Posebno poročilo Ali je upravljanje naložbene in promocijske podpore EU vinskemu sektorju dobro in ali so rezultati podpore pri konkurenčnosti vin EU dokazani?

SL 2014 št. 09

EVROPSKO RAČUNSKOSODIŠČE

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide De Gasperi 1615 Luxembourg LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1

E-naslov: eca-info@eca.europa.eu Internet: http://eca.europa.eu

Twitter: @EUAuditorsECA YouTube: EUAuditorsECA

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2014

ISBN 978-92-872-0320-5doi:10.2865/71487

© Evropska unija, 2014Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Printed in Luxembourg

SL 2014 št. 09Posebno poročilo Ali je upravljanje

naložbene in promocijske podpore EU vinskemu sektorju dobro in ali so rezultati podpore pri konkurenčnosti vin EU dokazani?

(v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU)

02Kazalo

Odstavek

Kratice

Glosar

I – IX Povzetek

1 – 11 Uvod

1 – 11 Vinski sektor EU

12 – 15 Obseg revizije in revizijski pristop

16 – 80 Opažanja

16 – 34 Del I – Ali je naložbeni ukrep v okviru SUT za vino ustrezno zasnovan in se izvaja ob ustreznem upoštevanju načela gospodarnosti?

18 – 21 Potreba po dopolnilnih naložbenih ukrepih v okviru SUT za vino ni dokazana …

22 – 25 … izvajanje naložb v okviru SUT za vino v nekaterih državah članicah pa se je zavleklo ali je bilo omejeno …

26 – 29 Obiskane države članice dajejo omejeno zagotovilo, da podporo prejemajo samo finančno sposobni projekti …

30 – 34 … ter ne vrednotijo sistematično razumnosti projektnih stroškov

35 – 64 Del II – Ali je promocijski ukrep ustrezno zasnovan in se učinkovito izvaja?

37 – 42 Promocijska podpora se odobri tudi velikim družbam, ki že imajo velik ugled in izvozno tradicijo …

43 – 47 … ter bi promocijske dejavnosti verjetno izvedle tudi brez javne podpore (učinek mrtvih izgub)

48 – 51 Nejasna opredelitev upravičenih odhodkov do leta 2013

03Kazalo

52 – 54 Države članice ne preverjajo vedno, ali je prišlo do nepravilnega dvojnega financiranja

55 – 64 Nezadostnost revizijske sledi spodkopava uspešnost kontrol, s katerimi obiskane države članice zagotavljajo resničnost nastanka promocijskih dejavnosti in njihovo upravičenost

65 – 80 Del III – Ali so učinki ukrepov ustrezno dokazani?

65 – 70 Spremljanje in vrednotenje ukrepov je osredotočeno na izložke in finančno izvajanje, vendar še ni dovolj informacij o doseženih rezultatih

71 – 73 Učinkov naložb v okviru SUT za vino ni mogoče zlahka ločiti od učinkov naložb v okviru razvoja podeželja …

74 – 75 Izvoz vina držav članic v tretje države se je povečal …

76 – 80 … vendar je težko ugotoviti, v kakšni meri je to mogoče neposredno pripisati promocijskemu ukrepu

81 – 90 Zaključki in priporočila

Priloga I – Preskrbovalna bilanca – glavne postavke na ravni EU-27

Priloga II – Priloga Xb k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007

Odgovori Komisije

04Kratice

EKJS: Evropski kmetijski jamstveni sklad

EKSRP: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj

EU: Evropska unija

EU-27: 27 držav članic Evropske unije

ha: Hektar

hl: Hektoliter

RD: Razvoj podeželja

SUT za vino: Skupna ureditev trga za vino

USD: Ameriški dolar

ZGO: Zaščitena geografska označba

ZOP: Zaščitena označba porekla

05Glosar

Dobro finančno poslovodenje: V skladu s členom 27 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (finančna uredba) (UL L 248, 16.9.2002), pojem dobrega finančnega poslovodenja zajema načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Druga vina: Vina, ki niso upravičena do promocijskega ukrepa, na primer namizna vina brez navedbe sorte vinske trte.

Gospodarnost: Načelo gospodarnosti pomeni doseganje ustreznih ravni izložkov ali rezultatov z najnižjimi možnimi stroški.

Izvozna nadomestila: Evropska unija v okviru skupne kmetijske politike določi najnižje ravni cen za nekatere kmetijske proizvode. Te najnižje ravni cen so pogosto višje od svetovne ravni cen za enake proizvode. Kadar se pridelani proizvodi izvozijo v tretje države (zunaj EU), je treba pokriti razliko med ravnijo cene EU in ravnijo cene na svetovnem trgu. To se stori tako, da se izvoznikom plačajo izvozna nadomestila. Ta nadomestila se razlikujejo glede na čas, sektor proizvodov in iz njih izdelane proizvode.

Krizna destilacija: Do 31. julija 2012 podpora za prostovoljno ali obvezno destilacijo presežka vina, za katero se odločijo države članice v utemeljenih kriznih primerih zaradi zmanjšanja ali odprave presežka s hkratnim zagotavljanjem neprekinjenosti dobave med trgatvami.

Nacionalni podporni program/nacionalna ovojnica: Države članice, ki so proizvajalke vina, uporabljajo ta sredstva EU v okviru SUT za vino z nacionalnimi podpornimi programi za financiranje posebnih podpornih ukrepov za pomoč vinskemu sektorju (člen 103i Uredbe (ES) št. 1234/2007). Države članice predložijo Komisiji petletne podporne programe, ki vsebujejo ukrepe v skladu s pravili, ki urejajo vinski sektor (člen 103k Uredbe (ES) št. 1234/2007).

Naložbeni ukrep: Podpora, ki se odobri za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo in trženje vina, ki izboljšujejo splošno uspešnost podjetja in se nanašajo na enega ali več naslednjih dejavnikov: (a) proizvodnjo ali trženje proizvodov iz Priloge XIb k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007; (b) razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v zvezi s proizvodi iz Priloge XIb.

Premija za izkrčitev: Podpora vinogradnikom za trajno odstranitev vseh trt s parcele ali gospodarstva.

Program razvoja podeželja: Dokument, ki ga zaradi načrtovanja izvajanja politike razvoja podeželja pripravi država članica ali regija in odobri Komisija.

06Glosar

Programsko obdobje: Nacionalni podporni programi se pripravijo za petletno obdobje. Prvo je programsko obdobje 2009–2013, drugo pa programsko obdobje 2014–2018.

Promocijski ukrep: Podpora za informacijski ali promocijski ukrep za vina Skupnosti. Promocijski ukrep se nanaša na vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali na vina z navedbo sorte vinske trte. Ta ukrep lahko sestavljajo samo: a) odnosi z javnostmi, promocijski ali oglaševalski ukrepi; (b) udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena; (c) informacijske kampanje; (d) študije novih trgov, potrebne za povečanje prodaje in (e) študije za oceno rezultatov promocijskih in informacijskih ukrepov. Prispevek Skupnosti za promocijske dejavnosti ne sme preseči 50 % upravičenih odhodkov (člen 103p Uredbe (ES) št. 1234/2007).

Shema enotnega plačila: Shema pomoči, ki je nadomestila večino predhodnih neposrednih plačil pomoči in v kateri pomoč ni povezana z obveznostjo proizvajanja. Namesto tega morajo kmetje za izplačilo celotne pomoči vsa svoja zemljišča ohranjati v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih (GAEC) ter upoštevati predpisane zahteve ravnanja – tako imenovana navzkrižna skladnost. Države članice lahko podprejo vinogradnike, tako da jim dodelijo pravice do plačila iz poglavja 3 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 v skladu s točko O Priloge VII k navedeni uredbi.

Sortno vino: Vina brez geografske označbe, za katera je pod določenimi pogoji dovoljeno navesti sorto vinske trte. Ta vina so upravičena do promocijskega ukrepa.

Učinek mrtvih izgub: Stanje, v katerem bi bil subvencionirani projekt deloma ali v celoti izveden brez pomoči iz nepovratnih sredstev.

Učinkovitost: Načelo učinkovitosti pomeni najboljše razmerje med uporabljenimi viri in nastalimi izložki ali rezultati.

Ukrep prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov: Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti: (a) zamenjavo sort, vključno s precepljanjem; (b) spremembo lokacije vinogradov; (c) izboljšave tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov. Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba, ne šteje kot dejavnost prestrukturiranja in preusmeritve. Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se sme dodeliti le v naslednjih oblikah: (a) nadomestila proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa; (b) prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.

07Glosar

Ukrep vzajemnih skladov: Vzajemni skladi omogočajo pomoč tistim proizvajalcem, ki se želijo zavarovati pred tržnimi nihanji. Podpora Skupnosti za ustanovitev vzajemnih skladov se lahko dodeli v obliki začasne in degresivne pomoči za kritje administrativnih stroškov skladov. Tega ukrepa ni izbrala nobena država članica.

Ukrep za destilacijo pitnega alkohola: Podpora proizvajalcem kot pomoč na hektar do 31. julija 2012 za vino, ki se destilira v pitni alkohol.

Ukrep za destilacijo stranskih proizvodov: Podpora za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina (grozdne tropine in vinske droži), izvedeno v skladu s pogoji iz točke D Priloge XVb k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007.

Ukrep za zavarovanje letine: Podpora, namenjena zaščiti dohodka proizvajalcev, zmanjšanega zaradi naravnih nesreč, neugodnih vremenskih razmer, bolezni ali napadov škodljivcev.

Ukrep zelene trgatve: Zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič. Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica.

Uspešnost: Načelo uspešnosti pomeni doseganje specifičnih zastavljenih ciljev in načrtovanih rezultatov.

Vinsko leto: Proizvodno leto za vinske proizvode (opisano v delu XII Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007). Začne se 1. avgusta vsakega leta in konča 31. julija naslednjega leta.

Zgoščeni grozdni mošt: Zgoščeni grozdni mošt je nekarameliziran grozdni mošt, pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen z neposrednim segrevanjem.

08Povzetek

IEvropska unija (EU) je največja svetovna proizvajalka vina. Svet je leta 2008 uvedel reformo skupne ure-ditve trga (SUT) za vino, s katero naj bi se predvsem izboljšala konkurenčnost proizvajalcev vina v EU in doseglo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem ob upoštevanju dolgotrajnega strukturnega presežka ponudbe nad povpraševanjem. Glavna finančna instrumenta te reforme sta začasna shema za izkrčitev in uvedba nacionalnih podpornih programov, s pomo-čjo katerih države članice med 11 razpoložljivimi ukrepi izberejo tiste, ki so najbolje prilagojeni razmeram v teh državah.

IISodišče je z eno od revizij v preteklosti1 obravnavalo izkrčitev vinogradov, ki je bila namenjena zlasti dose-ganju ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Pri sedanji reviziji je preučilo, ali je upravljanje naložbene in promocijske podpore vinskemu sektorju dobro ter ali so rezultati pri konkurenčnosti vin EU dokazani. Prišlo je do zaključka, da so upravljanju naložbene in promocijske podpore vinskemu sektorju v prvih letih, ki jih je zajela revizija, škodovale slabosti v zasnovi in pri izvajanju, ki so predstavljene v tem poročilu. Učinek na konkurenčnost vin EU ni bil vedno dokazan.

IIIPotreba po dodatnem naložbenem ukrepu, speci-fičnem za vinski sektor, ni dokazana, saj je ukrep že obstajal v okviru politike razvoja podeželja. Ta dopol-nilni ukrep povzroča kompleksnost in administrativne ovire, v nekaterih državah članicah pa je imel za posle-dico zamude pri izvajanju in pretirano restriktiven obseg upravičenih naložb. V času revizije je bilo treba velik delež prvotnih dodelitev držav članic za nalož-beni ukrep predodeliti drugim ukrepom iz nacionalnih podpornih programov.

1 Posebno poročilo št. 7/2012 – Reforma skupne organizacije trga z vinom: dosedanji napredek (http://eca.europa.eu).

IVPoleg tega se pri izvajanju naložbenega ukrepa ni ustrezno upoštevalo načela gospodarnosti. Večina revidiranih držav članic ni zagotovila, da bi podporo prejeli samo sposobni projekti, obstaja pa tudi tvega-nje prevelike porabe, saj razumnost projektnih stro-škov ni bila sistematično ovrednotena.

VPromocijske dejavnosti se pogosto uporabljajo za konsolidacijo trgov, namesto za pridobitev novih trgov in povrnitev starih. Čeprav naj bi imela po načrtih prednost podpora mikro, malim in srednjim podjetjem (MSP), so financiranje prejemala tudi velika podjetja.

VIDržave članice pri izvajanju promocijskega ukrepa niso bile dovolj selektivne. Sodišče je zlasti našlo primere, ko bi stroške promocijskih dejavnosti brez podpore EU krili upravičenci. Poleg tega stroški promocijskih dejavnosti, režijski stroški in stroški za izvajalske organe niso bili dovolj utemeljeni: dokazila so bila slaba ali pomanjkljiva. To spodkopava uspešnost doku-mentarnih pregledov, ki jih opravljajo države članice zaradi zagotavljanja dejanskega nastanka in upraviče-nosti promocijskih dejavnosti.

VIIV proračunu za programsko obdobje 2014–2018 so razpoložljiva sredstva, ki so jih za promocijski ukrep namenile države članice, več kot dvakrat večja od sred-stev, porabljenih v prejšnjem programskem obdobju.2 Glede na težave, ki jih imajo države članice pri porabi proračuna za obdobje 2009–2013, ki je bil prvotno namenjen za promocijske dejavnosti, obstaja tveganje, da je za obdobje 2014–2018 določen previsok prora-čun, kar ogroža uporabo načel dobrega finančnega poslovodenja.

2 V programskem obdobju 2009–2013 je bilo v okviru promocijskega ukrepa porabljenih 522 milijonov EUR. Za programsko obdobje 2014–2018 so države članice za promocijski ukrep dodelile 1 156 milijonov EUR (EU-27). To pomeni povečanje za 121 % v primerjavi s sredstvi, porabljenimi v prejšnjem obdobju.

Povzetek 09

VIIIKomisija in revidirane države članice še ne pripravijo dovolj relevantnih informacij, da bi pokazale nepo-sredne rezultate, ki jih je mogoče pripisati ukrepom. Pri naložbenem ukrepu se naložb v okviru SUT ne da zlahka ločiti od vpliva naložb v okviru razvoja pode-želja. Pri promocijskem ukrepu uporabljeni kazalniki rezultatov zajemajo številne spremenljivke, na katere promocijske dejavnosti ne vplivajo. Posledično rezul-tati ukrepov še niso dokazani.

IXSodišče na podlagi teh opažanj priporoča:

naj pri naložbenem ukrepu:

(a) Komisija zaradi racionalizacije sheme pomoči spremlja črpanje sredstev, analizira potrebe po ukrepu in oceni, ali vinski sektor potrebuje do-datno naložbeno pomoč v primerjavi z drugimi kmetijskimi sektorji;

(b) države članice ublažijo tveganje za gospodarstvo s sistematično oceno razumnosti projektnih stro-škov in finančne sposobnosti vlagateljev. Rezultati teh ocen naj bodo ustrezno dokumentirani.

Komisija naj zagotovi, da bodo države članice te pre-glede uporabljale uspešno;

naj pri promocijskem ukrepu:

(a) uredba, ki ureja to področje, prepreči, da bi posa-mezni upravičenci v vsakem programskem obdo-bju predložili promocijski program za iste ciljne države. Omeji naj tudi obseg ukrepa, kar zadeva upravičenost oglaševanja blagovne znamke, in da več poudarka temu, da bi promocijski ukrep upo-rabljala MSP;

(b) Komisija zaradi čim večjega zmanjšanja tveganja mrtvih izgub zagotovi, da države članice v svojih izbirnih postopkih zahtevajo, da upravičenci jasno dokažejo potrebo po pomoči EU, in da se običajni stroški poslovanja ne financirajo iz proračuna EU;

(c) Komisija zagotovi, da so dodatni stroški, kot so stroški za izvajalske organe in režijski stroški, ustrezno utemeljeni in omejeni na najvišji možni odstotek skupnih stroškov;

(d) države članice zagotovijo zadostno revizijsko sled, ki vsako promocijsko pomoč povezuje s specifični-mi in ustrezno dokumentiranimi dejavnostmi;

(e) Komisija zahteva, da države članice podrobneje ovrednotijo rezultate promocijskih projektov. Zlasti je treba rezultate promocijskih dejavnosti oceniti na ravni upravičenca, ne pa za celotni vinski sektor EU. Države članice naj bolje uporabljajo poročila, ki jih na koncu promocijske dejavnosti pripravijo upravičenci, da bi ocenile in strnile rezultate;

(f) po izteku dovolj dolgega obdobja Komisija analizi-ra, kako proračun, dodeljen za nacionalne pod-porne programe za obdobje 2014–2018, ustreza potrebam vinskega sektorja EU in sposobnosti držav članic za črpanje sredstev. Na podlagi te analize naj, kjer je ustrezno, prilagodi proračun, da zagotovi spodbude za večjo učinkovitost držav članic pri uporabi ukrepov.

10Uvod

Vinski sektor EU

01 Evropska unija je največja svetovna proizvajalka vina. EU ima približno 3 milijone ha vinogradov, v katerih letno povprečno proizvede približno 158 milijonov hl vina. Povprečna letna poraba v EU je približno 127 milijo-nov hl3. V vinskem letu 2011/2012 je bilo v tretje države izvoženih približno 23 milijonov hl vina v tržni vrednosti 8,6 milijarde EUR, uvoženih pa 14 mili-jonov hl vina v tržni vrednosti 2,4 mili-jarde EUR4 (glej preskrbovalno bilanco za vino v Prilogi I).

02 Ko je Komisija leta 2005 začela priprave za reformo skupne ureditve trga (SUT), je bila strukturna presežna proizvodnja vina ocenjena na 18,5 milijona hl.

03 Komisija je v sporočilu Svetu in Evrop-skemu parlamentu5 navedla, da je če-dalje večje neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem glavni razlog za re-formo SUT. Leta 2007 je objavila oceno učinka6, v kateri je ovrednotila stanje vinskega sektorja EU. Ta ocena učinka je potrdila nevzdržno neravnovesje na trgu ter zmanjšanje konkurenčnosti vin EU v primerjavi z drugimi vini.

04 Leta 2008 je bila z Uredbo Sveta (ES) št. 479/20087 uvedena reforma skupne ureditve trga za vino. V skladu z oceno učinka sta bila dva od glavnih ciljev reforme SUT za vino:

— povečati konkurenčnost evropskih vin in

— zagotoviti boljše ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.

05 Od 1. avgusta 2008 so se ukrepi tržne intervencije, kot so destilacija, izvozna nadomestila in ukrepi za skladiščenje, postopoma zmanjševali, 31. julija 2012 pa so se povsem končali8. Odhodki za tržno intervencijo so s 364 milijo-nov EUR pred uvedbo reforme SUT za vino (2007/2008) upadli na nič leta 2012/2013.

3 Eurostat – preskrbovalna bilanca za vino – povprečje zadnjih petih vinskih let (2007/2008–2011/2012).

4 Vir podatkov: podatkovna zbirka Eurostata Comext, izvleček podatkov z dne 24. julija 2013.

5 COM(2006) 319 final z dne 22. junija 2006.

6 SEC(2007) 893 final z dne 4. julija 2007.

7 Uredba Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 (UL L 148, 6.6.2008, str. 1). Avgusta 2009 je bila ta uredba razveljavljena, SUT za vino pa je bila vključena v enotno SUT, vzpostavljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

8 Ohranjena je bila le destilacija stranskih proizvodov, ker je njen namen zagotoviti okolju prijazno proizvodnjo kakovostnega vina.

11Uvod

06 Glavni finančni instrumenti reformira-ne SUT za vino v programskem obdo-bju 2009–2013 so:

(a) prostovoljna izkrčitev vinogra-dov, katere cilj je bil oblikovanje vinskega sektorja, prilagojenega tržnim razmeram, s katero bi bili manj konkurenčni vinogradi trajno izkrčeni. V okviru te sheme, ki se je končala v vinskem letu 2010/2011, je bilo izkrčenih 161 166 ha vino-gradov. Zanjo je bilo namenjenih približno 1 025 milijonov EUR sredstev EU;

(b) nacionalni podporni programi, za katere se uporablja tudi izraz „nacionalne ovojnice“: državam članicam je dan na voljo poseben proračun za pripravo petletnega podpornega programa, ki ga se-stavlja več ukrepov, izbranih med 11 razpoložljivimi ukrepi9. Take podporne programe se predloži Komisiji v odobritev. Letni pro-račun za nacionalne podporne programe prejema 18 držav članic. Skupni proračun za prvo petletno programsko obdobje znaša 5,3 mi-lijarde EUR. Ustrezni letni prora-čuni po državi članici so prikazani v Prilogi II;

(c) prenos zneskov10 na obstoječe programe razvoja podeželja zaradi povečanja podpore za razvoj po-deželja v vinorodnih regijah.

07 Poleg sheme enotnega plačila11 so bili finančno najpomembnejši ukrepi, ki so jih v svojih nacionalnih podpornih programih za programsko obdobje 2009–2013 uvedle države članice, pre-strukturiranje in preusmeritev vinogra-dov z zamenjavo sort (43 % proračuna za nacionalne podporne programe, tj. več kot dve milijardi EUR v petletnem obdobju), promocija ter naložbe (ta ukrepa predstavljata po 10 % proraču-na za nacionalne podporne programe, tj. prvi 522 milijonov EUR, drugi pa 518 milijonov EUR) (glej diagram 1). Cilj teh treh ukrepov je povečati kon-kurenčnost vinskega sektorja, odražajo pa namen nove SUT za vino o prehodu z ukrepov tržne intervencije na tržno usmerjene ukrepe.

9 Ti ukrepi so: prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, zelena trgatev, vzajemni skladi, zavarovanje letine, shema enotnega plačila, promocija, naložbe, destilacija stranskih proizvodov ter trije začasni ukrepi, ki so se končali do 31. julija 2012 (destilacija pitnega alkohola, krizna destilacija, uporaba zgoščenega grozdnega mošta).

10 Zneski, določeni v členu 190(a)(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki temeljijo na preteklih odhodkih na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14.7.1999, str. 1), za intervencijske ukrepe za ureditev trgov, kot je opredeljeno v členu 3(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, 11.8.2005, str. 1).

11 Shema enotnega plačila je eden od ukrepov, ki so na voljo v okviru nacionalnih podpornih programov, vendar zanjo ne šteje, da neposredno prispeva h konkurenčnosti vinskega sektorja. Dodelitev za ta ukrep v obdobju 2009–2013 je znašala 510 milijonov EUR.

12Uvod

08 Naložbeni ukrep tvori podpora za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infra-strukturo in trženje vina. Cilj podpore je izboljšati splošno uspešnost podje-tja12. Države članice morajo opredeliti upravičene naložbene operacije. Naj-višja stopnja pomoči je 40 %13 upra-vičenih naložbenih stroškov, ki lahko pri projektih, ki jih je izbralo Sodišče, segajo od 6 000 EUR za novo napravo za zapiranje steklenic do 10,3 milijo-na EUR za gradnjo in opremljanje nove zadruge, v katero je prerazporejenih več prejšnjih zadrug.

12 Člen 103u Uredbe (ES) št. 1234/2007.

13 Drugačna stopnja pomoči: 50 % v regijah, ki so opredeljene kot konvergenčne regije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25), 75 % v najbolj oddaljenih regijah v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 42, 14.2.2006, str. 1) ali 65 % na manjših egejskih otokih v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 z dne 18. septembra 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 265, 26.9.2006, str. 1).

Dia

gram

 1 Delež najpomembnejših ukrepov iz nacionalnih podpornih programov (programsko obdobje 2009–2013)

Prestrukturiranje 43 %

Promocija 10 %

Drugo* 14 %

Shema enotnega plačila 10 %

Naložbe 10 %

Končani ukrepi** 13 %

* Destilacija stranskih proizvodov, zavarovanje letine, zelena trgatev, potekajoči načrti v skladu z Uredbo št. 1493/1999.

** Ukrepi, ki so od vinskega leta 2012/2013 končani: destilacija pitnega alkohola in krizna destilacija, uporaba zgoščenega grozdnega mošta.

Vir: Komisija – finančna preglednica, ki so jo poslale države članice, oktober 2013.

13Uvod

09 Promocijski ukrep zajema podporne informacijske in promocijske ukre-pe v zvezi z vini Skupnosti v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v teh državah14. K temu ukrepu spadajo:

— odnosi z javnostmi, promocijski ali oglaševalski ukrepi, zlasti s pou-darkom na prednostih proizvodov Skupnosti, predvsem glede kako-vosti, varnosti hrane ali prijaznosti okolju,

— udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena,

— informacijske kampanje, zlasti o sis-temih Skupnosti, ki zajemajo zašči-tene označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo,

— študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje,

— študije za ocenjevanje rezultatov informacijskih in promocijskih ukrepov15.

10 Najvišja stopnja pomoči za promocij-ske ukrepe je 50 % upravičenih od-hodkov, kar lahko pri projektih, ki jih je izbralo Sodišče, sega od 30 000 EUR za dejavnosti odnosov z javnostmi do 32,6 milijona EUR za celoten sklop zgo-raj opisanih promocijskih dejavnosti.

11 Upravljanje naložbenih in promocij-skih ukrepov iz nacionalnih podpornih programov si delijo Komisija in države članice, torej ima skupno odgovor-nost za upravljanje ukrepov Komisija, čeprav je izvajanje zaupano državam članicam. Zato so za izvajanje naložbe-nih in promocijskih ukrepov ter z njimi povezanih kontrolnih sistemov v veliki meri odgovorne države članice16. Konč-ni upravičenci teh ukrepov morajo izpolnjevati pogoje, ki jih zahteva za-konodaja EU in nacionalna/regionalna zakonodaja.

14 Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 3, 5.1.2008, str. 1) lahko Komisija neposredno odobri pomoč za informacijske kampanje o sistemu Evropske unije za razvrstitev vin. Te splošne informacijske kampanje se razlikujejo od posebnih podpornih dejavnosti, ki jih obravnava to poročilo. Komisija je 21. novembra 2013 predlagala razveljavitev in nadomestitev Uredbe št. 3/2008. V skladu s predlogom bi bila pomoč na voljo v okviru informacijskega in promocijskega ukrepa, ki povezujeta vino z drugimi kmetijskimi proizvodi, če ni odobrena nobena pomoč v okviru drugih ukrepov EU.

15 Člen 103p Uredbe (ES) št. 1234/2007.

16 Člen 76 Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 170, 30.6.2008, str. 1), ki se uporablja za izvajanje osnovne uredbe Sveta o SUT za vino, določa: „Brez poseganja v posebne določbe te uredbe ali drugo zakonodajo Skupnosti države članice uvedejo preglede in ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev pravilne uporabe Uredbe (ES) št. 479/2008 in te uredbe. Ti pregledi in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračalni, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Skupnosti.“

14Obseg revizije in revizijski pristop

12 Sodišče je zadnje posebno poročilo o SUT za vino objavilo leta 201217. Poročilo je zajelo dve finančno naj-pomembnejši shemi pomoči v okviru reforme SUT za vino, in sicer izkrčitev vinogradov ter prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov z zamenjavo sort, ter se zlasti posvečalo prispevku teh shem k zagotovitvi boljšega rav-novesja med ponudbo in povpraševa-njem na trgu z vinom v EU, kar je eden od dveh glavnih ciljev reforme (glej odstavek 4). Sodišče je, da bi zaključilo svojo revizijo SUT za vino, skušalo pre-učiti glavna ukrepa za konkurenčnost, ki so ju v svojih nacionalnih podpor-nih programih izbrale države članice: naložbenega in promocijskega. Cilj revizije je bil odgovoriti na naslednje vprašanje: „Ali je upravljanje naložbe-ne in promocijske podpore EU vinske-mu sektorju dobro in ali so rezultati podpore pri konkurenčnosti vin EU dokazani?“

13 Pri reviziji je bilo ocenjeno, ali sta bila naložbeni in promocijski ukrep ustre-zno zasnovana. Sodišče je preučilo tudi razpoložljive podatke o spremljanju in vrednotenju, da bi ocenilo, ali so Komisija in države članice pričakovane rezultate dosegle učinkovito. Kar zade-va naložbeni ukrep, je Sodišče že revi-diralo učinkovitost podobnih naložbe-nih ukrepov v okviru politike razvoja podeželja18. Zato se je osredotočilo na vidike, povezane z gospodarnostjo tega ukrepa, kot sta finančna sposob-nost in razumnost stroškov podprtih naložb. Ta obseg revizije odražajo naslednja glavna podvprašanja:

(a) Ali je naložbeni ukrep v okviru SUT za vino ustrezno zasnovan in se izvaja ob ustreznem upoštevanju načela gospodarnosti?

(b) Ali je promocijski ukrep ustrezno zasnovan in se učinkovito izvaja?

(c) Ali so učinki ukrepov ustrezno dokazani?

14 Revizija je bila osredotočena na ukre-pe, ki so bili financirani med vinskima letoma 2008/2009 in 2010/2011, torej je zajela prva tri leta izvajanja reforme. Sodišče je opravilo obiske ustreznih služb Komisije ter naslednjih držav članic in regij: Avstrija, Francija (regiji Akvitanija in Languedoc-Roussillon), Italija (regiji Lacij in Benečija), Portu-galska in Španija (regija Katalonija). Pet obiskanih držav članic predstavlja 95 % oziroma 82 % odhodkov za promocijski in naložbeni ukrep v prvem program-skem obdobju (2009–2013).

17 Posebno poročilo št. 7/2012 (http://eca.europa.eu).

18 Posebna poročila št. 8/2012, 1/2013 in 6/2013 (http://eca.europa.eu).

15Obseg revizije in revizijski pristop

15 Skupno so bili opravljeni obiski pri 37 upravičencih do pomoči, od tega pri 23 za promocijske projekte, pri 11 za naložbene projekte in pri treh za promocijske in naložbene projekte. Poleg tega je bilo izbranih 73 projek-tov za preučitev z dokumentacijskim pregledom. Skupno je bilo analiziranih 113 projektov (79 za promocijo in 34 za naložbe)19. Izbira vzorca je temeljila na pomembnosti projektov in vrsti upravičenca, da bi bil izbran sklop projektov, ki so značilni za financirane projekte v zadevnih državah članicah.

19 Analiziranih je bilo več promocijskih projektov kot naložbenih, ker je v dveh izbranih državah članicah izvajanje naložbenega ukrepa zamujalo, ena država članica pa se je odločila, da tega ukrepa ne bo izvajala.

16Opažanja

Del I – Ali je naložbeni ukrep v okviru SUT za vino ustrezno zasnovan in se izvaja ob ustreznem upoštevanju načela gospodarnosti?

16 Dobra zasnova je bistvena za dobro finančno poslovodenje. Z naložbenim ukrepom se javna podpora odobri vrsti podjetja, ki je upravičena tudi do financiranja EU v okviru politike razvoja podeželja. Ukrep v okviru SUT za vino mora, da bi bil dobro zasnovan, ustrezati jasno ugotovljeni potrebi, ki je obstoječi ukrepi ne obravnavajo. Poleg tega ne bi smel nalagati nepo-trebnega administrativnega bremena izvajalskim organom.

17 Države članice bi morale, da bi nalož-bene ukrepe izvajale ob ustreznem upoštevanju načela gospodarnosti, uvesti administrativne preglede in po-stopke, s katerimi bi zagotovile, da:

(a) se podpora odobri finančno sposobnim projektom: da se javna podpora ne bi potratila za projekte, ki prezgodaj propa-dejo, bi morale države članice z ustreznimi pregledi sposobnosti analizirati, kako dobro je finančno stanje vlagatelja, to analizo pa dokumentirati;

(b) so projektni stroški, ki so jih prijavili upravičenci, razumni. Ta pregled bi bilo treba izvajati z ustreznim siste-mom vrednotenja, kot so referenčni stroški, primerjava večjega števila ponudb ali ocenjevalna komisija.

Potreba po dopolnilnih naložbenih ukrepih v okviru SUT za vino ni dokazana …

18 Čeprav se naložbeni ukrep v okviru SUT za vino uporablja posebej v vin-skem sektorju (in ne na splošno v vseh kmetijskih sektorjih), ima v bistvu enak obseg kot ukrepa naložbene pomoči v okviru razvoja podeželja št. 121 („po-sodabljanje kmetijskih gospodarstev“) in št. 123 („dodajanje vrednosti kme-tijskim in gozdarskim proizvodom“). Poleg tega je, kot je prikazano v okvi-ru 1, cilj ukrepa v okviru SUT za vino enak kot pri dveh naložbenih ukrepih v okviru razvoja podeželja.

19 Z novo SUT za vino je vinorodnim regijam na voljo več pomoči za razvoj podeželja, ker so se odobrena prora-čunska sredstva za programe razvoja podeželja v teh regijah povečala. V skladu s Prilogo Xc k Uredbi (ES) št. 1234/2007 povečanje od leta 2011 znaša 121,4 milijona EUR20 letno.

20 Leta 2009 je ta proračunska prerazporeditev znašala 40,5 milijona EUR, leta 2010 pa 80,9 milijona EUR.

17Opažanja

20 Za obdobje 2009–2013 je naložbeni ukrep v svoje nacionalne podporne programe vključilo devet držav čla-nic (Češka, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Madžarska, Avstrija in Slovaška), devet držav članic (Bolgarija, Grčija, Litva, Luksemburg, Malta, Portu-galska, Romunija, Slovenija in Združeno kraljestvo) pa ga ni22. Portugalska se je odločila, da naložbenega ukrepa ne bo vključila v svoj nacionalni podporni program, ker je menila, da je dovolj podpore na voljo že v programu razvo-ja podeželja: dejansko je bilo v pro-gramskem obdobju za razvoj podeže-lja 2007–2013 portugalskemu vinskemu sektorju dodeljenih 13,5 % skupnega proračuna za dva ukrepa naložbene pomoči v okviru razvoja podeželja.

21 Sodišče meni, da ni jasno, zakaj bi prav vinski sektor potreboval dopolnilno naložbeno pomoč, saj je bila taka po-moč v okviru politike razvoja podeželja že na voljo vsem kmetijskim sektorjem, odobrena proračunska sredstva za po-moč v okviru razvoja podeželja vinoro-dnim regijam pa so bila povečana (glej odstavek 19). Odločitev, da bo na voljo dodatna podpora, ni bila podkrepljena z nobeno študijo ali analizo.

22 Litva je svojo celotno nacionalno ovojnico dodelila za promocijo. Luksemburg (od leta 2009/2010), Malta in Združeno kraljestvo so svoje celotne nacionalne ovojnice dodelili shemi enotnega plačila.

Naložbeni ukrepi v okviru SUT za vino in razvoja podeželja imajo enak cilj

(a) Naložbeni ukrep v okviru SUT za vino (člen 103u(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007): „Podpora se lahko odobri za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo in trženje vina, ki izboljšujejo splošno uspešnost podjetja [...]“.

(b) Ukrep 121 v okviru razvoja podeželja (člen 26(1) Uredbe (ES) št. 1698/200521): „Podpora iz člena 20(b)(i) se dodeli za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki: (a) izboljšajo splošno učinkovitost kmetijskega gospo-darstva [...]“.

(c) Ukrep 123 v okviru razvoja podeželja (člen 28(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005): „Podpora iz člena 20(b)(iii) se dodeli za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki: (a) izboljšajo splošno učinkovitost podjetja [...]“.

21 Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

Okv

ir 1

18Opažanja

… izvajanje naložb v okviru SUT za vino v nekaterih drža-vah članicah pa se je zavleklo ali je bilo omejeno …

22 Ker so naložbeni ukrepi v okviru SUT za vino in razvoja podeželja od vinskega leta 2008/2009 potekali vzporedno, je bilo treba čim bolj zmanjšati tveganje dvojnega financiranja. Zato so morale države članice pri ukrepih v okviru SUT financirati operacije, ki so bile drugač-ne od tistih, financiranih v skladu s pro-grami razvoja podeželja23. Potreba, da se potegne ločnica med zelo podobni-mi ukrepi in se zagotovi, da se upošte-va (zlasti med ukrepom 123 v okviru razvoja podeželja in naložbami v okvi-ru SUT za vino), je povečala administra-tivno breme držav članic, ki so morale pred izvajanjem naložbenega ukrepa v okviru SUT spremeniti svoje obstoje-če programe razvoja podeželja.

23 V Italiji in Španiji je imelo zaradi obve-znosti, da se potegne ta ločnica, izva-janje naložbenega ukrepa v okviru SUT za vino veliko zamudo.24 V teh državah članicah se programi razvoja podeželja upravljajo na regionalni ravni, zato je morala ločnico potegniti vsaka regija. Izvajanje ukrepa v okviru SUT za vino je zamujalo za tri leta. V Italiji je bilo porabljenih samo 44 % prvotno napo-vedanega zneska.

24 Poleg tega je ločnica med operacija-mi, ki so upravičene v okviru različnih ukrepov, pretirano omejila obseg ukre-pa SUT v Španiji. Čeprav se vsebina naložbenih ukrepov v okviru razvoja podeželja ni spremenila, so bile do pomoči v okviru SUT za vino upravi-čene samo naložbe španskih upravi-čencev v EU, vendar izven španskega nacionalnega ozemlja. Posledično je Španija porabila samo 295 000 EUR za en predloženi projekt, čeprav je bilo v začetku predvideno, da bo v celo-tnem obdobju 2009–2013 porabljenih 148 milijonov EUR.

25 V Avstriji in Franciji je bila ločnica po-tegnjena na osrednji ravni in naložbeni ukrep se je brez vsake zamude izvajal že vinskem letu 2008/2009.

Obiskane države članice dajejo omejeno zagotovilo, da podporo prejemajo samo finančno sposobni projekti …

26 Člen 103u(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa: „Podpora se ne dodeli podje-tjem v težavah“25. Vendar pa lahko slabo finančno stanje podjetja, za katerega ob prijavi za nepovratna sredstva ne šteje, da je v težavah, ogrozi sposobnost projekta, ki ga je to podjetje predložilo. Sedanja zakonodaja ne zahteva izrecno, naj države članice pred odobritvijo po-moči izvajajo preglede sposobnosti.

23 Člen 20(2) Uredbe (ES) št. 555/2008: „Podpore v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 479/2008 na podlagi nacionalnega podpornega programa v skladu z naslovom II navedene uredbe za določeno državo članico ali regijo ne prejme noben ukrep, ki prejme podporo v okviru programa za razvoj podeželja v navedeni državi članici ali regiji na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.“

24 V delu 4.3 COM(2012) 737 final z dne 10. decembra 2012 je navedeno: „Zlasti v Italiji in Španiji je zaradi težav pri razmejitvi podobnih dejavnosti iz programov za razvoj podeželja prišlo do zamud pri izvajanju tega ukrepa.“

25 Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah: „šteje za podjetje v težavah, ko ni zmožno z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgube, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe“.

19Opažanja

27 Komisija ni državam članicam za nalož-beni ukrep zagotovila nobenih smernic za postopke izbiranja projektov. Pri reviziji je bilo ugotovljeno, da je v štirih obiskanih državah članicah, ki so izva-jale naložbeni ukrep, samo ena regija v Italiji (Benečija) izvajala koristne pre-glede sposobnosti, vključno s prever-janjem finančnega položaja upravičen-cev (glej okvir 2). Regija Lacij v Italiji je uporabljala manj podroben sistem vrednotenja, ki je temeljil na primerjavi letnih računovodskih izkazov vlagate-lja za leto pred naložbo s pričakovanim učinkom naložbe na računovodske izkaze za leto po naložbi.

28 V Avstriji in Franciji so postopki za izbiranje temeljili na načelu „kdor prvi pride, prvi dobi“. Čeprav podjetja v težavah niso bila upravičena, zaradi premalo postopkov za izbiranje ni bilo zagotovljeno, da bodo med upravi-čenimi projekti podporo prejeli samo sposobni (glej okvir 2).

Pregledi sposobnosti: primeri dobrih in šibkih praks

V italijanski regiji Benečija so bila določena izbirna merila, vključno z informacijskim orodjem za ocenjevanje, kakšna bo po predvidevanjih uspešnost naložbe, in sicer na podlagi ekonomskih podatkov, ki jih predloži upravičenec. Subvencijo je bilo mogoče dodeliti samo projektom, ki so izkazali gospodarsko trajnost, tj. ne-sposobni projekti so bili avtomatično izključeni.

V Avstriji je Sodišče odkrilo naložbeni projekt polnilne linije, ki je bil leta 2009 odobren zadrugi, ki je zdaj v likvidaciji. Obstajalo ni nobeno izbirno merilo, ki bi omogočalo ugotovitev, da projekt te zadruge zaradi nje-nega finančnega stanja ni bil trajnosten. Zadrugi je bila pomoč odobrena kljub negativnim letnim rezultatom in krčenju kapitala pred naložbo ter stalnemu izgubljanju članov vsaj od leta 2006.

Okv

ir 2

29 V Španiji se s postopki za izbiranje ovre-dnoti sposobnost projekta in finančno stanje upravičenca, vendar pa projektu pri vrednotenju ni treba prejeti mini-malnega števila točk, da bi bil izbran.

20Opažanja

… ter ne vrednotijo sistematično razumnosti projektnih stroškov

30 Države članice bi morale preverjati vloge za projekte, da bi zagotovile razumnost stroškov, ki bodo povrnjeni s sredstvi EU, vključno s preverjanjem vlog v primerjavi z referenčnimi stroški in predložitvijo različnih ponudb, da bi bil cilj ukrepa dosežen z razumnimi stroški26, tj. učinkovito. Pri reviziji je bilo ocenjeno, ali so države članice vzpostavile formalen sistem za vredno-tenje razumnosti stroškov.

31 Pri reviziji je bilo ugotovljeno, da sta le dve od štirih obiskanih držav članic, ki izvajajo naložbeni ukrep, uporablja-li takšne postopke. Italija (Benečija in Lacij) in Španija pred odobritvijo vlog ovrednotita razumnost stroškov s formaliziranimi postopki. Vlagatelji morajo za svoje naložbene operacije zlasti predložiti tri različne ponudbe in sporočiti, katera med njimi je bila izbrana. Tehtnost izbire lahko oceni zunanji izvajalec vrednotenja.

32 Oceno razumnosti stroškov, ki so jo opravili italijanski organi (Benečija in Lacij), pa je spodkopavalo to, da je nakup lesenih sodov za staranje vina štel kot upravičen naložbeni strošek, čeprav je treba sode običajno po treh letih zamenjati. V Franciji in Avstriji ta-kšne naložbe niso štele za upravičene.

33 Čeprav Komisija v nedavnih smerni-cah27 obravnava nakup sodov kot po-tencialno upravičeno naložbo, uredba zahteva, da naložba traja vsaj pet let28. Sodi se običajno uporabljajo samo tri leta, zato njihov nakup ni skladen z zahtevami EU. Poleg tega omejeno trajanje takšne naložbe ustvarja veliko tveganje, da bi bili sodi kupljeni kot zamenjava za obstoječe sode, ne pa za povečanje kapacitet za staranje vina.

34 V Franciji in Avstriji vrednotenje razu-mnosti stroškov ni bilo formalizirano, pač pa je bilo odvisno od strokovnega znanja osebe, ki je pregledala vlogo. Zato Sodišče ni našlo dokazov, da ti državi članici sistematično ocenjujeta razumnost projektnih stroškov. Poleg tega ni bilo obveznosti predložitve raz-ličnih ponudb potencialnih izvajalcev.

26 Člen 24(2) Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L 25, 28.1.2011, str. 8), ki v skladu s členom 77(5) Uredbe št. 555/2008 velja za naložbe v okviru SUT, določa, da „[administrativni pregledi vlog za podporo vključujejo zlasti preverjanje] smiselnosti načrtovanih stroškov, ki se oceni na podlagi ustreznega ocenjevalnega sistema, kot so referenčni stroški, primerjava različnih ponudb ali ocenjevalni odbor“.

27 Smernice za izvajanje nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju v skladu z uredbama (ES) št. 1234/2007 in (ES) št. 555/2008 z dne 25. februarja 2013.

28 V skladu s členom 72 Uredbe (ES) št. 1698/2005, na katero se sklicuje člen 103u Uredbe (ES) št. 1234/2007.

21Opažanja

Del II – Ali je promocijski ukrep ustrezno zasnovan in se učinkovito izvaja?

35 Promocijske dejavnosti „se nanašajo na vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte“.29 Do pomoči iz promocijskega ukrepa niso upravičena nobena druga vina.

36 Da bi bil ustrezno zasnovan in bi se učinkovito izvajal, bi moral promocijski ukrep:

— biti ciljno usmerjen na upravičence, ki potrebujejo javne subvencije za doseganje ciljev ukrepa, ki sta povečati ugled kakovostnega vina EU ter povrniti stare trge in pridobi-ti nove30;

— dajati prednost mikro, malim in srednjim podjetjem (MSP)31;

— biti izvajan na način, ki bi zago-tavljal obstoj zadostne revizijske sledi, ki bi dokazovala nastanek in upravičenost promocijskih dejavnosti.

Promocijska podpora se odobri tudi velikim družbam, ki že imajo velik ugled in izvozno tradicijo …

37 Čeprav zakonodajalec daje prednost MSP, je bila promocijska pomoč v vseh obiskanih državah razen v Avstriji odobrena velikim družbam, ki so pro-izvajalci vina z dolgo izvozno tradici-jo32. Nekatere so že prisotne v tretjih državah prek lokalnih partnerjev ali pa z lastnimi distributerji in komercialni-mi mrežami. Ni jasno, kakšno potrebo po proračunski podpori EU imajo taka podjetja (glej okvir 3). Poleg tega razpoložljivost pomoči EU za take na-mene ta podjetja spodbuja k temu, da sorazmerno znižajo lastno financiranje promocijskih ukrepov.

38 Sodišče meni, da glede na te razmere nepovratna sredstva, prejeta v okviru promocijskega ukrepa SUT za vino, ne prispevajo učinkovito h krepitvi ugleda vina EU ali k pridobivanju novih trgov ali k povrnitvi starih. Če jih prejmejo velike družbe, ki so že močno uvelja-vljene na teh trgih, imajo prej učinek zaščite ali konsolidacije obstoječih tržnih deležev. Ker je konsolidacija prisotnosti na nekem trgu nenehna dejavnost ohranjanja prisotnosti in prepoznavnosti na trgu, v takih prime-rih prispevek EU za tovrstne dejavnosti dejansko postane delno subvencioni-ranje operativnih stroškov družb.

29 Člen 103p(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

30 Uvodna izjava (5) Uredbe (ES) št. 479/2008.

31 Člen 4 Uredbe št. 555/2008: „Prednost se da mikro, malim in srednje velikim podjetjem“.

32 Nekateri revidirani upravičenci v Španiji, Franciji, Italiji in na Portugalskem so na trgih tretjih držav imeli hčerinske družbe, ki so zanje izvajale trženje, že pred financiranjem v okviru SUT. V Španiji sta dva velika upravičenca izvajala promocijske dejavnosti v državah, v katerih sta bila prisotna že več kot 60 let.

22Opažanja

39 To potrjuje dejstvo, da se takšni veliki upravičenci leto za letom prijavljajo za subvencije za promocijske dejav-nosti na trgih istih tretjih držav, kot so Združene države, ki so najpogostejši ciljni trg33. Zato za takšne promocijske ukrepe ni mogoče trditi, da je njihov cilj odpiranje novih trgov ali povrnitev deležev v obstoječih.

40 Ob začetku veljavnosti Uredbe št. 555/2008 podpore za promocijske dejavnosti nekemu upravičencu v neki tretji državi ni bilo mogoče dodeliti za več kot tri leta, vendar pa je bila ured-ba nato dvakrat spremenjena. Z vsako spremembo je bila podaljšana mo-žnost, da se istim upravičencem dovoli prejemati pomoč daljša obdobja. Prva sprememba je omogočila enkratno obnovitev programov promocijskih dejavnosti za obdobje, ki ni daljše od dveh let34. Druga sprememba je omo-gočila, da se podpora ponovno dodeli upravičencem iz prejšnjega program-skega obdobja v isti ciljni tretji državi35 za največ pet let. Tako lahko upravi-čenci prejemajo nepovratna sredstva za promocijske dejavnosti na enem ciljnem trgu v celotnem programskem obdobju 2009–2013 in obnovijo svoje promocijske dejavnosti v naslednjih programskih obdobjih (2014–2018 in naprej).

33 COM(2011) 774 final z dne 18. novembra 2011, str. 11.

34 Člen 1(1) Uredbe Komisije (EU) št. 772/2010 z dne 1. septembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 555/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 232, 2.9.2010, str. 1).

35 Člen 1(2)(a) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 202/2013 z dne 8. marca 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 555/2008 glede predložitve podpornih programov v vinskem sektorju in trgovine s tretjimi državami (UL L 67, 9.3.2013, str. 10): „se nekemu upravičencu v neki tretji državi zagotavlja pomoč za promocijo in informiranje največ tri leta za posamezno programsko obdobje; ta pa se po potrebi lahko enkrat obnovi za obdobje, ki ni daljše od dveh let“.

Primeri nepovratnih sredstev za promocijo, dodeljenih znanim in velikim proizvajalcem vina

Subvencionirane promocijske dejavnosti za šampanjec

Med letoma 2009 in 2012 je bilo za subvencioniranje promocijskih dejavnosti za proizvajalce šampanjca porabljenih 2,4 milijona EUR. Ugled zaščitene označbe porekla (ZOP) za šampanjec je že dolgo uveljavljen.

V Španiji (Katalonija) je bilo 88 % skupnega odobrenega financiranja za obdobje 2009–2011 dodeljenih šestim upravičencem

V Španiji (Katalonija) dajejo pri odobritvi promocijske pomoči očitno prednost upravičencem, ki že imajo močno mednarodno prisotnost in izvozne izkušnje. Zato je bila večina financiranja za promocijo za obdobje 2009–2011 dodeljena nekaj velikim družbam. V tem obdobju je bila 79 vlagateljem dodeljena pomoč v skupni višini 15,2 mili-jona EUR. 88 % tega zneska (13,4 milijona EUR) je bilo dodeljenih šestim vlagateljem, ki so bili podjetja ali skupine podjetij s po več kot 750 zaposlenimi in z letnim prometom nad 200 milijonov EUR (take družbe niso upravičene do pomoči iz naložbenega ukrepa).

Okv

ir 3

23Opažanja

41 Sodišče meni, da ti spremembi spodbu-jata uporabo promocijskih dejavnosti za konsolidacijo trgov, kar ni cilj, dolo-čen v zakonodaji EU (glej odstavek 38).

42 Poleg tega iz financiranja niso izključe-ni oglaševalski ukrepi v podporo uve-ljavljenemu imenu blagovne znamke. Sodišče je našlo številne primere, ko je financiranje EU preprosto nadomestilo odhodke za oglaševanje, ki so jih prej krila podjetja. Sodišče meni, da podpo-ra za oglaševanje uveljavljene trgovske znamke, ki samo nadomešča prejšnje komercialno financiranje podjetja s fi-nanciranjem EU, ne ustreza prvotnemu namenu ukrepa, ki je bil podpora trgu z vinom in ne uveljavljenim znamkam (glej tudi odstavek 44).

… ter bi promocijske dejavnosti verjetno izvedle tudi brez javne podpore (učinek mrtvih izgub)

43 V programskem obdobju 2009–2013 so bili zneski, namenjeni za financi-ranje promocijskih projektov, višji od povpraševanja po pomoči. Ker je za promocijski ukrep dodeljenih dovolj sredstev, države članice običajno pod-prejo vse upravičene projekte, name-sto da bi s strogimi izbirnimi postopki zagotovile, da javno pomoč prejmejo

le najboljši projekti med upravičenimi. V zvezi s tem je bilo pri reviziji ugo-tovljeno, da ni nobena od revidiranih držav članic preverila, ali vlagatelj potrebuje javno pomoč. Odobritve nepovratnih sredstev upravičencem, ki bi naložbo v promocijske dejavnosti opravili tudi brez tega financiranja (tako imenovani učinek mrtvih izgub), zmanjšuje učinkovitost sredstev EU, saj javni odhodki niso potrebni za dosega-nje ciljev promocijskih ukrepov.

44 Pri reviziji so bili ugotovljeni oči-tni primeri mrtvih izgub v štirih od petih revidiranih držav članic. Kot primer so v tabeli spodaj prikazani promocijski proračuni upravičencev iz Francije, Avstrije in Portugalske za leti 2007 in 2008 (pred uvedbo SUT za vino) ter za leta od 2009 do 2011 (izva-janje promocije v okviru SUT za vino). Pri reviziji je bilo ugotovljeno, da so v teh primerih sredstva EU nadomesti-la bistven delež prejšnjih promocijskih stroškov družbe. Odhodki upravičenca na Portugalskem so leta 2008 znašali 1,2 milijona EUR, leta 2009 pa so bili njegovi proračunski odhodki zmanj-šani na 0,3 milijona EUR, še 0,3 milijo-na EUR pa je financirala EU. Podoben trend je bil opažen pri upravičencih v Avstriji in Franciji. To kaže, da je financiranje EU nadomestilo velik del sredstev, ki jih je prej prispevala druž-ba, namesto da bi povečalo skupno porabo za promocijske ukrepe. Revi-zijske službe Komisije so ta pojav že omenile v svojih revizijskih poročilih.

24Opažanja

45 Poleg tega je Sodišče odkrilo več pri-merov, v katerih so bili z nepovratnimi sredstvi EU pokriti interni stroški, ki so nastajali že pred uvedbo promocijskega ukrepa. V Španiji so bili na primer finan-cirani stroški za plače36 uslužbencev, ki jih je upravičenec zaposloval za vode-nje promocije v tretjih državah na istem položaju od leta 2002. Poleg tega so bili v okviru stroškovne postavke „dolgo-trajna službena potovanja v trgovske namene“37 interni stroški, ki bi jih sicer kril upravičenec, kot so najem pisarn, zdravstveno zavarovanje in dve dodatni plači, šteti kot upravičeni odhodki.

46 Sodišče meni, da imajo takrat, ko sub-vencija EU nadomesti del obstoječih promocijskih stroškov ali krije od-hodke, ki bi jih upravičenec tudi sicer plačal, odhodki iz proračuna EU očiten učinek mrtvih izgub, zato je poraba sredstev EU neučinkovita.

36 Ta upravičenec je za vinsko leto 2008/2009 prikazal „stroške za plače“ v višini 90 761 EUR.

37 55 515 EUR v vinskem letu 2008/2009.

Tabe

la Sredstva EU delno nadomeščajo obstoječe promocijske odhodke nekaterih upravičencev

Država, iz katere je upravičenec Ciljna država Promocijski proračun

v EUR 2007 2008 2009 2010 2011

Portugalska ZDA

promocijski odhodki upravičenca 910 200 1 164 900 323 866 304 305 304 200

obveznost za sredstva EU v odobreni vlogi 0 0 323 866 304 305 304 200

skupaj 910 200 1 164 900 647 732 608 610 608 400

Francija ZDA

promocijski odhodki upravičenca 1 045 000 1 186 000 725 000 743 500 797 500

obveznost za sredstva EU v odobreni vlogi 0 0 725 000 743 500 797 500

skupaj 1 045 000 1 186 000 1 450 000 1 487 000 1 595 000

Avstrija ZDA,Švica

promocijski odhodki upravičenca 26 983 54 278 58 442 46 143 25 993

plačana sredstva EU 0 0 0 8 215 25 064

skupaj 26 983 54 278 58 442 54 358 51 057

25Opažanja

47 Kot je pojasnjeno zgoraj, države članice zato, ker je bil razpoložljivi znesek, ki so ga dodelile za promocij-ske ukrepe, višji od dejanskega pov-praševanja, niso imele spodbude za uporabo uspešnih izbirnih postopkov. Ne glede na težave, ki so se pojavile pri porabi zmanjšane dodelitve za obdobje 2009–201338, se je dodelitev, ki je za naslednje programsko obdobje (2014–2018) načrtovana za promocijo, povečala in bo znašala 1 161 milijo-nov EUR39, čeprav ni bila izvedena nobena analiza, ki bi pokazala pove-čane potrebe. Ob upoštevanju vseh neučinkovitosti, pojasnjenih v prej-šnjih odstavkih, je Sodišče mnenja, da to, da so za ukrep na voljo čezmerna sredstva, bistveno povečuje tveganje neučinkovite porabe teh sredstev.

Nejasna opredelitev upravičenih odhodkov do leta 2013

48 Upravičeni odhodki niso bili oprede-ljeni niti v Uredbi (ES) št. 1234/2007 niti v Uredbi (ES) št. 555/2008. To, da ni zakonske opredelitve „upravičenih odhodkov“, je privedlo do negotovosti in nestabilnosti nacionalnih določb o uporabi ukrepa. Potrebno je bilo prilagoditveno obdobje, v katerem je bilo v nacionalne predpise vnesenih več razjasnitev in sprememb40. Zato države članice uporabljajo različne prakse. V nekaterih državah članicah so si različni kontrolni organi različno razlagali izraz „upravičeni odhodki“.

49 Uredba (ES) št. 555/2008 je bila pred kratkim spremenjena41 zaradi razja-snitve nekaterih vidikov „upravičenih odhodkov“. Ta sprememba določa, da so stroški dela upravičeni, vendar pa člen 13 Uredbe (ES) št. 1290/2005 o fi-nanciranju skupne kmetijske politike določa: „Odhodk[i] za stroške admi-nistracije in osebja, ki jih plačujejo države članice in upravičenci pomoči iz EKJS, ne gredo v breme EKJS“. Tako so določbe Uredbe (ES) št. 555/2008, ki urejajo ukrep, v očitnem nasprotju z zadevno Uredbo (ES) št. 1290/2005.

50 Stroški dela ne bi smeli biti upravičeni, ker je pri njih tveganje mrtvih izgub veliko (glej odstavek 45).

51 Čeprav nedavne smernice Komisije42 niso pravno zavezujoče43, vseeno pojasnjujejo nekatere zadeve v zvezi z upravičenimi odhodki.

38 Junija 2008 je prva dodelitev, ki so jo države članice v svojih nacionalnih podpornih programih namenile za promocijo, znašala skoraj 830 milijonov EUR. Oktobra 2013 je bila ta dodelitev znižana za 37 %, tj. na 522 milijonov EUR. Razen Romunije so vse države članice, ki so se odločile izvajati promocijski ukrep, zmanjšale svojo napoved za leto 2008, sredstva pa je bilo treba prerazporediti na druge ukrepe.

39 Po podatkih iz nacionalnih podpornih programov držav članic, ki so bili avgusta 2013 poslani Komisiji (EU-28).

40 Francija je na primer objavila vsaj osem pravnih besedil o izvajanju promocijskega ukrepa.

41 Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 752/2013 z dne 31. julija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 555/2008 glede nacionalnih podpornih programov in trgovine s tretjimi državami v vinskem sektorju (UL L 210, 6.8.2013, str. 17).

42 Smernice za izvajanje nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju v skladu z uredbama (ES) št. 1234/2007 in (ES) št. 555/2008 – Promocija vina na trgih tretjih držav, 26. april 2013.

43 Na prvi strani smernic je izjava, po kateri je vodnik namenjen pomoči državam članicam. Zagotovljen je izključno v namene informiranja in brez namena, da bi njegova vsebina nadomestila ustrezno preučevanje veljavnih pravnih virov ali potrebne nasvete pravnega strokovnjaka.

26Opažanja

Države članice ne prever-jajo vedno, ali je prišlo do nepravilnega dvojnega financiranja

52 Države članice morajo poskrbeti za določitev pregledov zaradi izogibanja nepravilnemu dvojnemu financiranju ukrepov v okviru pravil SUT za vino in drugih shem Skupnosti ali nacionalnih shem.

53 Na Portugalskem so štirje od šestih obi-skanih upravičencev prejemali pomoč EU v okviru SUT za vino in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Sodi-šče sicer ni odkrilo primerov dvojnega financiranja, toda ker ni dokazov, da bi portugalski organi upravljanja izvajali navzkrižne preglede z odhodki ESRR, še vedno obstaja tveganje, da bodo isti odhodki dvakrat financirani iz virov EU.

54 V nekaterih državah članicah zaradi soobstoja več možnosti nacionalnega/regionalnega financiranja za promocijo vina v tretjih državah ni zagotovljena preglednost promocijske pomoči za vin-ski sektor EU. V Franciji se kljub nacio-nalnemu pravnemu okviru, ki izključuje, da bi se ob pomoči v okviru SUT za vino nabirale druge podpore, tveganje dvoj-nega financiranja ne obvladuje ustre-zno. Sodišče je dejansko našlo primere dvojnega financiranja (glej okvir 4).

Primer dvojnega financiranja iz pomoči EU in nacionalnih pomoči v Franciji

Upravičenec je za isto promocijsko dejavnost prejel 2 000 EUR v okviru SUT za vino EU in 4 250 EUR iz nacio-nalne sheme pomoči. Čeprav je bil znesek majhen, pa ta primer kaže, da francoski organi ne izvajajo ustreznih pregledov v zvezi s tveganjem nepravilnega dvojnega financiranja.

Okv

ir 4

27Opažanja

Nezadostnost revizijske sledi spodkopava uspešnost kontrol, s katerimi obiskane države članice zagotavljajo resničnost nastanka promo-cijskih dejavnosti in njihovo upravičenost

55 Kontrole bi morale biti uspešne, soraz-merne in odvračalne, „da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Skupnosti“. Za razliko od naložbene-ga ukrepa pravni okvir EU ne zahteva izrecno kontrol na kraju samem za promocijske operacije, poudarja pa po-trebo po uspešnosti in odvračalnosti kontrol44.

56 Od petih obiskanih držav članic samo Italija izvaja kontrole na kraju samem v tretjih državah med izvedbo promo-cijskih dejavnosti. Druge države čla-nice promocijskih dejavnosti v tretjih državah ne kontrolirajo. Španija izvaja kontrole na kraju samem samo na svojem ozemlju za promocijsko dejav-nost „potovanja za zbiranje informacij (novinarji, uvozniki, tržni koordinatorji itd.) na območja s proizvodnjo vina“.

57 Za številne promocijske dejavnosti, kot je pokušina vin, je značilna prehodnost in neoprijemljivost, ker ne pustijo fizič-nih sledi, ki bi jih bilo pozneje mogoče preveriti. Zaradi pomanjkanja kontrol na kraju samem je temeljita revizijska sled, ki omogoča polno uskladitev neke promocijske dejavnosti z ustre-znimi računi, bistvena.

58 V Španiji, Franciji, Italiji in Avstriji je bilo pri reviziji ugotovljeno, da v pre-učenih računih pogosto ni bilo dovolj podrobnosti o tem, kakšne promo-cijske dejavnosti so bile izvedene. Ti računi so običajno omenjali skupno promocijsko pogodbo ali izveden ukrep, niso pa navajali podrobnosti o različnih postavkah odhodkov, pove-zanih s promocijskimi dejavnostmi.

59 V Italiji so nekateri ponudniki promo-cijskih storitev sistematično predložili take skupne račune brez vsakršnih dokazil, ki bi omogočala sledenje prijavljenim odhodkom do specifičnih promocijskih dejavnosti (glej okvir 5).

44 Člen 76 Uredbe (ES) št. 555/2008: „[...] države članice uvedejo preglede in ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev pravilne uporabe Uredbe (ES) št. 479/2008 in te uredbe. Ti pregledi in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračalni, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Skupnosti.“

Skupni račun, ki ni bil podprt z dokazili, za katerega je bilo opravljeno povračilo s sredstvi EU

V Italiji je bil račun, ki je vseboval naslednje informacije: „Promocijski program za italijansko vino: februar–april 2011 – 482 743,47 USD“, predložen za plačilo pomoči. Iz sredstev EU je bilo pokritih 50 %. Za znesek na računu niso bile navedene dodatne podrobnosti ali predložena dokazila, na primer kopije računov za po postavkah razvrščene stroške, ki so nastali pri izvedbi promocijskih dejavnosti.

Okv

ir 5

28Opažanja

60 V Franciji so lahko upravičenci do po-moči iz promocijskega ukrepa za pro-gramsko obdobje 2009–2013 predložili zahtevke za plačilo, ki so temeljili le na preglednici s povzetkom računov, ki jo je potrdilo revizijsko podjetje (v pod-poro zahtevku ni bilo treba predložiti nobenih računov). Preglednice s pov-zetki računov ne potrjujejo upraviče-nosti odhodkov, informacije v njih pa niso dovolj podrobne, da bi omogo-čale ustrezno preverjanje zahtevkov. Glede na to administrativne kontrole, ki temeljijo na takih preglednicah, ne morejo biti uspešne. To močno pove-čuje tveganje, da bodo v okviru SUT za vino financirani neupravičeni odhodki.

61 Sodišče je med revizijskim obiskom v Franciji odkrilo številne neupraviče-ne račune, ki so bili vključeni v take tabele in financirani v okviru SUT (glej okvir 6).

Promocijske dejavnosti za vino – VIP vstopnice za Roland Garros – 50 % financiranih iz sredstev EU

Preglednica s povzetkom računov enega od upravičencev, v kateri je bil naveden znesek 3 405 EUR, je bila opredeljena kot „potovanja za zbiranje informacij (novinarji, uvozniki, tržni koordinatorji itd.) na območja s proizvodnjo vina“. Na podlagi te preglednice so francoski organi znesek šteli kot upravičene odhodke. 50 %, tj. 1 703 EUR, je bilo financiranih s sredstvi EU.

Prijavljeni znesek se je dejansko nanašal na račun za tri VIP vstopnice za odprto teniško prvenstvo Francije (Roland Garros), ki jih ni mogoče šteti kot promocijsko dejavnost za vino.

Okv

ir 6

62 Omembe vreden primer nezadostne utemeljitve stroškov upravičencev je primer tako imenovanih „izvajalskih organov“. Upravičenci lahko za orga-nizacijo in usklajevanje svojih promo-cijskih operacij imenujejo izvajalski organ. Stroški izvajalskih organov, ki

pomagajo upravičencu pri izvajanju ukrepa, so upravičeni v Italiji, na Por-tugalskem in v Romuniji. V teh državah članicah izvajalski organi pogosto prejemajo plačilo na podlagi pavša-la (% skupnih stroškov promocijskih dejavnosti) brez zadostne utemeljitve zagotovljenih storitev.

29Opažanja

Plačila in režijski stroški za izvajalske organe v skupnem znesku 268 110 EUR v letu dni

V Italiji je pri promocijskem projektu (vinsko leto 2009/2010) izvajalski organ enega upravičenca prejel plačila v višini 208 530 EUR (brez podrobnega opisa zagotovljenih storitev), tj. 7 % stroškov promocijskih dejavnosti v znesku 3 milijonov EUR. V tem primeru je promocijske dejavnosti izvedel upravičenec. Poleg tega je tudi upra-vičenec prejel 59 580 EUR za režijske stroške (2 % promocijskih operacij). Sodišče meni, da je takrat, ko promo-cijske operacije izvaja izključno upravičenec, povračilo izvajalskemu organu neupravičen in čezmeren strošek.

63 V Romuniji je uporaba takega izvajal-skega organa obvezna. Plačila takim organom so upravičena s pavšalom 13 % skupnih projektnih odhodkov, za zagotovljene storitve pa ni treba predložiti nobene utemeljitve. Med le-toma 2009 in 2012 je Romunija za pro-mocijske dejavnosti porabila 1,5 milijo-na EUR sredstev EU, od tega približno 200 000 EUR za izvajalske organe. Tudi na Portugalskem in v Italiji lahko izva-jalski organi prejmejo do 13 % stroškov promocijskih dejavnosti.

64 Režijski stroški, opredeljeni zlasti kot „stroški koordinacije, administracije in upravljanja“, so upravičeni v vseh obiskanih državah članicah razen v Avstriji. Leta 2013 je Komisija odo-brila45 režijske stroške v višini do 4 % dejanskih stroškov izvajanja projekta. Nekateri režijski stroški so po zvrsti (npr. koordinacija, upravljanje itd.) vsaj deloma enaki dejavnostim izvajalskih organov pri pripravi in izvajanju pro-mocijskih dejavnosti.

45 Uredba (EU) št. 752/2013, ki v Uredbo Komisije (ES) št. 555/2008 uvaja člen 5a(2).

Okv

ir 7

30Opažanja

Del III – Ali so učinki ukrepov ustrezno dokazani?

Spremljanje in vrednotenje ukrepov je osredotočeno na izložke in finančno izvajanje, vendar še ni dovolj informa-cij o doseženih rezultatih

65 Za ustrezno upravljanje ukrepov javne pomoči je treba predvsem imeti specifične in količinsko opredeljene cilje ukrepa46. Bistveno je tudi redno preučevanje ustreznih vložkov, izlož-kov in rezultatov zaradi pridobitve posodobljenih informacij o tem, ali ukrep napreduje po načrtih. Izvajati bi bilo treba tudi periodična vrednotenja podpore, pri katerih bi se poleg drugih virov uporabljale tudi informacije za spremljanje. Komisija in države članice bodo lahko samo z relevantnimi in zanesljivimi informacijami o spremlja-nju in vrednotenju pokazale, kaj so dosegle z javnim denarjem.

66 Sodišče je ocenilo, ali nacionalni podporni programi petih revidiranih držav članic vsebujejo ustrezne cilje ter ključne kazalnike vložkov, izlož-kov in rezultatov, s čimer omogočajo spremljanje in vrednotenje njihovega doseganja.

67 V programskem obdobju 2009–2013 ni nobena od obiskanih držav članic v svojem nacionalnem podpornem programu določila količinsko oprede-ljenih ciljev za naložbeni ukrep. V zvezi s promocijskim ukrepom so med obiskanimi državami članicami samo Avstrija, Španija in Portugalska določile nekaj količinsko opredeljenih ciljev za povečanje izvoza vina v tretje drža-ve47. Ker ni vnaprej določenih skupnih količinsko opredeljenih ciljev, imajo nacionalni organi le težko ustrezna orodja za merjenje učinkov promocij-skih in naložbenih ukrepov. Poleg tega to preprečuje konsolidacijo učinkov ukrepov na ravni EU.

68 Kar zadeva kazalnike za naložbene in promocijske ukrepe, letna poročila, ki jih države članice posredujejo Komi-siji,48 zagotavljajo samo podrobnosti o vidikih, povezanih z vložki, izložki in izvrševanjem proračuna. Ta poročila dejansko kažejo, da je spremljanje pri teh vidikih (število financiranih upravi-čencev, porabljena sredstva, vrsta izve-denih naložb ali promocije) na splošno celovito, vendar ni dovolj informacij, ki bi kazale dosežene rezultate. Podobno se pri informacijah na ravni EU, ki jih ob-javlja Komisija49, za vrednotenje učinkov ukrepov SUT za vino ne uporabljajo nobeni kazalniki rezultatov. Poleg tega se v zvezi s promocijo edini kazalniki v njenem načrtu upravljanja nanašajo na kazalnike vložkov ali izložkov, kot so „delež promocije v vinskem sektorju v okviru nacionalnih podpornih progra-mov“ ali „raven izvrševanja in učinko-vita uporaba nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju“50.

46 Člen 103l Uredbe (ES) št. 1234/2007: „Podporni programi so sestavljeni iz naslednjih elementov: (a) podrobnega opisa predlaganih ukrepov in njihovih količinsko opredeljenih ciljev; [...] (f) meril in količinskih kazalnikov, ki se uporabljajo za spremljanje“.

47 Na koncu programskega obdobja 25-odstotno povečanje v Avstriji, povečanje za 767 000 hl in 537,7 milijona EUR v Španiji. Za leto 2012 dosežen 1 milijon hl izvoza v tretje države v vrednosti 250 milijonov EUR na Portugalskem.

48 Člen 188a Uredbe (ES) št. 1234/2007: „Države članice najpozneje do 1. marca vsako leto, prvič pa najpozneje do 1. marca 2010, predložijo Komisiji poročilo o izvajanju ukrepov, ki so jih določile v svojih podpornih programih“.

49 COM(2012) 737 final in COM(2011) 774 final.

50 Načrt upravljanja Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja za leto 2013.

31Opažanja

69 Obiskane države članice od upravi-čencev po izvedbi subvencioniranih promocijskih dejavnosti zahtevajo poročilo o dejavnostih. Čeprav je ka-kovost teh poročil zelo raznolika, pa se v resnici ne uporabljajo za ocenjevanje (npr. za analizo in strnitev podatkov) učinkov promocijskih projektov. Na splošno ni izčrpnih informacij o rezul-tatih in učinku ukrepa. Dejansko je bilo pri reviziji ugotovljeno, da so države članice samo v nekaterih poročilih o vrednotenju na državni ravni51 ali študijah zagotovile nekaj navedb o rezultatih, doseženih z naložbeno in promocijsko podporo.

70 Določneje, Francija in Avstrija sta rezultate naložb ocenili s „trendom prodaje vin glede na obseg prodaje in vrednost“. Italija je uporabljala „število podjetij, ki so uvedla nove proizvode, procese in/ali tehnike“. Ne glede na relevantnost in zanesljivost teh kazalni-kov rezultatov je Sodišče ugotovilo, da podvajanje naložbene podpore v okviru SUT za vino in v okviru razvoja podeže-lja (glej odstavek 18 in okvir 1) onemo-goča, da bi sporočene rezultate nedvo-mno pripisali podpori v okviru SUT za vino (glej naslednji oddelek). Rezultati promocijske podpore se merijo z „iz-vozom vina v ciljne tretje države“. Po mnenju Sodišča je ta kazalnik presplo-šen, ni omejen na upravičence ukrepa in zajema številne spremenljivke, ki se nanašajo na celotni vinski sektor in na katere promocijske dejavnosti večinoma ne vplivajo (glej odstavke od 74 do 80).

Učinkov naložb v okviru SUT za vino ni mogoče zlahka ločiti od učinkov naložb v okviru razvoja podeželja …

71 Cilj naložbenega ukrepa v okviru SUT za vino je, kot je bilo že ome-njeno v okviru 1, enak kot pri dveh naložbenih ukrepih v okviru razvoja podeželja. Poleg tega je skupni obseg financiranja za ukrepa v okviru razvoja podeželja v nekaterih državah članicah primerljiv z obsegom pri naložbenem ukrepu v okviru SUT za vino52.

72 Soobstoj naložbenih ukrepov v okviru dveh različnih shem močno otežuje vrednotenje rezultatov naložb v okviru SUT za vino. 55 % upravičencev, ki so bili izbrani za revizijo, je naložbeno pomoč prejemalo v okviru obeh shem, SUT za vino in razvoj podeželja. Celo ob predpostavki, da je treba splošno povečanje uspešnosti pripisati obema vrstama naložbe, ni mogoče ugotoviti, kakšen delež tega povečanja je mogo-če pripisati posameznemu naložbene-mu ukrepu (glej okvir 8).

73 Zato je težko oceniti izključno učinke ukrepa SUT za vino in posledično tudi uspešnost ukrepa.

51 Priloga V k Uredbi (ES) št. 555/2008.

52 V Avstriji je bilo na primer v obdobju 2009–2012 za naložbe v vinskem sektorju v okviru razvoja podeželja porabljenih 20,6 milijona EUR, v okviru SUT za vino pa 21 milijonov EUR.

32Opažanja

Francoski upravičenec, ki je v vinskih letih 2009/2010 in 2012/2011 prejemal naložbeno pomoč v okviru razvoja podeželja in v okviru SUT za vino

Vrsta pomoči Naložba Upravičeni stroški v EUR Udeležba EU v EUR

SUT za vino oprema za predelavo vina (npr. cisterne) 694 279 277 711

Ukrep 123 v okviru razvoja podeželja

oprema za polnilno linijo in skladiščenje 1 863 483 372 69753

53 Tudi regionalna pomoč je znašala 372 697 EUR.

Te naložbe so dopolnilne.

Uspešnost podjetja se je med letoma 2008 in 2011 na splošno povečala – povečala sta se promet in čisti dohodek. Ni mogoče ugotoviti, kakšen delež tega povečanja je pripisati posamezni naložbi.

Okv

ir 8

Izvoz vina držav članic v  tretje države se je povečal …

74 Od leta 2009 se je izvoz vina iz EU v tretje države močno povečal in leta 2012 s 23 milijoni hl in 8,9 mili-jarde EUR vrednosti dosegel najvišjo raven do zdaj (glej diagrama 2a in 2b).

75 Diagram 2a kaže, da se je izvoz vina iz EU-27 med letoma 2005 in 2008 pove-čal za 28 %, med letoma 2009 in 2012, ko je potekalo izvajanje promocijskega ukrepa, pa še za 64 %. Ta rast je sovpa-dala z uvedbo promocijskih ukrepov. Diagram 2b kaže tudi, da trend izvoza vina v tretje države nudi potencialno rastočo možnost prodaje vina EU. Tako pozitiven razvoj ni verjeten pri prodaji vina EU znotraj EU, saj je notranji trg že nasičen (majhen potencial ostaja v državah članicah, ki uvažajo vino).

33Opažanja

… vendar je težko ugotoviti, v kakšni meri je to mogoče neposredno pripisati promocijskemu ukrepu

76 Ugotovljenega povečanja pa ni mogo-če nedvomno pripisati promocijskemu ukrepu. Na izvoz vina iz EU-27 je imelo neposreden vpliv tudi več zunanjih dejavnikov, kot so povečanje kupne moči potrošnikov v tretjih državah, spremembe pogojev mednarodnega trgovanja in proizvodnja vina v tretjih državah. Zato ni mogoče ugotoviti, kot je bilo že omenjeno v več poročilih Ko-misije54, v kakšni meri obstaja vzročna povezava med ukrepom in uspešno-stjo izvoza na ravni držav članic in EU.

77 Sedanjo rast izvoza vina je treba pripisati predvsem manjšemu številu držav, kot je Kitajska55, kjer se je pora-ba vina v nedavni preteklosti močno povečala. Diagrama 3a in 3b v na-daljevanju prikazujeta, da se je med letoma 2007 in 2012 poraba vina na Kitajskem povečala za 3,9 milijona hl, izvoz vina iz EU-27 na Kitajsko pa za 2,2 milijona hl. To kaže, da so na razvoj izvoza iz EU-27 na Kitajsko močno vpli-vali zunanji dejavniki, kot sta gospo-darska rast in povečanje kupne moči potrošnikov na Kitajskem. Poraba vina se je povečala tudi brez promocijskih dejavnosti.

Dia

gram

 2a

in D

iagr

am 2

b Izvoz vina iz EU-27 v tretje države in Združene države (v milijardah EUR)

Izvoz vina iz EU-27 v glavne tretje države (v milijonih EUR)

0

2

4

6

8

10

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

v mili

jard

ah EU

R

Tretje državeZdružene države

0

200

400

600

800

1 000

2007 2008 2009 2010 2011 2012v m

ilijo

nih

EUR

ŠvicaKanadaJaponska

RusijaKitajska

Vir: Podatkovna zbirka Eurostata Comext, izvleček podatkov z dne 26. julija 2013.

54 SEC(2011) 1371 final. Končno poročilo Evaluation des mesures appliquées au secteur vinicole dans le cadre de la Politique Agricole Commune (vrednotenje ukrepov v vinskem sektorju v okviru skupne kmetijske politike), oktober 2012 (http://ec.europa.eu/agriculture).

55 Izvoz iz EU-27 na Kitajsko se je med letoma 2009 in 2012 po vrednosti povečal za 280 %.

34Opažanja

78 Poleg tega so vina, izvožena iz EU-27, kljub rasti izvoza v absolutnem smislu izgubila tržni delež v glavnih tretjih državah, v katere so usmerjene

promocijske dejavnosti (glej dia-gram 4). Tržni delež uvoženega vina se je za vina iz EU-27 povečal samo v Švici in na Japonskem. Komisija namerava analizirati to izgubo tržnega deleža.

Dia

gram

 3a

in D

iagr

am 3

bD

iagr

am 4

Poraba vina na Kitajskem

Delež EU-27 (v %) od uvoza glavnih trgovinskih partnerjev

1 Napoved.

Vir: Poraba vina, Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV): Statistical report on world vitiviniculture (statistično poročilo o svetovnem vinskem sektorju). Izvoz vina iz EU-27: podatkovna zbirka Eurostata Comext, izvleček podatkov z dne 17. septembra 2013.

Vir: Trgovinska podatkovna zbirka Združenih narodov Comtrade, izvleček podatkov z dne 20. septembra 2013.

Izvoz vina iz EU-27 na Kitajsko

13 000

14 000

15 000

16 000

17 000

18 000

2007 2008 2009 2010 2011 20121

v 1 0

00 h

l

0

20

40

60

80

100

ZDA Kitajska Japonska Mehika Kanada Rusija Švica

2007 2012

0

500

1 000

1 500

2 000

2 500

3 000

2007 2008 2009 2010 2011 2012v 1

000

hl

35Opažanja

79 V skladu s členom 103p(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 do pomoči iz ukrepa niso upravičena vsa vina. Upravičena niso vina, kot so namizna vina brez naved-be sorte vinske trte (glej odstavek 35). Če je promocijski ukrep uspešen, bi morala biti upravičena vina, izvožena iz EU-27 v tretje države, uspešnejša kot druga vina.

80 Vendar ni očitno, da bi bila upraviče-na vina po vrednosti uspešnejša od drugih. Upravičeno vino je z letno stopnjo rasti 14,8 % leta 2012 doseglo izvozno vrednost 8 059 milijonov EUR (tj. 15,4 milijona hl), neupravičeno vino (druga vina) pa je s stopnjo povečanja 14,5 %56 leta 2012 doseglo izvozno vrednost 806 milijonov EUR (tj. 7,1 mi-lijona hl) (glej diagram 5). Po tej pri-merjavi je razvoj izvoza pri vinih, ki so upravičena do pomoči iz promocijske-ga ukrepa, zelo podoben kot pri vinih, ki niso upravičena, kar kaže na močno vzročno povezavo z drugimi dejavniki, povezanimi z izvoznimi trendi.

Dia

gram

 5 Razvoj vrednosti vin EU, izvoženih v tretje države (2010 = 100)

Vir: Podatkovna zbirka Eurostata Comext, izvleček podatkov z dne 25. julija 2013.

100

105

110

115

120

125

130

135

2010 2011 2012

Upravičena vina (ZOP, ZGO, sortna vina)Druga vina

56 Povprečna letna rast vrednosti izvoza iz EU-27 v tretje države med letoma 2010 in 2012 – podatkovna zbirka Comext.

36Zaključki in priporočila

81 Države članice lahko kot del reforme SUT za vino uporabijo sredstva iz pro-računa EU za financiranje naložbenih in promocijskih projektov, katerih cilj je povečati konkurenčnost proizvajal-cev vina v EU.

82 Pri reviziji je bilo preučeno naslednje vprašanje: Ali je upravljanje naložbene in promocijske podpore EU vinskemu sektorju dobro in ali so rezultati podpo-re pri konkurenčnosti vin EU dokazani? Zaključek Sodišča je, da so upravljanju naložbene in promocijske podpore vinskemu sektorju v prvih letih, ki jih je zajela revizija, škodovale slabosti v za-snovi in pri izvajanju, ki so predstavljene v tem poročilu. Učinek na konkurenč-nost vin EU ni bil vedno dokazan.

83 Pri reviziji je bilo ugotovljeno, da nalož-beni ukrep ni ustrezno zasnovan, pred-vsem zato, ker potreba po dodatnem naložbenem ukrepu, specifičnem za vinski sektor, ni dokazana, saj je ukrep že obstajal v okviru politike razvoja podeželja. To, da v vinskem sektorju ob-staja dodatna potreba, ni bilo podkre-pljeno z nobeno študijo ali analizo.

84 Dopolnilni naložbeni ukrep je povzro-čil kompleksnost in administrativne ovire, saj je bilo treba med dvema vrstama naložbene podpore potegniti umetno ločnico. V nekaterih drža-vah članicah je to imelo za posledico zamude pri izvajanju in pretirano restriktiven obseg upravičenih naložb (odstavki od 18 do 25).

Priporočilo 1

Komisija naj zaradi racionalizacije she-me pomoči spremlja črpanje sredstev, analizira potrebe po naložbenem ukre-pu in oceni, ali vinski sektor potrebuje dodatno naložbeno pomoč v primerja-vi z drugimi kmetijskimi sektorji.

85 Izvajanje naložbenega ukrepa v okviru SUT za vino ni potekalo ob ustreznem upoštevanju načela gospodarnosti. Večina revidiranih držav članic ni zago-tovila, da bi pomoč prejeli samo spo-sobni projekti (odstavki od 26 do 29). Obstaja tveganje prevelike porabe, saj razumnost projektnih stroškov pred odobritvijo pomoči ni bila sistematič-no ovrednotena (odstavki od 30 do 34).

37Zaključki in priporočila

Priporočilo 2

Države članice naj ublažijo tveganje za gospodarstvo s sistematično oceno ra-zumnosti projektnih stroškov. Rezultati te ocene naj bodo ustrezno dokumen-tirani. Kadar je mogoče, je treba razviti primerjalne standarde za splošne stro-škovne postavke, da se olajša ocena stroškov v projektnih predlogih.

Države članice naj izvajajo pregle-de sposobnosti, da ocenijo finanč-no stanje vlagatelja, to analizo pa dokumentirajo.

Komisija naj zagotovi, da imajo države članice uspešne sisteme za izvaja-nje pregledov razumnosti stroškov in možnosti projektov za finančno sposobnost.

86 Pri reviziji je bilo ugotovljeno, da pro-mocijski ukrep ni ustrezno zasnovan in se ne izvaja učinkovito. Promocijske dejavnosti se pogosto uporabljajo za konsolidacijo trgov, namesto za prido-bitev novih trgov in povrnitev starih. Za proizvajalce vina, ki nameravajo ohraniti svoj tržni delež, je potreba po konsolidaciji trga konstantna. Zato se postavlja vprašanje, ali imajo lahko take promocijske dejavnosti trajen učinek brez čezmernega zanašanja na stalno podporo EU. Poleg tega podpo-ra za oglaševanje uveljavljene trgov-ske znamke ne ustreza prvotnemu namenu ukrepa, ki je bil podpora trgu z vinom EU in ne uveljavljenim znam-kam (odstavki od 37 do 42).

Priporočilo 3

(a) Uredba, ki ureja to področje, naj prepreči, da bi posamezni upra-vičenci v vsakem programskem obdobju predložili promocijski program za iste ciljne države.

(b) Komisija naj tudi omeji obseg ukrepa, kar zadeva upravičenost oglaševanja blagovne znamke, da financiranje EU ne bi nadomestilo operativnih odhodkov upravičen-ca, in da več poudarka temu, da bi promocijski ukrep uporabljala MSP.

87 Proračun, ki je bil na voljo za pro-mocijske dejavnosti, je bil večji od povpraševanja, zato države članice pri izvajanju ukrepa niso bile dovolj selektivne. Predvsem niso sistematič-no preverjale, ali vlagatelji dokazljivo potrebujejo javno podporo. Poleg tega so bila financirana tudi velika podjetja, čeprav naj bi imela po načrtih pred-nost podpora MSP. Posledično so bili pri reviziji ugotovljeni očitni primeri mrtvih izgub, ko je promocijska pomoč pokrivala običajne stroške poslovanja, ki bi jih pri običajnem poteku opera-cij kril upravičenec brez podpore EU (odstavki od 43 do 51).

38Zaključki in priporočila

Priporočilo 4

Komisija zaradi čim večjega zmanjša-nja tveganja mrtvih izgub zagotovi, da države članice v svojih izbirnih postopkih zahtevajo, da upravičenci jasno dokažejo potrebo po pomoči EU, in da se običajni stroški poslovanja ne financirajo iz proračuna EU.

88 Stroški promocijskih dejavnosti, režijski stroški in stroški za izvajalske organe niso bili dovolj utemeljeni, saj so bila dokazila slaba ali pomanjkljiva. Ker ni kontrol na kraju samem, nezadostna dokazila spodkopavajo uspešnost do-kumentarnih pregledov, ki jih opravlja-jo države članice zaradi zagotavljanja nastanka in upravičenosti promocijskih dejavnosti. Poleg tega države članice niso dovolj zmanjšale tveganja, da bi ista promocijska dejavnost prejela ne-pravilno dvojno financiranje (odstavki od 52 do 64).

Priporočilo 5

(a) Komisija naj zagotovi, da so dodatni stroški, kot so stroški za izvajalske organe in režijski stroški, ustrezno utemeljeni in omejeni na najvišji možni odstotek skupnih stroškov.

(b) Države članice naj zagotovijo zadostno revizijsko sled, ki vsako promocijsko pomoč povezuje s specifičnimi in ustrezno doku-mentiranimi dejavnostmi. Poleg tega naj sistematično preverjajo, da ista promocijska dejavnost ne prejema nepravilnega dvojnega financiranja iz drugih virov EU ali nacionalnih virov financiranja.

89 Poleg tega rezultati ukrepov, kar zadeva večanje konkurenčnosti vin EU, niso dokazani. Informacije o spremljanju in vrednotenju v zvezi z vložki, izložki in finančnim izvajanjem ukrepov so ustrezne, vendar pa Komisija in države članice ne pripravijo dovolj relevantnih informacij, da bi pokazale neposredne rezultate, ki jih je mogoče pripisati ukre-pom. V primeru naložbenega ukrepa je zaradi kombinacije podpore v okviru SUT za vino z naložbami v okviru razvo-ja podeželja nemogoče ugotoviti ločene učinke SUT za vino. Pri promocijskem ukrepu uporabljeni kazalniki rezultatov zajemajo številne spremenljivke, na ka-tere promocijske dejavnosti ne vplivajo (odstavki od 65 do 80).

Priporočilo 6

Komisija naj zahteva, da države članice podrobneje ovrednotijo rezultate promocijskih projektov. Zlasti je treba rezultate promocijskih dejavnosti oceniti na ravni upravičenca, ne pa za celotni vinski sektor EU. Države članice naj bolje uporabljajo poročila, ki jih na koncu promocijske dejavnosti pripravi-jo upravičenci, zaradi ocene in strnitve rezultatov.

39Zaključki in priporočila

90 In nazadnje, v proračunu za program-sko obdobje 2014–2018 so razpolo-žljiva sredstva, ki so jih za promocijski ukrep namenile države članice, več kot dvakrat večja od sredstev, porabljenih v prejšnjem programskem obdobju.57 Glede na težave, ki jih imajo države članice pri porabi sedanjega proraču-na za promocijske dejavnosti, obstaja tveganje, da je za obdobje 2014–2018 določen previsok proračun, kar ogroža uporabo načel dobrega finančnega poslovodenja (odstavki od 43 do 47).

Priporočilo 7

Komisija naj po izteku dovolj dolge-ga obdobja analizira, kako proračun, dodeljen za nacionalne podporne programe za obdobje 2014–2018, ustreza potrebam vinskega sektorja EU in sposobnosti držav članic za črpanje sredstev. Na podlagi te analize naj, kjer je ustrezno, prilagodi proračun, da za-gotovi spodbude za večjo učinkovitost držav članic pri uporabi ukrepov.

57 V programskem obdobju 2009–2013 je bilo v okviru promocijskega ukrepa porabljenih 522 milijonov EUR. Za programsko obdobje 2014–2018 so države članice za promocijski ukrep dodelile 1 156 milijonov EUR (EU-27). To pomeni povečanje za 121 % v primerjavi s sredstvi, porabljenimi v prejšnjem obdobju.

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi ga. Rasa BUDBERGYTĖ, članica Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 9. aprila 2014.

Za Računsko sodišče

Vítor Manuel da SILVA CALDEIRAPredsednik

40PrilogiPr

iloga

I Preskrbovalna bilanca – glavne postavke na ravni EU-27

in 1 000 hl

2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2011/12

Uporabna proizvodnja 171 015 174 483 159 416 160 154 160 208 153 121 156 845

Končno stanje 173 359 167 578 168 314 170 776 167 441 162 444 159 304

Poraba vina, bruto 138 255 134 541 130 354 127 086 127 417 121 290 127 886

Destilacije skupaj1 30 663 30 452 15 890 19 606 19 982 16 339 17 413

Izvoz vina v tretje države 15 547 19 633 17 763 15 829 18 802 21 968 23 352

Uvoz vina iz tretjih držav 13 279 13 993 13 672 13 985 15 039 14 961 14 895

1 Krizna destilacija ter destilacija pitnega alkohola, stranskih proizvodov in znamk žganja (brandy) (npr. Cognac).Vir: Eurostat, preskrbovalna bilanca za vino, izvleček podatkov z dne 25. septembra 2013.

41Prilogi

Priloga Xb k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007

Priloga Xb Proračunska sredstva za podporne programe

iz člena 103n(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007

v 1 000 EUR

Proračunsko leto 2009 2010 2011 2012 2013 od leta 2014 dalje

BG 15 608 21 234 22 022 27 077 26 742 26 762

CZ 2 979 4 076 4 217 5 217 5 151 5 155

DE 22 891 30 963 32 190 39 341 38 867 38 895

EL 14 286 19 167 19 840 24 237 23 945 23 963

ES 213 820 284 219 279 038 358 000 352 774 353 081

FR 171 909 226 814 224 055 284 299 280 311 280 545

IT1 238 223 298 263 294 135 341 174 336 736 336 997

CY 2 749 3 704 3 801 4 689 4 643 4 646

LT 30 37 45 45 45 45

LU 344 467 485 595 587 588

HU 16 816 23 014 23 809 29 455 29 081 29 103

MT 232 318 329 407 401 402

AT 8 038 10 888 11 313 13 846 13 678 13 688

PT 37 802 51 627 53 457 65 989 65 160 65 208

RO 42 100 42 100 42 100 42 100 42 100 42 100

SI 3 522 3 770 3 937 5 119 5 041 5 045

SK 2 938 4 022 4 160 5 147 5 082 5 085

UK 0 61 67 124 120 120

1 Nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1782/2003 za Italijo za leta 2008, 2009 in 2010 se zmanjšajo za 20 milijonov EUR; ti zneski so bili vključeni v proračunska sredstva Italije v letih 2009, 2010 in 2011, kakor je določeno s to preglednico.

Prilo

ga II

42

(1) Strateški razlog: podporni programi za vinski sektor so namenjeni povečanju konkurenčnosti sektorja, medtem ko je cilj programov razvoja podeželja zagotoviti trajnostni razvoj podeželskih območij. Prednostne naloge podpore za vinski sektor se ne prekrivajo nujno s prednostnimi nalogami, dolo-čenimi v okviru politike razvoja podeželja. Zaradi podpornega programa za vino ima sektor zagoto-vljeno neposredno dodelitev sredstev iz proračunov Skupnosti za naložbe.

(2) Finančni razlog: državam članicam v okviru podpor-nih programov za vino ni treba zagotoviti finančne-ga, nacionalnega ali regionalnega prispevka.

Na splošno je priznano, da je promocija proizvodov ključni način za povečanje prodaje in odpiranje novih trgov, čeprav je njen učinek težko izmeriti.

Komisija priznava, da so bile na začetku težave pri izvajanju podpornih programov, kot je pouda-rilo Sodišče v svoji reviziji, ki je zajela prva tri leta programskega obdobja (obdobje 2009–2013). Zato je Komisija izvedla številne spremembe izvedbene uredbe ter pripravila smernice za razlago in poja-snitev postopkov, ki urejajo izbiranje, upravičenost, nadaljnje spremljanje in kontrolo ukrepov, ki se financirajo iz programov. Komisija je seveda pripra-vljena izvesti vse potrebne spremembe besedil na podlagi prejetih povratnih informacij.

Povzetek

Skupni odgovor na odstavke od I do VIIIKomisija poudarja, da je reforma skupne ureditve trga za vino, ki jo je Svet sprejel leta 2008, že izpol-nila enega svojih ključnih ciljev, tj. ponovno vzpo-stavitev ravnovesja na trgu, ter da je bil dosežen pomemben napredek pri doseganju drugega cilja, tj. povečanju konkurenčnosti vinskega sektorja. Predvsem zaradi ukrepov reforme se je prekinila destilacija v velikem obsegu, financirana iz evrop-skega proračuna, ne da bi trg zaradi tega utrpel škodo, povečala pa sta se vrednost in obseg izvoza v tretje države.

Poleg tega sta Svet in Parlament nedavno potrdila koristnost reforme skupne ureditve trga za vino s tem, ko sta njena načela obdržala v Uredbi (EU) št. 1308/20131 o novi skupni ureditvi trgov za obdo-bje 2014–2020, s čimer sta izkazala pripravljenost dati na voljo dovolj časa, da ukrepi dosežejo največji učinek, ter obenem razširila sklop podukrepov v okviru programov pomoči (nov ukrep za inovativ-nost, širitev promocije na dejavnosti, usmerjene v domači trg, širitev prestrukturiranja na ponovno zasaditev zaradi zdravja rastlin).

Naložbe v okviru podpornih programov za vino dopolnjujejo naložbe v okviru programov razvoja podeželja. Zakonodajalec namerno izvaja oba pro-grama vzporedno.

1 UL L 347, 20.12.2013.

Odgovori Komisije

Odgovori Komisije 43

V zvezi z odstavkom VII glede dodelitve sredstev za promocijo se Komisija ne strinja z mnenjem Sodišča o obstoju tveganja, da so države članice določile previsok promocijski proračun. Finančna priloga k uredbi Sveta ne določa proračuna, ki bi bil pose-bej namenjen za promocijo. Države članice predsta-vijo svoj program pomoči z okvirnimi razdelitvami, ki jih lahko spremenijo dvakrat na leto glede na izra-žene potrebe. Na tej točki je treba opozoriti na cilja reforme skupne ureditve trga za vino, ki jo je Svet sprejel leta 2008: (1) ponovno vzpostaviti ravnovesje na trgu (enkratna izkrčitev v obdobju 2009–2011) in (2) povečati konkurenčnost (s „strukturnimi“ ukrepi). Prva faza je zaključena, ekvivalent zneska za izkr-čitev pa je bil prenesen na programe pomoči, kot je predvideno v reformi, da se poveča znesek za te ukrepe, ki so v primerjavi s promocijo in naložbami bolj „strukturni“. Povečanje zneskov, ki jih države članice dodelijo za ukrepe, je bilo torej predvideno. Ko je bila decembra 2013 sprejeta reforma skupne ureditve trga, Svet in Parlament nista želela spre-meniti pristopa, sprejetega v času reforme skupne ureditve trga za vino (vključno s pristopom v zvezi z dodelitvijo proračunskih sredstev). Prav tako sta okrepila promocijski ukrep, tako da sta ga odprla za notranji trg v zvezi z ukrepi, osredotočenimi na informacije o odgovornem uživanju vina in o siste-mih ZOP/ZGO v Uniji.

V zvezi z odstavkom VIII glede rezultatov ukrepov je treba dodati, da je ločevanje učinkov posamezne politike od zunanjih dejavnikov vedno zahtevno. Kljub temu je mogoče z natančno izdelano metodo-logijo vrednotenja izmeriti učinke različnih instru-mentov/ukrepov (na primer z uporabo statističnih podatkov). Komisija redno organizira vrednotenja splošnega učinka politike v skladu s finančno uredbo (vsakih šest let).

V zvezi z odstavkom III glede razmejitve naložb v okviru obeh shem Komisija poudarja, da je ločnica zdaj zelo jasna ter preprečuje tveganje dvojnega financiranja in neobvladljivega administrativnega bremena. Ugotovljeno zamudo pri izvajanju ukre-pov na začetku programa je mogoče pojasniti tudi z drugimi dejavniki, na primer s težavami s pridobi-vanjem bančnih jamstev zaradi krize.

V zvezi z odstavkom IV glede načela gospodar-nosti pri izvajanju naložbenega ukrepa Komisija poudarja, da v okviru svojih revizij preveri, ali so države članice ocenile razumnost stroškov ukrepa. V skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1290/2005 se v okviru revizij preveri, ali so države članice sprejele vse potrebne zakonske in upravne določbe ter vse druge ukrepe (upravne in nadzorne), potrebne za zagotavljanje ustrezne zaščite finančnih interesov Unije. V zvezi s tem se v okviru revizij preveri tudi, ali države članice spoštujejo načela dobrega finanč-nega poslovodenja, ki med drugim obsegajo oceno razumnosti stroškov.

V zvezi z odstavkom V glede konsolidacije trgov Komisija meni, da je eden od ciljev ukrepa za promocijo vina v tretjih državah širitev možnosti prodaje za vino. To je mogoče doseči z izvajanjem ukrepov na uveljavljenih in novih trgih ali trgih, na katerih je bil pretekli izhodiščni položaj izgubljen. Če se na novem trgu vzpostavi izhodiščni položaj, ga je treba utrditi. Zakonodaja Skupnosti tega ne izključuje2, poleg tega lahko kljub prednosti, ki jo imajo mala in srednja podjetja (MSP), pomoč kori-stijo tudi velika podjetja, saj prednostna obravnava ni povezana z upravičenostjo.

2 V členu 103p(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je navedeno, da podpora „zajema informacijske in promocijske ukrepe v zvezi z vini Skupnosti v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v teh državah“.

Odgovori Komisije 44

Komisija v okviru svojih revizij naložbenega ukrepa preveri, ali so države članice ocenile razumnost stroškov ukrepa. V skladu z določ-bami Uredbe (ES) št. 1290/2005 se v okviru revizij preveri, ali so države članice sprejele vse potrebne zakonske in upravne določbe ter vse druge ukrepe (upravne in nadzorne), potrebne za zagotavljanje ustrezne zaščite finančnih interesov Unije. V zvezi s tem se v okviru revizij preveri tudi, ali države članice spoštujejo načela dobrega finančnega poslovodenja, ki med dru-gim obsegajo oceno razumnosti stroškov.

Splošno vprašanje izbiranja naložbenih projek-tov, zlasti v zvezi s (predhodnim) preverjanjem razumnosti stroškov in sposobnosti projektov, se bo obravnavalo na sejah Upravljalnega odbora za skupno ureditev trgov.

V zvezi s promocijskim ukrepom

(a) Komisija meni, da lahko upravičenci v določenih okoliščinah pridobijo dostop do ukrepa v dru-gem programskem obdobju, da bi na primer utrdili svoj tržni položaj v isti tretji državi. Čeprav je zastavljeni cilj ukrepa povečati konkurenč-nost vin z ZOP/ZGO in sortnih vin, pravila ne izključujejo identifikacije posameznih blagovnih znamk. Za upravičence, ki krijejo 50 % stroškov projekta, je lahko pomembno, da imajo možnost pritegniti pozornost na svojo blagovno znamko in tako okrepiti prepoznavnost na ciljnih trgih, da bi povečali prodajo. Poleg tega spremembe Uredbe (ES) št. 555/2008 in smernice, sprejete leta 2013, bolj jasno določajo, da je treba dati prednost MSP.

(b) Uredba Sveta omogoča dodelitev pomoči, če so izvedeni ukrepi skladni z veljavnimi pravili. Izbirni postopek, kot je opredeljen v uredbi in smernicah iz točke (a), med drugim zahteva vrednotenje pričakovanega učinka ukrepov na rast povpraševanja.Komisija se bo posvetovala z državami članicami o prilagoditvi smernic, da se zagotovi dopolnje-vanje promocijskih projektov, ki jih financira EU, z obstoječimi dejavnostmi in prepreči tveganje učinka mrtvih izgub.

IX

V zvezi z naložbenim ukrepom

(a) Svet in Parlament sta decembra 2013 potrdila koristnost reforme skupne ureditve trga za vino s tem, ko sta njena vodilna načela obdr-žala v Uredbi (EU) št. 1308/2013 o novi skupni ureditvi trgov za obdobje 2014–2020. Tako sta izkazala pripravljenost dati na voljo dovolj časa, da začnejo orodja reforme učinkovati v celoti, obenem pa sta razširila sklop podukre-pov v okviru programov pomoči (nov ukrep za inovativnost, širitev promocije na dejavnosti, usmerjene v domači trg, širitev prestrukturiranja na ponovno zasaditev zaradi zdravja rastlin).

V zvezi s črpanjem sredstev Komisija vsak mesec opravi nadzor zneskov, ki jih prejmejo upravičenci.

V skladu s členom 110 Uredbe (EU) št. 1306/2013 bo Komisija zagotovila, da se bo skupni učinek vseh instrumentov SKP meril in ocenil glede na skupne cilje SKP. To vključuje vrednotenje skladnosti instrumentov SKP do leta 2018 (prvi rezultati). V okviru tega bo Komisija leta 2018 proučila način, kako vključiti oceno dodane vrednosti zagotavljanja naložbene podpore v okviru skupne ureditve trga za vino in v okviru razvoja podeželja. Opozoriti je treba, da mora miniti dovolj časa, preden je mogoče pridobiti informacije o učinku politike.

(b) Komisija meni, da je ta del priporočila naslovljen na države članice.

Zakonodaja Skupnosti državam članicam zago-tavlja okvir za naknadno zagotovitev nepre-kinjenega izvajanja projektov (člen 103u(5) Uredbe (ES) št. 1234/2007).

Odgovori Komisije 45

Države članice morajo predstaviti tretjo analizo stroškov in koristi do 1. januarja 2017.

Komisija poudarja, da je treba informacije o izvajanju ukrepov (informacije o spremljanju) razlikovati od informacij o rezultatih in učinkih teh ukrepov (informacij o vrednotenju). Podatke o vrednotenju je mogoče pridobiti šele, ko mine dovolj časa.

(f) V skladu s členom 110 Uredbe (EU) št. 1306/2013 bo Komisija zagotovila, da se bo skupni učinek vseh instrumentov SKP meril in ocenil glede na skupne cilje SKP. To vključuje vrednotenje učinkovitosti instrumentov SKP do leta 2018 (prvi rezultati). V okviru tega bo Komisija leta 2018 proučila način, kako vključiti oceno uporabe pro-računa, dodeljenega za shemo podpore za vino, in njegovega učinka. Opozoriti je treba, da mora miniti dovolj časa, preden je mogoče pridobiti informacije o učinku politike.

Uvod

11Finančna uredba določa, da države članice in Komisija izpolnjujejo vsaka svoje obveznosti v zvezi s kontrolo in revizijo ter prevzamejo nastale obve-znosti. Zlasti pri opravljanju izvedbenih nalog, kot je izvajanje promocijskih in naložbenih ukrepov, države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije.

(c) Komisija meni, da je bilo to priporočilo upošte-vano za programsko obdobje 2014–2018.To vprašanje se je obravnavalo v okviru člena 53(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013, Izved-bene uredbe Komisije (EU) št. 752/2013 z dne 31. julija 2013, s katero je bil Uredbi Komisije  (ES) št. 555/2008 dodan člen 5a, ter smernic.

(d) To priporočilo je naslovljeno na države članice.

(e) Komisija meni, da je bilo to priporočilo upošte-vano za programsko obdobje 2014–2018.Za novo programsko obdobje je Komisija v svo-jih smernicah predlagala primere kazalnikov, ki jih države članice lahko ponudijo upravičencem za vrednotenje rezultatov promocijskih ukrepov glede na izvedene dejavnosti.

Pri analizi projektov za programsko obdo-bje 2014–2018 je Komisija zahtevala, da države članice zagotovijo ustrezne kazalnike za vsak ukrep. Podporni programi zdaj vključujejo odde-lek z jasnejšimi informacijami o merilih in količin-skih kazalnikih, ki se uporabljajo za spremljanje in vrednotenje. Države članice so bile pozvane, naj dokažejo povezavo med cilji, ki so jih zasta-vile za vsak ukrep, in kazalniki, ki se uporabljajo za merjenje napredka pri doseganju teh ciljev.

Države članice so morale 1. marca 2014 predsta-viti drugo analizo stroškov in koristi3 podpornih programov. Vsebovati je morala ustrezne infor-macije za analizo programov iz prvega program-skega obdobja 2009–2013.

3 Prva analiza stroškov in koristi je bila dana na voljo 1. marca 2011, zato je bila omejena na prvi dve leti izvajanja programov.

Odgovori Komisije 46

19Zneski so bili dejansko preneseni na razvoj pode-želja in dodeljeni programom v vinorodnih regijah. Vendar ti zneski niso bili posebej dodeljeni vin-skemu sektorju.

20Romunija je uvedla naložbeni ukrep iz novega pro-gramskega obdobja 2014–2018.

21Glede na težave s konkurenčnostjo v sektorju, ki jih je razkrila destilacija v velikem obsegu, ki se je izvajala na začetku novega tisočletja, in postopno odpravljanje tržnih ukrepov je Komisija obravna-vala možnost zagotavljanja podpore za naložbe kot razvoj sektorja v pozitivno smer.

Glej tudi odgovore na odstavka 18 in 19.

22V pomembnih državah članicah ni bilo zamud ali omejitev pri izvajanju. Glede na tveganje prekri-vanja v obeh shemah podpore je Komisija menila, da je vzpostavitev ločnice nujna za zagotovitev dobrega proračunskega poslovodenja in ublaži-tev skrbi, ki jih je ob številnih priložnostih izrazilo Sodišče.

Upravljalni odbor je predlagal tri vrste razmejitev, ki so se uporabile v okviru programov: (1) razme-jitev glede na operacije; ta razmejitev je dobila konkretno obliko s spremembo člena 20(2) in (3) Uredbe (ES) št. 555/2008, (2) razmejitev glede na datum finančnih obveznosti ter (3) izključitev ukrepa ali nekaterih operacij ukrepa v okviru posa-meznega programa.

Opažanja

18Svet in Parlament sta decembra leta 2013 potrdila uporabnost reforme skupne ureditve trga za vino s tem, ko sta njena načela obdržala v Uredbi (EU) št. 1308/20134 o novi skupni ureditvi trgov in tako izkazala pripravljenost dati na voljo dovolj časa, da ukrepi reforme dosežejo največji učinek, kar je pomenilo, da so se naložbe nadaljevale v okviru obeh shem podpore.

Naložbe v okviru podpornih programov za vino dopolnjujejo naložbe v okviru programov razvoja podeželja. Zakonodajalec namerno izvaja oba pro-grama vzporedno:

(1) Strateški razlog: podporni programi za vinski sektor so namenjeni povečanju konkurenčnosti sektorja, medtem ko je cilj programov razvoja podeželja zagotoviti trajnostni razvoj podeželskih območij. Prednostne naloge podpore za vinski sektor se ne prekrivajo nujno s prednostnimi nalogami, dolo-čenimi v okviru politike razvoja podeželja. Zaradi podpornega programa za vino ima sektor zagoto-vljeno neposredno dodelitev sredstev iz proračunov Skupnosti za naložbe.

(2) Finančni razlog: državam članicam v okviru podpor-nih programov za vino ni treba zagotoviti nacional-nega ali regionalnega finančnega prispevka.

Okvir 1Glej odgovor na odstavek 18.

4 UL L 347, 20.12.2013.

Odgovori Komisije 47

Skupni odgovor Komisije na odstavka 26 in 27Tako kot Komisija sta tudi Svet in Parlament določila pravila glede naknadne kontrole trajnosti operacij. Člen 103u(5) Uredbe (ES) št. 1234/2003 določa, da se člen 72 Uredbe (ES) št. 1698/2005 (razvoj pode-želja) smiselno uporablja za naložbeno pomoč v okviru nacionalnih programov pomoči (za vino)5. Podobne določbe vsebuje člen 50(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013 v zvezi s členom 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki nadomešča člen 72 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Splošno vprašanje izbiranja naložbenih projektov, zlasti v zvezi s (predhodnim) preverjanjem razu-mnosti stroškov in sposobnosti projektov, se bo obravnavalo v okviru sej Upravljalnega odbora za skupno ureditev trgov.

28Uporaba načela „kdor prvi pride, prvi dobi“ ne pomeni nujno pomanjkanja kontrole sposobnosti projekta. Postopki za izbiranje v Avstriji in Franciji niso preprečili preverjanja in ugotovitve sposobno-sti projektov, ki so bili na koncu odobreni.

Če Uredba (ES) št. 555/2008 ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tem vprašanjem, se uporabljajo pravila dobrega finančnega poslovodenja (primerjaj člen 9 Uredbe (ES) št. 1290/2005).

Glej odgovore na odstavka 26 in 27.

5 Člen 72 Uredbe (ES) št. 1698/2005 določa, da morajo biti vsi financirani projekti trajni, kar pomeni, da mora država članica zagotoviti, da pri dejavnosti v roku petih let od odločbe o financiranju, ki jo sprejme organ upravljanja, ne pride do bistvene spremembe, vključno s prenehanjem dejavnosti.

Zaradi vzpostavitve te ločnice, ki prvotno ni bila določena v izvedbeni uredbi, je bilo treba prila-goditi programe v okviru obeh shem podpore. Po vzpostavitvi jasnih ločnic so nacionalne uprave imele zgolj omejene dodatne administrativne stroške.

23Vzpostavitev ločnice je zahtevnejša v regionalizira-nih državah članicah, kot sta Španija in Italija.

Vino se proizvaja v vseh italijanskih regijah, vin-ski sektor pa je pomemben z gospodarskega, okoljskega in družbenega vidika. Vsaka regija ima svoje značilnosti, nekatere pa so imele težave pri vzpostavitvi ločnice. Vendar je v zadevnih regijah ta ločnica zdaj natančno določena. Ta ukrep spada med najpomembnejše za povečanje konkurenčno-sti, zlasti glede na odpravo intervencijskih ukrepov. Odhodki za ta ukrep bodo v letu 2013 predvidoma znašali 55 milijonov EUR (17 % proračuna za ta ukrep v letu 2013).

Zamude, ugotovljene med prvimi leti program-skega obdobja, so lahko tudi posledica drugih vzrokov, na primer težav s pridobivanjem bančnih jamstev zaradi finančne krize ali zamude pri izvaja-nju zakonodajnega okvira za ta ukrep na nacionalni ali regionalni ravni.

Glej odgovore na odstavek 22.

24Glej odgovore na odstavka 22 in 23.

Odgovori Komisije 48

33Glej odgovore na odstavka 26 in 32.

34Glej odgovore na odstavka 30 in 31.

37Komisija meni, da uredba Sveta omogoča zagota-vljanje pomoči takšnim upravičencem, če izvedene dejavnosti izpolnjujejo pogoje uredbe.

Poudariti je treba tudi, da je v okviru ukrepa pomoč prejelo veliko različnih podjetij, vključno z med-panožnimi združenji in zadrugami, ki združujejo številne vinogradnike in proizvajalce vina.

Spremembe Uredbe (ES) št. 555/2008 in smernice, sprejete leta 2013, omogočajo izboljšanje upra-vičenosti stroškov, kakovosti izbiranja projektov ter izvajanja, nadaljnjega spremljanja, nadzora in ocenjevanja izvedenih dejavnosti. Izbirni posto-pek predpisuje na primer oceno verjetnega učinka dejavnosti na rast povpraševanja (člen 5(2)(c) Uredbe (ES) št. 555/2008) po zadevnih proizvodih.

29Glej odgovore na odstavke od 26 do 28.

Okvir 2Glej odgovore na odstavke od 26 do 28.

Skupni odgovor na odstavka 30 in 31Države članice za nekatere operacije (na primer gradbena dela) pogosto uporabljajo standardne cenike, ki se ujemajo s tržno ceno. Ker upravičenec prispeva finančna sredstva za projekt, je v njego-vem interesu, da pridobi nižje cene.

Komisija v okviru svojih revizij naložbenega ukrepa preveri, ali so države članice ocenile razu-mnost zadevnih stroškov. V skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1290/2005 se v okviru revizij preveri, ali so države članice sprejele vse potrebne zakon-ske in upravne določbe ter vse druge ukrepe (za upravljanje in nadzor), potrebne za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije. V zvezi s tem se v okviru revizij preveri tudi, ali države čla-nice spoštujejo načela dobrega finančnega poslo-vodenja, ki med drugim zajemajo oceno razumnosti zadevnih stroškov.

32V smernicah se nakup lesenih sodov šteje za upravi-čeno operacijo.

Komisija poudarja, da se sodi iz hrastovega lesa v številnih primerih uporabljajo dlje od treh let, včasih pa tudi do deset let.

Zgolj zamenjava sodov ni upravičena (člen 17 Uredbe (ES) št. 555/2008). Razlikovati je treba med upravičenostjo sodov in upravičenostjo zamenjave sodov. Stroški za sod so upravičeni (če se uporablja dlje od pet let), medtem ko stroški zamenjave soda niso.

Odgovori Komisije 49

38Komisija se ne strinja z mnenjem Sodišča.

Eden od ciljev promocijskega ukrepa v tretjih državah je širitev možnosti prodaje za vino ne samo na konsolidiranih trgih, ampak tudi na novih trgih ali tistih, na katerih je pretekli izhodiščni položaj bil izgubljen. Če se odprejo novi trgi, jih je treba konsolidirati, deloma s povečanjem tržnega deleža. Pravila Skupnosti tega ne preprečujejo6. Poleg tega lahko kljub prednosti, ki jo imajo MSP, pomoč koristijo tudi velika podjetja. Slednja imajo vodilno vlogo7 pri promociji vseh evropskih vin v tretjih državah, kjer manjša podjetja veliko težje izvajajo promocijske dejavnosti. V Italiji na primer velika podjetja izvajajo ukrepe z ustvarjanjem multi-plikacijskih učinkov na podlagi začasnih skupnih podjetij.

Spremembe člena 5(c) Uredbe (ES) št. 555/2008 in smernice, sprejete leta 2013, bi morale omogočiti bolj kakovostno izbiranje, predvsem pa dajanje jasnejše prednosti MSP, novim upravičencem in upravičencem, usmerjenim v novo tretjo državo8.

Glej tudi odgovor na odstavek 37.

6 Člen 103p(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se pomoč dodeli za informacijske ali promocijske ukrepe v zvezi z vini Skupnosti v tretjih državah, da se izboljša njihova konkurenčnost v zadevnih državah.

7 Kar zadeva zmogljivosti velikih podjetij za samofinanciranje, je treba opozoriti, da promocijski ukrepi ne spadajo med tradicionalne ukrepe za naložbo v proizvod, ki izpolnjuje natančno izmerjeno potrebo. Namesto tega promocijske kampanje ustvarijo učinek prelivanja, ki poleg podjetjem, ki izvršijo naložbo, koristi tudi drugim (podjetjem, ki izdelujejo proizvode iz istega razreda in z istim geografskim poreklom). Finančni ukrepi največjih podjetij za promocijo svojih proizvodov tako koristijo vsem izvajalcem v sektorju.

8 Zlasti v smernicah se priporoča proučitev projektov glede na postopek izbiranja, pri katerem se točke dodelijo za vsako merilo, ter izbiranje projektov na podlagi ocene vsebinskih prednosti vsakega projekta. Na podlagi tega bi morala država članica izbrati tiste projekte, ki nudijo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno, ter dati prednost MSP, novim upravičencem in upravičencem, ki odpirajo nov trg.

Okvir 3Glej tudi odgovor na odstavek 37.

Subvencionirane promocijske dejavnosti za šampanjec

Komisija meni, da ima šampanjec kljub velikemu slovesu v EU in številnih tretjih državah veliko konkurentov, ki sicer še niso pridobili enakega statusa, vendar povečujejo svoj tržni delež, zlasti na nekaterih strateško pomembnih trgih. Poleg tega bi lahko zaradi učinkov gospodarske krize šampanjec v številnih primerih nadomestila druga peneča vina ali podobni proizvodi. Če bi bili nekateri proizvodi izločeni, ker imajo dovolj velik sloves, bi bilo treba ta sloves v odnosu do slovesa drugih proizvodov objektivno izmeriti in utemeljiti financiranje promo-cije drugih proizvodov iz istega razreda, kar pa bi povzročilo težave v zvezi s pravično obravnavo.

V Španiji (Katalonija) je bilo 88 % skupnega odobrenega financiranja za obdobje 2009–2011 dodeljenih šestim upravičencem

Ta situacija se nanaša na Katalonijo, kjer je v ospredju veliko podjetje, ki je prejelo pomoč v znesku 8,1 milijona EUR (od 15,2 milijona EUR, ki so bili dodeljeni v tej avtonomni skupnosti). Pre-gled informacij, ki so jih predložili španski organi v Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 555/2008 in analizirale službe Komisije, je pokazal, da je bilo v tem obdo-bju v Španiji dodeljenih skupno 61 milijonov EUR pomoči 350 podjetjem, vključno z organom „Con-sejo Regulador DOC a Rioja“ in skladom „Fundación Castilla la Mancha Tierra de viñedos“, ki zastopata veliko število podjetij.

Odgovori Komisije 50

Glede druge spremembe uredbe Komisija meni, da eno in isto podjetje lahko pridobi dostop do ukrepa v drugem programskem obdobju, zlasti zaradi konsolidacije trga, če izpolnjuje pogoje uredbe, predvsem v zvezi z upravičenimi dejavnostmi in izbiranjem. Ne glede na to pa se pri tem ne osredo-točamo na podaljšanje prvotnega projekta, ampak na nov projekt. Ta mora biti predmet ad hoc izbire.

Glej tudi odgovore na odstavke 38 ter od 43 do 46.

41Glej odgovore na odstavke od 38 do 40.

42Čeprav je zastavljeni cilj ukrepa povečati konku-renčnost vin z ZOP/ZGO in sortnih vin, pravila ne izključujejo identifikacije posameznih blagovnih znamk. Za upravičence, ki krijejo 50 % stroškov projekta, je lahko pomembno, da imajo možnost pritegniti pozornost na svojo blagovno znamko in tako okrepiti prepoznavnost na ciljnih trgih, da bi povečali prodajo.

Glej tudi odgovor na odstavek 37.

43Glej odgovore na odstavek 37 in opombo 46.

44Glej odgovore na odstavka 37 in 43.

Komisija se bo posvetovala z državami članicami o prilagoditvi smernic, da se zagotovi dopolnje-vanje promocijskih projektov, ki jih financira EU, z obstoječimi dejavnostmi in prepreči tveganje učinka mrtvih izgub.

39Informacije, ki jih predložijo države članice v skladu s prilogama V in VIII k Uredbi (ES) št. 555/2008, kažejo, da so upravičenci na splošno usmerjeni v več kot en trg.

V poročilu Komisije o izvajanju promocijskega ukrepa je navedeno, da je le 37 % financiranih projektov usmerjenih v en sam trg, medtem ko jih je večina usmerjenih v dva do sedem različnih trgov. Opažena je bila tudi znatna koncentracija dejavno-sti, saj je 75 % dejavnosti usmerjenih v sedem držav (Združene države Amerike, Kitajsko/Hongkong, Japonsko, Mehiko, Kanado, Rusijo in Švico).

Združene države so najpogostejši ciljni trg, saj je vanj usmerjenih 22 % dejavnosti.

Konkurenca na trgu Združenih držav je zelo izrazita. Zato je prisotnost na tem trgu za podjetja ključna, deloma zato, ker si tako lahko zagotovijo nove možnosti prodaje in ohranijo obstoječe. Bistveno je, da okrepijo svojo prepoznavnost in s tem zagoto-vijo stabilne trgovinske tokove v prihodnje.

Glej tudi odgovor na odstavek 38.

40Odločitev o možnosti podaljšanja podpore za največ dve leti je bila sprejeta leta 2010, po tem ko so bile ugotovljene zamude v državah članicah in tretjih državah zaradi administrativnih formalnosti. Takšno podaljšanje je bilo možno samo po oceni že izvedenih dejavnosti.

Odgovori Komisije 51

48Komisija je leta 2013 sprejela smernice, da bi zagotovila dodatne parametre za takšne ukrepe in pomagala državam članicam oblikovati programe za obdobje 2014–2018 na podlagi izkušenj, prido-bljenih v prvih letih programskega obdobja (glej opombo 4 Sodišča).

Glej tudi odgovore na odstavke 37, 49 in 51.

49To vprašanje se je že upoštevalo v okviru člena 53(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013, Izvedbene uredbe Komi-sije (EU) št. 752/2013 z dne 31. julija 2013, s katero je bil Uredbi Komisije (ES) št. 555/2008 dodan člen 5a, ter smernic9.

Pred sprejetjem teh določb je bila upravičenost administrativnih stroškov in stroškov dela leta 2007 predmet notranje razlage Generalnega direktorata za kmetijstvo10.

50Stroški dela in splošni stroški so upravičeni, če so tesno povezani z dejavnostjo, vendar je treba v zvezi z njimi zagotoviti okvir, kar je dejansko bilo storjeno.

Glej tudi odgovor na odstavek 49.

9 Člen 53(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa pravno podlago, ki Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih aktov za določitev pravil o administrativnih stroških in stroških dela, ki se lahko vključijo v podporne programe. Člen 5a Uredbe (ES) št. 555/2008 določa parametre za stroške dela in splošne stroške, ki morajo biti povezani s pripravo, izvedbo ali nadaljnjim spremljanjem zadevne dejavnosti. V smernicah, sprejetih leta 2013, so zadevni odhodki natančneje opredeljeni.

10 V Obvestilu Adonis 005778 z dne 1. marca 2007 je navedeno, da je splošni namen člena 13 Uredbe (ES) št. 1290/2005 preprečiti, da bi EKJS prevzel stroške dela in administracije pri izvajanju SKP, vendar ne preprečuje financiranja stroškov dela, ki nastanejo pri opravljanju določenih storitev. Zato Komisija meni, da protislovja v zvezi s tem ni.

45Glej odgovore na odstavke od 37 do 46.

Vprašanje upravičenosti stroškov dela in splošnih stroškov je obravnavano v odstavku 49.

46Opozoriti je treba, da je težko izločiti situacije, v katerih bi upravičenci izvedli takšne dejavno-sti tudi brez podpore EU. Cilj ukrepa je povečati konkurenčnost. Vsi proizvajalci morajo imeti enako priložnost za uporabo ukrepa.

Glej tudi odgovore na odstavke 43, 44 in 45.

Komisija se bo posvetovala z državami članicami o prilagoditvi smernic, da se zagotovi dopolnje-vanje promocijskih projektov, ki jih financira EU, z obstoječimi dejavnostmi in prepreči tveganje učinka mrtvih izgub.

47Posebna dodelitev za promocijski ukrep ni predvidena.

Komisija opozarja, da morajo države članice zago-toviti razdelitev zneskov za vsak ukrep na podlagi lastnih potreb in v okviru letnega proračuna, dode-ljenega za ukrep v skladu z uredbo Sveta in Evrop-skega parlamenta. Ta razdelitev po posameznih ukrepih je okvirne narave, države članice pa lahko dvakrat na leto prilagodijo zneske za vsak ukrep. Zato so države članice tiste, ki so se odločile, ali dati prednost temu ukrepu ali ne.

Glej tudi odgovor na odstavek 43.

Odgovori Komisije 52

Da bi se ublažili učinki pomanjkanja kontrol v tre-tjih državah, Komisija v svojih smernicah predlaga, da se za izvajanje kontrole predložijo računi in dokumenti11.

Komisija se zaveda potrebe po izboljšanju kakovosti kontrol v zvezi s tem ukrepom, zlasti z morebitnimi spremembami smernic.

56Glej odgovor na odstavek 55.

57Vprašanje kontrol neoprijemljivih dejavnosti, kot so pokušine vina, je obravnavano v smernicah, ki zahte-vajo predložitev računov in spremnih dokumentov. Ti lahko vključujejo fotografije, kopije člankov, sezname udeležencev, potrdila o udeležbi na sejmih itd.

Glej tudi odgovor na odstavek 55.

11 Točka 8 smernic: Vlogam za plačila, poslanim pristojnemu nacionalnemu organu, je treba priložiti kopije izvirnih računov in spremnih dokumentov upravičenca, ki se razvrstijo po proračunskih postavkah. Vsi ti dokumenti se navedejo v zbirni tabeli skupaj z zneski v eurih, za države članice zunaj evrskega območja pa poleg tega še v njihovi nacionalni valuti. Po potrebi se lahko zahtevajo prevodi. Vsi spremni dokumenti morajo vključevati naslednje podatke: dobavitelja, opravljeno storitev s podrobnostmi o povezavi s predvidenim ukrepom, datum, znesek (brez DDV) in vpisno številko. Opremiti jih je treba z dokazilom o njihovem dejanskem plačilu. Med spremne dokumente spadajo potrdilo o udeležbi na sejmu, fotografije, kopije člankov, seznami udeležencev itd. Če so pri dejavnosti sodelovali podizvajalci, mora biti na njihovih računih jasno navedeno, na kateri del operacije se vsak strošek nanaša. Če je na voljo samo en račun, ga je treba razdeliti po operacijah in stroških, v nasprotnem primeru je potreben poseben račun za vsako operacijo. V primeru revizije na kraju samem morajo imeti pristojni nacionalni organ in službe Komisije vpogled v originalne dokumente, razvrščene v skladu s temi pravili.

51Smernice so koristno orodje, ki ga države članice uporabljajo pri izvajanju promocijskega ukrepa. Potrebna je bila jasna opredelitev upravičenih odhodkov. Zato je bila vključena v smernice. Poudariti je treba, da so države članice posebej pozdravile ta dokument za podporo predstavitvi programskega obdobja 2014–2018. Med prednostmi smernic je tudi dejstvo, da jih je mogoče prilagoditi glede na izražene potrebe, da se državam članicam in proizvajalcem zagotovi večja varnost pri izvajanju ukrepa.

53Komisija je temu vprašanju namenila posebno pozornost v okviru analize programov za obdobje 2014–2018.

Komisija bo opažanja Sodišča upoštevala v okviru svojih prihodnjih revizij promocijskih in naložbenih ukrepov.

Okvir 4Komisija bo spremljala to vprašanje v okviru postopka potrditve obračunov.

55Komisija priznava, da obstaja težava zaradi kontrol na kraju samem v tretjih državah, čeprav zakono-daja Skupnosti ne zahteva takšne kontrole.

Vprašanje kontrol na kraju samem se je obravnavalo med pogajanji z državami članicami v zvezi z novim programskim obdobjem. Zlasti Romunija, Italija, Španija in Slovaška so v svojih programih načrtovale kontrole v tretjih državah. Ostale države članice menijo, da bi bile tovrstne kontrole v tretjih državah prezahtevne in stroškovno neučinkovite.

Odgovori Komisije 53

64V skladu s smernicami se stroški štejejo za upra-vičene, če niso že bili vneseni v drugo kategorijo stroškov13.

Glej tudi odgovor na odstavka 62 in 63.

Okvir 7Glej odgovore na odstavke 55, 62, 63 in 64.

65Razpoložljivost zanesljivih podatkov o spremlja-nju je pomembna. Vendar obstajajo tudi drugi viri informacij, kot so statistični podatki in študije. Poleg tega je treba vzpostaviti ravnovesje med količino informacij, potrebnih za namene politik, ter admi-nistrativnimi stroški in plačili, ki nastanejo zaradi zbiranja podatkov.

Komisija poudarja, da je treba informacije o izvaja-nju ukrepov (informacije o nadaljnjem spremljanju) razlikovati od informacij o rezultatih in učinku poli-tike (informacij o ocenjevanju). Slednje je mogoče pridobiti šele, ko mine dovolj časa.

67Leta 2008, ko so uprave držav članic pripravile svoje osnutke programov, so bile šele na začetku učnega procesa. Več držav članic je imelo težave z oblikova-njem ustreznih ciljev za nove ukrepe. Zaradi tega je v prvem programskem obdobju pogosto primanjko-valo količinsko opredeljenih ciljev.

13 Točka 6 smernic: Upravičeni stroški so samo stroški operacij, ki jih izvede upravičenec in gredo v njegovo breme po datumu začetka veljavnosti pogodbe in do njenega izteka. Stroški so upravičeni samo, če: — jih je mogoče preveriti; — ne vključujejo stroškov, ki so že bili zaračunani v drugi kategoriji odhodkov; — se ne financirajo v okviru drugih projektov.

58Glej odgovore na odstavka 55 in 57.

59Glej odgovore na odstavka 55 in 57.

Okvir 5Glej odgovore na odstavka 55 in 57.

60Glej odgovore na odstavka 55 in 57.

Okvir 6 Komisija bo spremljala to vprašanje v okviru postopka potrditve obračunov.

62 in 63. Skupni odgovor na odstavka 62 in 63Člen 5a Uredbe (ES) št. 555/2008 opisuje stroške dela in režijske stroške (slednji so omejeni na 4 %), ki jih ima upravičenec zaradi priprave in izvedbe dejavnosti. V nasprotju s sedanjo prakso v okviru sheme pomoči, ki jo opredeljuje Uredba (ES) št. 3/200812 v zvezi s horizontalno promocijo, se uporaba izvajalskega organa ne zahteva. Če se uporabi izvajalski organ, je treba za zadevno sto-ritev predložiti račune in dokazila, kot je določeno v smernicah (glej opombo 56 Sodišča).

V Romuniji uporaba izvajalskega organa ni več obvezna. V okviru programa pomoči za obdo-bje 2014–2018 so bile uvedene nove določbe. V skladu z nacionalno zakonodajo mora biti upravi-čenec zmožen povsem samostojno izvesti projekt, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

Glej tudi odgovore na odstavka 55 in 64.

12 UL L 3, 5.1.2008.

Odgovori Komisije 54

69Za novo programsko obdobje je Komisija v svojih smernicah predlagala primere kazalnikov, ki jih države članice lahko ponudijo upravičencem za vrednotenje rezultatov promocijskega ukrepa glede na izvedene dejavnosti.

Poleg tega Komisija redno organizira ocene splošnega učinka posamezne politike v skladu s finančno uredbo (vsakih šest let).

Glej tudi odgovor na odstavek 67.

70Komisija se strinja z mnenjem Sodiščem, da je loče-vanje učinka posamezne politike od zunanjih dejav-nikov vedno zahtevno. Kljub temu lahko na podlagi natančno izdelane metodologije ocenjevanja pribli-žno ocenimo učinke različnih instrumentov/ukrepov (na primer z uporabo statističnih podatkov). Vendar je treba opozoriti, da je treba reformo vinskega sek-torja proučiti kot sklop dopolnilnih ukrepov.

Glej tudi odgovore na odstavke 69, 72 ter 75 do 80.

71Glej odgovor na odstavek 18.

72Na podlagi natančno zasnovane ocene je mogoče približno oceniti učinke ukrepov, izvedenih na različnih ravneh. Sistem spremljanja in ocenjeva-nja je namenjen spremljanju izvajanja ukrepov na ravni politike in/ali programa in ne na ravni vsakega upravičenca.

Kot je navedeno v odstavku 18, ima razvoj podeže-lja po svoji zasnovi regionalno razsežnost, medtem ko ima skupna ureditev trga za vino po svoji zasnovi sektorsko razsežnost.

Pri analizi osnutkov programov za obdo-bje 2014–2018 je Komisija zahtevala, da države članice zagotovijo ustrezne kazalnike za vsak ukrep. Programi pomoči zdaj vključujejo oddelek z jasnej-šimi informacijami o merilih in količinskih kazalni-kih, ki se uporabljajo za nadaljnje spremljanje in oceno. V tem oddelku so države članice pozvane, naj dokažejo povezavo med cilji, ki so jih zastavile za vsak ukrep, in kazalniki, ki se uporabljajo za ugo-tavljanje, v kakšni meri so bili cilji doseženi.

Države članice so morale 1. marca 2014 predsta-viti drugo analizo stroškov in koristi14 podpornih programov, v katero je bilo treba vključiti elemente, ustrezne za analizo programov med prvim pro-gramskim obdobjem 2009–2013.

Države članice morajo predstaviti tretjo analizo stro-škov in koristi do 1. marca 2017.

Glej tudi odgovor na odstavek 65.

68Namen letnih poročil je zagotoviti informacije o izvajanju programov pomoči. To pomeni, da se bolj osredotočajo na informacije in finančno izvaja-nje kot na rezultate in učinke, saj mora miniti dovolj časa, da je mogoče izvesti oceno.

Glej tudi odgovore na odstavka 65 in 67.

14 Prva analiza stroškov in koristi je bila predložena 1. marca 2011 in je zato bila omejena na prvi dve leti izvajanja programa.

Odgovori Komisije 55

77Kitajski trg je zelo specifičen. Poraba na prebivalca je manj kot en liter (medtem ko je poraba na prebi-valca v Evropi približno 30 litrov). Čeprav se poraba vina povečuje, evropska vina na kitajskem trgu tekmujejo z vini iz Avstralije, Čila in Južne Afrike, ki lahko koristijo preferencialno obravnavo v zvezi z uvoznimi tarifami.

Glej tudi odgovore na odstavka 39 in 75.

78Brez promocijskega ukrepa bi bile izgube tržnega deleža verjetno še večje.

Komisija je analizirala obete in opozorila na tvega-nje izgub tržnih deležev v nekaterih tretjih državah. Tveganje je lahko posledica male velikosti podjetij EU, segmentacije sektorja ali omejitev, ki veljajo za sortna vina v nekaterih državah članicah.

Evropska vina si morajo prizadevati za ohrani-tev svojih tržnih deležev. Promocija je izredno pomembno orodje.

Poudariti je treba, da je Komisija pred kratkim začela študijo konkurenčnosti evropskih vin v tretjih državah in EU, v okviru katere bo proučila predvsem ključne dejavnike v zvezi s konkurenčnostjo vin EU v odnosu do vin iz tretjih držav in dejavnike, ki ovirajo povečanje konkurenčnosti.

Skupni odgovor na odstavka 79 in 80Promocijske dejavnosti, izvedene v korist nekaterih vrst vina, posredno koristijo vsem ostalim vinom, saj pozitivno vplivajo na ugled in porabo drugih vrst vina.

73Glej odgovor na odstavek 72.

75Komisija potrjuje podatke o trgovini z evropskimi vini, ki kažejo prednost nadaljevanja promocijskega ukrepa v tretjih državah.

Diagrama 2a in 2b jasno kažeta rast vrednosti izvoza, čeprav na ta trend močno vplivajo višje cene grozdja in vina.

Na kitajskem trgu vina EU tekmujejo z lokalnimi vini (83 % porabe na Kitajskem) ter vini iz Čila (opro-ščena carinskih dajatev), Avstralije in Južne Afrike.

Zaradi močne konkurence je promocija vin Unije nujna za ohranitev tržnega deleža.

76Ugotavljanje ločenih učinkov promocijskega ukrepa na konkurenčnost sektorja je zahtevno. Tudi če so postopki za izbiranje in ocenjevanje optimizirani, se ohrani določena stopnja negotovosti.

Vendar to ne utemeljuje dvomov v vrednost ukrepa, ki je še naprej popolnoma utemeljen, saj je glede na trgovinsko liberalizacijo in okrepljeno konkurenco s strani največjih tekmecev, kot so Združene države, ki izvajajo politiko javne promocije (proračun ZDA omogoča financiranje ukrepov pomoči za izvoz), nepogrešljiv.

Ne glede na to bi moralo biti mogoče izpopolniti oceno z uporabo kazalnikov, ustreznih za raven upravičencev (glej odgovor na odstavek 69), ter bolj poglobljeno analizo ukrepa, ki jo izvedejo države članice.

Glej odgovore na odstavka 69 in 70.

Odgovori Komisije 56

83Komisija meni, da so specifični naložbeni ukrepi v okviru skupne ureditve trga za vino pomembni za povečanje konkurenčnosti.

Svet in Parlament sta decembra 2013 potrdila uporabnost reforme skupne ureditve trga za vino iz leta 2008 s tem, ko sta njena vodilna načela obdržala v Uredbi (EU) št. 1308/201317 o novi skupni ureditvi trgov. Tako sta izkazala pripravljenost dati na voljo dovolj časa, da začnejo orodja reforme učinkovati v celoti, vključno z ohranitvijo naložb v okviru obeh shem pomoči.

Glej odgovor Komisije na priporočilo 1.

84Glede na tveganje prekrivanja obeh shem pomoči Komisija meni, da je nujno treba vzpostaviti ločnico (ki prvotno ni bila načrtovana), da se zagotovi dobra proračunska skladnost. Razmejitev programov je zdaj jasna in bi morala preprečiti tveganje dvojnega financiranja.

Zamude pri izvajanju ukrepa v prvih letih program-skega obdobja je mogoče pojasniti tudi z drugimi dejavniki, kot so težave pri pridobivanju bančnih jamstev zaradi gospodarske krize.

17 UL L 347, 20.12.2013.

Zaključki in priporočila

82Revizija je zajemala prva tri leta programskega obdobja 2009–2013, v katerih so se uvedli ti ukrepi. Po začetnem obdobju uvajanja so države članice veliko bolje izvajale svoje programske ukrepe, zlasti kar zadeva izvrševanje proračuna.

Komisija je uvedla orodja za izboljšanje izvajanja, spremljanja in kontrole ukrepov iz programov (sedem sprememb Uredbe (ES) št. 555/200815, smernice za prestrukturiranje, naložbe in promocijo v tretjih državah16).

V zvezi s konkurenčnostjo je težko ugotoviti ločene učinke navedenih dveh ukrepov na konkurenčnost vinskega sektorja, ki je drugi cilj reforme skupne ureditve trga za vino iz leta 2008, saj je bil prvi cilj (ponovna vzpostavitev ravnovesja na trgu) že dose-žen. Reformo vinskega sektorja je treba proučiti kot sklop dopolnilnih ukrepov. Ne glede na to je treba izpostaviti stalno rast vrednosti in obsega izvoza v globalnem kontekstu vse hujše konkurence ter kljub upadu v letih 2008 in 2009 zaradi gospodarske krize.

15 Uredba (ES) št. 42/2009 (UL L 16, 21.1.2009), Uredba (ES) št. 702/2009 (UL L 202, 4.8.2009), Uredba (ES) št. 772/2009 (UL L 232, 2.9.2010), Uredba (ES) št. 568/2012 (UL L 169, 29.6.2012), Izvedbena uredba (EU) št. 568/2012 (UL L 169, 29.6.2012), Uredba (ES) št. 202/2013 (UL L 67, 9.3.2013) in Uredba (ES) št. 752/2013 (UL L 2010, 6.8.2013).

16 Smernice za izvajanje nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju v skladu z uredbama (ES) št. 1234/2007 in (ES) št. 555/2008 z dne 25. februarja 2013 in z dne 26. aprila 2013.

Odgovori Komisije 57

Pravila Skupnosti državam članicam zagotavljajo okvir za naknadno proučitev trajnosti projektov (člen 103u(5) Uredbe (ES) št. 1234/2007).

Poleg tega Komisija v okviru svojih revizij nalož-benega ukrepa preveri, ali so države članice oce-nile razumnost stroškov. V skladu z Uredbo (ES) št. 1290/2005 se v okviru revizij preveri, ali so države članice sprejele vse potrebne zakonske in upravne določbe ter vse druge ukrepe (za upravljanje in nad-zor), potrebne za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije. V zvezi s tem se v okviru revizij preveri tudi, ali države članice spoštujejo načela dobrega finančnega poslovodenja, ki med drugim vključujejo oceno razumnosti stroškov.

Splošno vprašanje izbiranja naložbenih projektov, zlasti v zvezi s (predhodnim) preverjanjem razu-mnosti stroškov in sposobnosti projektov, se bo obravnavalo na sejah Upravljalnega odbora za skupno ureditev trgov.

86Uspeh politike za vino EU pri doseganju svojih ciljev, vključno s 50-odstotnim povečanjem izvoza, kaže, da je promocijski ukrep imel zelo pozitiven učinek.

Namen promocijskega ukrepa v tretjih državah je med drugim razširiti možnosti prodaje vina, kar je mogoče doseči z ukrepi na konsolidiranih trgih in ukrepi na novih ali izgubljenih trgih. Če se odprejo novi trgi, jih je treba konsolidirati. Pravila Skupnosti tega ne preprečujejo18. Poleg tega lahko kljub pred-nosti, ki jo imajo MSP, pomoč koristijo tudi velika podjetja, saj prednostna obravnava ni povezana z upravičenostjo.

18 V členu 103p(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je določeno, da „[p]odpora v skladu s tem členom zajema informacijske in promocijske ukrepe v zvezi z vini Skupnosti v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v teh državah“.

Priporočilo 1Svet in Parlament sta decembra 2013 potrdila upo-rabnost reforme skupne ureditve trga za vino s tem, ko sta njena vodilna načela obdržala v Uredbi (EU) št. 1308/2013 o novi skupni ureditvi trgov za obdo-bje 2014–2020. Tako sta izkazala pripravljenost dati na voljo dovolj časa, da začnejo orodja reforme učinkovati v celoti, obenem pa sta razširila sklop podukrepov v okviru programov pomoči (nov ukrep za inovativnost, širitev promocije na dejavnosti, usmerjene v domači trg, širitev prestrukturiranja na ponovno zasaditev zaradi zdravja rastlin).

V zvezi s črpanjem sredstev Komisija vsak mesec opravi nadzor zneskov, ki jih prejmejo upravičenci. V skladu s členom 110 Uredbe (EU) št. 1306/2013 bo Komisija zagotovila, da se bo skupni učinek vseh instrumentov SKP meril in ocenil glede na skupne cilje SKP. To vključuje vrednotenje skladnosti instru-mentov SKP do leta 2018 (prvi rezultati). V okviru tega bo Komisija proučila način, kako vključiti oceno dodane vrednosti zagotavljanja naložbene podpore v okviru skupne ureditve trga za vino in v okviru razvoja podeželja. Opozoriti je treba, da mora miniti dovolj časa, preden je mogoče pridobiti informacije o učinku politike.

85Glej odgovor Komisije na priporočilo 2.

Priporočilo 2Komisija meni, da je ta del priporočila naslovljen na države članice.

V skladu z načeli subsidiarnosti in deljenega upra-vljanja so za izbiranje projektov odgovorne države članice, Komisija pa ne more predhodno oceniti razumnosti stroškov.

Odgovori Komisije 58

Komisija se bo posvetovala z državami članicami o prilagoditvi smernic, da se zagotovi dopolnje-vanje promocijskih projektov, ki jih financira EU, z obstoječimi dejavnostmi in prepreči tveganje učinka mrtvih izgub.

87Komisija je namenila posebno pozornost izboljšanju kakovosti izbiranja projektov za novo programsko obdobje 2014–2018 s spremembami Uredbe (ES) št. 555/2008 in sprejetjem smernic leta 2013.

Izbirni postopek med drugim določa oceno predvi-dljivih učinkov dejavnosti na rast povpraševanja.

Vprašanje kontrol ukrepa na kraju samem se je obravnavalo med pogajanji z državami članicami v zvezi z novim programskim obdobjem. Nekatere države članice zahtevajo takšne kontrole. Druge menijo, da bi bile takšne kontrole prezahtevne in, z vidika stroškovne učinkovitosti, nesorazmerne.

Da bi se omilili učinki pomanjkanja preverjanja v tretjih državah, Komisija v svojih smernicah pre-dlaga, da se za izvajanje kontrole predložijo računi in dokumenti.

Glej tudi odgovore na odstavke od 43 do 51 ter na priporočilo 4.

Spremembe Uredbe (ES) št. 555/2008 in smernice, sprejete leta 2013, izboljšujejo kakovost izbiranja, zlasti ker bolj jasno in uspešno dajejo prednost MSP, novim upravičencem ter upravičencem, usmerjenim v novo tretjo državo.

Pravila ne izključujejo poudarjanja blagovnih znamk, saj je cilj ukrepa povečati konkurenčnost vin z ZOP/ZGO in sortnih vin. Za upravičence, ki krijejo 50 % stroškov dejavnosti, je lahko pomembno, da imajo možnost poudariti blagovne znamke in tako okrepiti njihovo prepoznavnost na ciljnih trgih, da bi povečali prodajo.

Priporočilo 3 (a)Komisija meni, da lahko upravičenci v določenih okoliščinah pridobijo dostop do ukrepa v drugem programskem obdobju, da bi na primer konsolidirali svoj trg v isti tretji državi.

Poleg tega spremembe Uredbe (ES) št. 555/2008 in smernice, sprejete leta 2013, izboljšujejo kakovost izbiranja, zlasti ker bolj jasno in uspešno dajejo prednost MSP, novim upravičencem ter upravičen-cem, usmerjenim v novo tretjo državo.

Priporočilo 3 (b)Čeprav je zastavljeni cilj ukrepa povečati konku-renčnost vin z ZOP/ZGO in sortnih vin, pravila ne izključujejo identifikacije posameznih blagovnih znamk. Za upravičence, ki krijejo 50 % stroškov dejavnosti, je lahko pomembno, da imajo možnost poudariti blagovne znamke in tako okrepiti nji-hovo prepoznavnost na ciljnih trgih, da bi pove-čali prodajo. Poleg tega spremembe Uredbe (ES) št. 555/2008 in smernice, sprejete leta 2013, bolj jasno določajo, da je treba dati prednost MSP.

Odgovori Komisije 59

Priporočilo 5 (a)Komisija meni, da je bilo to priporočilo upoštevano za programsko obdobje 2014–2018.

Vprašanje stroškov administracije in dela, ki jih ima upravičenec, se je upoštevalo v okviru člena 53(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013, Izvedbene uredbe Komi-sije (EU) št. 752/2013 z dne 31. julija 2013, s katero je bil Uredbi Komisije (ES) št. 555/2008 dodan člen 5a, ter smernic.

Kar zadeva izvajalske organe, se v skladu s smerni-cami stroški lahko štejejo za upravičene, če niso že bili vključeni v drugo kategorijo odhodkov.

Priporočilo 5 (b)Ta del priporočila je naslovljen na države članice.

Obstoj zadostne revizijske sledi se preveri v okviru revizij za potrditev obračunov. Če regulativne določbe zahtevajo posebne kontrole in se ugotovijo pomanjkljivosti revizijske sledi, Komisija zahteva popravne ukrepe in lahko uporabi finančni popra-vek. Da bi se omilili učinki pomanjkanja preverjanja v tretjih državah, Komisija v svojih smernicah pre-dlaga, da se za izvajanje kontrol predložijo računi in dokumenti.

Priporočilo 4Uredba Sveta omogoča dodelitev pomoči, če izvedene dejavnosti izpolnjujejo pogoje, dolo-čene v uredbi. Izbirni postopek, kot je opredeljen v členu 5 Uredbe (ES) št. 555/2008 in v smernicah, med drugim določa vrednotenje pričakovanega učinka ukrepov na rast povpraševanja.

Komisija se bo posvetovala z državami članicami o prilagoditvi smernic, da se zagotovi dopolnje-vanje promocijskih projektov, ki jih financira EU, z obstoječimi dejavnostmi in prepreči tveganje učinka mrtvih izgub.

88Komisija priznava, da obstaja težava zaradi kon-trole tega ukrepa na kraju samem v tretjih državah, čeprav zakonodaja Skupnosti ne zahteva takšne kontrole.

Vprašanje kontrol ukrepa na kraju samem se je obravnavalo med pogajanji z državami članicami v zvezi z novim programskim obdobjem. Zlasti Romunija, Italija, Španija in Slovaška zahtevajo kon-trole v tretjih državah. Druge države članice menijo, da bi bile takšne kontrole prezahtevne in, z vidika stroškovne učinkovitosti, nesorazmerne.

Da bi se omilili učinki pomanjkanja preverjanja v tretjih državah, Komisija v svojih smernicah pre-dlaga, da se za izvajanje kontrol predložijo računi in dokumenti.

Komisija si prizadeva izboljšati kakovost kontrol tega ukrepa, zlasti z morebitnimi prilagoditvami smernic in pravil.

Odgovori Komisije 60

Priporočilo 6Komisija meni, da je bilo to priporočilo upoštevano za programsko obdobje 2014–2018.

Za novo programsko obdobje je Komisija v svojih smernicah predlagala primere kazalnikov, ki jih države članice lahko ponudijo upravičencem za oceno rezultatov promocijskega ukrepa glede na izvedene dejavnosti.

Glej tudi odstavek 89.

90Komisija se ne strinja z mnenjem Sodišča o obstoju tveganja, da so države članice določile previsok pro-mocijski proračun. Finančna priloga k uredbi Sveta ne določa proračuna, ki bi bil posebej namenjen za promocijo. Države članice predstavijo svoj program pomoči z okvirnimi razdelitvami, ki jih lahko spre-menijo dvakrat na leto glede na izražene potrebe.

Na tej točki je treba opozoriti na cilje reforme skupne ureditve trga za vino, ki jo je Svet sprejel leta 2008: (1) ponovno vzpostaviti ravnovesje na trgu (enkratna izkrčitev v obdobju 2009–2011) in (2) povečati konkurenčnost (s „strukturnimi“ ukrepi). Prva faza je zaključena, ekvivalent zneska za izkr-čitev pa je bil prenesen na programe pomoči, kot je predvideno v reformi, da se poveča znesek za te ukrepe, ki so v primerjavi s promocijo in naložbo bolj „strukturni“. Povečanje zneskov, ki jih države članice dodelijo za ukrepe, je bilo torej predvideno.

89Pri analizi projektov za programsko obdo-bje 2014–2018 je Komisija zahtevala, da države članice zagotovijo ustrezne kazalnike za vsak ukrep. Programi pomoči zdaj vključujejo oddelek z jasnej-šimi informacijami o merilih in količinskih kazalni-kih, ki se uporabljajo za spremljanje in ocenjevanje. Od držav članic se je zahtevalo, da dokažejo pove-zavo med cilji, ki so jih zastavile za vsak ukrep, in kazalniki, ki se uporabljajo za ugotavljanje, v kakšni meri so bili cilji doseženi.

Poleg tega so države članice 1. marca 2014 morale predstaviti analizo stroškov in koristi19 za podporne programe, ki bi morala zagotoviti koristne informacije za analizo programov med prvim programskim obdo-bjem 2009–2013. Države članice morajo predstaviti tretjo analizo stroškov in koristi do 1. marca 2017.

Komisija poudarja, da je treba informacije o izva-janju ukrepov (informacije o spremljanju) razliko-vati od informacij o rezultatih in učinkih ukrepov (informacij o ocenjevanju). Te podatke je mogoče pridobiti šele, ko mine dovolj časa.

Države članice morajo poznejše ocene stroškov in koristi predstaviti pred 1. marcem 2017.

19 Prva analiza stroškov in koristi je bila predložena 1. marca 2011, zato je bila omejena na prvi dve leti izvajanja programov.

Odgovori Komisije 61

Ko je bila decembra 2013 sprejeta reforma skupne ureditve trga, Svet in Parlament nista hotela spre-meniti vodilnih načel, sprejetih v času reforme sku-pne ureditve trga za vino, vključno z načeli v zvezi z dodelitvijo proračunskih sredstev. Promocijski ukrep sta dodatno okrepila, tako da sta domači trg odprla za dejavnosti, usmerjene v informacije o odgovornem uživanju vina in o shemah ZOP/ZGO v Uniji.

Priporočilo 7V skladu s členom 110 Uredbe (EU) št. 1306/2013 bo Komisija zagotovila, da se bo skupni učinek vseh instrumentov SKP meril in ocenil glede na skupne cilje SKP. To vključuje vrednotenje učinkovitosti instrumentov SKP do leta 2018 (prvi rezultati). V okviru tega bo Komisija leta 2018 proučila način, kako vključiti oceno uporabe proračuna, dode-ljenega za shemo podpore za vino, in njegovega učinka. Opozoriti je treba, da mora miniti dovolj časa, preden je mogoče pridobiti informacije o učinku politike.

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE

Brezplačne publikacije:

• en izvod: na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);

• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi: pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm), pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm), pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).

Publikacije, ki so naprodaj:

• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).

Plačljive naročnine:

• pri prodajnih zastopnikih Urada za publikacije Evropske unije (http://publications.europa.eu/others/agents/index_sl.htm).

QJ-A

B-14-005-SL-C ISSN

1831-094X

EU daje na voljo sredstva za podporo naložbam v proizvodnjo vina in promocijo vin EU v državah, ki niso članice EU. V tem poročilu Sodišče preučuje, ali je upravljanje te podpore vinskemu sektorju dobro in ali je podpora izboljšala konkurenčnost vin EU. Sodišče je pri reviziji ugotovilo, da ni bila dokazana potreba, da se poleg pomoči, ki je že na voljo v okviru politike razvoja podeželja, zagotavlja tudi naložbena pomoč vinskemu sektorju. Promocijsko podporo se je pogosto uporabljalo za konsolidacijo tržnega deleža, ne pa za pridobivanje novih trgov. Poleg tega je Sodišče odkrilo promocijske operacije, ki bi bile izvedene tudi brez javnega financiranja. Tudi vpliv pomoči na konkurenčnost proizvajalcev vina v EU ni bil vedno dokazan. Sodišče je Komisiji in državam članicam dalo priporočila o tem, kako odpraviti slabosti, omenjene v poročilu.

EVROPSKO RAČUNSKOSODIŠČE