Kaj vemo o alkoholu kot dejavniku tveganja za zdravje v Sloveniji?

Tit AlbrehtInštitut za varovanje zdravja RS

02.11.2010 1. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

2

Uvodne misli• Breme alkohola skozi različna življenjska obdobja• Čeprav je breme še vedno večje pri moških, pa

postaja vedno večji problem tudi pri ženskah• Alkoholizem kot socialna bolezen – realnost in ne

zastarel pojem• Alkohol kot dejavnik tveganja, ki ni enolično

sprejet kot nekaj ogrožajočega ali nevarnega pri prebivalcih

• Še vedno velika stopnja tolerantnosti do pitja• Pomembne medregijske razlike znotraj Slovenije• Presežno breme v mednarodnih primerjavah

2

3

Breme alkohola v različnih življenjskih obdobjih

• Poraba alkohola na prebivalca starega 15 let in več se je v Sloveniji ustalila med 11 in 12 litri, kar jo umešča med povprečne države v primerjavi s ‘starimi’ članicami ali EU-15 (Vir: Kovše K. Podatki o porabi čistega alkohola na prebivalca za zadnjih 10 let (in oceni neregistrirane porabe)

• Seveda je potrebno poudariti, da je ima v Sloveniji velik pomen neregistrirana poraba, ki po oceni strokovnjakov (Vir: isti kot zgoraj) dosega 7 do 8 litrov

• Breme alkohola merjeno z generičnimi indikatorji je torej zelo veliko in se po skupni ocenjeni porabi nahajamo visoko v primerjavah z drugimi evropskimi državami

302.11.2010 1. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

4

Breme alkohola v različnih življenjskih obdobjih 2.

• V splošnem v Sloveniji po anketnih podatkih narašča delež oseb, ki v zadnjih 12 mesecih niso pile alkoholnih pijač (od 15% v anketi SJM99 do 23% v Evropski zdravstveni anketi leta 2008)

• Negativni plati pa sta pomembni, in sicer:– V Sloveniji je majhen delež celoživljenjskih abstinentov

(okrog 5%)– Če pogledamo pivske navade pri mladostnikih, vidimo,

da so razmere zelo slabe oziroma zaskrbljujoče

402.11.2010 1. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

5

Breme alkohola v različnih življenjskih obdobjih 3.

• Stanje pri mladostnikih – raziskavi ESPAD 2007 in HBSC 2006 (cit. Kovše, Truden-Dobrin):– 87% jih je pilo alkohol v zadnjem letu, 43% je bilo

pijanih (nadpovprečno v mednarodnih primerjavah!)– Že 28% 15-letnikov redno pije alkoholne pijače, pri 11-

letnikih je ta delež samo 3%

• Stanje pri odraslih– S starostjo delež rednih pivcev upada, prav tako pa

upada delež tistih, ki so v prejšnjem letu pili alkoholne pijače

51. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

02.11.2010

6

Regijske razlike v Sloveniji

6

11,04

13,66

15,28

8,087,45

12,61

14,09

7,999,51

4,70

6,43 5,94

10,13

0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00

14,00

16,00

18,00

Del

ež o

d vs

eh Y

PLL

Statistične regije

Deležni* prikaz YPLL za alkoholu neposredno pripisljive vzroke smrti po regijah, Slovenija, 2007 (*delež je računan glede na YPLL zaradi vseh vzrokov smrti v regiji), Kovše K et al.

1. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

02.11.2010

Regijske razlike v Sloveniji 2.

7

39,8844,23

36,4332,27

41,41

50,0846,67

23,0926,16

30,26

16,34

23,89

32,26

0

10

20

30

40

50

60

Star

ostn

o st

anda

rdiz

irana

um

rljiv

ost

Statistična regija

Starostno standardizirana stopnja umrljivosti prebivalcev za alkoholu neposredno pripisljive vzroke po regijah, Slovenija 2007

1. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

02.11.2010

Regijske razlike v Sloveniji 3.

8

0,00 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 6,00 7,00 8,00 9,00

pomurska

podravska

koroška

savinjska

zasavska

spodnjeposavska

jugovzhodna

osrednjeslovenska

gorenjska

notranjsko-kraška

goriška

obalno-kraška

Slovenija

Odstotek smrti

Stat

istič

ne re

gije

Deleži* smrti zaradi vzrokov, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, po spolu in regijah, Slovenija 2007 (*delež je računan glede na vse smrti v posamezni regiji)

SkupajMoškiŽenske

1. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

Prezgodnja umrljivost zaradi alkohola (Vir: Kovše K, 2009)

• L.2007 je zaradi alkohola prezgodaj umrlo 505 oseb• Prezgodnje smrti zaradi alkohola so predstavljale 11,7% vseh prezgodnjih

smrti. Večina (76,5%) YPLL je odpadlo na moške. • Največ je bilo prezgodnjih smrti zaradi alkoholne bolezni jeter in

duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola. V povprečju so prezgodaj umrle osebe izgubile 11,4 let potencialnega življenja.

• Število alkoholu neposredno pripisljivih YPLL na 100.000 prebivalcev je bilo največje v podravski regiji. Delež YPLL zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je bil največji v koroški regiji (15,3%), najmanjši pa v notranjsko-kraški regiji (4,7%).

• Povprečno število YPLL na prezgodaj umrlo osebo je bilo največje v koroški regiji (14,9), kjer je bila povprečna starost prezgodaj umrle osebe 50 let.

91. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

02.11.2010

Prispevek posamezne skupine vzrokov k razliki med spoloma

101. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

02.11.2010

Breme alkoholne jetrne ciroze –medn.primerjave, Projekt HEM, 2002

11

666

712

141616

1718

222222222223

2424

2526

3436

404242

4468

97

0102030405060708090100NizozemskaŠvedskaGrčijaIrskaItalijaŠpanijaBelgijaZdruženo kraljestvoEU15FrancijaFinskaDanskaLuksemburgPortugalskaPoljskaLatvijaNemčijaBolgarijaAvstrijaČeškaLitvaEstonijaSlovenijaEU10RusijaSlovaškaRomunijaMadžarska

Standardizirane stopnje na 100 000 prebivalcev

moški

1. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

02.11.2010

Breme alkoholne jetrne ciroze –medn.primerjave, Projekt HEM, 2002

12

12

33

444

57

777888

89

910

1013

141616

1622

2829

0 5 10 15 20 25 30Grčija

ŠvedskaNizozemska

ŠpanijaIrskaItalija

BolgarijaPoljska

EU15Portugalska

FrancijaLuksemburg

FinskaBelgija

Združeno kraljestvoAvstrijaČeška

DanskaNemčija

LatvijaLitva

EU10SlovaškaEstonija

SlovenijaRusija

RomunijaMadžarska

Standardizirane stopnje na 100 000 prebivalcev

ženske

1. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

02.11.2010

Alkoholu pripisljivi vzroki smrti, moški, 20-44 let, projekt HEM

13050100150200250300

NetherlandsSwedenItalyGreeceUnited KingdomSpainIrelandAustriaEU15GermanyDenmarkBelgiumFranceBulgariaLuxembourgSloveniaCzech RepublicPortugalFinlandSlovakiaPolandRomaniaEU(8+2)HungaryLatviaEstoniaLithuaniaRussia

Rates per 100,000 population

Alcohol-attributable deaths, males, 20-44

1. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

02.11.2010

Alkoholu pripisljivi vzroki smrti, moški, 45-64 let, projekt HEM

14

050100150200250300350400GreeceNetherlandsSwedenIrelandUnited KingdomItalySpainBelgiumEU15AustriaBulgariaPortugalGermanyLuxembourgFinlandDenmarkPolandFranceCzech RepublicSloveniaEU(8+2)SlovakiaLatviaRomaniaEstoniaLithuaniaRussiaHungary

Rates per 100,000 population

Alcohol-attributable deaths, males, 45-64

1. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

02.11.2010

Sklepne ugotovitve

• Alkohol je pomembno vzrok slabega zdravja pri Slovencih in eden ključnih vzročnih dejavnikov prezgodnje umrljivosti

• Iniciacija je zgodnja, stanje se poslabša v srednjem življenjskem obdobju

• Poraba alkohola sicer stagnira, vendar zdravstvene posledice kažejo, da je stanje slabo na račun neregistrirane porabe

• Tudi v primerjavah z drugimi državami je breme alkohola nadpovprečno in je zaviralec razvoja

151. nacionalna konferenca o alkoholni politiki

02.11.2010