 5

žensk.

Graf 4.5: Povzročitelji prometne nesreče

9. Ste bili kdaj udeleženi v prometni nesreči?

- ne,

- udeležen sem bil kot sopotnik,

- udeležen sem bil kot žrtev prometne nesreče.

Pri tem vprašanju smo želeli izvedeti, ali so bili anketiranci kdaj udeleženi v prometni

nesreči kot sopotnik, ali kot žrtev prometne nesreče, se pravi, da so bili udeleženi v

kakršnikoli prometni nesreči, ki niso bili sami povzročitelji. Graf 4.6 nam prikazuje, da 59

17%

83%

POVZROČITELJ PROMETNE NESREČE

DA

NE


% vprašanih ni bilo v prometni nesreči nikoli udeleženih, 22 % jih je bilo udeleženih kot

žrtev prometne nesreče, 19 % pa jih je bilo udeleženih v prometnih nesrečah kot sopotnik.

Graf 4.6: Anketiranci, ki so bili udeleženi v prometni nesreči

10. Prosim, da na kratko napišete kaj je bil vzrok prometne nesreče (npr. alkohol,

prehitra vožnja,…)

Anketiranci so nam napisali naslednje vzroke, zaradi katerih je pri njih prišlo do prometne

nesreče. Največkrat je do prometne nesreče prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, drugi

vzroki so še: neupoštevanje signalizacije, v dveh primerih spolzka cesta in neprevidnost, v

dveh primerih pa je bil prisoten še alkohol, ki pa je po navedbah anketirancev bil drugi

največji vzrok prometnih nesreč. Dokaj pogoste pa so bile prometne nesreče zaradi

neupoštevanja CPP, združene z pomanjkanjem izkušenj voznika, nepoznavanjem

predpisov, neupoštevanja CPP, zaradi neizkušenosti mladega voznika in nenadne

spremembe smeri. Sledijo še ostali vzroki, ki nosi bili tako pogosti kot prej našteti:

vremenski pojavi, nepazljivost, odvzem prednosti, nepregledno vključevanje in premajhna

varnostna razdalja.

59% 19%

22%

UDELEŽENI V PROMETNI NESREČI

NE

SOPOTNIK

ŽRTEV


NEPRILAGOJENA HITROST: 16 primerov združeni z naslednjimi vzroki:

- neupoštevanje signalizacije,

- spolzka cesta 2 primera,

- neprevidnost.

ALKOHOL: 8 primerov

- vožnja preblizu sredine,

- hitrost 2 primera.

NEUPOŠTEVANJE CESTNO PROMETNIH PREDPISOV: 8 primerov

- pomanjkanje izkušenj voznika,

- nepoznavanje predpisov,

- neupoštevanje CPP 3 primeri,

- neizkušen mladi voznik,

- nenadna sprememba smeri.

VREMENSKI POJAVI: 3 primeri

- gosta megla 2 primera,

- nesplužene ceste.

NEPAZLJIVOST: 3 primeri

- preozki most,

- nepazljivost na parkirišču,

- pobiranje mobilnika med vožnjo.

ODVZEM PREDNOSTI: 4 primeri

NEPREGLEDNO VKLJUČEVANJE: 2 primera

PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA: 1 primer

11. Kakšne posledice ste utrpeli pri nastanku prometne nesreče? Če ste pri 7

vprašanju odgovorili z NE, pustite prazno.

- materialna škoda,

- lahko telesno poškodbo (nateg vratnih mišic, udarnina, podpludba),

- težko telesno poškodbo (zlom, raztrganina, …),

- invalidnost.


Graf 4.7 nam prikazuje posledice prometne nesreče za anketirance, ki so v anketi

odgovorili z DA, če so že bili povzročitelj prometne nesreče. Pri 78 % udeleženih v

prometni nesreči se je prometna nesreča končala z materialno škodo, 20% udeležencev je

utrpelo lažje poškodbe, 2 % udeleženih v prometni nesreči je utrpelo težke telesne

poškodbe in 0 % je bila invalidnost.

Graf 4.7: Posledice, ki so jih anketiranci utrpeli pri nastanku prometne nesreče

12. Kaj bi po vašem mnenju spremenili za boljšo prometno varnost v Prekmurju?

Označite lahko največ 4 odgovore.

- več kolesarskih stez, 70 anketirancev,

- novi asfalt na cestah, 69 anketirancev,

- večja kontrola in popravljanje cestišč z strani cestnih služb, 64 anketirancev,

- osvetljene kolesarske steze tudi v večernem času ko se zdani, 28 anketirancev,

- večja uporaba javnega potniškega prometa, 23 anketirancev,

- zamenjava prometnih znakov za novejše in bolj pregledne, 19 anketirancev,

- več prehodov za pešce, 16 anketirancev,

- večje število policijskih patrulj na cestah, 15 anketirancev,

- odštevanje časa za čakanje pri semaforjih. 14 anketirancev.

- boljša nasaditev dreves za boljšo preglednost, 6 anketirancev,

78%

20%

2% 0%

POSLEDICE PROMETNE NESREČE

MATERIALNA

ŠKODA

LAHKA

T.POŠKODBA

TEŽKA

T.POŠKODBA

INVALIDNOST


- večje prometne kazni s strani policije, 6 anketirancev.

- drugo.

Anketiranci so v anketi največkrat označili, da bi za večjo prometno varnost naredili več

kolesarskih stez, zamenjali asfalt na cestišču ter, da bi bila potrebna večja kontrola in

popravljanje cestišč z strani cestnih služb. Najmanj anketirancev je označilo, da bi bila

prometna varnost večja, če bi bila boljša nasaditev dreves za boljšo preglednost in da bi

uvedli večje prometne kazni s strani policije.

13. V katerih krajih v Prekmurju bi še spremenili prometno postavitev oz. kaj bi

naredili za izboljšanje prometne varnosti? Opišete lahko za pešce, kolesarje in

voznike motornih vozil (avtobus, avtomobil, motorna kolesa).

Lokacija:

Sprememba prometne postavitve:

Tabela 4.2 nam prikazuje odgovore anketirancev na vprašanje, v katerih krajih v

Prekmurju bi spremenili prometno postavitev. Največkrat je bilo omenjeno, da bi

spremenili postavitev med Lendavo in Mursko Soboto, pri čemer jih moti, da je avtobusna

povezava preslaba, da bi lahko bila omejitev hitrosti 60 km/h, ker so pri vseh glavnih

cestah narejeni pločniki, največkrat pa so anketiranci na splošno tudi za druge vasi omenili,

da jim manjka kolesarskih stez. Nekajkrat je bilo omenjeno, da bi bilo potrebno med

Odranci in Črenšovci narediti krožni promet, ker je prometna varnost po njihovem mnenju

ogrožena zaradi pešcev na cestišču. V tabeli so še druge uvedbe, ki so jih predlagali

anketiranci.

Tabela 4.2: Predlogi anketirancev za spremembo prometne varnosti v Prekmurju

LOKACIJA SPREMEMBA PROMETNE POSTAVITVE

Strehovci-Renkovci-Turnišče Manjka kolesarska steza

Gornja Bistrica Osvetlitev kolesarske steze v večernem času

Občina Lendava Več kolesarskih poti

Lendava-Murska Sobota Boljša avtobusna povezava

Lendava-Murska Sobota Zvišanje hitrosti po vaseh na 60 km/h

Prlekija Potreben novi asfalt in urejene bankine


Mostje Omejitev iz 50 km/h na 70 km/h

Murska Sobota

V centru mesta pri starem Mullerju uvedba krožnega

prometa

Lendava-Murska Sobota Več kolesarskih stez in boljše ceste

Lendava (glavna ulica) Vrnitev parkirišča na glavni ulici ob cesti

Turnišče-Genterovci in Velika

Polana-Gomilica

Ureditev kolesarskih stez, narediti novi asfalt, razširiti

cesto

Lendava - Pince Ureditev kolesarskih poti

Lipa Nov asfalt

Lendava - Pince Ureditev kolesarskih poti

Velika Polana - Gomilice Ureditev cest in bankin

Trnje - Odranci križišče Uvedba krožnega prometa

Lendava - Murska Sobota Ureditev bankin na lokalnih cestah

Gomilice - Lipa , Gomilice -

Črenšovci Kolesarska steza

Velotno Prekmurje Vrnitev utripajoče zelene luči na semaforjih

Celotno Prekmurje Boljše ceste

Murska Sobota - Lendava

Moteči prehodi za pešce in kolesarje ob krožiščih. Večji

nadzor nad tujci na avtocesti.

Strehovci - Turnišče Kolesarska steza

Celotno Prekmurje Razširitev cest

Celotno Prekmurje

Več kolesarskih stez na vseh lokacijah z omejitvijo večjo

od 50 km/h

Genterovci - Turnišče Novi asfalt in izgradnja kolesarske steze

Črenšovci - Turnišče Kolesarska steza

Murska Sobota - Črenšovci Več prometnih znakov

Lendava - Črenšovci Več kolesarskih stez

Celotno Prekmurje Pocenitev javnih prevozov in več stacionarnih radarjev

Črenšovci - Murska Sobota Več prometnih znakov

Žižki - Velika Polana Kolesarska steza

Petrol Odranci Osvetlitev vozišča in uvedba krožnega prometa

Črenšovci-Turnišče-Odranci-

Trnje Uvedba krožnega prometa

Črenšovci-Odranci in Odranci-

Beltinci

Na teh dveh kolesarskih stezah osvetlitev v večernem

času

Celotno Prekmurje

Oznake na pločnikih, ki ločujejo kolesarsko stezo in stezo

za pešce

Velika Polana - Gomilice Izboljšava asfalta

Celotno Prekmurje Postavitev kolesarskih stez

Veščica - Gederovci Dodaten merilec hitrosti

Murska Sobota - Noršinci Kolesarska steza in novi asfalt

Celotno Prekmurje

Zmanjšanje števila hitrostnih omejitev in območij 30

km/h


Celotno Prekmurje Zmanjšanje števila znakov za omejitev hitrosti v naseljih

Celotno Prekmurje

Omejitev hitrosti izven naselij na nevarnih mestih (zavoji,

zoženja)

Odranci Petrol - Črenšovci Med Petrolom in naseljem manjka razsvetljava

Črenšovci - Odranci Razsvetljava

Črenšovci - Odranci Razsvetljava

Črenšovci - Odranci

Križišče med Trnjem, Odranci in Črenšovci uvedba

krožišča

Murska Sobota Krožišče pri Lesnini ima med pasovi previsoke robove

Murska Sobota Krožišče pri Lesnini- uvoz v krožišče je nepregleden

Dobrovnik - Turnišče Kolesarska steza

Radovci

Boljše ceste, bolj vzdrževani mostovi preko potokov,

boljše talne označbe

Strehovci Pločnik

Murska Sobota Krožišče pri Lesnini ni v redu

Strehovci Novi asfalt

Tešanovci - Moravske Toplice Bolj pregledno križišče

Odranci - Črenšovci Uvedba krožišča med podjetjem Carthago in Petrolom

Odranci Carthago - uvedba krožnega

Beltinci Pri Šparu uvedba krožišča in širši pločniki

Dolnji Lakoš

Vožnja iz Lendavske smeri, slabo viden prometni znak za

zmanjšanje hitrosti pred šolo

Prometni znak postaviti pred drevo da bo viden.


5 UKREPI ZA SPREMEMBO CESTNE PROMETNE VARNOSTI V

PREKMURJU

Po prej ogledanih statističnih podatkih za Prekmurje in rezultatih anket, smo prišli do

zaključka, da je prometna varnost v Prekmurju še vedno nekoliko ogrožena, saj manjka kar

nekaj stvari, ki bi jih bilo potrebno urediti. Kot prvo bi bilo potrebno urediti nov asfalt na

večini cest v Prekmurju, zaradi prevelikih lukenj v vozišču, kar je precej nevarno v

deževnih dneh in pozimi, ko cestišče poledeni. Prav tako je potrebno zamenjati prometne

znake, za bolj vidne z živahnejšimi barvami, ki opozarjajo na nevarnost in jih pomakniti

pred drevesa na bolj vidna mesta. Po našem mnenju in mnenju anketirancev manjka na

cestah policijskih patrulj, kar se kaže pri večjih kršitvah omejitve hitrosti in vožnje pod

vplivom alkohola. Najbolj kar potrebujemo v Prekmurju pa je definitivno več kolesarskih

stez na različnih lokacijah, da bi bilo na cesti čim manj kolesarjev, v primerjavi z zdaj, in

da bi več uporabljali površine, ki bi bile namenjene samo za pešce in kolesarje. Po našem

mnenju država nameni premalo denarnih sredstev, ki bi omogočala izgradnjo površin

namenjenih pešcem in kolesarjem. V Prekmurju to zelo primanjkuje in bi bila bistveno

večja varnost za vse udeležence v prometu, če bi se naredilo vsaj nekaj novih površin.

Na splošno v Prekmurju pa bi bilo potrebno storiti nekaj glede nepravilne smeri oz. strani

vožnje, katere je v vseh petih letih bilo največ. Nepravilna stran vožnje je največkrat

prisotna na regionalnih cestah, medtem ko je nepravilna smer vožnje največja na

avtocestah. Očitno so prometni znaki, ki kažejo vožnjo v nasprotno smer, premalo.

Mogoče bi bilo najboljše, če bi postavili zvočne efekte, ki bi jih namestili na prometne

znake z senzorji, ki bi zaznavali napačno vozeče se vozilo. Prometni znak voznik zlahka

spregleda, še posebej če ni pozoren na njih, zvočnega efekta pa ne bi bilo možno preslišati,

kar bi voznika prisililo do takojšnje ustavitve in pravilnega reagiranja.

Večja prometna varnost pa bi se kazala prav tako v izgradnji krožišč na lokacijah

Črenšovci - Odranci - Trnje - Turnišče, kjer moramo biti posebej pozorni na voznike, ki se


pripeljejo iz strani Odranci in peljejo v Trnje. Tukaj pogosto pride do tega, da kdo prevozi

križišče brez ustavitve in upoštevanja prometnega stop znaka, policijskih patrulj na tem

območju pa skoraj ni. Uvedba krožišča bi bila nujno potrebna med podjetjem Carthago in

bencinsko črpalko Petrol, na relaciji Odranci - Črenšovci. To križišče je najbolj

obremenjeno, ko gredo zaposleni v službo in iz službe, prav tako moraš biti posebej

pozoren na pešce, ki cesto prečkajo na križišču, kjer ni prehoda za pešce. Po našem mnenju

je prometna varnost na tej točki zelo ogrožena in bi bil zelo nujen kakšen ukrep.

Anketiranci pa so omenili tudi krožišče pri Lesnini v Murski Soboti, pri katerem jih je

najbolj motilo, da so med pasovi v krožišču previsoki robovi, zato je s kakšno vikend

prikolico težka vožnja skozi to krožišče. Omenili so še, da je vključevanje zelo težko, če se

pripelješ iz strani Rakičana in vzameš prvi izvoz iz krožišča, kjer je velik mrtev kot in se

moraš nujno ustaviti, da se res prepričaš, če je vključevanje možno. Po našem mnenju je

krožni promet na tej relaciji dobro zasnovan, pasovi so narejeni po standardih, ki so

predpisani za širino prometnih pasov, je pa res, da je pri vključevanju v krožišču na enem

pasu res zelo slaba vidljivost in bi lahko pas za vključevanje podaljšali, ker je prostora

dovolj in ni stanovanjskih hiš, ki bi to preprečevale, po drugi strani pa je v redu, ker se

mora voznik res prepričati če je pot prosta, zato do prometne nesreče težko pride.

Več pa bi se moralo na prometno varnost dati glede hitrosti in alkohola. Še vedno je v

Prekmurju preveč povzročiteljev prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti in

alkoholiziranosti, za kar predlagamo, da je nujno potrebnih več policijskih akcij 0,0 šofer, s

čimer bi se bistveno zmanjšalo uživanje alkohola med vožnjo, prav tako bi se vozniki bolje

držali omejitev hitrosti. Morda bi bilo dobro, da bi policija uvedla takojšnjo plačilo

prometnih kazni, kot jih imajo naše sosednje države. Prav tako predlagamo, da bi moral

vsak voznik bodisi ali je mlad voznik ali tisti, ki ima vozniško dovoljenje že dalj časa

narediti tečaj varne vožnje, ki bi ga financirala država zaradi prenizkih finančnih sredstev

prebivalcev Slovenije. S tem ukrepom bi se prometna varnost zelo povečala, saj bi vsak

udeleženec pridobil izkušnje glede pravilnega ravnanja v določeni situaciji, s katero se ne

srečujemo pogosto.

Če bi se vsaj nekaj od teh predlaganih ukrepov izpolnilo, bi bila prometna varnost sigurno

večja za kar nekaj odstotkov. Je pa res, da se število prometnih nesreč zmanjšuje iz leta v

leto in upajmo, da se bo tako nadaljevalo še v prihodnje.


6 ZAKLJUČEK

V diplomski nalogi smo spoznali, da se na cestah zgodi preveliko prometnih nesreč, kljub

temu, da jih je vsako leto manj, si vseeno želimo, da bi jih bilo še veliko manj. Vozniki

imajo premalo izkušenj, kako reagirati v določeni situaciji. Potrebno bi bilo, da bi se šole

vožnje bolj zavzele za svoje učence in bi inštruktorji vožnje kandidatom že na začetku

prikazali nekaj osnovnih situacij, do katerih najpogosteje pride v cestnem prometu. Vendar

pa se vozniki na splošno sami ne zavedamo, da lahko k prometni varnosti največ

prispevamo sami s pravilnim ravnanjem v prometu, z upoštevanjem omejitve hitrosti in

upoštevanjem cestno prometnih predpisov. Imamo pa srečo, da živimo v svetu polnem

tehnologije, ki je že toliko napredovala, da bodo avtomobili v naslednjih letih verjetno

sami vozili in da vozniku sploh ne bo potrebno biti pozoren na dogajanje na cesti. Dokler

pa bo do te iznajdbe prišlo, bo preteklo še verjetno veliko časa, in se bo za varnost na

cestah moralo spremeniti še marsikaj. Vozniki pa še vedno nismo zadosti osveščeni o

posledicah ki jih prinese vožnja pod vplivom alkohola, saj še vedno prevečkrat posegamo

za alkoholom, čeprav se zavedamo, da bomo sedli za volan. Če bi se držali vsaj osnovnih

pravil, ki so nas naučili v šolah vožnje in ki so nam samoumevna, bomo preprečili

marsikatero prometno nesrečo, ki bi se lahko končala z invalidnostjo, hujšimi poškodbami

ali celo z smrtjo.


7 LITERATURA

7.1 Knjige in članki:

B. Ljubo, B. Bogo, M. Mitja, P. Nina, P. Dragan, P. Tatjana, VARNOST cestnega prometa,

Ljubljana : Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2011.

B. Žlender, Varčno in varno, 2. popravljena izdaja, Ljubljana : Svet za preventivo in

vzgojo v cestnem prometu, Direkcija Republike Slovenije za ceste, 2007.

B. Peter, VARNI v cestnem prometu : [brošura za voznike], Maribor: Primotehna, 2001.

L. Stanko, Tehnični vidiki varnosti v cestnem prometu : skripta za predavanja na

študijskem programu Prometno inženirstvo VS (modul Cestni promet). Maribor:

Fakulteta za gradbeništvo, 2011.

M. Brigita, N. Urška, dr. J. Robert, L. Damijan, Zakon omejuje da varuje – Novosti v

prometnih zakonih : Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o voznikih, zakon o

motornih vozilih, Zakon o cestah – Javna agencija Republike Slovenije za varnost

prometa, 2011.

P. Marko, A. Andreja, B. Boštjan, D. Marko, P. Anja, Socialna stališča do prometne

varnosti v Evropi in Sloveniji : raziskovalni projekt SATRE 4, Ljubljana: Javna

agencija RS za varnost prometa, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, 2012.

Zakon o varnosti cestnega prometa. – Ljubljana : Avto-moto zveza Slovenije, 2008.

Z. Vlasta (ur.), Žlender B., Polič M., Divjak M., Markl M., Psihološki vidiki preventivnih

dejavnosti v prometu; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete,

2007.

Z. Ratko, Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela / Ratko Zelenika.

- <4.izd.> - Rijeka: Ekonomski fakultet u Rijeci, 2000.


8 PRILOGE

8.1 Seznam slik

Slika 2.1: Sistem City Safety .................................................................................................. 8

Slika 2.2: Delovanje sistema eCall ........................................................................................ 9

Slika 2.3: Stopnja tveganja v barvnih razredih ................................................................... 11

Slika 2.4: Merilno vozilo AMZS za snemanje cest............................................................... 12

Slika 2.5: Stopnja tveganja za avtoceste in hitre ceste za Prekmurje ................................. 13

Slika 2.6: Pot ustavljanja vozila na suhem cestišču ............................................................ 17

Slika 2.7: Varnostna razdalja z sekundno metodo .............................................................. 19

Slika 3.1: Stavba Policijske enote Murska Sobota .............................................................. 21

Slika 3.2: Sedeži območnih policijskih postaj ..................................................................... 22

Slika 3.3: Opozorilni sistem COPS@road na križišču Mladinske in Panonske ulice ......... 60

8.2 Seznam tabel

Tabela 3.1: Prometne nesreče zaradi nepravilne smeri oz. strani vožnje od leta 2011-2015

..................................................................................................................................... 24

Tabela 3.2: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje od leta

2011-2015 .................................................................................................................... 25

Tabela 3.4: Prometne nesreče zaradi nepravilnega prehitevanja od leta 2011-2015 ........ 27

Tabela 3.5: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnega prehitevanja od leta 2011-

2015 ............................................................................................................................. 28

Tabela 3.6: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti na cesti od leta 2011-2015 ................ 30


Tabela 3.7: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti na cesti od leta 2011-2015 31

Tabela 3.8: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti na tovoru od leta 2007-2015 ............. 33

Tabela 3.9: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti na tovoru od leta 2011-2015

..................................................................................................................................... 34

Tabela 3.10: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti na vozilu od leta 2011-2015 ............ 35

Tabela 3.11: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti na vozilu od leta 2011-2015

..................................................................................................................................... 36

Tabela 3.12: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti pešca od leta 2011-2015 ................. 37

Tabela 3.13: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti pešca od leta 2011-2015.. 39

Tabela 3.14: Prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti od leta 2011-2015 .............. 40

Tabela 3.15: Posledice prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti od leta 2011-2015

..................................................................................................................................... 41

Tabela 3.16: Prometne nesreče zaradi neupoštevanja pravil o prednosti od leta 2011-2015

..................................................................................................................................... 43

Tabela 3.17: Posledice prometnih nesreč zaradi neupoštevanja pravil o prednosti od leta

2011-2015 .................................................................................................................... 44

Tabela 3.18: Prometne nesreče zaradi neustrezne varnostne razdalje od leta 2011-2015 46

Tabela 3.19: Posledice prometnih nesreč zaradi neustrezne varnostne razdalje od leta

2011-2015 .................................................................................................................... 47

Tabela 3.20: Prometne nesreče zaradi premika z vozilom od leta 2011-2015 ................... 49

Tabela 3.21: Posledice prometnih nesreč zaradi premika z vozilom od leta 2011-2015 .... 50

Tabela 3.22: Ostale prometne nesreče od leta 2011-2015 .................................................. 52

Tabela 3.23: Posledice ostalih prometnih nesreč od leta 2011-2015 ................................. 53

Tabela 3.24: Največje število prometnih nesreč po letih v Prekmurju ............................... 55

Tabela 3.25: Prometne nesreče za območje Prekmurja od leta 2011-2015 ....................... 56

Tabela 3.26: : Prometne nesreče za celotno Republiko Slovenijo od leta 2011-2015 ........ 56


Tabela 3.27: Zmanjšanje števila prometnih nesreč od leta 2011-2015 v procentih ........... 58

Tabela 3.28: Posledice prometnih nesreč za območje Prekmurja....................................... 59

Tabela 3.29: Posledice prometnih nesreč za celotno Republiko Slovenijo ......................... 59

Tabela 4.1: Stopnje nevarnosti za besede v tabelah ............................................................ 69

Tabela 4.2: Predlogi anketirancev za spremembo prometne varnosti v Prekmurju ........... 75

8.3 Seznam grafov

Graf 3.1:Prometne nesreče zaradi nepravilne strani oz.smeri vožnje od leta 2011-2015 .. 24

Graf 3.2: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilne smeri oz. strani vožnje od leta... 26

Graf 3.3: Prometne nesreče zaradi nepravilnega prehitevanja od leta 2011-2015 ............ 27

Graf 3.4: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnega prehitevanja od leta 2011-2015

..................................................................................................................................... 29

Graf 3.5: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti na cesti od leta 2011-2015 ................... 30

Graf 3.6: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti na cesti od leta 2011-2015 .... 32

Graf 3.7: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti na tovoru od leta 2011-2015 ................ 33

Graf 3.8: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti na tovoru od leta 2011-2015 . 34

Graf 3.9: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti na vozilu od leta 2011-2015 ................. 36

Graf 3.10: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti na vozilu od leta 2011-2015 37

Graf 3.11: Prometne nesreče zaradi nepravilnosti pešca od leta 2011-2015 ..................... 38

Graf 3.12: Posledice prometnih nesreč zaradi nepravilnosti pešca od leta2011-2015 ...... 39

Graf 3.13: Prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti od leta 2011-2015 ................. 41

Graf 3.14: Posledice prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti od leta 2011-2015.. 42

Graf 3.15: Prometne nesreče zaradi neupoštevanja pravil o prednosti od leta 2011-2015 44

Graf 3.16: Posledice prometnih nesreč zaradi neupoštevanja pravil o prednosti od leta

2011-2015 .................................................................................................................... 45

Graf 3.17: Prometne nesreče zaradi neustrezne varnostne razdalje od leta 2011-2015 .... 46


Graf 3.18: Posledice prometnih nesreč zaradi neustrezne varnostne razdalje od leta 2011-

2015 ............................................................................................................................. 48

Graf 3.19: Prometne nesreče zaradi premika z vozilom od leta 2011-2015 ....................... 49

Graf 3.20: Posledice prometnih nesreč zaradi premika z vozilom od leta 2011-2015 ....... 51

Graf 3.21: Ostale prometne nesreče od leta 2011-2015 ..................................................... 52

Graf 3.22: Posledice ostalih prometnih nesreč od leta 2011-2015 ..................................... 54

Graf 3.23: Prometne nesreče za območje Prekmurja od leta 2011-2015 ........................... 57

Graf 3.24: Prometne nesreče za celotno Republiko Slovenijo od leta 2011-2016 .............. 57

Graf 4.1: Rezultati anketirancev po spolu ........................................................................... 64

Graf 4.2: Rezultati anketirancev po starostnih skupinah .................................................... 65

Graf 4.3: Prevozno sredstvo s katerim anketiranci najpogosteje potujejo ......................... 66

Graf 4.4: Kdo prispeva največ k prometni varnosti ............................................................ 67

Graf 4.5: Povzročitelji prometne nesreče............................................................................ 71

Graf 4.6: Anketiranci, ki so bili udeleženi v prometni nesreči ............................................ 72

Graf 4.7: Posledice, ki so jih anketiranci utrpeli pri nastanku prometne nesreče .............. 74

8.4 Seznam enačb

Enačba 2.1 ..................................................................................................................... 18


8.5 Anketa

PROMETNA VARNOST NA CESTAH V PREKMURJU

Na anketo odgovarjajte prosim na kratko, odgovore označujte z križci.

Vpišite svoje podatke:

1. Spol:

o MOŠKI

o ŽENSKA

2. Starost:

o 25 - 30

o 30 - 40

o 40 - 50

o 50 - 60

3. Kako oz. s katerim prevoznim sredstvom ste najpogosteje udeleženi v cestnem

prometu?

o Peš

o S kolesom

o Z motornim kolesom

o Z avtom

o Z avtobusom

o Z vlakom

o Kot sopotnik

o Drugo:


4. Prosim, da označite kdo po vašem mnenju največ PRISPEVA k prometni varnosti

v Prekmurju.

o Policija,

o Cestne službe za vzdrževanje cest,

o Vsak posameznik udeležen v prometu,

o Učitelji vožnje,

o Trener varne vožnje,

o Drugo:

5. Kaj vam predstavlja največjo nevarnost v prometu? Označite lahko največ 7

odgovorov.

o Neuporaba kresničk pri pešcih,

o Preozki in slabo vzdrževani pločniki,

o Neuporaba čelad pri kolesarjih,

o Nepazljivost kolesarjev na cestah,

o Premalo kolesarskih stez,

o Preozke kolesarske steze,

o Slabo osvetljeni prehodi za pešce,

o Preslaba ulična razsvetljava,

o Slabo narisane talne označbe,

o Slabo vzdrževane ceste,

o Slabo vzdrževane bankine,

o Preozke ceste v vaseh,

o Preveč krožnih križišč,

o Preobremenjena krožišča,

o Slabo označena križišča (manjkajoči prometni znaki,…)

o Nepregledno vključevanje vozil v krožna križišča,

o Nepravilna zasaditev dreves ob cestah,

o Reklamni panoji,

o Slabo vzdrževani mostovi preko potokov.

o Drugo:


6. Kaj je po vašem mnenju glavni vzrok nastanka prometnih nesreč? Prosim označite

samo en odgovor, ki se vam zdi najbolj verjeten za nastanek prometnih nesreč.

o Alkohol,

o Neprilagojena hitrost,

o Slabo poznavanje prometnih predpisov,

o Neupoštevanje prometnih predpisov,

o Pomanjkanje izkušenj šoferjev,

o Premajhna varnostna razdalja.

o Drugo:

7. Kako po vašem mnenju vplivajo na prometno varnost besede v tabeli? Prosim, da

označite s številko od 1-5 kako visoko stopnjo nevarnosti vam predstavlja:

DEŽ

SNEG

MEGLA

VETER

ALKOHOL

DROGE

ZASPANOST

VOZNIKOV

PREHITRA

VOŽNJA

PREPOČASNA

VOŽNJA

NEUPOŠTEVANJE

CESTNO

PROMETNIH


PREDPISOV

MLADI VOZNIKI

VOZNIKI STARI

VEČ KOT 80 LET

VOZNIKI STARI

16 LET,

KI VOZIJO V

SPREMSTVU

POLNOLETNE

OSEBE

8. Ste bili kdaj povzročitelj prometne nesreče?

o DA

o NE

9. Ste bili kdaj udeleženi v prometni nesreči?

o Ne,

o Udeležen sem bil kot SOPOTNIK,

o Udeležen sem bil kot ŽRTEV PROMETNE NESREČE.

10. Prosim, da na kratko napišete kaj je bil vzrok prometne nesreče (npr. alkohol,

prehitra vožnja,…)

11. Kakšne posledice ste utrpeli pri nastanku prometne nesreče? Če ste pri 7

vprašanju odgovorili z NE, pustite prazno.

o Materialna škoda,

o Lahko telesno poškodbo (nateg vratnih mišic, udarnina, podpludba)

o Težko telesno poškodbo (zlom, raztrganina, …)

o Invalidnost.


12. Kaj bi po vašem mnenju spremenili za boljšo prometno varnost v Prekmurju?

Označite lahko največ 4 odgovore.

o Novi asfalt na cestah,

o Boljša nasaditev dreves za boljšo preglednost,

o Zamenjava prometnih znakov za novejše in bolj pregledne,

o Več prehodov za pešce,

o Več kolesarskih stez,

o Osvetljene kolesarske steze tudi v večernem času ko se zdani,

o Večja uporaba javnega potniškega prometa,

o Večje število policijskih patrulj na cestah,

o Večje prometne kazni s strani policije,

o Večja kontrola in popravljanje cestišč z strani cestnih služb,

o Odštevanje časa za čakanje pri semaforjih.

o Drugo:

13. V katerih krajih v Prekmurju bi še spremenili prometno postavitev oz. kaj bi

naredili za izboljšanje prometne varnosti? Opišete lahko za pešce, kolesarje in

voznike motornih vozil (avtobus, avtomobil, motorna kolesa).

Lokacija:

Sprememba prometne postavitve:

8.6 Naslov študenta

Nina Perša

Prekmurske čete 127

9232 Črenšovci

Tel.: 031 778 463

e-mail: [email protected]

mailto:[email protected]


8.7 Kratek življenjepis

Rojena: 06.12.1987 v Murski Soboti

Šolanje: 1994. – 2002. Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci

2002. – 2006. Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, smer turistični

tehnik

2006. – 2016. Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo,

smer cestni promet

8.8 Prometne nesreče in posledice po vzrokih



Documents

ANALIZA CESTNE PROMETNE VARNOSTI V PREKMURJU V … · 2017. 11. 28. · CPP - Cestno prometni predpisi ZPrCP - Zakon o pravilih cestnega prometa T.POŠKOD. - Telesno poškodovani