ALKOHOLIZEM MED MLADIMI

Mentor: asist. Katja Kovše, dr. med. 

Ustanova mentorja: Inštitut za varovanje zdravja RS 

Avtorji:Mirela Begič Maja Cvetko Klara Jordan Špela Klemen Matej Kokalj Jakob Komel Peter Kordiš Grega Kragelj 

Matevž Krašna Leon Köveš Lara Lozar 

Medicinska fakultetaUniverza v Ljubljani 

 

Letnik: M3 S6 Študijsko leto: 2008/2009 

  

Datum predstavitve teme: 9.4.2009 

  

     

Katedra za javno zdravje  

IZVLEČEK 

Alkohol postaja vedno večji problem v današnji družbi, s seboj pa ne prinaša le ekonomskih (manjša delovna produktivnost, brezposelnost …) ali socialnih (slabši uspeh v šoli, ločitve …), temveč tudi fiziološke (zasvojenost, škodljivi učinki na organe in organske sisteme) posledice. Ravno zaradi tega je potrebna skrbna obravnava pitja alkohola že pri mladostnikih, ki predstavljajo za komercialne inštitucije veliko tržno nišo, za delavce v zdravstvu pa populacijo, ki ne bi smela imeti težav.

Merica alkohola predstavlja dogovorjeno enoto, na podlagi katere so definirane tudi sprejemljive količine dnevno zaužitega alkohola za moške in ženske. Pri ljudeh glede na količino popitega alkohola ločimo kategorije pitja, ki so razporejene od 0 (abstinenca) do zasvojenosti. Pitje vodi do nekaterih kratkotrajnih (predvsem fiziološke posledice, npr. zmedenost, nekoordiniranost gibov, zaspanost …) in dolgoročnih posledic pitja, pri katerih je potrebno izpostaviti tako ekonomske kot tudi psihološko-socialne posledice pitja. Za prikaz porabe alkohola smo se oprli na raziskavi HBSC in ESPAD, ki zajemata podatke o pitju mladih iz različnih držav, tudi Slovenije. Obe raziskavi opažata porast uporabe alkoholnih pijač pri mladih, spušča se tudi starostna meja, pri kateri so otroci in mladostniki prvič opiti.

Zaradi škodljivih učinkov alkohola obstajajo številne zakonske določbe, ki se nanašajo na varnost v cestnem prometu, starostni meji za nakup alkohola in zakon o varstvu javnega reda in miru.

2

1 UVOD 

Človek se že tisočletja srečuje z alkoholom, kar dokazuje dejstvo, da imamo encime za

njegovo razgradnjo. Uživali so ga že naši davni predniki, saj so manjše količine alkohola že v gnijočem sadju. Kmalu ga je človek znal pridelovati tudi sam, danes pa ga poznamo v mnogo različnih oblikah: od piva in vina do žganih pijač. V majhnih, omejenih količinah ima tudi pozitivne učinke na razpoloženje in na preprečevanje ishemične bolezni srca in ishemične oblike možganske kapi. Njegova zloraba pa je pripeljala do mnogih težav v družbi.

Alkohol je dejavnik tveganja za negativne posledice na zdravje, srečo in blaginjo ljudi. Uživanje alkohola ima lahko kratkoročne in dolgoročne zdravstvene ter socialne posledice. Vpliva na posameznikovo osebnost, medsebojne odnose, delovno sposobnost, telesno in duševno zdravje ter družbeni položaj. Še posebej so posledice opazne in zaskrbljujoče pri mladostnikih.

Uživanje alkoholnih pijač je povezano z zdravjem na dva načina. Prvo je dolgotrajno čezmerno uživanje alkoholnih pijač (stalno uživanje alkoholnih pijač v velikih količinah), ki je vzrok za številne nenalezljive kronične bolezni; drugo pa alkoholno opijanje (pitje večje količine alkoholnih pijač ob posamezni priložnosti), ki je vzrok za poškodbe in samopoškodbe. (1,5)

Po podatkih IVZ RS za leto 2005 je v Sloveniji poraba čistega alkohola na osebo na leto 8,83 L oziroma 10,29 L na odraslega prebivalca (starejši od 15 let), kar je nekoliko nad evropskim povprečjem. (4) 2 STANDARDNA MERICA ALKOHOLA (6) 

Standardna merica alkohola ali enota alkohola po dogovoru v Evropi vsebuje 10 gramov

alkohola. Z uporabo standardne merice lažje med seboj primerjamo različne alkoholne pijače, ki vsebujejo različno količino alkohola.

Meja malo tveganega pitja določa količino alkohola, ki je še sprejemljiva (vendar ne priporočljiva), in verjetno tudi v daljšem obdobju ne bo povzročila resnih težav pri zdravih odraslih ljudeh. Meje so različne za moške in ženske zaradi bioloških razlik v zgradbi telesa.

• Moški: ne več kot 14 enot alkohola v enem tednu oziroma v povprečju 2 na dan, s tem da ob eni priložnosti ne več kot 5 enot alkohola.

• Ženske in starejši od 65 let: ne več kot 7 enot alkohola v enem tednu oziroma v povprečju 1 na dan, s tem da ob eni priložnosti ne več kot 3 enote alkohola.

3

Te meje ne veljajo za tiste skupine ljudi, ki jim je priporočena popolna abstinenca. To so: • otroci in mladina vsaj do 16. leta starosti • nosečnice in doječe matere • ljudje, ki imajo znake zasvojenosti z alkoholom ali so kdaj prej imeli težave

zaradi pitja alkohola • vozniki motornih vozil (avtomobilov, motorjev) in kolesarji • ljudje, ki upravljajo s stroji, ki jih lahko poškodujejo • ljudje z nekaterimi boleznimi (npr. epilepsija, po poškodbi glave, bolezni jeter,

bolezni trebušne slinavke) • ljudje, ki jemljejo nekatera zdravila (barbiturati, acetilsalicilna kislina,

nevroleptiki …)

3 KATEGORIJE PITJA ALKOHOLA 

Glede na količino popitega alkohola lahko razdelimo pitje v pet kategorij:

Abstinenca: Abstinent je človek, ki nikoli ob nobeni priložnosti ne pije alkoholnih pijač. Abstinenca od alkohola je povsem normalno vedenje, čeprav so v našem okolju popolni abstinenti dokaj redek pojav. Abstinenca je posebej priporočljiva za nosečnice, doječe matere, mladino do 16. leta starosti, udeležence v prometu, ljudi ob jemanju določenih zdravil in ljudi, ki so imeli ali imajo težave s pitjem alkohola. (7) Malo tvegano pitje: Definiramo ga kot pitje, ki verjetno ne bo pripeljalo do zdravstvenih težav, četudi bo trajalo dolga leta. Odvisno je od spola, starosti in zdravja posameznika. Meja malo tveganega pitja za zdrave odrasle ženske je največ 1 merica na dan in največ 3 merice ob posebnih priložnostih. Meja malo tveganega pitja za zdrave odrasle moške pa sta največ 2 merici na dan in največ 6 meric ob posebnih priložnostih. (7)

Tvegano pitje: Gre za pitje alkohola, ki bo verjetno sčasoma privedlo do okvar zdravja ali drugih težav (duševnih, finančnih, socialnih ...). (7)

Škodljivo pitje: Pri škodljivem pitju že opažamo težave in posledice pitja alkohola – telesne, duševne, v družini, na delu ... Zasvojenost z alkoholom pa (še) ni izražena. (7)

Zasvojenost z alkoholom: Zasvojenost z alkoholom je bolezen. Pri diagnozi le te upoštevamo naslednja merila:

• močna želja po pitju alkohola, • težave pri obvladovanju pitja, • vztrajanje v pitju kljub škodljivim posledicam, • večje posvečanje pitju alkohola kot drugim aktivnostim in obveznostim, • povečana toleranca (človek prenese vse več alkohola) • telesne motnje ob prenehanju pitja - abstinenčna kriza

Priporočen je posvet z osebnim zdravnikom o zdravljenju alkoholizma. Le redki se brez ustreznega zdravljenja ozdravijo alkoholizma. (7)

4

Alkoholno popivanje (binge drinking): Gre za pitje velikih količin alkoholnih pijač v kratkem času (nekaj ur oz. enem večeru) z namenom postati čim bolj opit. Tak način pitja alkohola je priljubljen predvsem med mladimi, v Evropi najbolj v državah severne in vzhodne Evrope, najmanj pa v mediteranskih državah. Tudi pri nas o popivanju govorimo, ko posameznik popije v kratkem času vsaj 5 meric alkohola. Navadno gre za pitje v večjih skupinah, ki lahko traja od enega večera do več dni zapored. (8)

4 UŽIVANJE  ALKOHOLA MED MLADOSTNIKI  

4.1  RAZLOGI  

Tako kot narašča pitje pri mladih po vsej Evropi, se tudi mladina v Sloveniji čedalje

pogosteje opija. Izsledki raziskav kažejo, da so razlogi, zaradi katerih mladi posegajo po alkoholnih pijačah, številni: uživanje alkoholnih pijač kot način zabave in sprostitve, večja komunikativnost, lažje navezovanje stikov, večja samozavest oziroma boljša samopodoba, doživljanje sreče, občutek boljše sprejetosti med starejšimi sovrstniki, poistovetenje s svojimi vzorniki (starši, medijskimi zvezdami…) in podobno. Izpostaviti bi veljalo, da mladi pogosto navajajo, da ob pitju alkoholnih pijač pozabijo na probleme in težave. Sicer se mladi zavedajo škodljivih posledic pitja alkoholnih pijač, vendar se obenem opaža, da so v porastu tvegane oblike uporabe alkohola, kot je denimo tako imenovani »binge drinking«, oziroma načrtno opijanje v čim krajšem času ali večdnevno popivanje. Ne smemo pa pozabiti, da so poglavitni razlog za uživanje alkohola pri mladih prav osebe iz vsakdanjega okolja, ki dajejo mladim vzor in jim nakazujejo smernice, kako se obnašati do alkohola. (6, 8, 9) 4.2  RAZISKAVI  ESPAD  IN  HBSC  

Raziskava ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko

mladino) poteka načrtno vsaka 4 leta (do sedaj štirikrat, nazadnje 2007), pri čemer je v Sloveniji leta 2003 sodelovalo 4120 dijakov iz različnih srednješolskih usmeritev (gimnazije, tehniške šole in poklicne šole s 3-letnim in 2,5-letnim programom). Vprašalnik je zajemal vprašanja iz področij pitja alkohola in mešanic, ki vsebujejo alkohol, poleg tega pa tudi vprašanja o uporabi drog (marihuane, hašiša, heroina) in cigaret. Predstavljamo rezultate raziskave iz leta 2003, ker za leto 2007 v času pisanja seminarja še ni bilo končnih podatkov. (8)

Izsledki kažejo, da je med slovenskimi dijaki le 8,3 % takih, ki še nikoli niso uživali alkoholne pijače, 7,3 % fantov in 9,3 % deklet, 30,5 % jih še nikoli ni bilo pijanih, 25,8 % fantov in 35,3 % žensk. V zadnjih 30 dneh ni pilo alkoholnih pijač 40,1 %, 36,8 % fantov in 43,4 % deklet. 1,2 % jih je pilo alkoholne pijače več kot štiridesetkrat v zadnjih 30 dneh, 1,6 % fantov in 0,8 % deklet. Največji delež jih je bilo prvič pijanih pri starosti 14 let (23,0 %). (8)

Rezultati za Slovenijo med drugim navajajo, da v zadnjih 12-ih mesecih sploh ni pilo alkohola 16,9 % anketirancev (med temi je nekaj več deklet kot fantov), pijanih pa ni bilo 43,6 % vprašanih. Zanimivi so odgovori na vprašanje o "možnih učinkih pitja alkoholnih pijač", med

5

katerimi izstopa odgovor "Škodoval bi svojemu zdravju.", za katerega je največji odstotek dijakov (68,8 %) odgovoril, da je verjetno oz. zelo verjetno posledica pitja alkoholnih pijač od vseh pozitivnih in negativnih posledic, vendar v povprečju dijaki še vedno navajajo pozitivne (55,6%) pogosteje kot negativne (41,6%) učinke pitja alkoholnih pijač. (8)

Eno izmed vprašanj osvetli tudi dostopnost drog in alkohola dijakom. Zanimivo je, da je velik odstotek dijakov odgovorilo, da bi zelo ali precej lahko prišli do alkohola (91,3 % pivo, 91 % vino in 82,8 % žgane pijače), po dostopnosti se tako alkohol uvršča na drugo mesto, takoj za cigaretami (v obzir je potrebno vzeti dejstvo, da leta 2003 še ni bil v veljavi zakon o prepovedi prodaje cigaret osebam mlajših od 18 let). (8)

V dveh tretjinah držav v katerih so izvedli raziskavo ESPAD je velika večina dijakov (90 % ali več) pila alkoholne pijače vsaj enkrat v življenju. Najvišji odstotki so bili na Češkem, v Litvi (98 %), na Slovaškem (97 %), v Avstriji, na Danskem, v Estoniji, Nemčiji, Grčiji, Latviji (96 %). V redkih državah so poročali manjše odstotke, predvsem se razlikuje Turčija, kjer je le nekaj manj kot polovica dijakov (45 %) odgovorilo, da so že uživali alkoholne pijače. Nizko prevalenco imajo tudi Islandija (75 %), Grenlandija in Portugalska (78–80 %). Slovenija se z 91,7 % uvršča nekje vmes. V večini anketiranih držav pogosteje pijejo fantje kot dekleta. V zadnjih letih se pojavlja nov pojav popivanja (»binge drinking«), ki pomeni pitje petih ali več meric alkoholnih pijač zaporedoma, ki je v porastu v anketiranih državah. (8)

HBSC (Health behavior in school-aged children) je raziskava, ki jo podpira WHO in prav tako poteka vsaka štiri leta (nazadnje leta 2006) med mladimi v treh starostnih skupinah - 11, 13 in 15 let. Tudi ta raziskava opaža vse nižjo starost otrok, ki se srečajo z alkoholom, niža pa se tudi starost, pri kateri so mladostniki prvič opiti. (9)

V raziskavi HBSC 2006 so bila v vseh treh starostnih skupinah (11, 13 in 15 let) zastavljena vprašanja o tem, kako pogosto uživajo pivo, vino, žgane pijače in njihove mešanice ter gazirane alkoholne pijače, ki so že pripravljene (ready to drink). (9)

Ena izmed ugotovitev, ki jo podaja raziskava HBSC je ta, da se pitje alkoholnih pijač razlikuje glede na socialno-ekonomski status mladostnika - otroci družin iz višjega razreda pogosteje posegajo po alkoholnih pijačah. (9)

Tudi raziskava HBSC ugotavlja, da pogostost pitja alkoholnih pijač statistično značilno narašča s starostjo ter da dekleta pijejo manj pogosto kot fantje.

Opaziti je porast pitja že pripravljenih mešanih gaziranih alkoholnih pijač, ki s svojo barvo in okusom skušajo privabiti prav mlade, v nekaterih evropskih državah zato obstajajo posebni ukrepi (npr.davki) za zmanjšanje kupovanja le-teh, v Sloveniji pa takih ukrepov zaenkrat še ni. (9)

5 ŠKODLJIVE POSLEDICE DELOVANJA ALKOHOLA 

Takojšnji učinki alkohola se pojavijo v petih do desetih minutah po zaužitju in trajajo

dokler je alkohol v telesu prisoten. V majhnih količinah alkohol lahko daje občutek sproščenosti. Alkohol je depresor osrednjega živčevja in upočasni prevajanje impulzov. Njegovi začetni učinki, ki pri nekaterih ljudeh povzročijo občutek evforije in popuščanje zavor, nastanejo zato, ker alkohol vpliva na frontalni reženj možganov. V večjih količinah oseba težje nadzoruje svoje vedenje:

6

gibanje postane nerodno (vpliv na male možgane), sposobnost hitrih reakcij je upočasnjena, vid je zamegljen, govor upočasnjen, razsodnost je prizadeta. Pri nadaljnjem uživanju alkohola nastopijo utrujenost, zaspanost, slabost in včasih tudi bruhanje. V visokih koncentracijah pa lahko alkohol povzroči nezavest, komo, zaustavi dihanje in bitje srca, kar vodi v smrt. Po opijanju se naslednji dan pojavlja slabo počutje (»maček«). (17)

Posledice alkohola se pri človeku kažejo na fiziološki, psihološki in socialni ravni. Posledice so tako kratkoročne kot tudi dolgoročne. (16)

Med kratkotrajne posledice štejemo npr. zastrupitev z alkoholom, motnje srčnega ritma, vnetje trebušne slinavke, vnetje želodca, motnje razpoloženja in motnje ravnotežja. (16)

Ob dolgotrajnem uživanju alkohola pa se lahko pojavijo spremembe na vseh organskih sistemih:

• možgani: atrofija možganov, motnje spomina, zmanjšanje kognitivnih sposobnosti, motnje spanja, motnje koncentracije, depresija, anksioznost, samomorilnost, delirij, epileptični napadi, demenca, možganski infarkt, zasvojenost oz. alkoholizem

• živčevje po telesu: polinevropatija (vnetja in okvare živcev) • prebavila: kronično vnetje požiralnika, gastritis, ulkus želodca, steatozni hepatitis,

ciroza jeter, pankreatitis, holecistitis • srce in žilni sistem: srčna insuficienca, nenadna srčna smrt, aritmije, srčne in

možganske angiopatije, hipertenzija, možganski infarkt • koža: pogostejše bakterijske in glivične okužbe, poslabšanje luskavice in ekcemov,

rdečica obraza • spolni organi in izločala: motnje spolnosti, erektilna disfunkcija, zmanjšanje

plodnosti • rakaste bolezni: požiralnik, želodec, ustna votlina, debelo črevo, jetra, dojka, žrelo • druge bolezni: anemija, motnje v strjevanju krvi, motnje presnove sladkorja,

napadi putike, motnje v ravnovesju vitaminov, zmanjšana odpornost za okužbe, osteoporoza, miopatije

• nosečnost in dojenje: kongenitalne okvare plodu lahko nastanejo že pri minimalnih količinah alkohola, fetalni alkoholni sindrom (nižji IQ, mikrocefalija, obrazne anomalije …) (16)

7

Uživanje alkohola je povezano s številnimi strukturnimi spremembami na možganih.

• Pri avtopsijah kroničnih uživalcev alkohola so odkrili, da imajo le-ti manjše in lažje možgane kot ljudje istega spola in starosti, ki ne pijejo alkohola.

• Alkohol se od drugih nedovoljenih drog razlikuje predvsem po raznolikosti delovanja na možgane in druge organe. Večina drog namreč deluje le na enega ali nekaj nevrotransmitorjev, alkohol pa vpliva na številne; deluje pa tudi na različne možganske poti. Vplivi se od posameznika do posameznika lahko razlikujejo.

• Zmerno uživanje alkohola vpliva na različne dele možganov, ki so povezani s čustvi, učenjem, motivacijo in koordinacijo. (13)

Ponavljajoča izpostavljenost alkoholu lahko dolgoročno vpliva na delovanje možganov mladostnika.

• Hipokampus je del možganov, v katerem se spomin pretvori iz kratkotrajnega v dolgotrajni. Hipokampus igra pomembno vlogo pri tvorbi spominov za dogodke, kot so na primer včerajšnji dogodki, in pa za dejstva kot so na primer imena in telefonske številke. Alkohol dramatično onesposobi delovanje hipokampusa. V zvezi s tem velja omeniti tudi t.i. blackout-e.

• Hipokampus se manjša ustrezno dolžini zlorabe alkohola. • Izpostavljenost velikim količinam alkohola povzroči večjo škodo v možganih

najstnika kot pri odraslih. • Od alkohola odvisni najstniki imajo slabši spomin in posledično slabši učni

uspeh, spremenjeno zaznavanje prostora in pomanjkljive verbalne sposobnosti. (13)

Med psihološke posledice prištevamo spremembe razpoloženja, motnje presojanja, nekritičnost, nasilnost in samomorilnost. Veliko mladih navaja, da se v opitem stanju zabavajo, so bolj sproščeni in samozavestni, spoznavajo več novih ljudi kot sicer, so bolj zgovorni in odprti, kar lahko privede do dejanj, ki jih kasneje obžalujejo (moralni maček). (2)

8

K socialnim posledicam pa prištevamo težave v družinskih odnosih in delovnem okolju, samomorilnost, brezposelnost, nasilje (telesno, duševno in spolno), razveze, slabši učni uspeh, povečano tveganje za zlorabo ostalih drog, nižjo produktivnost in nižje družbene prihodke. (3)

Mnogi opiti ljudje postanejo nasilni, razdražljivi in zaradi napačne presoje situacij reagirajo povsem drugače kot bi trezni. (3)

Alkoholizirani ljudje so v kombinaciji z depresivnim in stresnim stanjem pogosteje samomorilni (3. najpogostejši vzrok smrti med mladimi). Po raziskavi je kar 37 % osmošolk, ki so veliko pile, nameravalo storiti samomor, med tistimi, ki niso pile, pa 11 %. (3)

Pojavljajo se spolne zlorabe - posilstva, alkoholizirani ljudje so tako žrtve kot tudi storilci, največkrat pa so opiti kar oboji. Predvsem moški pogosteje zlorabijo vinjena dekleta. Kar 10 % srednješolk navaja, da je bilo posiljenih. (3)

Prav tako pa je veliko spolnih odnosov visokega tveganja – brez uporabe zaščite, več spolnih partnerjev – kar poveča tveganje za nezaželeno nosečnost in prenos spolnih bolezni. Vsekakor je pomembna tudi količina zaužitega alkohola. V zmerno povišanih količinah spremeni presojo, poveča evforijo in željo po spolnosti ter tako poveča možnost spolnega odnosa. Pri prekomernih količinah, ko pride do vrtoglavice, slabosti, bruhanja, se spolna sla izniči, prav tako pa ti ljudje niso privlačni morebitnim parterjem. (3)

Pogosteje so vinjeni mladostniki povzročitelji prometnih nesreč. Pri mladih voznikih je tveganje za prometne nesreče večje zaradi neizkušenosti, alkohol pa še poslabša njihove vozniške sposobnosti, zato velikokrat nerealno ocenijo položaj in na cesti izvajajo najrazličnejše manevre. Problematične so predvsem situacije, ko mladostniki skušajo pokazati svoje sposobnosti sovrstnikom. (1,3)

Zaradi uživanja alkohola v mladosti je večje tveganje za zlorabo in odvisnost od alkohola v odrasli dobi, saj možgani še niso docela razviti in se še vzpostavljajo nove živčne povezave. Pri alkoholni odvisnosti igra pomembno vlogo dedno nagnjenje in tudi socialne razmere v otroštvu, predvsem alkoholizem v družini. V družinah, kjer je alkohol vsakdanji, se pogosteje prepirajo, ne redko pride do nasilja, otroci že od malega dobijo slab zgled, ki ga pogosto prenesejo v svoje življenje.

Starejši alkoholiki se zaprejo vase, odmaknejo od družbe. Zaradi bolezni in prezgodnje smrti, se zmanjša ali izgubi njihova produktivnost na delovnem mestu. Pogosto so brezposelni, živijo na robu družbe ter tako predstavljajo velik socialni problem. Poleg alkoholizma se pogosto tudi neredno in slabše prehranjujejo, manj gibljejo, pogostejše so pridružene bolezni (navedene zgoraj), dolgotrajno zdravljenje in hospitalizacije. Pogosto so udeleženi v prometnih nesrečah, pretepih, krajah in podobnih kaznivih dejanjih. Tako alkoholiki predstavljajo precejšnje breme za zdravstvo, socialno varstvo, prometni sektor in kazensko sodstvo. (1)

Nove študije kažejo, da ima uživanje alkohola in tobaka večje posledice na zdravje kot uživanje mehkih drog.

Poleg vseh škodljivih vplivov pa alkohol v zmernih količinah zmanjšuje pojavnost srčno-žilnih obolenj. Blagodejno naj bi bilo predvsem rdeče vino.

9

6 ZAKONSKE DOLOČBE V ZVEZI Z ALKOHOLOM 

Zakon o omejevanju porabe alkohola Zakon določa, da je prepovedana prodaja alkoholnih pijač osebam mlajšim od 18 let

(prodajalec sme od vsake osebe zahtevati, da izkaže svojo starost z ustreznim dokumentom) in osebam, ki kažejo očitne znake opitosti. Zakon prepoveduje tudi prodajo alkoholnih pijač med 21. uro in 7. uro naslednjega dne, razen v gostinskih obratih, v katerih pa je prepovedana prodaja žganih pijač do 10. ure dopoldan. S tem zakonom je tudi prepovedana prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač v stavbah in pripadajočih zemljiščih, kjer se izvajata vzgojno- izobraževalna in zdravstvena dejavnost, v športnih objektih v katerih poteka športna prireditev in sicer eno uro pred začetkom prireditve in med samo prireditvijo, pa tudi na med delovnim časom na delovnem mestu. Prav tako prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače. (10)

Zakon o varstvu javnega reda in miru Ta zakon osebam, mlajšim od 16 let, med 24. uro in 5. uro zjutraj, prepoveduje vstop in

zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se toči alkoholne pijače, odgovorni osebi v gostinskem lokalu ali na prireditvi pa dovoljuje, da sme od vsake osebe zahtevati, da izkaže svojo starost z ustreznim dokumentom. (11)

Zakon o varnosti cestnega prometa S tem zakonom je vozniku prepovedano voziti vozilo v cestnem prometu, če je pod

vplivom alkohola, poleg tega pa na sovoznikovem sedežu in na motornem vozilu ne sme voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola. Zakon določa največjo še dovoljeno količino alkohola v organizmu pri voznikih v cestnem prometu, to je 0,5g alkohola/kg krvi ali 0,24mg alkohola/l izdihanega zraka, določa pa tudi kateri vozniki ne smejo imeti alkohola v organizmu (voznik začetnik, poklicni vozniki, voznik, ki prevaža skupino otrok, učitelj vožnje in kandidat za voznika med usposabljanjem…). (12)

10

7 VIRI 

1) 40 DNI BREZ ALKOHOLA, Dejstva prekomernega pitja alkohola. Pridobljeno

16.3.2009 s spletne strani: http://www.brezalkohola.si/dejstva_prekomernega_pitja_alkohola.php

2) MLADI IN ALKOHOL V SLOVENIJI, Zaključno poročilo ciljno-raziskovalnega projekta, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, september 2008. Pridobljeno 16.3.2009 s spletne strani: http://www.zrs-kp.si/SL/Vabila_aktualno/Mladi%20in%20alkohol%20v%20Sloveniji.pdf

3) Underage Drinking: A Major Public Health Challenge. Pridobljeno 16.3.2009 s spletne strani: http://alcoholism.about.com/library/blnaa59.htm

4) IVZ RS, Poraba čistega alkohola. Pridobljeno 31.3.2009 s spletne strani: http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=986

5) Zaletel-Kragelj L, Eržen I, Premik M. Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje; 2007

6) Sporočilo v steklenici. Standardna merica alkohola. Pridobljeno 20.3.2009 s spletne strani: http://www.nalijem.si/prva-stran

7) Sporočilo v steklenici. Kategorije pitja alkohola. Pridobljeno 17.3.2009 s spletne strani: http://www.nalijem.si/o-alkoholu/kategorije-pitja-alkohola/

8) Stegnar E., Pucelj V., Scagnetti N. ESPAD. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino, Slovenija 2003. Ljubljana, Urad za droge, 2005.

9) Jeriček H., Lavtar D., Pokrajac T. HBSC Slovenija 2006. Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Poročilo o raziskavi. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2007.

10) Zakon o omejevanju porabe alkohola. Pridobljeno 22.3.2009 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200315&stevilka=589

11) Zakon o varstvu javnega reda in miru. Pridobljeno 22.3.2009 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200670&stevilka=2998

12) Zakon o varnosti cestnega prometa. Pridobljeno 22.3.2009 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200856&stevilka=2345

13) Making the link. Underage drinking and the developing of brain. Pridobljeno 18.3.2009 s spletne strani: http://www.alcoholfreechildren.org/en/stats/Fct%20Sht-Dev%20Brain.pdf

14) Nalijem.si, Vpliv alkohola na človeka. Pridobljeno 31.3.2009 s spletne strani: http://nalijem.si/o-alkoholu/vpliv-alkohola-na-cloveka/

15) ZZV Kranj, Učinki alkohola. Pridobljeno 31.3.2009 s spletne strani: http://www.zzv-kr.si/dat/stran3_3.html

11