ŠAH ZA OSNOVNE ŠOLE 2 · 7 Šah za osnovne šole 2 KNJIGI NA POT Izid šahovske knjige na Slovenskem je prava redkost, čeprav je šah sam pri nas zelo pri ljubljen med mladimi,

NIKO PRAZNIK

ŠAH ZA OSNOVNE ŠOLE 2

UČBENIK ZA IZBIRNI PREDMET IN INTERESNO DEJAVNOST ŠAH

LJUBLJANA 2019

ŠAH ZA OSNOVNE ŠOLE 2Učbenik za izbirni predmet in interesno dejavnost šah

Avtor: Niko PraznikIzdal in založil: Kraljevska igra, Niko Praznik, s.p.Oblikovanje in prelom: Mateja VrbincTisk: Demat d.o.o.1. izdaja, Ljubljana 2019Naklada: Knjiga se tiska kot sprotni tiskCena: 36 EUR

© Niko Praznik. Vse pravice pridržane. Reproduciranje, fotokopiranje v celoti ali po delih je brez predhodnega dovoljenja avtorja po zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah prepovedano.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

794.1(075.2)

PRAZNIK, Niko, 1979- Šah za osnovne šole 2 : učbenik za izbirni predmet in interesno dejavnost šah / Niko Praznik. - 1. izd. - Ljubljana : Kraljevska igra, 2019 ISBN 978-961-93240-7-3

298380288

KAZALO

KNJIGI NA POT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

BESEDA AVTORJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

RAZVOJ ŠAHOVSKIH IDEJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10ŠPANSKO OBDOBJE ŠAHA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Italijanska partija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Ponzianijeva otvoritev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Philidorjeva obramba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Španska partija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Lopezova partija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

ITALIJANSKO OBDOBJE ŠAHA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Leonardov gambit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Polerijev gambit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Obramba dveh skakačev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Italijanska partija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21Grecov protigambit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

FRANCOSKO OBDOBJE ŠAHA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23Philidorjeva obramba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24McDonell – Labourdonnais . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

KOMBINACIJSKE PRVINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30UDAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

VAROVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

ODMIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

DELOVANJE NA POLJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

UNIČENJE – SAMOUNIČENJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

ODVLEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

ZAVLEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

ZAPOLNITEV POLJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

IZPRAZNITEV POLJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

USTAVITEV KMETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

SPROSTITEV KMETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

ODPRTJE LINIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

PODALJŠANJE LINIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

PRESEKANJE LINIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89Sečišče Nowotnega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90Plahutovo sečišče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

KOMBINACIJSKI SESTAVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108BATERIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

Odkriti šah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108Odkriti udar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109Dvojni šah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111Mlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113Podvojeni udar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115

VEZAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123Relativna vezava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123Absolutna vezava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123Križna vezava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

RAZVEZAVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129

POSEBNOSTI POSAMEZNIH FIGUR V KOMBINACIJAH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139DAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139

TRDNJAVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143

LOVEC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147

SKAKAČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151

KRALJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156

KMET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161

REMI KOMBINACIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166Večni šah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166Teoretska remi pozicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167Pat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167Pozicijski remi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168

MENJAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172

ŽRTVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181

MINIATURE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194Italijanska igra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194Philidorjeva obramba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195Holandska obramba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196Caro-Kann . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197Igra treh skakačev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197Španska igra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198Francoska obramba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198Središčni gambit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199Škotska igra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200

OTVORITVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204NORDIJSKI ALI SREDIŠČNI GAMBIT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204

ITALIJANSKA IGRA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205

EVANSOV GAMBIT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207

ŠPANSKA IGRA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208Marshallov napad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211Odprta španska varianta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212Menjalna španska varianta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214

DUNAJSKA IGRA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216

FRANCOSKA OBRAMBA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 218

CARO-KANN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220

DAMIN GAMBIT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222Sprejeti damin gambit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222Zavrnjeni damin gambit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224Cambridge Springs . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225

KONČNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 226DAMA PROTI KMETU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 226

Robni kmet (a- in h-kmet) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227Prirobni (b- in g-kmet) in središčni kmet (d- in e-kmet) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229Polsrediščni kmet (c- in f-kmet) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230

TRDNJAVA PROTI KMETU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235

LOVEC PROTI KMETU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240

DAMA IN KMET PROTI DAMI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249

TRDNJAVA IN KMET PROTI TRDNJAVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255Robni kmet (a- in h-kmet) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255Prirobni kmet (b- in g-kmet) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257Polsredinski (c- in f-kmet) in sredinski kmet (d- in e-kmet) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259

LOVEC IN KMET PROTI LOVCU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 265

LOVEC IN KMET PROTI LOVCU – RAZNOBARVNI LOVCI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272

LOVEC IN KMET PROTI SKAKAČU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 280

SKAKAČ IN KMET PROTI SKAKAČU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 286

SKAKAČ IN KMET PROTI LOVCU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291

KMEČKE KONČNICE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 296

ANALITIČNO IGRANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 303

VIRI IN LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305

OBRAZEC ZA ANALITIČNO IGRANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307

IZBIRNI PREDMET ŠAH 2 – ŠAHOVSKO KOMBINIRANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 309

LETNI UČNI NAČRT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 309

REŠITVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 317

7

Šah za osnovne šole 2

KNJIGI NA POT

Izid šahovske knjige na Slovenskem je prava redkost, čeprav je šah sam pri nas zelo priljubljen med mladimi, nič manj pa tudi med odraslimi. Stanje se je v letih od 2012–2017 izboljšalo, saj je v samozaložbi Kraljevska igra v tem času izšlo kar 6 šahovskih učbenikov, namenjenih vsem starostnim skupinam, od najmlajših do srednješolcev, pa tudi starejšim šahovskim navdušencem.

Starosta med slovenskimi pisci šahovskih knjig je nedvomno dr. Milan Vidmar, ki je s knjigama Šah in Razgovori o šahu z začetnikom zaoral ledino na tem področju. Sledili sta še Vidmarjevi knjigi Pol stoletja ob šahovnici in Zlati časi šaha, ki je izvorno izšla v nemščini pod naslovom Goldene Schachzeiten, v slovenščini smo jo dobili leta 2011. Med pisci knjig o osnovah šaha je treba omeniti knjigo Šah dr. S. Bavdka, ki je ena boljših knjig za začetnike. Ob že navedenih piscih pa ne smemo prezreti Janeza Stupice, ki je zajel zgodovino šaha v knjigi Šah skozi stoletja. Znan je tudi po monografijah o Aljehinu in Fischerju in po knjigi Veliki šahovski turnirji 1851–1911.

Vsa navedena dela so odlična na svojem področju, niso pa namenjena osnovnošolcem, niso učbeniki za osnovne šole. Pričujoča knjiga je nadaljevanje knjige Šah za osnovne šole 1, ki ga tematsko nadgrajuje v sklopu triletnega osnovnošolskega programa za poučevanje šaha kot izbirne vsebine v osnovnih šolah. V prvi knjigi so bile predstavljene osnove šaha. Druga knjiga najprej prikaže razvoj šahovskih idej od 15. st. do moderne dobe šaha, do konca 18. stoletja. Osrednja tema knjige pa so kombinacije, spoznavanje kombinacijskih elementov s praktičnimi vajami in rešitvami. V drugem delu knjige avtor bralcu predstavi še kratek pregled otvoritev in končnic. Tako Šah za osnovne šole 1 kot Šah za osnovne šole 2 sta učbenika, na katera smo čakali od uvedbe šaha kot izbirne vsebine v osnovne šole, več kot 15 let. Knjigi zapolnjujeta vrzel na tem področju in bosta nedvomno pomemben dejavnik pri poučevanju šaha v osnovnih šolah. Njuna odlika je, da sta zelo uporabni ne samo za poučevanje šaha kot izbirne vsebine, ampak tudi za mentorje šaha, ki poučujejo v šahovskih krožkih na osnovnih šolah.

Knjigo toplo priporočam vsem, ki želite nadaljevati sprehod po skrivnostnem šahovskem svetu, v katerega ste vstopili ob študiranju knjige Šah za osnovne šole 1.

Vzemite jo v roke in se prepričajte o njeni praktični vrednosti!

Anton Praznikzaslužni učitelj za srednjo šahovsko šolo, mojster in trener FIDE

8


BESEDA AVTORJA

Učbenik Šah za osnovne šole 2 je nadaljevanje učbenika Šah za osnovne šole 1, namenjen šahovskemu izpopolnjevanju posameznika, glede na predvideno učno snov pri izbirnem predmetu šah. Učbenik je primeren za tiste, ki osnovna šahovska znanja že imajo in želijo znanje še nadgraditi. Za popolne začetnike bi bilo priporočljivo, da najprej vzamejo v roke Šah za osnovne šole 1 in se spoznajo z vsemi osnovami, ostali pa lahko začnejo tudi z drugim delom, Šah za osnovne šole 2, saj se snov povezuje v smislu nadgradnje znanja.

Učbenik zajema snov izbirnega predmeta Šah 2 – šahovsko kombiniranje skozi vse šolsko leto in je mišljen kot pomoč bodisi učencu pri obiskovanju izbirnega predmeta šah bodisi učitelju pri izvajanju izbirnega predmeta. Primeren je za uporabo pri interesni dejavnosti šah ali pri individualnem učenju, saj obsega vsa temeljna znanja nadaljevalnega šahovskega izpopolnjevanja. Glavni namen učbenika je dati posamezniku vpogled v svet šahovske kombinatorike, ki je ključnega pomena pri igri šaha na višji ravni.

Ob izidu knjige bi se želel zahvaliti vsem, ki so kakor koli pripomogli k nastanku učbenika.

Niko Praznikmednarodni šahovski mojster

9

Uvod

UVOD

Snov v učbeniku je razdeljena na poglavja, ki obravnavajo učno snov glede na učni načrt za izbirni predmet Šah 2 – šahovsko kombiniranje, podan v prilogi. Navedeni učni načrt naj služi kot predlog možne razdelitve snovi, ki je razporejena na petintrideset pedagoških ur, kolikor običajno obsega izbirni predmet. Učbenik je lahko edini pripomoček pri izbirnem predmetu in je v tem smislu samozadosten. Snov v učbeniku je pri nekaterih poglavjih nekoliko razširjena glede na obseg učnega načrta in omogoča učitelju izbiro zgledov in vaj. Kljub temu priporočamo izvajalcu izbirnega predmeta čim bolj pestro rabo različnih virov in pripomočkov: učne liste, spletne strani, računalniški program Šah za omrežja, računalniški program Fritz ipd.

Vsa poglavja v učbeniku vsebujejo razlago učne snovi z zgledi za posamezno tematiko. Na koncu poglavja običajno sledi vaja, pri kateri posameznik preveri razumevanje snovi in pridobljeno znanje. Vajo praviloma sestavlja dvanajst nalog, ki si sledijo od lažje k težji. Pri določenih zgledih in nalogah je zelo priporočljiva uporaba šahovnice za lažjo oziroma boljšo predstavljivost. To velja za kombinacije, menjave, žrtve, otvoritve in težje končnice oziroma za primere, ki zahtevajo več potez. Pravilne rešitve vaj oziroma posameznih nalog so navedene na koncu učbenika.

Poglavja si sicer sledijo po postopnosti, a hkrati bralcu omogočajo, da lahko preskakuje in spoznava tematiko glede na interese posameznika ali skupine. Večinoma so poglavja zasnovana praktično in omogočajo posamezniku, da pridobljena znanja lahko uporabi v šahovski partiji. Začetno poglavje, Razvoj šahovskih idej, želi posamezniku dati vpogled v igranje šaha v preteklosti. Ob koncu učbenika, po pregledu otvoritev, lahko primerjamo poteze, ki so bile v veljavi v preteklih obdobjih, s tistimi, ki so aktualne (še) danes. Poglavji Kombinacijske prvine in Kombinacijski sestavi sta glavni tematiki učbenika, s katerima se posameznik spozna tako teoretično kot praktično, kar mu je v veliko pomoč pri kombiniranju pri šahovski igri. Ob tem spozna tudi posebnosti posameznih figur v kombinacijah, remi kombinacije, pomen menjav in žrtev; še posebej slednje so zelo pomembne za uspešno kombiniranje. V drugem delu učbenika so predstavljene miniature in različni tipi otvoritev ter njihove karakteristike. V zadnji tretjini učbenika najdemo temeljne končnice, ki bralcu omogočajo, da pridobi znanje tudi v tretji fazi šahovske igre, ki ima velik pomen, sploh pri igri na višji ravni. Ob koncu je še poglavje Analitično igranje, ki spodbuja posameznika k analizi partij s pomočjo računalniškega analizatorja, ki je dodana vrednost temeljnim šahovskim znanjem in pogoj za dobro igro na najvišji ravni v današnjem elektronskem svetu.


10

RAZVOJ ŠAHOVSKIH IDEJ

V Indiji naj bi poznali šahovsko igro že v 6. st. Šahovska deska se je imenovala aštapada (osemvrstna), vojska na njej pa čaturanga (šahovske figure). Perzijci so prevzeli igro od Indijcev in jo preimenovali v čatrang. Nato v 7. st. Arabci osvojijo Perzijo in prevzamejo igro od Perzijcev. V arabščini jo poimenujejo šatrandž in v 8. st. se šahovska igra zelo razvije, pravi razcvet pa doseže v 9. in 10. st. Iz tega obdobja poznamo prve zapise šahovskih partij in pozicij. Cilj partije ni bil mat, dovolj za zmago je bilo, če je nasprotnikov kralj ostal brez svoje vojske. V Evropo se je šahovska igra začela širiti preko Arabcev. V 9. in 10. st. srečamo šah najprej v Španiji, nato pa se razširi tudi v druge evropske države. Šahovska igra naj bi dobila dokončno podobo v 16. st.

Španski duhovnik Ruy Lopez je bil najprej obravnavan kot začetnik pisane šahovske teorije, a so ob odkritju rokopisa v Parizu sredi 16. stoletja (l. 1540) za prvega teoretika postavili Španca Luceno. Rokopis je vseboval dvajset različnih otvoritev, nasvete in osemindvajset problemov v stari francoščini in provansalščini s prvinami italijanskega jezika. Lucena je bil znan še po eni knjigi, ki je izšla ob koncu 15. stoletja (l. 1497).

11

Razvoj šahovskih idej

ŠPANSKO OBDOBJE ŠAHA

LucenaZgled 1

Gambit bastardo je bil ena od prvih otvoritev, ki jo navajata tako Lucena kot Damiano (v knjigi iz leta 1512).

1.e4 e5 2.Sf3 f6? 3.Sxe5 fxe5? (Lucena tu navaja, da je namesto jemanja bolje 3…De7, saj belemu nastavimo past, 4.Dh5+ g6! 5. Sxg6?? Dxe4+ in beli izgubi skakača) 4.Dh5+ Ke7 5.Dxe5+ Kf7 6.Lc4+ d5 (6...Kg6 Lucena ne navaja, saj se mu poteza očitno zdi preslaba) 7.Lxd5+ Kg6 8.Dg3+ (danes je najmočnejše nadaljevanje 8.h4!, ki ga najdemo že pri Damianu) 8…Kf6 9.Df4+ Kg6 10.Df7+ (tukaj Lucena ne vidi mata v eni potezi, 10.Lf7!!#) 10…Kg5 11.d3+ Kg4 12.Df3+ Kh4 13.g3+ Kh3 (sedaj Lucena ne matira v dveh potezah 14.g4+ Kh4 15.Dg3#) 14.Dh5+ Kg2 15.e5+ in beli misli, da je mat, a črna dama lahko preprosto vzame lovca na polju d5. Spregled nam daje slutiti, da je Lucena varianto analiziral na pamet.


12

Zgled 2

Italijanska partija

Otvoritev se je bolje uveljavila konec 16. stoletja v Italiji. Velik delež pri njenem razvoju je prispeval Greco. 1.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lc4 Lc5 4.c3 De7 5.d3 h6 6.Le3 Lb6 7.a3 d6 8.h3 Le6 9.Sbd2 Sf6 10.Tc1 Th8f8 11.Th1f1 Ke8g8 12.Ke1g1. Tu se vidi, da so rokado izvajali v dveh delih. Najprej so premaknili eno in nato še drugo figuro za dve polji. Kraljev skok (kralj se je lahko enkrat v partiji premaknil za dve polji) so uvedli v Italiji v 13. stoletju. Kmalu so ugotovili, da je kralj najbolj varen na poljih g1, c1 oziroma g8, c8, kamor tudi danes postavimo kralja pri izvedbi rokade.

Nastala je precej statična pozicija. Sledilo je 12…d5 13.exd5 Lxd5 14.Lxd5 Sxd5 15.Lxb6 axb6 16.Te1 Sf4. Črni igra pozicijsko. Prej je nadziral polje d4 in preprečeval premik belega kmeta na to polje, sedaj pa se bo preusmeril na polje f4 in pritiskal na kmeta d3. Sledilo je 17.Dc2 Dd6 18.Te3 Tad8 19.Sc4 Dg6 20.Se1. Črni ima prednost in bi lahko nadaljeval s potezo 20…Tfe8. Namesto tega začne Lucena kombinirati 20…b5 21.Sxe5 Sxe5 22.Txe5 Sxh3+ (bolje bi bilo 22…Tfe8! 23.Te3 Txe3 24.fxe3 Sxh3+) 23.Kf1 Sf4 24.d4 z izenačeno pozicijo.

Druga varianta italijanske partije, ki jo navaja Lucena, gre takole: 1.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lc4 Lc5 4.d3 Sf6 5.h3 d6 6.Lb5 Ld7 (na 6…a6 7.La4 Th8f8 [7…b5, tu Lucena navaja, da bi se črni oslabil, kar bi mu onemogočalo rokado na damino krilo] 8.Sc3 Ke8g8 9.Le3 Lxe3 10.fxe3 h6 11.Dd2 De7 12.Ta1d1 Le6 13.Ke1c1 Tad8 14.g4 d5, tu vidimo strateško načelo heterogene rokade, saj Lucena rokira na damino krilo, da bi s kmeti napadel nasprotnikovega kralja). V glavni varianti je sledilo 7.Lxc6 Lxc6 8.Lg5 h6 9.Lh4 g5 10.Lg3 Sh5. V zadnjih treh potezah je črni izvajal pritisk na polje f4, ki ga je 300 let kasneje odlično izvajal Wilhelm Steinitz. Beli je načrtoval osvojitev kmeta. 11.Sxe5 Sxg3 12.Sxc6 Lxf2+!! 13.Kxf2 Df6+ in sedaj črni na 14.Df3 vzame trdnjavo ali na 14.Kg1 vzame kvaliteto s potezo 14…Sxh1. Po 13…Df6+ ne gre 14.Kg3, saj sledi 14…Df4#.


30

KOMBINACIJSKE PRVINE

Osnovna prostorska delovanja so delovanja figur na šahovnici. Ob vsakem premiku figure se zgodi neko delovanje na šahovnici, četudi figura udarja na prazna polja. Kadar figura bodisi napade nasprotnikovo figuro bodisi brani katero od svojih figur ali omejuje delovanje ali premik neki figuri, govorimo o kombinacijskih prvinah. Poznavanje slednjih je osnova za uspešno kombiniranje. V nadaljevanju bo predstavljenih štirinajst kombinacijskih prvin, ki jih poznamo pri šahovski igri. Poleg teh lahko pri kombiniranju uporabimo tudi rokado in jemanje en passant.

UDAR

Udar (v praksi se pogosto uporablja beseda napad, a se slednja ustrezneje uporablja v širšem pomenu, npr. ko organiziramo napad na kralja) je kombinacijska prvina, pri kateri s figuro delujemo na polje, kjer stoji nasprotnikova figura. Poznamo enostavni udar, dvojni oziroma večkratni udar, pri katerem delujemo na dve oziroma več polj, na katerih se nahajajo nasprotnikove figure, in linijski udar. Za slednjega je značilno, da gre za udar z linijsko figuro (dama, trdnjava ali lovec) na vrednejšo ali nevarovano figuro, izza katere stoji še druga nevarovana ali vrednejša figura.

Zgled 1

Enostavni udar

Kombinacijske prvine

31

Beli izvede enostavni udar tako, da s trdnjavo deluje na črnega lovca. 1.Te6, beli je napadel črnega lovca in s tem izvedel enostavni (enojni) udar.

Zgled 2

Dvojni oziroma večkratni udar

Beli izvede dvojni udar tako, da s skakačem deluje na obe trdnjavi hkrati. 1.Sd5, beli je z napadom na obe črni trdnjavi hkrati izvedel dvojni udar.

Zgled 3

Dvojni udar – vilice

Vilice so posebna vrsta dvojnega udara, ki ga izvedemo s kmetom, s katerim delujemo na dve nasprotnikovi figuri. 1.b4, beli je z napadom na oba črna skakača hkrati izvedel dvojni udar.


56

ODVLEK

O kombinacijski prvini odvlek govorimo, kadar s prisilo dosežemo, da nasprotnik premakne figuro na drugo polje, da bi prenehalo delovanje na določeno polje, linijo ali kako drugo skupino polj.

Zgled

Črni kralj brani črno damo. Načrt belega je izvesti odvlek, odvleči obrambno figuro in vzeti damo. 1.Lb7+, odvlek. Črni nima izbire in mora vzeti lovca. 1…Kxb7, sledi 2.Dxd8 in beli je osvojil damo.

Vaja


57

1. Beli zmaga! Zapiši potezi! 2. Beli zmaga! Zapiši potezi!

Rešitev: 1. Rešitev: 1.

3. Beli zmaga! Zapiši potezi! 4. Črni zmaga! Zapiši potezi!

Rešitev: 1. Rešitev: 1…

Vaja


58

5. Beli zmaga! Zapiši potezi! 6. Črni zmaga! Zapiši potezi!




Vaja


59



11. Beli zmaga! Zapiši potezi! 12. Črni zmaga! Zapiši poteze!



108

KOMBINACIJSKI SESTAVI

BATERIJE

Baterijo sestavljata dve figuri, ki ju imenujemo top (katera koli linijska figura: dama, trdnjava ali lovec) in raketa (figura, ki topu prekriva linijo in po njej ne deluje linijsko). Baterija se aktivira, če se na drugem koncu linije (linije, vrste ali diagonale), na kateri sta obe figuri, pojavi tarča (nasprotnikova figura). Poleg omenjene tarče, na katero bo deloval top, mora imeti tudi raketa svojo tarčo.

Zgled 1

Odkriti šah

V danem zgledu baterijo sestavljajo bela dama (top), beli lovec (raketa), črni kralj (topova tarča) in črna dama (raketina tarča). Ker imata oba baterijska člena (top in raketa) svojo tarčo, je baterija aktivna. Beli odigra 1.Ld5+ (odkriti šah). Po umiku kralja bo v naslednji potezi sledilo 2.Lxa8 in beli ostane z damo več.

Kombinacijski sestavi

109

Zgled 2

Odkriti udar

Sledeči zgled je podoben prejšnjemu, s tem da sta pri črnem zamenjana kralj in dama. Beli odigra 1.Ld5+ in črni po umiku kralja 1…Ka7 ali 1…Kb8 izgubi damo na polju e8. Ne pomaga niti 1…Dc6 zaradi 2.Lxc6. Razlika med zgledom 1 in zgledom 2 je le v tem, da gre tokrat za odkriti napad, saj imata dama (baterijski člen top) in lovec (baterijski člen raketa) zamenjani tarči.

Zgled 3

V naslednji poziciji je v vlogi topa beli lovec, raketa je beli skakač, topova tarča je črni kralj na polju h8, raketine tarče pa so kmeta na h5 in d7 ter trdnjava na polju b8. Sledilo bi 1.Sxd7+ in po umiku kralja črni izgubi še trdnjavo. Beli bi lahko vzel tudi kmeta na polju h5, a se je odločil za jemanje kmeta na polju d7, ki prinaša še osvojitev trdnjave.


110

Zgled 4

Tudi kralj lahko predstavlja raketo, ki pa ne »odleti« zelo daleč. V dani poziciji se beli kralj »izstreli« k lovcu, beli lovec pa (kot top) napade svojo tarčo, črno trdnjavo. 1.Kd3 in črni izgubi material.

Zgled 5

V naslednjem primeru gre za neaktivno baterijo, saj top nima svoje tarče. S potezo 1.Tg8+ beli žrtvuje trdnjavo in prisili črnega kralja, da stopi na polje g8.

Kombinacijski sestavi

111

1…Kxg8

Baterija je po premiku kralja na polje g8 postala aktivna. Sledi 2.Sc3+ in črni izgubi damo.

Zgled 6

Dvojni šah

Baterija je neaktivna, ker tako top kot raketa nimata tarče. 1.Dg8+, žrtev dame. Edina možnost črnega je, da vzame belo damo.

Posebnosti posameznih figur v kombinacijah

139

POSEBNOSTI POSAMEZNIH FIGUR V KOMBINACIJAH

Vsaka šahovska figura ima svoje pozitivne in negativne lastnosti. Ob poznavanju leteh lahko s figurami uspešno kombiniramo. O pozitivnih lastnostih figure govorimo, kadar gre za aktivnost posamezne figure, in o negativnih, ko gre za njeno pasivnost. Aktivnost posamezne figure se kaže v tem, kar figura zmore, pasivnost figure pa kaže na njeno nezmožnost izpeljati kako akcijo. Slednje lahko omogoča nasprotniku uspešno kombiniranje.

DAMA

Dama je najmočnejša figura na šahovnici, zato je njena moč pri kombiniranju velika, saj ima lahko zelo različne vloge. Njena največja moč se pokaže pri svobodnem gibanju po šahovnici, še posebej, kadar deluje s tempom, kar je njena pozitivna lastnost. Njena negativna lastnost pa je njena velika vrednost, saj jo moramo stalno umikati pred napadi drugih figur, kar ji pogosto onemogoča aktivne možnosti.

Zgled

Črni je vezal belo damo, ki se ne more umakniti, in na prvi pogled se zdi, da je dama izgubljena. Sledilo je 1.Tf8+ Txf8 2.De6+ Tf7 (edino) 3.Dxc8+ (dama osvaja trdnjavo) 3…Tf8 4.Dxg4+ Kf7 5.Df5+! Ke7 (na 5…Ke8 6.De6+ Kd8 7.La5+ b6 8.Lxb6# ali 5…Kg8 6.Dd5+ Tf7 7.Dg5+ Kf8 8.Dd8#) 6.Lb4+ Kd8 7.Dxf8+ Kd7 8.Dd6+ Kc8 9.De6+ Kb8 10.Ld6+ Ka7 11.Lc5+ Kb8 12.De8+ Kc7 13.b6#.

Vaja


140

1. Beli matira! 2. Beli matira!


3. Beli matira! 4. Črni matira!


Vaja

Posebnosti posameznih figur v kombinacijah

141

5. Beli matira! 6. Črni matira!


7. Črni osvoji material! 8. Beli matira!

Rešitev: 1… Rešitev: 1.

Vaja


142

9. Beli osvoji material! 10. Črni matira!


11. Beli zmaga! 12. Beli matira!



166

REMI KOMBINACIJE

Remi kombinacije so kombinacije, ki jih uporabi igralec, običajno v slabšem položaju, ko želi doseči remi. Do remija pride na enega od naslednjih načinov:– remi z večnim šahom;– remi na podlagi teoretske remi pozicije;– remi, kadar pride do pata;– pozicijski remi (kadar je pozicija v ravnotežju in nobena stran ne more igrati na

zmago).

Zgled 1

Večni šah

Grünfeldova indijka. Črni izpelje remi kombinacijo z večnim šahom. 1…Sxd5! 2.Dxd5 Lxc3+ 3.bxc3 Dxc3+ 4.Ke2 Dxa1 5.Le5 Dc1 6.Lxh8 Le6 7.Dxb7 (na 7.Dd2?? črni zmaga s 7…Lc4+) 7…Dc2+ 8.Kf3 Df5+ 9.Ke2 (na 9.Kg3?? črni matira 9…Dg4#) 9…Dc2+ z večnim šahom, remi.

Remi kombinacije

167

Zgled 2

Teoretska remi pozicija

Beli je na videz v izgubljenem položaju, a ima možnost pozicijo speljati v remi kombinacijo. 1.c8D+ Lxc8 2.Sc7+ Kb8 3.Sa6+! Če črni vzame belega skakača 3…bxa6, sledi 4.Kxc4 Kb7 5.Kxc5 in nastala je teoretska remi pozicija, saj črni z robnima kmetoma ne more zmagati zaradi lovca, ki se giblje po »napačni« barvi polj glede na polje promocije a1. Če črni ne vzame belega skakača in odigra 3…Ka8, sledi 4.Sc7+ Kb8 5.Sa6+ z večnim šahom in partija se prav tako konča z remijem.

Zgled 3

Pat


168

Naslednji primer je študija Jespersena na temo pat kombinacije. 1.Le8 Kg4 (na 1…d1D sledi 2.Lh5+ in črni izgubi damo) 2.Ld7+ Kf3 (na 2…Kf4 3.Lg4!!) 3.Lg4+!! Kxg4 (v kolikor črni kralj ne bi jemal lovca, beli s 4.Sb3 ali 4.Sc4 napade in potem vzame kmeta, saj beli lovec pokriva polje promocije d1) 4.Sc4 d1D 5.Se3+ Sxe3 s patom in partija se konča z remijem. Beli je uničil obe svoji figuri, da je nastal pat.

Zgled 4

Pozicijski remi

Beli na potezi je odigral 1.Sb4. Pozicija črnega je videti zelo neprijetna, saj beli z lovcem napada črno trdnjavo, hkrati je ogrožen tudi črni skakač, na katerega udarjata dve figuri (skakač in trdnjava), brani pa ga le ena (trdnjava). Na 1…Sxb4 sledi 2.Lxa4 in beli je dobljen, saj črni izgubi kvaliteto. Sledi lahko tudi 1…Sxc3 2.Lxa4 (ne gre 2.Kxc3 zaradi 2…Ta3+ 3.Kc2 La4+ in na 4.Kd2 c3 ali 4.Kc1 Ta1+, beli izgubi material) 2…Se4+ (možno je tudi 2…Sxa4) 3.Ke3 Lxa4 in beli ima dobre možnosti za zmago. Najboljša možnost črnega na 1.Sb4 je 1…Txb4! Črni na videz žrtvuje kvaliteto. 2.Txa2 (ne gre 2.cxb4 zaradi 2…c3+ 3.Kc2 cxb2 4.Kxb2 Sxb4 in črni je osvojil figuro in ima dobljeno pozicijo; na 2.Txb4 sledi 2…Sxb4 3.cxb4 Kd8 4.Kc3 Kc7 5.Lc2 Kb6 6.Ld1 in pozicija je remi, saj niti beli niti črni ne moreta ogroziti svojega nasprotnika). 2…Tb7 in pozicija je v ravnotežju, saj nobena stran nima realnih možnosti za zmago. Remi.


172

MENJAVE

O menjavah govorimo, kadar gre za zamenjavo enakovrednih figur glede na lestvico menjalnih vrednosti. Pri menjavah moramo biti zelo previdni in se glede menjave odločati na podlagi pozicije. Upoštevati moramo naslednja načela:– stremeti moramo k temu, da bo ob menjavi aktivnost naših figur hitreje naraščala v

primerjavi z aktivnostjo nasprotnikovih figur;– paziti moramo, da ob menjavi tempo ne bo prešel na nasprotnikovo stran;– pozorni moramo biti, da ne pride do slabljenja naše pozicije;– skrbeti moramo, da bo po menjavi sodelovanje naših figur boljše od nasprotnikovih.

Zgled 1

V prikazani poziciji ima črni kar nekaj različnih možnosti, kako nadaljevati igro. Slaba menjava bi bila 1…Sxg2 2.Kxg2. Ostala bi oba črnopoljna lovca, črni pa ima oba kmeta na črnih poljih. Beli preti 3.Lc5+, z jemanjem obeh črnih kmetov, medtem ko črni ne more ogroziti belih kmetov. Z natančno igro mu uspe remizirati 2…Lc3 3.Lc5+ Ke8 (3…Kf7 4.Kf3 Ke6 5.Ke4 Le1 6.Kd4 ali 5…Kd7 6.Kd5 in črni izgubi) 4.Kf3 Kd7 5.Ke4 Kc6 6.Lf8 Kb5 in črni remizira.

Prav tako slabo za črnega bi bilo 1…Se2+ 2.Kf1 Sc1 3.Lc5+ Kf7 4.Lxb4 Lb2 5.Ld5+ Kf6 6.Lc4 Sxa2 7.Lxa3 Lxa3 in nastane remi pozicija, saj je beli vzel še zadnjega črnega kmeta. Pravilna poteza za črnega je 1…Ld4! Črni ima namen zamenjati slabega črnopoljnega lovca. Na 2.Lxd4 (na 2.Kf1 Lxf2 3.Kxf2 Sd3 4.Ke2 Sc1 in črni osvoji kmeta ter zmaga)

Menjave

173

sledi 2…Se2+ 3.Kf2 (na 3.Kf1 Sxd4 4.Ld5 Sb5 5.Ke1 Sc3 in črni zmaga) 3…Sxd4 4.Lf1!! (ključna poteza, beli preprečuje 4…Sb5 in 5…Sc3) 4…Sxb3 5.Ke3 (ne gre 5.axb3 zaradi 5…a2 s promocijo) 5…Sc1 6.Lc4 b3 7.Lxb3 Sxb3 8.Kd3 Sc1+ 9.Kc3 Sxa2+ 10.Kb3 in partija se ob zelo natančni igri belega konča z remijem.

Zgled 2

Zgled 2 prikazuje trdnjavsko končnico. Pravilna poteza za belega, ki je na potezi, je 1.e5. Beli izsili menjavo trdnjav tako, da preide v dobljeno kmečko končnico. Na potezo 1…Txd3 sledi 2.cxd3 Ke7 3.d4 in beli je dobljen. Na 1…Td5 sledi 2.Ke4 (dobi tudi 2.Txd5 cxd5 3.e6 Ke7 4.Ke5 d4 5.Kf5 c6 6.Ke5 c5 7.Kd5) 2…Td7 3.Kf5 Td5 4.Ke6 in beli izsili menjavo. Na umik trdnjave 1…Td7 sledi 2.Kf5 in na poskus 2…Ke7 3.Txd7 Kxd7 4.Kf6 in beli zmaga.

Napačna menjava bi bila, če bi beli vzel črno trdnjavo 1.Txd6. Sledilo bi 1…cxd6 in črni bi si popravil kmečko strukturo. Pozicija je remi.

Žrtve

181

ŽRTVE

O žrtvah govorimo, kadar zamenjamo več vredno figuro za manj vredno. Cilj žrtve je lahko pridobiti večjo materialno prednost ali neko nematerialno prednost, pogosto pride tudi do mata. Nematerialna prednost se lahko kaže v večji aktivnosti naših figur, boljšem sodelovanju med njimi in v večji potencialni aktivnosti figur v primerjavi z nasprotnimi figurami. Poznamo korektne in nekorektne žrtve. O prvih govorimo, kadar je materialno ali nematerialno nadomestilo za žrtev zadovoljivo, pri drugih pa smo z žrtvijo pridobili premalo in smo v slabšem položaju. Ločimo navidezne žrtve v kombinacijah in prave, pozicijske žrtve. Pri navideznih žrtvah žrtvovani material, oziroma še kaj več, dobimo takoj nazaj ali pa damo mat in partija se konča. Prave oziroma pozicijske žrtve so tiste, pri katerih ne moremo vsega izračunati do konca, imamo neko pozicijsko prednost, ki jo skušamo kasneje vnovčiti. Žrtve delimo tudi na aktivne in pasivne. Aktivna žrtev je tista, ki je nasprotnik ne more zavrniti, medtem ko pasivne ni primoran sprejeti. O velikosti žrtve govorimo glede na vrednosti posameznih figur po lestvici menjalnih vrednosti. Najmanjša je žrtev prve stopnje, pri kateri žrtvujemo kmeta. Sledi žrtev druge stopnje, žrtev dveh kmetov ali žrtev lovca oziroma skakača za kmeta ali trdnjave za lovca oziroma skakača ipd. Sledi žrtev tretje stopnje, pri kateri žrtvujemo lovca ali skakača, trdnjavo za dva kmeta ipd. Najvišja stopnja z vidika posamezne figure je deveta stopnja žrtve, pri kateri žrtvujemo celo damo. Pri žrtvah je pogosto pomemben dejavnik tempo, ki nasprotniku ne dovoljuje katere koli poteze, ampak ga prisili v določene poteze.

Zgled 1


182

Pri zgledu 1 ima beli dve možnosti žrtve, 1.Dxf5 ali 1.Dxc5. Po potezi 1.Dxf5! gre za aktivno žrtev, saj črni žrtve ne more odbiti, ker bi sicer izgubil trdnjavo. Sledi 1…gxf5 2.g6 hxg6 3.h6 in beli promovira ter je v dobljenem položaju. Iz tega lahko ugotovimo, da je šlo za korektno žrtev. Na 1.Dxc5? črni žrtve ne sprejme, saj bi po 1…dxc5 2.d6+ Td5 3.Lxd5# prišlo do mata, zato raje odigra protižrtev 1…Tf1+! 2.Kd2 (na 2.Lxf1 sledi 2…dxc5 in beli je izgubil damo) 2…Tf2+ 3.Ke1 dxc5 (sedaj črni vzame damo, saj na 4.d6+ sledi 4…Txg2 5.d7 Sd6 6.d8D Txg5 in črni ima materialno prednost) 4.Kf2 Sd6 in črni zmaga. V tem primeru lahko govorimo o nekorektni žrtvi.

Zgled 2 Zgled 3

Pri zgledu 2 ima črni na potezi dve možnosti žrtve, 1…Lxh3 ali 1…h5. 1…Lxh3 je aktivna žrtev, saj je beli ne more odkloniti brez izgube materiala, ker je črni vzel kmeta na polju h3. 1…h5 je pasivna žrtev, pri kateri ima beli izbiro, ali bo žrtev sprejel ali ne.

Na 1…Lxh3! sledi 2.gxh3 (če beli ne sprejme žrtve in odigra 2.Sd4?, črni nadaljuje 2…Dg4 3.g3 Lxg3 in beli je izgubljen) 2…Dxh3 3.Dd1 Sg4 4.Sf1 (sicer sledi 4…Lh2+ 5.Kh1 Lg3+ 6.Kg1 Lxf2#) 4…Te6 in črni je po 5…Th6 v dobljenem položaju. V danem primeru se je pokazala aktivna žrtev kot pravilna in je prinesla več kot pasivna žrtev.

Pri zgledu 3 imamo skoraj identično pozicijo, kot je pri zgledu 2, s to razliko, da je črni kmet na polju c5 namesto na polju c4.

Na 1…Lxh3 2.gxh3 Dxh3 bi sledilo 3.Dh4! Df5 4.Dg5 Dd3 5.c4 z nejasno pozicijo, a zdi se, da črni nima dovolj nadomestila za žrtvovano figuro. Aktivna žrtev v tem primeru sicer ni nekorektna, a bolje bi bilo izbrati pasivno žrtev. 1…h5! Črni brez tveganja ohranja premoč, saj bi se po sprejetju žrtve 2.hxg4 hxg4 beli znašel v velikih težavah. Bolje kot jemanje se zdi za belega 2.Sh2, a bi sledila aktivna žrtev 2…Lxh3 3.gxh3 Lxh2+ 4.Kxh2 Sg4+! 5.hxg4 Dxf2+ 6.Kh3 hxg4+ in črni matira belega.

Vaja 1 – navidezna žrtev

Žrtve

187

1. Beli zmaga! 2. Črni zmaga!


3. Črni doseže prednost! 4. Beli zmaga!


Vaja 2 – prava, pozicijska žrtev


190

Sledi vaja na temo prave, pozicijske žrtve, ki je namenjena spoznavanju različnih možnosti žrtve s pozicijskega vidika, zato se od reševalca ne pričakuje ugotovitve vseh potez, ki so zapisane v rešitvah, ampak le motiv žrtve. Rešitve pri tej vaji služijo kot pomoč pri razumevanju pozicijske žrtve in kažejo, kako se je ali kako bi se lahko partija nadaljevala. Poleg tega je treba upoštevati, da so v danih pozicijah, z vidika dinamike, možne tudi poteze z višjo »računalniško« oceno, ki pa nam pri učenju pozicijske žrtve niso v pomoč, zato v rešitvah te poteze niso omenjene.

1. Beli doseže prednost! 2. Beli zmaga!



194

MINIATURE

Miniature so kratke partije, ki se hitro končajo zaradi napake enega od igralcev. Najpogostejši razlog za hitri konec partije je, da igralec odigra potezo, ki oslabi kralja oziroma kralja nima v varnem položaju. Pogosto se slabo konča nepotrebno dvakratno igranje z isto figuro ali izpostavljanje posameznih figur v nestabilen položaj, ki nasprotniku omogoči, da figura postane lahka tarča. Če upoštevamo splošna načela dobre šahovske igre (boj za središče, hiter razvoj figur, razporeditev kmetov, ki se med seboj povezujejo in sodelujejo z ostalimi figurami, te pa stremijo k čim večji aktivnosti, skrb za varnega kralja itn.), se z veliko gotovostjo izognemo prehitremu porazu in imamo precej možnosti za zmago v partiji.

Buscardo : N. N. (16. stoletje)

Italijanska igra

1.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lc4 Lc5 4.c3 De7 5.00 d6 6.d4 Lb6 7.Lg5 f6? (poteza 7…f6 slabi črno pozicijo) 8.Lh4 g5?? Še ena slabitev pozicije. Sedaj si beli lahko privošči žrtev, saj ima črni odprtega kralja.

9.Sxg5!! fxg5 10.Dh5+ Kd7? 11.Lxg5 Dg7 12.Le6+!! Kxe6 13.De8+ Sge7 14.d5#


204

OTVORITVE

NORDIJSKI ALI SREDIŠČNI GAMBIT

1.e4 e5 2.d4 exd4 3.c3

Ideja nordijskega gambita je, da skuša beli z žrtvijo kmeta odpreti čim več linij in diagonal in na ta način otežiti razvoj črnemu. Namesto žrtve kmeta 3.c3 je možno 3.Dxd4, kar je na kratko opisano v učbeniku Šah za osnovne šole 1.

3…dxc3 4.Lc4 (beli žrtvuje še enega kmeta) 4…cxb2 5.Lxb2. Beli ima sedaj ob žrtvi dveh kmetov razvit lovski par. Lovca sta na optimalnih poljih, črni pa je ob materialni prednosti zaostal v razvoju. Takšne pozicije so kljub materialni prednosti za branjenje precej težke, zato je za črnega najbolje, da se odloči za vračanje materiala. 5…d5 6.Lxd5 (na 6.exd5 Sf6 7.Sc3 Ld6 8.Dc2 00 9.000 in zdi se, da beli nima dovolj napada in s tem nadomestila za kmeta) 6…Sf6 7.Lxf7+ Kxf7 8.Dxd8 Lb4+ 9.Dd2 Lxd2+ 10.Sxd2. Črni je vrnil oba kmeta in se rešil vseh težav, saj beli nima več napada. Pozicija je izenačena.

Slaba stran nordijskega gambita je ta, da ima črni razne načine, ko lahko z vračanjem kmeta doseže enakovredno pozicijo ali pa gambita ne sprejme in igra 3…d3 4.Lxd3 d5 ali 3…d5 4.exd5 Dxd5 5.cxd4 Sc6 6.Sf3 Lg4 7.Le2 Sf6 8.Sc3 Da5 in črni je v obeh primerih brez jemanja kmeta dosegel izenačeno pozicijo.


226

KONČNICE

Končnica je zadnja faza šahovske igre in je posledica enakovredne igre nasprotnikov. Običajno je to najtežji del partije za začetnika in pogosto težka naloga za izkušenejše igralce, saj končnica zahteva zelo natančno igranje. Vsaka napaka nas lahko hitro pripelje v izgubljeni položaj, ki ga ni mogoče popraviti. Poznamo teoretske končnice, katerih izid je ob pravilni igri nasprotnikov znan že vnaprej, in neteoretske, pri katerih so nam v pomoč teoretična načela igre in izkušnje, ki smo jih pridobili z igranjem končnic. V končnici velja, da morajo figure dobro sodelovati. Pogosto, ko ni več nevarnosti mata, dobi kralj aktivno vlogo, njegova moč je približno enaka moči lahke figure (lovca ali skakača). Niso pa redki primeri, ko je moč kralja bistveno večja od moči lahke figure in njegov poseg v igro odloči partijo. Težke figure (dama in trdnjavi) postanejo močne, če je pozicija odprta. Tudi lovec je lahko zelo močan, še posebej, kadar so kmetje na obeh krilih in na barvi polj, po katerih se premika lovec. Skakač se za razliko od lovca bolje znajde v zaprtih, blokiranih pozicijah. Kmetje morajo biti povezani, saj se tako najlažje ubranijo pred napadi nasprotnika.

V nadaljevanju bo prikazanih nekaj teoretskih in nekaj neteoretskih končnic. Pri slednjih bo prikazano, kako se lotimo igranja v končnici in poiščemo najboljše možne poteze.

DAMA PROTI KMETU

Pri izenačenih nasprotnikih se pogosto zgodi, da se srečamo z damsko končnico, pri kateri je na eni strani dama, na drugi pa kmet na sedmi vrsti. Poznavanje tipov pozicij nam bo precej olajšalo delo v končnici, predvsem pa pomagalo pri prehodu iz srednje igre v končico, da bomo takoj vedeli, ali gre za dobljeno ali remi pozicijo, ne glede na to, na kateri strani se bomo znašli.

Končnice

227

Robni kmet (a- in h-kmet)

Zgled 1 Zgled 2

Če črni promovira damo, nastane remi pozicija. Beli mu to lahko prepreči le s šahiranjem. Dokler beli šahira, ima tempo. Želja belega je, da črni stopi pred kmeta in s tem beli pridobi čas, da lahko približa svojega kralja. 1.Dg2+ Kb1 (na 1…Ka1 bi sledilo 2.Kg5; če črni stopi na tretjo vrsto, 1…Kb3 ali 1…Ka3, sledi 2.Dg7 z idejo 3.Da1. Črni je v izgubljenem položaju, saj beli postavi damo pred kmeta na polje a1 in nato približa kralja). 2.Df1+ Kb2 (2…Kc2 izgubi zaradi 3.Da1) 3.De2+ Kb1 4.De1+ Kb2 5.Db4+ Ka1! Belemu je sicer uspelo, da je črni kralj stopil pred kmeta, a težava je v tem, da v kolikor sedaj beli poizkuša približati kralja, nastane pat in partija se konča z remijem. Sledi lahko 6.Dc3+ Kb1 7.Db3+ Ka1! 8.Dd1+ Kb2 9.Dd4+ Kb1 10.Dd1+ Kb2 11.Dd2+ Kb1 (črni ne sme igrati 11…Ka1 zaradi 12.Dc1#) in partija se konča z remijem.

Pri zgledu 2 je beli kralj dovolj blizu, da je pozicija dobljena. 1.Dg1+ Kb2 2.Df2+ Kb1 (na 2…Kb3 3.De1 Kb2 4.Dd2+ in na 4…Kb3 5.Dc1 oziroma 5.Dc3+ ali na 4…Kb1 5.Kc3 a1D+ 6.Kb3 in pozicija je dobljena) 3.Kc3!! a1D+ 4.Kb3! in beli je v dobljenem položaju. Črni ne more preprečiti mata na c2, b2 ali a2. Sledi lahko 4…De5 5.Dc2+ Ka1 in bela dama matira na a2, c1 ali d1.


228

Zgled 3

Pozicija je dobljena za močnejšo stran, v kolikor je beli kralj dovolj blizu črnemu kmetu (znotraj označenega prostora). Pri zgledu 3 gre za izjemo, saj je pozicija dobljena za belega, čeprav kralj ni v območju označenih polj. Kralj sicer načeloma ni dovolj blizu, a bo s tempom pridobil eno polje in stopil na polji d5 ali e4 in pozicija je dobljena. 1.Ke4+! Kb1 2.Dh1+ Kb2 3.Dg2+ Kb1 (na 3…Kb3 sledi 4.Dg7 Kc2 5.Da1 in beli se sedaj lahko mirno približa s kraljem, vzame kmeta in zmaga) 4.Kd3 a1D (na 4…Ka1 5.Kc3 z matom v naslednji potezi) 5.Dc2#.

Prav tako je pozicija dobljena po potezi 1.Kd5! Kb1 2.Dh1+ Kb2 3.Dg2+ Kb1 4.Kc4 a1D 5.Kb3. Črni nima obrambe pred matom na c2, b2 ali a2.

Zgled 4

Zanimiva pozicija (zgled 4), pri kateri črni zmaga kljub temu, da je črni kralj precej oddaljen od belega kmeta. 1…Kg3! 2.Kg7 Kh4+ 3.Kf7 Da7+ 4.Kg8 Kg5! 5.h8D Kg6 in črni zmaga, saj beli ne more preprečiti mata.

Vaja

Končnice

269




Rešitev: 1… Rešitev: 1…

1. Beli zmaga! 2. Beli zmaga!


3. Beli zmaga! 4. Črni zmaga!


Viri in literatura

305

Viri in literatura

• Andrić,D.(1980).Šah, igra miliona. Zagreb: Šahovska naklada.• Andrić,D.(1985).Šah, igra miliona: viši kurs. Beograd: Sportska knjiga.• Bavdek,S.V.(1978).Prve poteze. Radovljica: Šahovska zveza Gorenjske. • Bavdek,S.V.(1995).Šah: igra in razvedrilo. Ljubljana: Mladinska knjiga. • Jelen,I.(2005).Splošno-teoretska izhodišča izbirnega predmeta. Ljubljana: Zavod RS

za šolstvo.• Kasparov,G.inPlisecki,D.(2004).Moji veliki predhodniki: Od Steinitza do Aljehina.

Maribor: Šahohlačnik – zavod za napredek šaha.• Keres,P.(1984).Praktične konačnice. Zagreb: Šahovska naklada.• Koblenz,A.(1983).Šahovskoumijeće:teorijaipraksa.Zagreb:Šahovskanaklada.• Koblenz,A.(2005).Šahovska strategija. Beograd: Caissa Commerce.• Lisicin,G.M.(1986).Strategija i taktika. I. dio. Zagreb: Šahovska naklada.• Marić,R.(1973).Šahovske minijature. Osijek: Glas Slavonije.• Marović,D.(1977).Teorija šaha na temeljima prakse: studij taktičke i pozicione borbe

konačnica i kombinacija. Zagreb: Šahovska naklada. • Marović,D.(1988).Temelji taktike i strategije. Zagreb: Šahovska naklada.• Njegovan,D., Parma,B.,Kokošinek, E. (2003).S šahom v srcu: prispevki za šah v

Sloveniji. Ljubljana: Amalietti & Amalietti.• Orel,O.(2010).Njena končnica. Škofja Loka.• Palladino,N.(1999).Šah za začetnike. Ljubljana: Šahovska zveza Slovenije.• Parma,B.inKutin,B.(1982).Šah za vsakogar. Ljubljana: Mladinska knjiga.• Parma, B., Kokošinek, E., Njegovan, D. (1993). Šah na šolskih klopeh. Velenje:

samozaložba.• Seminar Šah 1 – šahovske osnove: predpisani program za učitelje izbirnega predmeta

ŠAH v osnovni šoli. (2007). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.• Seminar Šah 2 – šahovsko kombiniranje: predpisani program za učitelje izbirnega pred-

meta ŠAH v osnovni šoli. (2007). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.• Seminar Šah 3 – šahovska strategija: predpisani program za učitelje izbirnega predmeta

ŠAH v osnovni šoli. (2007). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.• Smullyan,R.(1992).Šahirazada,Ljubljana:DZS.• Suetin,A.S.(2006).Otvaranje i središnjica. Beograd: Caissa Commerce.• Šah za omrežja [Računalniški program]. (2005). London: Convekta Ltd.• Ukmar,M.(2004).Elektronska šahovnica [Računalniški program]. Ljubljana.• Vajnštejn,V.S.(1987).Kombinacije i zamke u otvaranju. Zagreb: Šahovska naklada.• Vidmar,M.(2005).Razgovori o šahu z začetnikom. Ljubljana: Veza.• Vuković,V.(1949).Od Steinitza do Botvinika. Zagreb: Tipografija.• Vuković,V.(1959).Umijeće šahovskog napada. Zagreb: Šahovska naklada.

Documents

ŠAH ZA OSNOVNE ŠOLE 2 · 7 Šah za osnovne šole 2 KNJIGI NA POT Izid šahovske knjige na Slovenskem je prava redkost, čeprav je šah sam pri nas zelo pri ljubljen med mladimi,