ORGANIZACIJA PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI ZA RAZVOJ … · 2018. 8. 24. · turizem, v okolju Kranj. V zaključku diplomske naloge pa so prikazani prihajajoči projekti Regionalne razvojne

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih

procesov

ORGANIZACIJA PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI ZA RAZVOJ TURIZMA V

OKOLJU KRANJ Mentor: red. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat: Robert Bauman

Kranj, oktober 2009

ZAHVALA Pri pisanju tega diplomskega dela sta mi bila s svojimi dragocenimi nasveti v veliko pomoč mentor, dekan, redni prof. dr. Marko Ferjan, pri zbiranju gradiva za pomemben del diplomskega dela pa tudi sodelavec s področja svetovanja v turizmu, vodilna duša podjetja Hosting, d.o.o., g. Peter Vesenjak. Zahvaljujem se tudi lektorici Andreji Bauman, ki je v dolgem obdobju zaključevanja mojega študija postala del družine in lektorirala mojo diplomsko nalogo. Vsekakor pa so k dokončanju mojega diplomskega dela s svojo potrpežljivostjo veliko prispevali tudi vsi domači.

POVZETEK

Z nenehnim izboljševanjem življenjskega standarda in zaradi želje po izobraževanju ter spoznavanju novih kultur, se število potovanj v mesta izredno hitro povečuje. Novo nastajajoči trend - obiskovanje kulturnih mest, je prisoten tudi pri kreiranju ponudbe in obisku gostov v mestu Kranj. Čeprav je vsako leto več turistov, ima mesto še veliko znamenitosti, katere pa niso dovolj izkoriščene in predstavljene potencialnim turistom. V prvem delu diplomske naloge je predstavljena Gorenjska in analiza turistične ponudbe ter povpraševanja. Predstavljen je tudi del Razvojne strategije Gorenjske ter projekti, ki se že ali se še bodo izvajali. V nadaljevanju je predstavljeno mesto Kranj in stanje turizma v kraju. Da pa lahko razumemo današnje stanje turizma v Mestni občini Kranj, je v diplomski nalogi prikazana tudi zgodovina turizma, saj je sedanjost tesno povezana s preteklostjo, predvsem na področju turizma. Z ustanovitvijo tujskega društva se je začela organiziranost turizma na Gorenjskem. V diplomski nalogi so naštete naravne in kulturne znamenitosti kraja, turistična infrastruktura ter dodatne možnosti za oživitev turizma, predstavljenih je tudi nekaj ključnih znamenitosti Kranja, katere bi se odlično vklopile v načrtovane projekte. Analizirano je tudi današnje stanje turizma v Kranju ter predstavljeni so strateški načrti za nadaljnji razvoj kranjskega turizma. V delu sem raziskoval splošno stanje videnja turizma domačih ljudi, občanov, njih širino predlaganega ob predstavitvi Kranja, možnosti, ki se na področju Kranja ponujajo v turizmu in porajajoči se problemi ob razvoju zapostavljene branže turizem, v okolju Kranj. V zaključku diplomske naloge pa so prikazani prihajajoči projekti Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC) ter Zavoda za turizem Kranj. KLJUČNE BESEDE : - turizem - organizacija - promocija - projekt - infrastruktura - trend

SUMMARY

With constant improvement of the standard of living and because of the wish to constantly educate oneself and discover new cultures, the number of travellers wanting to visit cities of culture has been increasing rapidly. That such trend is in growth it is evident from the number of domestic and foreign visitors, who come to visit Kranj. Urban municipality of Kranj is trying to follow that trend. In spite of the fact that the number of visitors is growing, the city has many more interesting sites to offer. In the first chapter of my diploma, I present the Gorenjska region with the analysis of the tourist offer and demand. A part of the development strategy of the Gorenjska region as well as the present and future projects are described in this chapter. Following this, the city of Kranj as well as the state of tourism in it is presented. To be able to understand the conditions in which Kranj found itself in the present, we have to look back into the history of tourism in the urban municipality of Kranj. Therefore, this part of my diploma describes how closely the present is connected to the past, especially in the terms of tourism. The beginnings of tourism in the Gorenjska region go more than a century back, to the founding of the first ''foreign'', today ''tourist'' society of Kranj, which marks the start of the organized tourism in the Gorenjska region. Both natural and cultural sites as well as the tourist infrastructure with additional options for tourism revival are described in my diploma. Additionally, I presented some of the key sites of Kranj, which could perfectly fit to the projects planned. The analysis of the present state of tourism and the strategic plans for the subsequent development of tourism in Kranj follow. The future projects of the Regional Development Agency of Gorenjska (BSC) are described in the final chapter of my diploma. KEYWORDS : - tourism - organization - promotion - project - infrastructure - trend

KAZALO 1. UVOD ………………………………………………………………………………… 1

1.1. NAMEN NALOGE …………………………………………………………………………… 1

1.2. OPREDELITEV PROBLEMA ………………………………………………………………. 1

1.3. TEORETIČNE OSNOVE NALOGE ……………………………………………………….. 1

2. TURIZEM NA GORENJSKEM ………………………………………………….. 2

2.1. LEGA GORENJSKE………………………………………………………………………… 2

2.2. ZGODOVINA ORGANIZIRANEGA TURIZMA NA GORENJSKEM …………………... 3

2.3. ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE NA GORENJSKEM ………………………………. 4

2.4. NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI IN TURISTIČNI PROMET NA GORENJSKEM … 6

2.5 .REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM GORENJSKE 2007 – 2013 …………………... 9

2.5.1. Vizija in cilji ………………………………………………………………………………… 9

2.6. PROJEKTI NA PODROČJU GORENJSKE …………………………………………… 10

2.6.1. Gorenjska košarica 2007 – 2013 ………………………………………………………. 10

2.6.2. Projekt Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana …………………………………………… 11

3. TURIZEM V KRANJU ………………………………………………………….... 12

3.1. LEGA KRANJA ……………………………………………………………………..……… 12

3.2. ZGODOVINA TURIZMA V KRANJU ………………………………………………..…… 14

3.3. RAZISKAVA MNENJ IN PREDLOGOV OB PODANIH IZHODIŠČIH RAZVOJA

TURIZMA V KRANJU, MED LOKALNIM PREBIVALSTVOM …………………………..…. 18

3.3.1. Namen raziskave..................................................................................................... 18

3.3.2. Vprašanja raziskave................................................................................................ 18

3.3.3. Opis metode raziskave............................................................................................ 22

3.4. ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE V KRANJU ……………………………………..… 23

3.5. ANALIZA OBSTOJEČEGA TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA …………………... 24

3.6. STRATEGIJA TURIZMA KRANJA …………………………………………………….… 28

3.6.1. Analiza obstoječih aktivnosti na področju trženja turistične ponudbe …………..… 28

3.7. DOLOČITEV CILJEV RAZVOJA TURIZMA V MESTNI OBČINI KRANJ ………….... 30

3.7.1. Prva razvojna faza – kratki roki ………………………………………………………....30

3.7.2. Druga razvojna faza – dolgi roki …………………………………………………….…. 31 3.8. OPREDELITEV GLAVNIH TURISTIČNIH CILJNIH VSEBIN IN TRGOV ………….... 32

3.9. KONKURENČNE PREDNOSTI MESTNE OBČINE KRANJ ………………………..... 36

3.10. PROJEKTI MESTNE OBIČNE KRANJ ZA RAZVOJ TURIZMA ………………….….37

3.10.1. Sejem bil je živ ………………………………………………………………….……… 38

3.10.2. Kranj v času predsedovanja Slovenije evropski uniji ……………………….……… 41

3.10.3. Trbojsko jezero …………………………………………………………………..……. 42 4. ZAKLJUČEK ……………………………………………………………………... 44

4.1. ODGOVORI NA VPRAŠANJA……………………………………………………………..44

4.2. POVZETEK UGOTOVITEV……………………………………………………………… 50

4.3. KRITIČNA ANALIZA…………………………………………………………………………50

4.4 PREDLOGI………………………………………………………………………………… 51

5. VIRI IN LITERATRURA …………………………………………………..……. 52

5.1. LITERATURA ……………………………………………………………………….…….. 52

5.2. VIRI ………………………………………………………………………………………… 52

5.3. KAZALO SLIK …………………………………………………………………………..… 53

5.4. KAZALO TABEL ………………………………………………………………………..… 53

5.5. KAZALO GRAFOV ……………………………………………………………………..… 54

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Robert Bauman: Organizacija promocijske dejavnosti za razvoj turizma v okolju Kranj stran 1

1. UVOD

1.1. NAMEN NALOGE

Namen diplomske naloge z naslovom »Organizacija promocijske dejavnosti za razvoj turizma v okolju Kranj«, je predstaviti priložnosti za razvoj turizma na Gorenjskem, predvsem v mestu Kranj in najti rešitve, kako te priložnosti izkoristiti, jih predstaviti domačinom ter potencialnim turistom in s tem doseči večje povpraševanje. Prav tako je tudi namen diplomske naloge predstaviti Kranj kot privlačen turistični kraj, opredeliti probleme, s katerimi se srečujejo turistični delavci v tem kraju ter predstavitev rešitev le teh.

1.2. OPREDELITEV PROBLEMA

V diplomski nalogi so izpostavljene neizkoriščene turistične ponudbe v mestu Kranj. Mesto ponuja veliko možnosti za turizem, le te pa so slabo izkoriščene oziroma niso dovolj dobro predstavljene potencialnim turistom. Velik problem pri razvoju turizma predstavlja tudi nepovezanost turističnih delavcev z gospodarskimi panogami, katere bi pripomogle k boljšemu napredku turizma v Mestni občini Kranj.

1.3 TEORETIČNE OSNOVE NALOGE

Teoretične osnove diplomske naloge izhajajo iz naslednjih točk: - stanje in razvoj turizma na Gorenjskem, - stanje turizma v Mestni občini Kranj, - možnosti povezanosti ponudbe v Mestni občini Kranj, - projekti na območju Gorenjske oziroma Kranja.



2. TURIZEM NA GORENJSKEM

2.1. LEGA GORENJSKE

Gorenjska je gorata alpska pokrajina s 199.085 prebivalci in leži na SZ delu Slovenije ob zgornjem delu reke Save in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu. Na severu po Karavankah poteka meja s sosednjo Avstrijo (dežela Koroška), na zahodu z Italijo (dežela Furlanija Julijska krajina) in goriško razvojno regijo, na vzhodu s Savinjsko, na jugu pa se odpira proti Osrednjeslovenski regiji. Jedro Gorenjske je 300 do 500 metrov visoka Ljubljanska kotlina, ki sega od Ljubljane do Žirovnice in Bleda. Gorenjsko statistično regijo sestavlja 18 lokalnih skupnosti: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica. Pokrajina sodi med gospodarsko najbolj razvite predele Slovenije, z močno in raznovrstno industrijo, obrtjo in turizmom, tako poletnim kot zimskim. V kmetijstvu izstopa živinoreja in poleg nje izkoriščanje gozdov.

Slika 1: Zemljevid Slovenije

Vir:www.google.com



Gorenjska ima 10,5 odstotka skupne slovenske površine, 6,4 odstotka vseh obdelovalnih zemljišč v Sloveniji, 7,6 odstotka kmetijskih zemljišč, 12,4 odstotka gozdov in kar 20,7 odstotkov nerodovitnega sveta. V industriji prevladujejo tri panoge: proizvodnja električnih strojev in aparatov, proizvodnja končnih lesnih izdelkov in kovinsko predelovalna industrija. Gozdovi kot vir za oglje, vodna moč in domača ruda so pripomogli k razvoju fužinarstva: slovenska peč, ohranjena kovaška obrt in fužinarska arhitektura v Kropi spominjajo na nekdanjo dejavnost. Od leta 1869 so združene gorenjske železarne na Jesenicah razvile železarsko industrijo, ki daje dolini poseben značaj. Veliko lesne industrije je okoli Bleda, obutvene in tekstilne v Kranju, Škofji Loki in Tržiču, kovinska in elektro industrija pa sta se osredotočili v Kranju. Gorenjska ima obilo označenih pohodniških poti in sten za plezalce: tu je več kot polovica planinskih domov na Slovenskem. Krvavec, Kobla in Vogel, v manjši meri Stari vrh nad Škofjo Loko, Soriška planina, Zatrnik na Pokljuki in Zelenica nad Ljubeljem, so množična smučarska središča. Kranjska Gora je največje slovensko zimovišče in smučarsko tekmovališče, Planica pod Poncami pa svetovno središče smučarskih skokov in poletov. Velik razmah smučarskega športa je omogočila tovarna smuči in športnega orodja Elan v Begunjah na Gorenjskem.

2.2. ZGODOVINA ORGANIZIRANEGA TURIZMA NA

GORENJSKEM

Začetki organiziranega turizma na Gorenjskem segajo v zadnja tri desetletja devetnajstega stoletja in sovpadajo z izgradnjo železnice na Slovenskem, ki se je leta 1848 začela z gradnjo tako imenovane južne železnice od Dunaja do Ljubljane in kasneje naprej do Trsta. Gradnja je potekala vse do leta 1914, ko je bila zgrajena dolenjska železnica. Prihajalo je vse več gostov, ki niso bili več zadovoljni le s krajevnimi gostilnami, pričakovali so lep sprejem, lepo urejen kraj s sprehajalnimi potmi in parki, prevozi, informacije, informacije o kraju itd. To je seveda narekovalo organiziranost krajevnih dejavnikov in tako so spontano nastajala prva turistična društva. Botrovala jim je zavest ljudi, da je treba za goste poskrbeti in spoznanje, da si s pomočjo turizma lahko odrežejo boljši kos kruha. Naša dežela je zaradi naravnih lepot in ugodnih prometnih povezav za goste vabljiva. Zametki organiziranega turizma so bila prav turistična društva, ki so jih tedaj različno poimenovali: olepševalna društva, društva za dvig tujskega prometa, društva za privabitev tujcev, letoviška društva, tujsko prometna društva in podobno. Skrbela so za urejenost in čistočo kraja, pri domačinih preuredila zanimanje za turizem, skrbela za informacije in turistično propagando. Skrbela so za vse to, za kar turistična društva skrbijo še danes. Na Gorenjskem je bilo prvo turistično društvo ustanovljeno leta 1875 v Kranju in sicer kot olepševalno društvo. Leta 1887 je bila kot predhodnica turističnega društva na Bledu ustanovljena Komisija za zdravstvo. V Škofji Loki pa je bilo turistično olepševalno društvo ustanovljeno leta 1897. Število društev je naraščalo. Na ravni



pokrajin je bila leta 1957 ustanovljena Gorenjska turistična zveza v Kranju, ki je pred tem delovala kot Gorenjska turistična podzveza. Ob ustanovitvi je bilo v Gorenjsko turistično zvezo vključenih 21 turističnih društev. Danes povezuje Gorenjska turistična zveza 48 turističnih društev.

2.3. ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE NA GORENJSKEM

Gorenjska ima privlačno pokrajino, tehniško znanje in tradicijo, bogato kulturno dediščino mestnih jeder in podeželja ter ugodno geostrateško lego. Poleg vseh naštetih dejavnikov turistično ponudbo Gorenjske predstavljajo zabava, dobra hrana in pijača, trgovska in zabaviščna ponudba,…skratka naravne lepote, ki ponujajo veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Zaradi ugodne lege, klime ter naravnih znamenitosti, se je na Gorenjskem razvilo mnogo turističnih krajev, v katerih skozi celo leto srečamo veliko turistov. Med največje turistične kraje sodijo Bled, Bohinj in Kranjska Gora. Primarna (naravni in antropogeni del) in sekundarna turistična ponudba Gorenjske tvorita idealne pogoje za turistični kraj. Poleg kulturnih in naravnih znamenitosti so sestavni del turistične ponudbe tudi turistična infrastruktura, različne prireditve ter prenočišča. Na Gorenjskem vlogo upravljavcev posameznih turističnih destinacij prevzemajo lokalne turistične organizacije, ki izvajajo predvsem eno od funkcij managementa turističnih destinacij in sicer promocijsko funkcijo ter funkcijo tržnega komuniciranja. Nerazvita je funkcija oblikovanja integralnih turističnih proizvodov, izrazito nerazvite pa so razvojne funkcije, ki vključujejo razvojno načrtovanje, pripravo izvedbenih projektov s področja turizma ter funkcije svetovanja in podpore malim ponudnikom turističnih storitev pri razvoju njihovih storitev. K boljšemu izkoriščanju razvojnih potencialov ter zagotavljanju konkurenčnosti turistične destinacije Gorenjske, lahko bistveno prispeva vzpostavitev skupnega upravljanja ali managementa turistične destinacije Gorenjske, ki bo temeljilo na povezovanju in sodelovanju turističnih ponudnikov in javnega sektorja pri uresničevanju dogovorjenih razvojnih prioritet in razvojnih projektov s področja turizma na ravni Gorenjske. Na Gorenjskem uspešno delujejo predvsem velika turistična podjetja. V okviru managementa turistične destinacije Gorenjske se načrtuje vzpostavitev funkcije svetovanja in podpore malim ponudnikom turističnih storitev, ki bo ključna pri razvoju njihovih storitev, pripravi izvedbenih projektov ter usposabljanju. Naravna in kulturna dediščina predstavlja v Gorenjski regiji bogat potencial predvsem v Triglavskem narodnem parku, značilni alpski krajini, vrsti drugih naravnih vrednot in kulturi dediščini v starih mestnih jedrih ter podeželju. Dodatno vrednost bo naravna in kulturna dediščina prinesla z razvojem raznovrstnih, inovativnih turističnih proizvodov, eko turizma v povezavi z obnovljivimi viri energije ter naravni prijaznim transportom. Prihodnji turistični razvoj Gorenjske bo temeljil na povezovanju in sodelovanju turističnih ponudnikov zasebnega in javnega sektorja, ki



je v sodobnem turizmu temeljni pogoj za zagotavljanje konkurenčnosti turističnih destinacij.

Prednosti:

- raznolikost ponudbe na majhnem prostoru,

- ohranjena narava oziroma naravne danosti,

- ohranjena kulturno-etnološka dediščina,

- geostrateška lega (bližina letališča, avtoceste, bližina evropskega trga),

- turistična tradicija,

- uveljavljene turistične destinacije: Bled, Bohinj, Kranjska Gora ter že razvite

blagovne znamke: Julijske Alpe, Carniola,…

- obstoj številnih javnih, zasebnih in javno-zasebnih projektnih iniciativ ter

investicijskih pobud na področju turizma in spremljajoče ponudbe,

- prisotnost večjih investitorjev v regiji.

Slabosti:

- neprepoznavnost Gorenjske kot turistične destinacije izven Slovenije,

- močni lokalni vplivi in interesi pri razvoju in trženju turizma,

- neustrezna kakovost in obseg ponudbe turističnih namestitvenih zmogljivosti,

- razdrobljena in premalo inovativna ponudba turističnih produktov,

- pomanjkanje integralnih turističnih proizvodov,

- relativno slaba povezanost turistične ponudbe,

- pomanjkanje kadra za gostinstvo, hotelirstvo in specializirane storitve,

- neustrezna in slaba javna infrastruktura (prometna in komunalna),

- zamiranje podjetništva v mestnih jedrih,

- nekatera območja v regiji nimajo lokalne turistične organizacije (LTO).

Priložnosti:

- povečanje kakovosti (nastanitev, infrastrukture, komunale,…),

- izkoristiti naravno, kulturno dediščino, aktivno podeželje in mesta kot razvojni

impulz,

- novi trendi v turizmu,

- izven sezonska ponudba,

- specializiranost,



- povezovanju turističnih akterjev na podlagi javno-zasebnega partnerstva,

- učinkovito koriščenje spodbud EU, nacionalnih ter občinskih virov,

- povezovanje z drugimi panogami,

- razvoj čezmejnih tur destinacij, produktov in infrastrukture; ukinitev ideoloških

mej.

Nevarnosti:

- cenejše destinacije s podobno ponudbo,

- počasno spreminjanje in prilaganje zakonodaje, še posebej prostorske,

- bojazen lokalnega prebivalstva pred množičnim turizmom,

- neusklajeni urbanistični, prostorski in razvojni dokumenti,

- restriktivna zaščita naravnih danosti,

- globalne klimatske spremembe in bolezni,

- globalne klimatske spremembe se bodo nadaljevale in tako ogrozile zimski

turizem,

- pomanjkanje sredstev za naložbe, še posebej za javno upravo in infrastrukturo v

turizmu.

2.4. NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI IN TURISTIČNI PROMET NA

GORENJSKEM

Podatki o številu gostov in nočitev so pridobljeni na Statističnem uradu Republike Slovenije in se nanašajo na večje turistične kraje na Gorenjskem (Bled, Bohinj, Kranjska Gora). Podatki o številu gostov in nočitvah so zbrani za leto 2008 (po mesecih) in vključujejo nastanitvene objekte v že omenjenih krajih (za leto 2006 – 2008).



Tabela 1: Prenočitvene kapacitete v večjih turističnih krajih (Bled, Kranj, Kranjska Gora) Leto Kraj 2006 2007 2008 Število

objektov Zmogljivost

ležišč Število objektov

Zmogljivost ležišč

Število objektov

Zmogljivost ležišč

Bled 24 3112 21 3467 27 4524 Bohinj 39 3344 36 2864 41 4788 Kranjska Gora 46 4514 51 3995 65 4421 Skupaj 109 10970 108 10326 133 13733 Vir: Statistični urad RS

Število objektov v večjih turističnih krajih (Bled, Bohinj, Kranjska Gora) se je od leta 2006 do leta 2008 (junij) povečalo in s tem se je tudi posledično povečalo število zmogljivosti.

Tabela 2: Število prihodov turistov v večjih turističnih krajih (Bled, Bohinj, Kranjska Gora) v letu 2008

jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Skupaj

Bled 6.515 5.318 7.697 15.713 16.266 23.034 28.894 28.866 26.273 17.450 8.353 8.292 192.671

Bohinj 5.196 7.105 4.062 2.934 4.124 8.517 21.821 19.064 9.959 2.462 888 3.318 89.450 Kranjska Gora 8.407 11.142 9.110 5.833 6.037 8.617 13.344 14.478 13.928 8.605 3.633 7.082 110.216

Vir: Statistični urad RS Graf 1: Število prihodov turistov v večjih turističnih krajih (Bled, Bohinj, Kranjska Gora)

Vir: Tabela 2

05000

100001500020000250003000035000

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Mesec

Bled

Bohinj

Kranjska Gora



Tabela 3: Število nočitev turistov v večjih turističnih krajih (Bled, Bohinj, Kranjska Gora)

jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Skupaj

Bled 24.751 16.860 20.028 33.828 40.084 64.137 88.036 91.836 64.678 38.062 14.475 21.741 518.516

Bohinj 22.725 25.710 13.640 6.528 11.967 26.436 71.452 69.663 26.606 5.917 1.819 10.723 293.186

Kranjska

Gora 40.003 53.983 34.345 14.229 16.713 27.676 44.057 55.372 34.275 18.985 7.985 22.333

369.956

Vir: Statistični urad RS

Graf 1: Število nočitev turistov v večjih turističnih krajih (Bled, Bohinj, Kranjska Gora) v letu 2008

Vir: Tabela 3

Iz zgornjih grafov je razvidno, da je najvišje število prihodov in nočitev v poletnih mesecih. Višek sezone je v mesecu juliju in avgustu. Največ prihodov in nočitev gostov je v turističnem kraju Bled, saj je zaradi svoje narave aktualen celo leto. Število prihodov in nočitev, se v kraju Kranjska Gora poveča tudi v zimskih mesecih (januar, februar, marec) – smučarsko središče.

0100002000030000400005000060000700008000090000

100000

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Mesec

Bled

Bohinj

Kranjska Gora



2.5. REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM GORENJSKE 2007 –

2013

Gorenjska predstavlja tradicionalno turistično območje Slovenije, ki ustvarja pomemben del slovenskega turističnega prometa. Na Gorenjskem že obstaja vrsta prepoznavnih in razvitih turističnih proizvodov ter blagovnih znamk. Za nadaljnji razvoj turizma ima Gorenjska še bogat potencial, ki ga predstavljajo Triglavski narodni park, območja bodočih naravnih parkov, značilna alpska krajina ter vrsta drugih naravnih vrednot ter kulturna dediščina v starih mestnih jedrih (Sejem bil je živ) in na podeželju (Gorenjska košarica). Za njihov uspešen razvoj je pomembna tudi dobra dostopnost in povezanost regije. Gorenjska razvojna regija se nahaja na pomembni razvojni prelomnici. V obdobju 2007 – 2013 se bo pokazalo, ali je regija sposobna narediti preobrat iz industrijske regije v regijo, ki bo soustvarjala razvojne trende. Potenciali za to obstajajo. Regionalni razvojni program Gorenjske 2007 – 2013 (v nadaljevanju RRP Gorenjske), ki je nastajal pod okriljem Regionalne razvojne institucije BSC, je temeljni programski dokument na regionalni ravni. Opredeljuje prednosti razvojne regije, določa njene razvojne prioritete ter finančno ovrednotene programe in projekte. RRP Gorenjske obsega geografsko območje Gorenjske in vključuje 18 občin: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljanje, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica. RRP Gorenjske je nastajal v partnerskem sodelovanju gospodarstva, javnega in nevladnega sektorja, je nadgradnja obstoječega RRP Gorenjske 2002 – 2006 in temelji na: - Gorenjcih, njihovem znanju, pozitivnih odnosih do dela, pripravljenosti na

spremembe in stalno učenje, inovativnosti in kreativnosti,

- uporabi sodobnih tehnologij in podjetniškem pristopu v gospodarstvu,

- turizmu, temelječem na bogati naravni in kulturni dediščini, ki smo jo podedovali.

2.5.1. Vizija in cilji

»Prihodnjo Gorenjsko gradimo kot skupnost, kjer bodo v zdravem alpskem okolju ljudje želeli delati, živeti in se zabavati, kjer bomo lahko v polnosti uresničevali svojo ustvarjalnost in podjetniške želje. Združili bomo vse svoje človeške, naravne, kulturne in razvojne potenciale, da se uvrstimo med najuspešnejše regije v Alpah.« (Regionalna razvojna agencija Gorenjske, str.34). Tako razvojno vizijo so postavili na BSC-ju, ki jo lahko uresničijo z vzpostavitvijo dinamične ekonomije, visoko napetostjo, angažiranjem in sodelovanjem ljudi,



strokovnjakov, podjetij, organizacij, s fleksibilnostjo, ustvarjalnostjo, podjetnostjo in odprtim mišljenjem ter ravnanjem, povezovanjem javnega in zasebnega sektorja, kapitala in znanja, jasno identiteto znotraj Slovenije in odprtostjo navzven, predvsem do sosednjih dežel ter v okviru neokrnjenega in ohranjenega alpskega okolja in ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Vizijo regije gradijo trije ključni strateški cilji Gorenjske do leta 2013: - ustvariti gospodarsko dinamično gorenjsko regijo, ki bo temeljila na vrhunskem

znanju, modernih industrijah in turizmu,

- razvijati kakovostno usposobljene in ustvarjalne ljudi,

- ohraniti poseljenost alpske krajine ter čisto naravo in zagotoviti zdrave, visoko

kakovostne življenjske pogoje in povezano ter do drugačnosti strpno socialno

skupnost.

Za uresničitev ciljev so v program postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki predstavljajo rdečo nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so jih poimenovali v “4T”: - tehnologija (podjetništvo, inovativnost, poslovne lokacije),

- talenti in tolerantnost (znanje, zaposlovanje, ustvarjalnost, bogastvo razlik),

- turizem (turistična regija, potenciali kulture, narave in športa),

- trajnostni razvoj (okolje, energija, ohranjanje narave in aktivnega podeželja, vasi

in mest).

2.6. PROJEKTI NA PODROČJU GORENJSKE

Poslovni podporni center Kranj (BSC) je v okviru RRP Gorenjske pripravil kar nekaj projektov. Eden izmed njih je projekt »Sejem bil je živ«, ki je namenjen k oživitvi mestnih jeder in bo opisan nekoliko kasneje. Projekt, ki pa je namenjen oživljanju podeželja, se imenuje »Gorenjska košarica 2007 – 2013«.

2.6.1. Gorenjska košarica 2007 – 2013

Gorenjsko podeželje, še zlasti v hribovitem delu, bo lahko preživelo samo z vključitvijo v turistično ponudbo, naravi prijazno ekološko proizvodnjo, predelavo in ponudbo ter z razvojem alternativnih storitev. V ta namen je BSC Kranj, skupaj s parterji, pripravila razvojni program podeželja »Gorenjska košarica 2007 – 2013«, ki pokriva območje občin osrednje Gorenjske: Kranj, Tržič, Cerklje na Gorenjskem,



Jezersko, Preddvor, Šenčur in Naklo. Cilj tega programa je razviti konkurenčne, podjetne in tržno naravnane kmetije, predelovalne obrate in mikro podjetja, razviti nekaj nadpovprečnih celostnih in prepoznavnih turističnih produktov, pravočasno zagotoviti sodobna in kakovostna znanja za razvoj in spremembe ter ohraniti poseljenost in zagotoviti trajnostni razvoj. Vsebine razvojnega programa podeželja “Gorenjska košarica” so zaradi potreb in interesov tripartitnega partnerstva javnega, zasebnega in nevladnega sektorja, projektno zasnovane in tematsko usmerjene k razvoju konkretnih produktov in storitev tega podeželskega prostora. Na koncu se združujejo v ponudbo petih produktivnih košaric, ki so jih zajeli v »Košarico dodatne vrednosti podeželja in novih delovnih mest«. Vse druge spremljajoče in prav tako pomembne razvojne vsebine podeželja se razvijejo okrog navedene osrednje teme in so jih poimenovali s »košarico življenja«, »košarico produktov sonaravnega turizma – narava, kultura, zdravje, šport«, »košarico znanja in inovativnosti« in »košarico lokalnega partnerstva za doseganje ciljev RRP«.

2.6.2. Projekt Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana

K večjii prepoznavnosti Gorenjske oziroma Slovenije bo pripomoglo tudi preimenovano letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Izdelali so načrt za razširitev in modernizacijo letališča. Projekt predvideva izgradnjo novega terminal - T2, ki se bo razširil na površino 38.000 kvadratnih metrov, imel bo najsodobnejši transport prtljage - tri prtljažne krožne trakove - Baggage carousels. Zgradili naj bi tudi nove prostore za letalske družbe, potovalne agencije, poslovne pogovore, restavracije, trgovine, dodatne servisne storitve za potnike. Kapaciteta T2 bo odprava 850 potnikov na uro, namenjen pa bo samo za odpravo potnikov v šengenskem območju, za ostale potnike bodo uporabili prenovljeni stari terminal. Z gradnjo so pričeli v drugi polovici leta 2008, zaključek projekta pa je predviden v letu 2010. 9. julija 2007 se je z odprtjem novega potniškega terminala zaključil prvi del projekta. Odprtje je prvi korak k dosegu cilja, to je postati vodilno letališče v regiji do leta 2015. Projekt 1. faze novega terminala vključuje adaptacijo obstoječega terminala, prizidek k obstoječemu terminalu in izgradnjo prvega nadstropja, v katerem so odhodne čakalnice in mejni prehod. Nadstropje bo kasneje povezovalo obstoječi terminal z novim terminalom T2, ki se je začel graditi leta 2008. Površina čakalnic za potnike se je povečala z 800 na 5.000 kvadratnih metrov. Zgrajena je nova razgledna terasa, terminal pa je opremljen s štirimi aviomostovi za direkten vstop potnikov v letalo. Lani je letališče prepeljalo blizu 1,5 milijona potnikov, na novo odprti in leta 2010 zgrajeni novi terminal pa bosta dosegala kapaciteto 2,5 milijona potnikov na leto. Načrti Aerodroma so veliki, saj napoveduje skorajšnjo gradnjo nove vozne steze, s katero bodo izboljšali varnost in frekvenco vzletov in pristankov, hkrati pa imajo pripravljene dokumente za gradnjo Letališkega mesta, ki bo zraslo do leta 2015. Vzporedno s temi projekti načrtujejo tudi novo železniško povezavo med Ljubljano in Jesenicami mimo Brnika, v vrednosti treh milijonov evrov.



Slika 2: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana

Vir: http://www.lju-airport.si

3. TURIZEM V KRANJU

3.1. LEGA KRANJA

Mestna občina Kranj je gospodarsko, trgovsko, prometno, izobraževalno in kulturno središče Gorenjske. Kranj je četrto največje slovensko mesto. Mestna občina Kranj se razprostira na 148 km2, najvišji vrh je Storžič (2.132 m). Leži na križišču pomembnih prometnih poti, ki vodijo iz severne Evrope proti Jadranu ter iz zahodne Evrope proti vzhodu. Mesto se je razvilo na konglomeratnem pomolu ob sotočju 30 metrov globoko vrezanih strug Kokre in Save, rečnem prehodu na križišču vzdolžne poti ob Savi in prečnih poti proti Jezerskemu in Ljubelju ter Škofji Loki. Občina poleg mestnega jedra obsega naselja na levem bregu Kokre na Kranjskem polju (Huje, Klanec, Planina in Čirče), na desnem bregu Save (Stražišče, Labore, Drulovka, Orehek, izletniški točki Šmarjetna Gora in Sveti Jošt) ter Struževo in Zlato polje na severu (Slovenija - turistični vodnik, str. 99, 1995). Mestna občina Kranj (49 naselij) obsega: mesto Kranj in podeželje (Golnik, Zgornja Besnica, Žabnica, Mavčiče). Mesto je od mednarodnega letališča Ljubljana oddaljeno 7 km. Kranj je bil nekdaj središče elektronske, gumarske, čevljarske in tekstilne industrije, danes le še gumarske in elektronske. Zaradi središčne lege v pokrajini in bližine državnih mej (Avstrija, Italija) je Kranj močno trgovsko središče. Kranj je prav tako zgodovinsko mesto na skalnatem pomolu. O davni preteklosti Kranja govorijo arheološke najdbe, staro mestno jedro in obzidje ter obrambni stolpi.



Kranj je še posebej poznan po naslednjih znamenitostih: Prešernov grob v Prešernovem gaju, Prešernov spominski muzej in Prešernovo gledališče s spomenikom dr. Franceta Prešerna. V samem mestnem jedru si je moč ogledati tudi Mestno hišo, v kateri je stalno predstavljena arheološka razstava „Železna nit“, Pavšlarjevo hišo, ki je primer bogate meščanske stavbe iz 16. stoletja in z enim izmed najlepših renesančnih arkadnih hodnikov v Sloveniji ter grad Khislstein, ki predstavlja utrdbeno področje od antičnega obdobja do zgodnjega srednjega veka. V mestu Kranj so zelo dejavne tudi organizacije in društva, ki pripravljajo bogat program koncertov, predstav in prireditev za otroke in odrasle, še zlasti poleti na grajskem vrtu. Preko celega leta se odvijajo razne prireditve kot so: Prešernovi dnevi v Kranju, Teden slovenske drame, Veseli december, Kislfest, Kranjski jazz festival v okviru festivala Carniola, Festival kreativnih kitaristov, Festival klasične glasbe – Musica Carnium, Teden mladih in Kranfest – Kranjska noč. V letu 2005 pa je stekel tudi projekt »Poroke v Kranju«. Tako pari lahko izbirajo med dvema protokoloma: Meščanska poroka iz 19. stoletja in Županova poroka. Kranj je poleg kulturnega mesta tudi športno mesto. Zanimivi in priljubljeni so športni dogodki kot so: kolesarske dirke po Kranju, županov tek, kasaške dirke, tekme skakalcev na 100-metrski umetni skakalnici na Gorenji Savi ter druge. Kranj ima tudi celo vrsto naravnih znamenitosti: kanjon reke Kokre, Bobovška jezera, kanjon Save – Zarica in konglomeratno teraso Jelenov klanec. Poleg vseh znamenitosti Kranj omogoča tudi izlete v bližnjo okolico in pohod na bližnje hribe. Seveda pa je v Kranju tudi moč prenočiti, saj ponuja približno 500 turističnih namestitev v različnih hotelih, apartmajih, privatnih sobah in gostiščih.

Slika 3: Mestno jedro Kranj

Slika 4: Mesto Kranj Vir: www.tourism-kranj.si



3.2. ZGODOVINA TURIZMA V KRANJU

Gorenjci so se že zelo zgodaj zavedali pomena, ki ga ima za razvoj pokrajine turizem ali kot so včasih rekli, tujski promet. Že leta 1931 so pisali o lepotah Gorenjske v knjigi z naslovom: »Gorenjska, letoviška, industrijska, trgovska, obrtna«. Pokrajino so označili takole: »Prekrasna si, gorenjska stran, mogočna in privlačna s svojimi gorami, divna v svojih ravninah, bistra v svojih vodah, starodavna v svojih gradovih in spomeniki…«. (130 let turističnega društva Kranj, str.130). Prav zaradi tega je Gorenjska srce turizma.

Slika 5: Razglednica Kranja

Vir: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/kranj.jpg

Glavna gospodarska moč Kranja je bila pred 1. svetovno vojno v njegovi trgovini. Tik do svetovne vojne ni bil Kranj samo trgovski center gorenjske kotline, ampak je njegova trgovina zalagala tudi velik del Goriške in imela živahne stike s Koroško in Trstom. Z ustanovitvijo Jugoslavije pa je bila velika trgovina Kranja zelo prizadeta. Korenine turizma na Gorenjskem sežejo v drugo polovico 19. stoletja. Začetki so povezani z razvojem turizma na Bledu (Rikli), prav tako pa tudi z gradnjo južne železnice od Dunaja do Ljubljane in kasneje do Trsta. Prebivalci Kranja so se kot podjetni meščani že v drugi polovici 19. stoletja zavedali, da je tujski promet, kot so ta čas imenovali turizem, pomembna gospodarska dejavnost, ki prinaša dobiček in s svojimi zakonitostmi, zlasti glede urejenosti okolja, lahko zelo pozitivno vpliva na



razvoj kraja, ki se ukvarja s tako dejavnostjo. Kranjske mestne oblasti so svoje mesto, kot tujsko - prometno pomemben kraj, zasnovale kot vrtno mestno naselje. Iz deželnega registra društev je razvidno, da se je društvo ob ustanovitvi imenovalo Olepševalno društvo Kranj (Vershönerungs – Verein in Krainburg). Ustanovni komite Olepševalnega društva Kranj, s podpredsednikom Francem Dolencem, je 16.04.1875 predložil Deželni vladi statut Olepševalnega društva. Deželna vlada je s soglasnim sklepom ugotovila, da ni razlogov za prepoved zgoraj navedenega društva. O tem je bilo obveščeno Okrajno glavarstvo v Kranju z odločbo dne 24.04.1875. Konec sedemdesetih let 19. stoletja se je društvo preimenovalo v Olepševalno in tujsko-prometno društvo Kranj. Ustanovitelji tega društva so bili občinski odborniki: dr. Edvard Šavnik, Ivan Cof, Alfonz Vrabec, Janko in Ferdinand Sajovic, Janko Majdič, Franc Omersa in drugi. Nekaj let pred koncem stoletja je bilo tujsko-prometno društvo ustanovljeno v Škofji Loki, v začetku 20. stoletja pa še v Kranjski Gori. Leta 1905 so v Ljubljani ustanovili Deželno zvezo za tujski promet na Kranjskem, s čimer se je začelo pravo intenzivno delo pri razvoju in pospeševanju tujskega prometa. V 30-ih letih 20. stoletja so tujska-prometna društva že imela pomembno vlogo na propagandnem in komunalno-olepševalnem področju. V tem času sta olepševalno društvo in občinska uprava Kranj proglasila za letoviško mesto. To jim je uspelo, ker so v Kranju »…glede tujske industrije v zadnjih desetletjih storili več, kot marsikaj drugje…«. Z izgradnjo Narodnega doma, ki je služil vsem lokalnim kulturnim društvom, so uspešno izvrševali načrt za preureditev Kranja v vrtno mesto, s številnimi lepimi parki, vse do novozgrajenega Narodnega doma pa do kanjona reke Kokre. Ta čas je v Kranju uspešno delovalo več kot 30 gostiln in nekaj hotelov (hotel Stara pošta, hotel Nova pošta, hotel Jelen, hotel Union, restavracija pri Peterlinu in pri Majeryu). Največji in najpomembnejši je bil hotel Stara pošta s 6-imi sobami in z 11-imi posteljami. Leta 1930 so ga povečali in modernizirali. Veletrgovec F. Gorjanc ga je dogradil z novim traktom in ga s tem spremenil v komforten hotel visoke kategorije, z več kot 40 moderno opremljenimi sobami. Hotel Nova pošta z 8-imi sobami in 11-imi posteljami so konec 30-ih let prezidali in preimenovali v hotel Evropa. Brez dvoma je kranjska mestna oblast v dvajsetih letih 20. stoletja naredila veliko za olepšavo mesta, po drugi strani pa je tudi res, da turistična dejavnost ni zaživela tako, kot si je mestna oblast želela. Zelo velika ovira je bilo pomanjkanje propagandnega materiala, saj Kranj ni imel niti svojega mestnega zemljevida. Propagandne akcije so skoraj tudi propadle zaradi premalo denarja. Zgodovina se ponavlja. Kranj si je v prvi polovici 20. stoletja prizadeval dobiti status letoviškega mesta. Nova pošta in Jelen sta imela na voljo več kot 100 tujsko-prometnih sob. Po mestu ter ob rekah Sava in Kokra so bili mogoči številni sprehodi. Mesto je bilo odlično izhodišče za prenekatere ture v bližnje gore. Šmarjetna gora je bila priljubljena izletniška in turistična točka Kranja. Z Jezerskim, Ljubljano, s Šenčurjem, Tržičem in Smlednikom, je bil Kranj z avtobusnimi postajami dobro povezan. Na razpolago je bilo nekaj avtotaksijev, letoviščarji pa so lahko dobili turistične informacije v tujsko-prometni pisarni.



Že število nočitev iz leta 1930 pove, da je bil Kranj zelo obiskano mesto. Prenočevalo je 2.213 gostov, od teh 800 tujcev (Avstrijci, Nemci, Čehi in Italijani). Ugodna klima, dobre nastanitvene možnosti v hotelih in zasebnih stanovanjih ter razmeroma velik obisk so omogočili, da je tedanje jugoslovansko ministrstvo za trgovino in industrijo, na podlagi pravilnika o proglašanju turističnih krajev, decembra 1936 Kranj uvrstilo med turistične kraje »klimatičnega (planinskega) značaja«. Značaj takega turističnega kraja v neposredni okolici Kranja so pridobili še Golnik, Jezersko, Sv. Ana pri Tržiču, Tržič in Preddvor. Ti kraji so morali imeti zadovoljivo zdravstveno in higiensko stanje, še posebno glede vodovoda in kanalizacije, električno napeljavo in razsvetljavo, vsaj en lepo urejen naravni ali umetni park, urejeno kopališče, ugodne cestne, železniške ali letalske povezave. Prav nezadostna urejenost kopališč v Kranju in problemi z vodovodom ter problemi s pitno vodo v mestu, so bile glavne pomanjkljivoste turističnega kraja Kranj. V Kranju je turistična poslovalnica začela poslovati s 1. oktobrom 1937, in sicer v pisarni Združenja trgovcev Kranj. Program dela in finančni program za razvoj turizma v občini je napravilo Tujsko-prometno društvo Kranj, kot krajevni turistični odbor Kranj. V programu se je kranjska občina zavezala, da bo v letu 1938 oskrbovala spomenike, parke, nasade in drevorede. Poleg tega so načrtovali še izdajo reliefne karte Kranja, ki naj bi imela značaj prospekta s fotografijo Kranja in naj bi jo v 10.000 izvodih izdelal kartograf Ivan Selan. Založili naj bi zložljivo žepno karto Gorenjske, zgradili sprehajalno pot po dolini Kokre tik pod Kranjem, razpisali natečaj za najlepši posnetek Kranja, itd. Tujsko-prometno društvo Kranj je opravljalo naloge krajevnega turističnega odbora vse do marca 1940, ko so ustanovili Krajevni občinski turistični odbor, v katerem so imeli svoje zastopnike Tujsko-prometno društvo Kranj, podružnica Slovenskega planinskega društva Kranj, Združenje gostilničarjev, krčmarjev in kavarnarjev Kranj, Združenje trgovcev Kranj in krajevna prevozniška organizacija ter predstavniki Srezkega načelstva Kranj za saniteto, veterino, kmetijstvo, gozdarstvo, tehniko in prosveto. Kranjski krajevni turistični odbor je zadnje leto pred 2. svetovno vojno izpolnil tudi dokaj obsežen vprašalnik banovinske uprave Dravske banovine, o stanju in ureditvi mesta kot turističnega kraja. Turistična sezona v Kranju je trajala vse leto, klima je bila v mestu zelo ugodna za rekovalescente in za zdravljenje nervoz, v mestu je bilo 5 zdravnikov in dve lekarni. Leta 1939 so zgradili moderno javno kopališče, navedene so bile prometne povezave ter opisane možnosti sprehodov in planinskih tur. V mestu sta bila dva denarna zavoda, kjer je bilo mogoče menjavati denar: menjalnica je bila tudi pri potovalni agenciji Putnik. Motoriziranim gostom sta bili na voljo dve bencinski črpalki, turistične storitve pa je opravljalo tudi šest avtotaksijev in en nosač. Poleg tega sta bili v mestu še dve gledališki dvorani, dve kino dvorani, dve čitalnici, smučarska skakalnica, sankališča, za popestritev turističnega bivanja pa so prirejali promenade, koncerte in nogometne tekme. Tik pred 2. svetovno vojno so bili v Kranju trije hoteli z več kot petnajstimi sobami, gostišče s štirinajstimi tujskimi sobami, sedem restavracij, 30 gostiln, ki so imele tudi tujske sobe, štiri kavarne in pet garaž. Vse turistične zmogljivosti so imele 117 sob s 170-imi posteljami, poleg tega je bilo pri zasebnikih še 30 sob s 50-imi posteljami. Povprečno je Kranj letno obiskalo okoli 3.000 gostov, od tega 600 tujcev, med njimi največ Nemcev.



Druga svetovna vojna je popolnoma zavrla uspešen razvoj turizma na Gorenjskem. Med vojno so bili številni objekti poškodovani ali zanemarjeni. Po končani vojni se je nova ljudska oblast zavedala gospodarskega in socialnega pomena turizma. Poskušali so čimprej odpraviti posledice vojne in obnoviti porušena letovišča in zdravilišča ter razvijati nove turistične kraje. Kljub močni želji po čim hitrejši odpravi posledic vojne so bile razmere na terenu izredno težke, saj je vojna zapustila za seboj opustošenje. Najhuje pa je gorenjske turistične zmogljivosti prizadelo izredno pereče stanovanjsko vprašanje. Poleg na novo priseljenim delavcem, so morali vsem oficirjem in podoficirjem zagotoviti stanovanja. Pomanjkanje stanovanj so reševali s turističnimi zmogljivostmi (Stara Pošta v Kranju). Na slabo stanje turističnega gospodarstva na Gorenjskem je med drugim vplivalo pomanjkanje osnovnega inventarja kot tudi pomanjkanje hrane. Turistični delavci so tudi opozarjali na veliko pomanjkanje propagandnega materiala, na slabe avtobusne in železniške povezave ter slabe ceste. Konec leta 1947 sta v okraju Kranj poslovala dva republiška gostinska obrata, osem lokalnih državnih gostinskih podjetij ter 111 zasebnih gostinskih obratov. Skupaj so razpolagali s 164-imi (danes 284-imi sobami) turističnimi sobami in z okoli 260-imi ležišči (danes 698-imi ležišči). Pomagali so si še s 140-imi sobami in 250-imi ležišči v privatnih hišah, planinske postojanke pa so razpolagale z okoli 200 ležišči. Aprila 1948 je izšel drugi zakon o nacionalizaciji. Tako so številnim gostilničarjem obrtne pravice odvzeli ali pa so obrt sami odjavili. Posledica je bila občuten upad turističnih sob, kar se je pogosto negativno odražalo v Kranju kot gorenjski metropoli, od koder so morali številne službene potnike napotiti na prenočevanje na Bled. V 50-ih letih je bilo stanje turizma še vedno zelo slabo. Tako so na seji odbora za turizem pri okrajnem gospodarskem svetu podrobno razpravljali o težavah turizma v kranjskem okraju. Med drugimi so sklenili, da je potrebno pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj začeti akcijo, v kateri bi hotela Stara pošta in Jelen vrnili turističnim namenom. Za odpravo najbolj opaznih pomanjkljivosti gorenjskega turizma je Gorenjska zbornica okraja Kranj za leto 1957 namenila precejšnja denarna sredstva, med drugim tudi za najnujnejša popravila hotela Stara Pošta in Jelen. Danes se je stanje turizma dokaj spremenilo. Narejeno je bilo veliko, kljub temu pa turistične delavce čaka še veliko dela.



3.3. RAZISKAVA MNENJ IN PREDLOGOV OB PODANIH

IZHODIŠČIH RAZVOJA TURIZMA V KRANJU, MED LOKALNIM

PREBIVALSTVOM

3.3.1.NAMEN RAZISKAVE je, da sem se v prvi vrsti lotil odkrivanja razmišljanja domačih prebivalcev. Namreč, turizem v okolju se „dogaja“, v kolikor ga domače, v okolju živeče prebivalstvo razume, sprejema in si ga seveda želi v še boljši obliki sorazvijati v prihodnosti. V ta namen sem pripravil vprašalnik, katerega sem s spremnim tekstom razposlal ( po klasični ali elektronski pošti ) na prenekateri naslov v Mestni občini Kranj : „Pripravljamo razvojni program Mestne občine Kranj za področje turizma.

Veselilo bi me, če bi lahko izpolnili spodnjo anketo in jo posredovali na naslov: Robert BAUMAN, ZARIŠKA 20, 4000 KRANJ. To bi mi pomagalo pri upoštevanju vaših želja in videnju razvoja turizma v Kranju in okolici.

3.3.2. VPRAŠALNIK O RAZVOJU TURIZMA V MOK 1. Katera od spodaj navedenih trditev bi po vašem mnenju najbolje na kratko predstavila Mestno občino Kranj obiskovalcu? (izberite en predlog in/ali dopišite vašega) a) Mestna občina Kranj – je urejena občina, ki skrbi za turističen razvoj Kranja z

okolico in bogati skupen prostor za kakovostno bivanje.

b) Mestna občina Kranj – je v vseh pogledih razvita, napredna slovenska občina, prijazna do obiskovalcev, ki jim na različne načine ponuja kulturo, doživetja v naravi in športno rekreacijo

c) Mestna občina Kranj – je občina, ki ima enkratni prodajni produkt (staro mestno jedro, kanjon Kokre, izletniške točke na podeželje, središče kulturne dejavnosti na Gorenjskem, domače izdelke)

d) Mestna občina Kranj – zagotavlja kakovostne javne storitve, skrbi za dediščino in spodbuja živahno društveno dejavnost občanov

e) Mestna občina Kranj – je občina s tradicijo in s pogledom v prihodnost, prav tako tudi »paradni konj« gorenjskega gospodarstva in z možnostmi tudi v turizmu

f) Mestna občina Kranj____________________________________________ ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________



2. Kaj od spodaj naštetega bi po vašem mnenju v prihodnje moralo navzven označevati turistično ponudbo Mestne občine Kranj? (obkrožite največ dva odgovora, dodatno lahko dopišete tudi vaš predlog – v.p.) kultura Prešernovo mesto port narava kulinarika prireditve zgodovina tematske poti (izleti) doživetja zabava zdravje kongresni turizem Kanjon Kokra Kranjsko jezero v.p.______________ v.p.______________ 3. Katere so po vašem mnenju neizkoriščene možnosti, ki jih ima Mestna občina Kranj, za dolgoročni razvoj turizma? (prosimo za vaše predloge, ideje) _________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________ 4. Kako pomembne se vam zdijo spodaj naštete naložbe oziroma projekti za turistični razvoj Mestne občine Kranj? Obkrožite stopnjo pomembnosti za vsak projekt, pri tem upoštevajte, da razvoj potrebuje določeno časovno zaporedje (vsega ni možno urediti naenkrat, razvrščajte po prednostnih nalogah) Ureditev mestnih trgov zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Vzpostavitev mestne tržnice zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Turistični center v starem Kranju zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Ureditev kolesarskih poti zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe

Ureditev tematskih poti (rekreacijske, sprehajalne ipd.) zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe



Hotel v starem Kranju zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe

Mladinski hotel v mestu zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Adrenalinski park v bližini mesta (Savski log – otok) zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Obnova kulturne dediščine zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Ureditev naravne dediščine zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Več zelenih površin v mestu zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Dvorana za kulturne dejavnosti zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Ureditev kopališča in kampa (Kranjsko jezero; Savski log - otok) zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Prodajni obrat za rokodelske in kmetijske izdelke zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe

Ureditev poletnega prireditvenega prostora zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Čistejše mesto zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Parkirna hiša zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Oživitev zapuščenih stavb v starem Kranju zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe Izdaja kataloga ponudbe Kranja zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe

Večja promocija in prepoznavnost Mestne občine Kranj zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe

Ureditev turističnih spletnih strani zelo pomembna pomembna manj pomembna ni potrebe



5. Kateri so po vašem mnenju največji problemi za razvoj turizma v kranjskem okolju? Kdo mi moral reševati posamezen problem? Probleme opišite z 1 -2 besedama in jih vpišite v okenček! Področje Problem Kdo bi se moral vključevati v

reševanje problema? Turistična infrastruktura (objekti)

Urejenost okolja (parki, trgi, pročelja ipd)

Promet (npr. izgradnja parkirne hiše)

Naravna in kulturna dediščina

Varstvo okolja

Kultura in prireditve

Šport in rekreacija

Gostinstvo

Zabava (doživetja)

Organizacija promocije celotnega okolja

Turizem na podeželju

Izobraževanja (poslovni turizem)

6. Katere ciljne skupine turistov bi po vašem mnenju pritegnila turistična ponudba Kranja? Obkrožite največ dve ciljni skupini in pri tem upoštevajte tudi gibanja v bližnji prihodnosti (2-5 let). Pripišete lahko tudi vaše predloge – v.p.. prebivalci Slovenije rekreativni športniki mlade družine pari brez otrok mladi do 28 let popotniki, raziskovalci strokovnjaki (srečanja) generacija od 35 do 50 let generacija nad 50 let šolske skupine v.p.__________________



7. Katerim dejavnostim bi po vašem mnenju dali prednost pri razvoju turizma v Mestni občini Kranj? Na kratko opišete vaše predloge med spodnje vrstice. a) ________________________________________________________________________________________________

b) ________________________________________________________________________________________________

c) ________________________________________________________________________________________________

d) ________________________________________________________________________________________________ 8. Podatki anketiranca (zaželeno, ni obvezno): starost: kraj bivanja: izobrazba: dejavnost: Zahvaljujemo se vam za vaš čas in sodelovanje! Dodatne ankete lahko naročite na e-naslovu : [email protected], Izpolnjene vprašalnike pošljite na zgoraj omenjeni e-naslov, ali na naslov : Robert BAUMAN, Zariška ul.20, 4000 Kranj.

3.3.3. Opis metode raziskave :

Sam Vprašalnik o razvoju turizma v MOK, sem odposlal na skupno 400 naslovov ( elektronskih in klasične pošte ). V prvi vrsti sem zajel osnovno in srednješolsko populacijo, saj imajo le ti tudi turistične krožke, kjer oblikujejo izdelke in turistične produkte, katere predstavljajo na republiških tekmovanjih. Eden izmed osnovnošolskih tekmovanj ima naslov : Turizmu pomaga le lastna glava, medtem, ko se srednješolci izkažejo na koraku naprej in sicer Tržnici ali Trženjskemu dnevu – torej se trudijo izdelek tudi v praksi prodati. Tudi obstoječega gospodarstva nisem pozabil nasloviti ! Na naključno izbrane naslove sem odposlal Vprašalnik tudi po klasični pošti. Interes sodelovanja, torej odposlanje odgovorov je bil izjemen: od vzorca 400 poslanih anket, sem prejel vrnjenih 389, kar je 97.25%. Iz česar je možno sklepati, da ob dani gospodarski situaciji v okolju Kranj, obstaja zanimanje za sodelovanje ob razvoju turizma !



3.4. ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE V KRANJU

Turistično območje Kranja ima bogato in za državo ter njene prebivalce izjemno pomembno naravno dediščino, ki tvori primarno turistično ponudbo: - jezerca Bobovek,

- kanjon Kokre in Save,

- Sv. Jošt nad Kranjem,

- Šmarjetna gora,

- slap Šum v Zg. Besnici,

- območja podzemskih jam hriba Rovnik,

- Rimske toplice pri Zg. Besnici (topli izvir),

- zdraviliški park ob bolnici na Golniku,

- mokrišča na Golniku,

- spominski park Udin boršt,

- sekvoja pri Gimnaziji, Prešernov gaj.

Poleg naravne dediščine ima Kranj bogato kulturno izročilo. Nekateri med njimi so:

- staro mestno jedro z obzidjem,

- kranjske cerkve,

- Plečnikova arhitektura,

- Prešernovo gledališče,

- stalna arheološka razstava v Mestni hiši,

- vodnjak na Glavnem trgu in

- gostilne s tradicijo.

Sekundarno turistično ponudbo v Kranju tvorijo nastanitveni in prehrambeni obrati. Kranj ima osem objektov, namenjenih turistom, ki razpolagajo z 284-imi sobami oziroma 698-imi ležišči. Poleg nastanitvenih obratov je še ostala turistična infrastruktura: - cestni in železniški promet,

- objekti namenjeni informiranju turistov (Zavod za turizem Kranj, Turistično

društvo Kranj,…),

- turistično usmerjevalno-informacijske table,

- prireditve (Kranjska noč, tematski sejmi,…).



Ostalo turistično infrastrukturo je potrebno smotrno vključiti v turistično ponudbo. Avtobusna postaja v Kranju meče na mesto negativno luč. Potrebno jo je celostno oblikovati v privlačno podobo avtobusne postaje, kjer bi turisti dobili več informacij in boljšo orientacijo o samem mestu in njegovi ponudbi (npr. informacijska služba - v sosednjih državah se je veselo poslužujejo). Prav tako je potrebno vzpostaviti boljšo povezavo in informiranost potnikov na železniški postaji. Z javnim brezplačnim prevozom do centra mesta, usmerjevalnimi in informacijskimi tablami bi turista hitro povezali z mestom. Vloga turistično informacijskega centra Kranj je bila povečana s preselitvijo v staro mestno jedro oziroma v Kranjsko hišo, vendar je potrebno uskladiti obstoječe turistične usmerjevalne table z novimi (celostna podoba). Potrebo je tudi bolje izkoristiti prednosti bližine glavnega mesta in bližino znanih turističnih krajev ter bližino letališča Jožeta Pučnika (Brnik). V prvi polovici leta 2008, kot posledica predsedovanja Evropski uniji, je bila na Aerodromu Ljubljana vzpostavljena turistična/info točka Kranja. V Kranju se preko celega leta izvajajo različne prireditve različnih organizacij. Vlogo glavnega koordinatorja na področju prireditev je prevzel Zavod za turizem Kranj. Najodmevnejše med njimi potekajo v poletnem, jesenskem in novoletnem času, najšibkejše je izvajanje prireditev v po-novoletnem času, ko se odvijajo predvsem razne predstave in razstave v notranjih prostorih. Večje število obiskovalcev privabijo predvsem večje, že tradicionalne prireditve, ki se vsako leto izvajajo v sofinanciranju MOK (Kranjska noč, Prešernovi dnevi, maturantska parada, Božično drevo in sejem,…).

3.5. ANALIZA OBSTOJEČEGA TURISTIČNEGA

POVPRAŠEVANJA

Trend padanja prenočitve domačih gostov je bilo mogoče zaznati že ob koncu 80-ih let. Vendar se je ta trend, zaradi znanih dogodkov v letu 1991, obrnil navzgor. Za ohranitev pozitivnega trenda (domače in tuje povpraševanje) bo potrebno povečati obseg in kakovost akcij pospeševanja prodaje na trgu, med njimi predvsem s pripravo atraktivnih programov in ponudbo različnih možnosti za aktivno zapolnitev prostega časa, pri čemer bo seveda še vedno pomembno vlogo igralo razmerje med kakovostjo in ceno. V Kranju obstaja veliko turističnih danosti in možnosti za aktivnosti v naravi tako občanov kot tudi obiskovalcev na krajših izletih, pohodih. Različne organizacije preko celega leta oblikujejo programe za izvedbo izletniškega turizma. Večinoma so izleti pogojeni v prvi vrsti z vremenom in prostim časom izletnikov. Običajno so v spomladanskem in jesenskem času največ obiskane nižje ležeče planinske koče ali drugi objekti na nižjih hribih. Potrošnja dnevnih obiskovalcev je majhna, saj izletniki prinesejo s seboj več hrane in pijače. Povprečna potrošnja v planinskih kočah je zato dokaj skromna. To bi morali načrtno pospeševati (dodatna atraktivna ponudba doma pripravljene hrane, vzpostaviti okolju prijazen program, atraktivna in ažurna promocija, omejevati ekološko onesnaževanje z domiselnimi »triki in pozivi« za



odnašanje smeti v dolino in nadzorom ekoloških patrulj). Z uspešno izvedbo vseh teh akcij ocenjujejo, da bi se lahko povprečna potrošnja izletnikov povečala vsaj za 30 odstotkov. Analiza turističnega povpraševanja je bila izpeljana iz podatkov Statističnega urada RS in zajema število turističnega obiska (število gostov) v Mestni občini Kranj za obdobje 1995 – 2008.

Tabela 4: Število gostov v MOK

Struktura

Leto

Domači

Tuji Skupaj

Verižni indeks

domači v % tuji v %

1995 2.961 13.382 16.343 18 82

1996 2.745 9.168 11.913 73 23 77

1997 2.560 7.843 10.403 87 25 75

1998 2.483 8.101 10.584 102 24 76

1999 2.936 9.657 12.593 119 23 77

2000 2.211 7.595 9.806 78 23 77

2001 1.886 9.313 11.199 114 17 83

2002 1.655 10.142 11.797 105 14 86

2003 3.478 14.201 17.679 150 20 80

2004 3.834 13.783 17.617 100 22 78

2005 4.047 15.847 19.894 113 20 80

2006 3.804 15.407 19.211 97 20 80

2007 3.997 15.793 19.790 103 25 75

2008 4.051 15.197 19.248 97 21 79 Vir: Statistični urad RS

V obdobju med 1995 in 2008 je povprečni delež števila gostov v MOK znašal med 20% (domači) in 80% (tuji). Med leti 1996 in 2000 se je delež domačih gostov v MOK gibal med 23% in 25%, za ista leta se je delež tujih gostov gibal med 75% in 77%. V letih evidence (2001 in 2002) se je gibal v korist več obiska tujih gostov (tuji gostje 83-86%, domači gostje 14-17%). V zadnjih letih (2003 – 2008) se je prihod domačih in tujih gostov povečal. Lokalni vzroki so predvsem izboljšana in dopolnjena ponudba turističnih ponudnikov in zavedanja pomena razvoja turizma tudi v javnih in gospodarskih subjektih in s tem spodbujanja investicij v turizem (MOK, Sava, d.d.,…) in tudi prepoznavnosti tradicionalnih atraktivnih prireditev v MOK (MOK, JSKD OI Kranj, Center mladih, Zavod mladinska mreža, Zavod za turizem Kranj, itd.). Vzroke širšega značaja



najdemo tudi v udejstvovanju lokalnih institucij v mednarodnih sodelovanjih (športna tekmovanja - Zavod za šport Kranj in športni klubi, društva, taborniki in planinci, itd., izmenjave in gostovanja tujih študentov v izobraževalne namene - univerzitetni turizem – FOV UM, Aiesec, Klub študentov Kranj). Med vzroke širšega pomena štejemo tudi večanje prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije s pomočjo akcij in projektov nacionalnih (STO, TZS) in lokalnih (Zavod ta turizem Kranj, GTZ, TD) turističnih institucij (npr. nastopi in predstavitve na turističnih sejmih in predvsem na turističnih borzah doma in v tujini, projekti kot je “Next exit”, odmevne prireditve in gostovanja priznanih umetnikov in strokovnjakov v Sloveniji – enodnevni seminarji, glasbeni nastopi ipd). Spodnja tabela prikazuje število nočitev turistov v Mestni občini Kranj za obdobje od 1995 do 2008 ter izračun povprečne dobe bivanja turistov v namestitvenih obratih:

Tabela 5: Število nočitev gostov v MOK in povprečna doba bivanja

Struktura

Leto

Domači

Tuji Skupaj

Verižni indeks

domači v % tuji v %

Povprečna doba bivanja

1995 4.434 28.622 33.056 94 13 87 2

1996 5.521 25.689 31.210 92 18 82 2,6

1997 5.483 23.369 28.852 90 19 81 2,8

1998 3.897 22.161 26.058 102 15 85 2,5

1999 5.601 20.854 26.455 95 21 79 2,1

2000 4.672 20.592 25.264 106 18 82 2,6

2001 4.058 22.848 26.906 112 15 85 2,4

2002 3.039 27.093 30.132 143 10 90 2,6

2003 7.413 35.820 43.233 99 17 83 2,5

2004 8.637 34.179 42.816 100 20 80 2,4

2005 7.332 35.681 43.013 93 17 83 2,2

2006 6.448 33.764 40.212 94 16 84 2,1

2007 6.430 32.811 39.241 97 16 84 2,1

2008 6.057 32.113 38.170 97 16 84 2,0

Vir: Statistični urad RS

V obdobju med 1995 in 2008 je povprečni delež števila nočitev gostov v MOK znašal med 16% (domači) in 84% (tuji). Po spremljavah gibanj se v obdobju med 1995 in 2008 opaža nižanje deleža domačih nočitev in povezano s tem tudi višanje deleža tujih nočitev. Obenem se tudi povprečna doba bivanja (z vmesnimi nihanji) povečuje in sicer v 8-ih letih iz (l.1995) 2,02 na 2,45 (l.2003). Vendar se je od leta 2004 do leta 2008



povprečna doba bivanja rahlo zmanjšala. Po raziskavah Slovenske turistične organizacije je trend gibanja v ostalih destinacijah po Evropi zniževanje povprečne dobe bivanja turistov. MOK ima v tem parametru dobro izhodišče za pridobivanje sredstev tudi iz nočitev, vendar obstaja v MOK problem kakovostne ponudbe turistične infrastrukture. Turistična infrastruktura je v MOK potrebna temeljite obnove, nadgradnje (tako gradbene, investicijske kot tudi programske in storitvene) – nove dopolnilne dejavnosti ter nenazadnje je nujno potrebno dopolniti ponudbo prenočevanja z novimi objekti. Lokalni vzroki za gibanje deleža so dopolnjena ponudba prenočitvenih zmogljivosti (hotel Bellevue na Šmarjetni gori, hotel Kokra – organizacija večdnevnih seminarjev, kongresov in ostalih izobraževanj), nujnost oz. narava dela poslovnih gostov – poslovnežev, razvoj novih turističnih produktov. Vzroki širšega značaja so predvsem v organiziranem pristopu k promociji turističnega območja MOK - sodelovanje pri vseslovenskih projektih in skupnih nastopih (STO, LTO-ji oziroma Zavodi za turizem in turistični ponudniki), promocijah turistične ponudbe na tujih turističnih trgih (na sejmih in borzah tako Zavod za turizem Kranj kot tudi turističnih ponudnikov –npr. hotel Creina, hotel Bellevue). Turistična ponudba MOK se s turističnimi projekti povezuje tudi s ponudniki turistične ponudbe drugih občin (Škofja Loka, Kamnik, Šenčur, Jezersko, Naklo, Tržič, Preddvor, Medvode, itd.). Tudi to bo dolgoročneje pripomoglo k prepoznavnosti območja in posredno k večanju nočitev in potrošnje. Iz tabele nočitev na območju MOK je razvidno zniževanje števila nočitev domačih gostov (l.2003 izjema). Razloge za to lahko najdemo v relativno skromni izbiri oziroma pestrosti prenočitvenih zmogljivostih, neatraktivni ponudbi in povezovanje z lokalnim okoljem. Večanje tujih prenočitev v zadnjih štirih letih je odvisno predvsem zaradi izboljšane prepoznavnosti Slovenije v tujini, z izpeljavo posebnih promocijskih akcij (turistične borze za tuje tour-operaterje v Sloveniji, zanimivejše predstavitve turistične ponudbe – atraktivna animacija in glasbeni, igrani nastopi). Število nočitev (tako domačih kot tujih) se bo v MOK izraziteje večal, če bo turistična ponudba aktivno sledila trendu povpraševanja predvsem v povečevanju obsega in kvalitete akcij pospeševanja prodaje na trgu (priprava atraktivnih programov, ponudba različnih možnosti za aktivno zapolnitev prostega časa) ter pri tem upoštevala pomembno vlogo razmerja med kakovostjo in ceno. Po statističnih podatkih, ki jih vodijo v prenočitvenih obratih na območju MOK so naslednja opažanja gibanja hotelskih turistov in njihovih navad: turisti so večinoma poslovni in tranzitni gostje, povprečna doba bivanja poslovnih gostov je en dan in pol, tranzitnih in agencijskih gostov pa en dan. Po podatkih hotelov je stacionarnih gostov, ki bi se v hotelu zadržali več dni, sorazmerno malo, le ti se ponavadi pojavijo med sezono maj – september in bivajo v hotelu od tri do sedem dni.

V Mestni občini Kranj obstajajo naslednji turistični prenočitveni obrati:

- hoteli (hotel Kokra, hotel Bellevue, hotel Creina),

- gostišča s prenočišči (Gostilna Arvaj, Gostišče Dežman, Gostišče Aleš),

- apartmaji (Apartmaji Boltez, Dežman),



- turistične kmetije z nastanitvijo (Turistična kmetija Markun), Planinski domovi in

koče (Krničarjeva koča na planini Javornik, koča na Veliki Poljani),

- drugi domovi (Dijaški in Študentski dom v Kranju).

3.6. STRATEGIJA TURIZMA KRANJA

Strategija turizma Kranja temelji na analizi obstoječega stanja turistične ponudbe in povpraševanja v Mestni občini Kranj, tržnih potencialih in trendih na področju turizma v Sloveniji in Evropi, potrebah in pričakovanjih ciljnih gostov, načrtovanih investicijah v turistično infrastrukturo, strokovnem izpopolnjevanju kadra, turistični valorizaciji kulturnih in naravnih danosti in na realnih možnostih prihodnje pozicije Kranja na ciljnih turističnih trgih. Eden izmed glavnih ciljev strategije je povečanje celotnega turističnega obiska po posameznih obstoječih in ciljnih trgih. Kot je v diplomski nalogi že nekajkrat omenjeno, ima Kranj veliko naravnih in kulturnih danosti za razvoj turizma, z določenimi omejitvami. Ohranjena narava in bogata kulturna dediščina nudita turističnemu gospodarstvu velike razvojne priložnosti. Vendar se Kranj srečuje z velikimi omejitvami za razvoj kraja. Večje oziroma glavne omejitve so: - zastarela in nedograjena infrastruktura (npr. Globus, neurejeni parki - Prešernov

gaj, propadajoči hotel Jelen,…),

- staro mestno jedro je brez primernih in urejenih prenočitvenih obratov,

- trgovine v starem mestnem jedru se zapirajo in se selijo iz mesta,

- javna infrastruktura je potrebna temeljite obnove (ni celotne podobe mesta in

občine, ki bi bila videna tudi na zunaj, kar vodi do urejenega izgleda mestnega

jedra, tematske poti,…),

- pomanjkanje krovnega vodenja turističnega razvoja v občini in podprtega

strateškega dokumenta za razvoj turizma,

- pomanjkanje dobrih poslovnih turističnih produktov (Kranj ima velik potencial za

razvoj poslovnega turizma - bližina letališča, odlično izhodišče za večja

mesta,…),

- prenizka usposobljenost, osveščenost in zainteresiranost domačinov za

sodelovanje v turizmu (počasi se to spreminja - projekt Sejem bil je živ).

3.6.1. Analiza obstoječih aktivnosti na področju trženja turistične ponudbe

Za promocijske aktivnosti območja Mestne občine Kranj od začetka leta 2002 aktivno deluje Zavod za turizem Kranj in sicer s turističnimi projekti, informiranjem in



sodelovanjem na turističnih sejmih, borzah na lokalnem, regijskem in mednarodnem območju (sosednje države, bližja Evropa – Avstrija, Nemčija, Italija, države nekdanje Jugoslavije – Hrvaška, Srbija). Za širše, regijsko področje se promocijske aktivnosti izvajajo tudi v okviru Gorenjske turistične zveze in sicer v obliki turističnih projektov Turistične zveze Slovenije (Turizmu pomaga lastna glava, Moja dežela – lepa in gostoljubna, Za odprtost, urejenost in gostoljubje na mejnih prehodih SI, Turistično ekološka patrulja, Turistični spominek Slovenije, Koledar turističnih prireditev, Turistično informacijski sistem, itd.). GTZ (Gorenjska turistična zveza) vrši tudi prodajo turističnih spominkov predvsem na območju Gorenjske. Na lokalnem nivoju so aktivna turistična društva, ki imajo sedež v MOK v okviru svojih letnih programov (predvsem prireditve lokalnega značaja kot so sobotni semenjski dnevi na Glavnem trgu v starem mestnem jedru Kranj). Učinki promocije se kažejo predvsem v večji prepoznavnosti turistične ponudbe in novih turističnih proizvodov po končanih promocijskih nastopih na sejmih in borzah (elektronsko poizvedovanje iz Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Nizozemske). Ker je tovrstna promocija (predvsem v tujini) povezana z večjimi stroški, je potrebna ustrezna izbira primernih nastopov tujini (izbira glede na ciljne skupine). Uspešna promocija je bila tudi s pomočjo turistične brošure Mestne občine Kranj (izdana junija 2003), s pomočjo katere je predstavnik Hotela Bellevue kandidiral v Avstriji za sklop izletov v jesenskem času 2003 in uspel pridobiti izlete. Tako je tudi s pomočjo turistične brošure le v štirih tednih prišlo na ogled mesta Kranj in Šmarjetne gore 2.700 turistov. Na območju Mestne občine Kranj ima turist možnosti kupiti promocijske artikle in spominke na večjih prodajnih mestih, vendar jih zaradi neoznačenosti oziroma neprimerne označenosti pogosto ne najde. Glede na realno stanje je še toliko bolj pomembna turistična osveščenost domačinov, ki so tako gostom lahko edini zanesljivi usmerjevalci in informatorji. Tudi zato je (posredno ali neposredno) turistično izobraževanje domačinov zelo pomembno. Na področju turizma v Mestni občini Kranj je potrebno s postopnimi koraki zagotoviti turizmu aktivno vlogo pri razvoju, izgradnji infrastrukture, promociji in trženju. Ob akterjih turizma na področju Mestne Občine Kranj: - Gorenjska turistična zveza – GTZ - turistična društva – TD Kranj, TD Besnica, TD Kokrica, - Zavod za turizem Kranj

je potrebno jasno določiti koordiniranja vseh aktivnosti v zvezi s turizmom (v ta namen je bil ustanovljen Zavod za turizem Kranj) in mu določiti glavne pristojnosti in odgovornosti, ob podpori in sodelovanju vseh ostalih turističnih in s turizmom povezanih subjektih, vseh sektorjev (javnega, podjetniškega in društvenega). Razpršitev pristojnosti in odgovornosti (kot je npr. sedaj, vendar to zdaj rešuje komisija za turizem) razvojno ne bo prinašala takšnih koristi in uspehov, kot jih lahko jasno koordiniran razvoj destinacijskega managementa.



Do tega je moč priti v prvi vrsti z zagotavljanjem ustreznih pogojev dela in jasneje organizirani obliki delovanja Zavoda za turizem Kranj (opravljanje del in nalog po predvideni sistematizaciji dela, ki je še v fazi določitve), enoviti prostorski organiziranosti v mestnem jedru ter kooperativnem sodelovanju prej omenjenih osnovnih akterjev turizma v povezavi z okoljem, s čimer je mogoče zagotoviti optimalnejše in konkurenčnejše pogoje dela.

3.7. DOLOČITEV CILJEV RAZVOJA TURIZMA V MESTNI OBČINI

KRANJ

Za Mestno občino Kranj so ekonomski, sociološko in okoljski cilji opredeljeni po razvojnih fazah:

3.7.1. Prva razvojna faza – kratki roki

Ekonomski cilji:

- povečanje števila nočitev in števila gostov,

- spodbujanje naložb v turistično infrastrukturo, kulturno dediščino in obnovo

naravne dediščine,

- vzpostavitev podjetniškega modela sodelovanja med zainteresiranimi partnerji v

razvoju turizma (promocija in trženje, razvoj novih turističnih produktov, itd) na

turističnem območju MOK in še z ostalimi bližnjimi turističnimi destinacijami,

- zvišanje prihodkov ponudnikov iz naslova turistične potrošnje,

- povečanje razpoznavnosti in konkurenčnosti turistične ponudbe območja

(predvsem s celostno grafično podobo, usklajenimi in razvojno vodenimi

izvedbenimi projekti, vezani na nadgradnjo turistične ponudbe),

- turizem kot generator gospodarskega razvoja v dopolnilnih dejavnostih tudi na

območju MOK ( Mestne občine Kranj).

Sociološki in okoljski cilji:

- povečanje zaupanja domačih javnosti v razvojne možnosti in potenciale

svojega območja in aktiviranje domačega prebivalstva pri povečanju

konkurenčnosti in urejenosti območja,



- vse aktivnosti morajo potekati v skladu z ekološko zmogljivostjo turističnega

območja MOK v najširšem pomenu besede (ohranitev pristnega kulturnega

in naravnega okolja, kot prednosti pri razvoju turizma),

- vzpostavitev partnerstev in informacijske povezave med turističnimi dejavniki

v okviru učinkovite turistične organiziranosti,

- nadgradnja lastnega turističnega spletnega portala, priprava elektronskega

trženja in njegova nadgradnja z rezervacijskim sistemom,

- razvoj sistema strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja za dvig

kakovosti v gostinsko-turistični dejavnosti.

3.7.2. Druga razvojna faza – dolgi roki

Ekonomski cilji:

- povečanje števila nočitev za 20-30% in števila gostov za 20-26%,

- povečanje turistične potrošnje,

- povečan obseg dela, odpiranje novih delovnih mest (turistični informatorji,

analitiki, pospeševalci potrošnje gostov, v gostinstvu, poslovnem turizmu,…) in

posledično zmanjšanje brezposelnosti,

- vpliv na podaljšanje dobe bivanja (za en dan v obdobju druge razvojne faze) z

uvedbo novih turističnih proizvodov (poudarek na podobi MOK in potrošniški

usmerjenosti – nakupovalni turizem),

- oblikovanje celoletne turistične ponudbe (akcije, ugodnosti,…),

- nove investicije v razširitev turističnih kapacitet in podjetniške priložnosti, ki jih

generira dodatno turistično povpraševanje - izvedba izbranih investicij v

turistično infrastrukturo (nastanitveni obrati, večnamenska dvorana, rekreacijski

objekti…).

Sociološki in okoljski cilji:

- ohranitev pristnega kulturnega in naravnega okolja, kot prednosti pri razvoju

turizma,

- nadaljnje usklajevanje razvoja z ekološkimi zahtevami okolja (naravnim,

sociološkim, turističnim).



3.8. OPREDELITEV GLAVNIH TURISTIČNIH CILJNIH VSEBIN IN

TRGOV

Ciljni trgi so opredeljeni glede na povpraševanje in želje turistov, njihove prihode v preteklih letih in možnosti razvoja turistične ponudbe, ki so v Mestni občini Kranj z načrtovanjem tudi izvedljive. V Mestni občini Kranj naj se glede na naravne, ustvarjene danosti in kar obširen obseg različnih prireditev tekom celega leta in interese (interesna druženja domačinov) pospešuje in razvojno usmerja pet glavnih stebrov kranjskega turizma: - kultura - kulturni turizem (obiskovalci razstav, kulturnih prireditev, kulturne

dediščine, postanek na poti (tranzit), izobraževalna potovanja in izleti za šole),

- narava - turizem v naravi (obiskovalci športnih stez, naravnih znamenitosti,

ljubitelji hortikulture, živali),

- šport - športni turizem in rekreacija (športniki na pripravah, rekreativci,

obiskovalci športnih prireditev, šole v naravi),

- izobraževanje in poslovnost - izobraževalni in poslovni turizem (kongresi,

seminarji, mednarodni dogodki, taborniki itd., študenti in študijske izmenjave =

univerzitetni turizem),

- nakupovanje – nakupovalni turizem (povezati ponudbo večjih nakupovalnih

centrov na obrobju mesta Kranj s starim mestnim jedrom (npr. nakupovalnim

vlakom).

Glede na turistične trende v mestnem turizmu in na danosti, možnosti razvoja turizma v MOK, naj bi se pospeševanje razvoja turizma usmerilo na naslednje ciljne skupine: - Primarni trgi izletnikov in stacionarnih gostov:

•••• izletniki (šolske skupine, upokojenci, razpisani izleti v okviru turističnih agencij,

društev in drugih zaključenih družb),

•••• športniki in rekreativci (športniki na pripravah, mladina, družine, športni klubi,

rekreativci),

•••• obiskovalci prireditev (odvisno od prireditev; športniki, ljubitelji kulture, družine,

zaključene družbe, razpisani izleti, mladina),



•••• udeleženci poslovnih srečanj (manjši kongresi, izobraževanja, izobraževalni

turizem itd),

•••• gostje v tranzitu na krajšem oddihu (mladina, družine,…gostje, ki na poti do

svojega počitniškega cilja prenočijo - dobra prometna lega Kranja iz smeri

notranjosti Evrope proti morju).

Ti ciljni trgi predstavljajo 80 % delež vseh načrtovanih gostov, ki bodo letno obiskali Kranj in 75% delež načrtovane turistične potrošnje v Kranju.

- Sekundarni trgi izletnikov in stacionarnih gostov:

•••• udeleženci dodatnih izobraževanj in izpopolnjevanj (univerzitetni turizem,

poslovne konference, neformalno izobraževanje mladih…),

•••• raziskovalci novih destinacij – potniki, ki bodo območje Kranja in širše obiskali

zaradi ugodnih možnosti dostopa z letalom. Na tak način potuje predvsem

mestna populacija, ki za krajši čas zamenja kraj bivanja in si ob tem želi

spoznati, videti in doživeti druga mesta, njihov utrip življenja in zanimivosti,

•••• počitnikarji (krajši oddih ob koncu tedna – družine, generacija po 50-em….).

Ti trgi predstavljajo 20% delež vseh načrtovanih gostov, ki bodo letno obiskali Kranj in 25% delež načrtovane turistične potrošnje v Kranju. Navedene trge sestavlja več segmentov gostov, ki so navedeni po prioritetah trženja, glede na obstoječe in načrtovano stanje. Njihovim značilnostim in željam je potrebno, pri sestavi konkretnih ponudb in trženju, posvetiti največjo pozornost. Dopolnjevanje in večkratno pojavljanje posameznega segmenta na različnih trgih kaže na združljivost le-teh, iz česar izhaja tudi ugotovitev o hkratnem zadovoljevanju interesov in potreb različnih tipov gostov, ki se med seboj prepletajo in ne izključujejo. Struktura načrtovanih ciljnih trgov je sestavljena tako, da po večini omogoča njihovo trženje skozi vse leto. Doseganje nizke sezonskosti oz. enakomernejše razporeditve turističnega prometa skozi vse leto pomembno vpliva na končni celotni prihodek od turizma. Sezonsko občutljiva trga sta predvsem počitnikarji, ki so v glavnem omejeni na poletno sezono ter obiskovalci prireditev, ki so odvisni od časa in trajanja posamezne prireditve, vendar pa se z letnim načrtovanjem večjih (tematskih, lokalnega značaja) prireditev ter več manjših predvsem ob koncu tedna, tudi ta segment gostov lahko spremeni v sezonsko oziroma časovno manj pogojen. V naslednjih petih letih je smiselno in realno doseči razdelitev emitivnih tržišč tako, da zajemajo predvsem bližnje in srednje oddaljena geografska tržišča. V nadaljnjem razvoju pa povečevati delež srednje oddaljenih in tudi bolj oddaljenih tržišč na račun bližnjih oz. domačega tržišča (iz Štajerske, Primorske, bližnja tujina, Italija, Avstrija,



Hrvaška, Nemčija, Velika Britanija). Aktivnosti oblikovanja in trženja (komercializacije) turističnih proizvodov in ponudb morajo biti seveda prilagojeni tudi značilnostim emitivnih geografskih tržišč. Na strani ponudbe, ki je v načrtu izvedbe prilagojena potrebam in pričakovanjem ciljnih trgov, pa se bo le-ta razvijala v dveh fazah. Prva faza uresničevanja strategije v roku dveh do treh let zajema vzpodbujanje in dodaten razvoj finančno oziroma investicijsko manj zahtevnih ali nujnih izboljšav ponudbe. V prvi fazi uresničevanja strategije so pomembne predvsem izboljšave na trgih izletnikov, obiskovalcev prireditev in raziskovalcev (kulturne in naravne) dediščine in novih destinacij, ki se lahko dosežejo s kvalitetnim, prijaznim in komunikativnim kadrom, ki prihaja v stik s turisti, izdelavo izvedbenih projektov in njihovo uresničevanje po aktivnostih glede na terminske plane, oblikovanjem in trženjem privlačnih izletniških programov, privlačnejšim, zanimivejšim in prilagodljivim vodenjem skupin in posameznih obiskovalcev, ureditvijo informacijskih tabel in tematskih poti za samostojno raziskovanje, pripravo privlačnejših informativnih materialov o mestu in okolici (pod strokovnim vodstvom), z učinkovitejšim povezovanjem ponudbe različnih nosilcev turistične ponudbe, kvalitetnejšo gostinsko ponudbo in prilagoditvijo delovnega časa, privlačnejšo in pestrejšo ponudbo s smiselno povezavo življenja in izgleda mesta s posamezno glavno prireditvijo (Kranjska noč, Poletje v Kranju, Teden mladih, Teden slovenske drame itd.), načrtovano ter usklajeno kakovostno vsebinsko in trženjsko izvedbo posamezne prireditve, ureditvijo izgleda starega mestnega jedra, izpopolnjeno ponudbo spominkov, primernih za različne tržne segmente, privlačno in kakovostno ponudbo "kranjskih" izdelkov (npr. izdelki kranjskih rokodelcev v okviru blagovne znamke »…za moj dom«, vzorčni izdelki v okviru blagovne znamke »Prešernovo mesto«) ter učinkovitejšo organiziranostjo oziroma sodelovanjem ponudnikov v okviru Zavoda za turizem Kranj. Glede na ponudbo mesta in okolice je smiselno posebno pozornost nameniti segmentu mladih, ki prinašajo s seboj nove ideje in dinamičnost življenja ter predstavljajo potencialne bodoče goste v okviru drugih segmentov. V prvi fazi razvoja je pomembna tudi aktivna realizacija zastavljenih tržnih projektov v okviru blagovnih znamk ter drugih predhodno že izdelanih in načrtovanih projektov popestritve turistične ponudbe. Druga faza uresničevanja strategije v roku pet do deset let je povezana z večjimi investicijami in pomembna za dolgoročen razvoj turizma. Temelji predvsem na uresničitvi investicijskih vlaganj v nastanitvene, športne in kulturne oziroma večnamenske objekte, ki bodo nudili osnovne pogoje za daljše in zanimivejše bivanje v Kranju, lahko tudi v povezavi s sosednjimi destinacijami. Z uresničitvijo zastavljene Strategije razvoja bi izboljšali in kakovostno izpopolnili ponudbo, primerno za trg športnikov in rekreativcev, pridobili nove kapacitete za počitniški trg in sodobno urejene prostore za izvedbo različnih prireditev, posvetov, seminarjev in poslovnih srečanj. Posebno pozornost je v avtentičnem okolju potrebno nameniti kakovostnejši in tržno opaznejši ponudbi kulture in vseh aktivnosti, povezanih z njo. Izpostaviti je potrebno Franceta Prešerna in druge velike može slovenske kulture in drugega pionirskega ustvarjanja (Janez Puhar - fotografija na steklu, Simon Jenko – umrl v Kranju, general Rudolf Maister, itd.) Prav tako so za drugo fazo uresničevanja strategije pomembne investicije v ustrezne večnamenske prireditvene prostore,



privlačnejše muzejske predstavitve etnološke in ostale dediščine ter obsežnejše investicije v izboljšanje gostinske ponudbe. Strategija nadaljnjega razvoja temelji predvsem na naslednjih dejavnikih:

- priprava celostne grafične podobe (CGP) kranjskega turizma,

- intenzivno strokovno usmerjanje in vodenje razvoja v duhu destinacijskega

managementa v okviru Zavoda za turizem Kranj,

- ureditev informacijsko komunikacijskega sistema na terenu v skladu s CGP in

ekološko osveščenostjo in zmogljivostjo (ob usmerjevalnih tablah in drugih

označbah tudi klopi, koši za smeti…),

- oživitev zapuščenih, neizkoriščenih stavb, lokacij v Mestni občini Kranj,

- priprava skupnega informacijskega in rezervacijskega sistema na spletnih

straneh,

- nadaljnja ureditev naravnega okolja in vzdrževanje športnih poti in stez,

- oblikovanje novih, turističnih programov v skladu s trendi na turističnem trgu za

izbrane turistične trge in segmente,

- priprava in izvajanje Strategije trženja turizma v MOK,

- sodelovanje turističnih organizacij z zainteresiranim javnim in privatnim

sektorjem v MOK,

- dvig povprečne potrošnje na gosta z izboljšanjem ponudbe in ustrezno ciljno

strukturo povpraševanja (ponudbo je potrebno v največji meri prilagoditi

potrebam izbranih ciljnih trgov – trgovina, storitve, gostinstvo, nastanitve….),

- koncentracija razvojnih in tržnih aktivnosti na komercialno privlačne ciljne trge

glede na obseg prihodka od trga in konkurenčnost Kranja,

- maksimalen porast števila gostov po načrtovanih ciljnih trgih,

- trženje ponudbe na med seboj združljivih ciljnih trgih,

- trženje ponudbe predvsem na domačem trgu (Štajerska, Primorska, Prekmurje)

ter bližnjih in srednje oddaljenih emitivnih tržiščih Slovenije: Avstrija, Italija,

Hrvaška, (primarno), bivši jugoslovanski trgi – Srbija in Črna gora, Bosna,…

Nemčija, Velika Britanija (sekundarno) ter vzhodno evropskih in drugih držav

(terciarno),

- oblikovanje in trženje ponudbe v celoti prilagojeno glede na potrebe in

pričakovanja ciljnih trgov,



- razvoj ponudbe v dveh večjih fazah: prva faza; povečanje števila in povprečne

porabe izletniških gostov, druga faza; razvoj obsežnejše ponudbe stacionarnega

turizma.

3.9. KONKURENČNE PREDNOSTI MESTNE OBČINE KRANJ

Relativne konkurenčne prednosti turističnega območja Mestne občine Kranj v primerjavi s sosednjimi in drugimi slovenskimi turističnimi območji so: - France Prešeren (Prešernov spominski muzej, Prešernov Gaj, Prešernovo

gledališče,…),

- tradicija športa in raznovrstnih tekmovanj (kolesarjenje, hipodrom, prosto

plezanje, skakalni šport, plavanje, ipd) in alternativnih oblik športa (npr. hokej

pod vodo).

- organiziranost in povezanost turistične ponudbe širšega regijskega območja

(povezovanje turistične ponudbe v širšo regijo, začetek organizirane

predstavitve turistične ponudbe na spletnih straneh, na sejmih, turističnih

delavnicah in borzah, turistična ponudba se v zadnjih letih uspešno povezuje v

nove turistične projekte).

- izvirnost in kakovost turistične ponudbe (razvoj blagovnih znamk »Prešernovo

mesto«, »Carniola – dežela doživetij«, »…za moj dom«, izvirnost in kakovost

nekaterih prireditev »Teden slovenske drame«, Poletje v Kranju – Festival

Carniola in razstav kot stalna arheološka razstava »Železna nit«). Za področje

izvirnosti in kakovosti turistične ponudbe so potrebne dodatne aktivnosti in

nadaljnje spodbude s strani MOK, LTO, gospodarskih subjektov in ostalih

institucij, organizacij z upoštevanjem glavnih smernic razvoja turizma v MOK.

- uvajanje modernih trženjskih pristopov - to prednost je potrebno dodatno

spodbujati in stalno dodatno izobraževati tržnike ponudbe, saj je trženje z

»običajnimi« pristopi zaradi množičnosti trženjskih akcij (pošta, elektronska

pošta, nastopi, predstavitve itd.) različnih subjektov na trgu že preveč nasičeno.

Z uvajanjem modernih pristopov se bo ponudba MOK na tržišču uspešneje tržila

(npr. osebno in direktno trženje, spodbujati akcije, atraktivne nastope in

predstavitve).



Območje Mestne občine Kranj se ločuje od drugih konkurenčnih turističnih destinacij kot dobro dostopna občina, s pestro kulturno in naravno dediščino in z odličnimi možnostmi za razvoj kakovostnih turističnih projektov za področje naravnega, športnega (uskladiti razvojne programe s strategijo razvoja športa – je v nastajanju) in kulturnega turizma (uskladiti razvojne programe s strategijo razvoja kulture – tudi v nastajanju). Pravzaprav območje MOK že nastopa na tržišču s prepoznavnimi in med seboj povezanimi integralnimi turističnimi proizvodi. Gre za območje, ki je lahko dostopno, pa vendarle omogoča umik iz vsakdana, uživanje kulinaričnih posebnosti ob spoznavanju domačinov, nabiranje moči v mirnem, varnem in zanimivem kotičku Gorenjske ali pa spoznavanja mestnega utripa in kulturnih spomenikov.

Mestna občina Kranj je turistična destinacija z bogato kulturno dediščino, ki nudi raznolike turistične in športne storitve v naravnem okolju in možnosti za poslovno izobraževanje. Za vse tiste, ki cenijo aktiven oddih v naravi, kulturno doživetje s pridihom kvalitetnega izobraževanja. Vizija turistične ponudbe Mestne občine Kranj je usmerjena: - k vrednotam, kot so kulturna dediščina, zdravo gibanje v naravnem, urejenem in

čistem okolju, varovanje naravnih vrednot,

- k povečevanju možnosti izbire doživetega preživljanja prostega časa, dodatnem

izobraževanju in spoznavanju avtohtonosti turistične destinacije ter h kakovostni

izbiri destinacijskih spominkov in proizvodov lokalnega gospodarstva in obrti.

MOK želi v naslednjih desetih letih postati turistična destinacija s primerljivo evropsko kakovostjo turistične infrastrukture, turističnih storitev in raznovrstno turistično ponudbo, ki bo konkurenčna v razmerju do drugih turističnih območij. Tržno se pozicionira do konkurenčnih destinacij kot kulturna, športna destinacija, z veliko možnosti udejstvovanja v naravnem okolju in kot destinacija, prijazna za nova, polna doživetja, ki nudi kakovostno možnost poslovnemu gostu MOK (izobraževanje tako udeležencem na kongresih, seminarjih, mednarodnih dogodkih, študijskih izmenjavah = univerzitetni turizem).

3.10. PROJEKTI MESTNE OBČINE KRANJ ZA RAZVOJ TURIZMA

Zavod za turizem Kranj je javni zavod, ki se ukvarja z razvojem in trženjem turizma ter organiziranjem kulturnih in zabavnih prireditev. Zavedajo se, da je turizem perspektivna dejavnost, ki jo je potrebno skrbno načrtovati in razvijati. Zato so se intenzivno vključili v projekt oživljanja mestnega jedra, tako z oblikovanjem zunanje podobe, ponudbe, kot tudi z vsebinami in vključevanjem različnih partnerjev. Vsekakor jim je tudi v pomoč projekt „Sejem bil je živ“, ki so ga začeli leta 2007 na podlagi uspešne kandidature v okviru norveškega finančnega mehanizma.



Odprta dlan, nova celostna podoba Kranja, simbolizira Kranj in Evropo. Povezuje zeleno barvo kanjona Kokre, modrino s trdnostjo urbanega mesta na pomolu in gorskega masiva v ozadju, jasno nebo in barve Evropske unije. Prav tako predstavlja povezanost oziroma pripravljenost podjetij (gostilne, trgovine, podjetja,…) biti del Kranja in s tem graditi lepšo podobo mesta.

Slika 6: Celostna podoba Kranja

Vir: www.tourism-kranj.si

3.10.1. Sejem bil je živ

Sejem bil je živ je eden od uspešnih projektov, ki se je razvil pod okriljem BSC-ja. Ker v Sloveniji ni celovite usklajene politike za pospeševanje razvoja mest, je pet gorenjskih občin (Kranj, Škofja Loka, Jesenice, Tržič in Radovljica), skupaj s BSC-jem in z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, odločno in načrtno pristopilo k usmerjanju razvoja mestnih jeder. Mestna središča predstavljajo pomembno kulturno dediščino in razvojno priložnost. Hkrati se v njih prepleta veliko različnih dejavnosti, odnosov in konfliktov. Srečujejo se interesi prebivalcev, gostincev, trgovcev, ponudnikov različnih storitev, organizatorjev prireditev, voznikov, pešcev itd. Partnerji so v sodelovanju z norveško regijo Hedmark pripravili projekt Sejem bil je živ (angleško Lively old town) in ga prijavili na razpis Norveškega finančnega mehanizma. Le-ta je septembra 2006 projekt uradno odobril, kar pomeni 85 % sofinanciranje od 1,4 milijona EUR vrednega projekta. 22 mesecev trajajoči projekt se je zaključil 31. avgusta 2008. Zajema dva sklopa aktivnosti: zagon procesa celostne prenove v petih gorenjskih mestih in pet naložb. Tako bo v vsakem mestu prenovljen po en objekt v mestnem jedru, ki bo postal prostor srečevanj, prireditev in dogodkov.



S temi sredstvi se bo na Jesenicah obnovil trg Stara Sava, v Radovljici Linhartov muzej in večnamenska dvorana, Sokolski dom v Škofji Loki, kulturni center v Tržiču in ne nazadnje Kranjska hiša v Kranju. Finančna vrednost kranjskega projekta znaša 227.000 EUR, od tega je pretežni del namenjen obnovi Kranjske hiše, manjši del pa kritju stroškov za zagon procesa oživitve mesta. S strani Norveškega finančnega mehanizma bo Kranj deležen 85 % sofinanciranja, kar pomeni 193.000 EUR. Mestna občina Kranj bo s pomočjo norveških sredstev uredila Kranjsko hišo – Središče za promocijo turizma in trženje lokalnih produktov. Objekt na Glavnem trgu 2 v Kranju, ki je v lasti Mestne občine Kranj, so obnovili julija 2007 (dela še niso zaključena). Gre za notranjo obnovo prostorov ter opremo. Dva prostora v pritličju sta namenjena turistično informacijskemu centru, internetnim kotičkom in prodajalni z izdelki domače in umetnostne obrti ter spominki. Arkadni hodnik in soba kot večnamenski prostor v pritličju, sta namenjena razstavam, predstavitvam, delavnicam, srečanjem, organizacijam raznih dogodkov ipd. V prvem nadstropju ima prostore Zavod za turizem Kranj, ki Kranjsko hišo tudi upravlja in izvaja svoje dejavnosti. Zagon procesa cestne prenove v Kranju zajema aktivnosti, ki jih bo vodila šest-članska lokalna projektna skupina, sestavljena iz predstavnikov različnih interesnih skupin. Skupina je imela do sedaj več delovnih srečanj, na katerih je analizirala obstoječe stanje v starem mestnem jedru Kranja ter oblikovala glavne cilje, ki jih v okviru projekta želi doseči:

- obogatitev celotne ponudbe, - vzpostavitev sodelovanja med vsemi interesnimi skupinami in - skupna promocija celotne ponudbe v starem mestnem jedru Kranja.

S strani Norvežanov so naši predstavniki dobili priporočila, da je potrebno pri procesu oživitve mesta zagotoviti vključevanje vseh interesnih skupin. Le-te je potrebno mobilizirati in motivirati, se z vsemi pogovarjati, v razvojni proces vključiti mladino, negovati kulturne vrednote, vse to ob zavedanju, da gre za dolgoročni proces. Do zaključka projekta, avgusta 2008, je lokalna skupina prek tematskih delavnic, dogodkov in srečanj z lokalnimi interesnimi skupinami izoblikovala konkreten dolgoročni akcijski načrt upravljanja, razvoja in trženja starega mestnega jedra Kranja. Aktivnosti celotne oživitve mestnega jedra Kranja se bodo izvajale v sklopu lokalne projektne skupine, cilji projekta so: - obogatitev celotne ponudbe starega mestnega jedra Kranja,

- vzpostavitev sodelovanja med vsemi interesnimi skupinami v starem mestnem

jedru Kranj,

- skupna promocija celotne ponudbe v starem mestnem jedru Kranja.



Slika 7: Kranjska hiša

Vir: www.tourism-kranj.si

Slika 8: Kranjska hiša - Zavod za turizem Kranj

:

Vir www.tourism-kranj.si



3.10.2 . Kranj v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji

Kranj je v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji zaživel v barvah Evrope. V 27-ih tednih se je v starem mestnem jedru Kranja predstavilo vseh 27 držav s svojimi kulturnimi, gastronomskimi in drugimi značilnostmi. V sodelovanju z Gorenjskim muzejem, Lutkovnim gledališčem, šolami in drugimi institucijami, predvsem ponudniki gostinskih in drugih storitev v mestu, je oživelo mestno jedro ter ponudila se je raznolika predstavitev držav. V projekt so se vključile tudi že tradicionalne prireditve in ga temu primerno obarvale. Ciljna populacija oziroma javnost projekta so bila širša slovenska javnost in seveda prebivalci Kranja ter Gorenjske. Promocija se je intenzivno usmerjala tudi na sosednje države (Italija, Avstrija, Hrvaška in Madžarska). Slovesen začetek dogodkov je bilo silvestrovanje v Mestni hiši, ki je obeležil prevzem vloge predsedovanja od Portugalske. Ob tem dogodku so bile predstavljene tudi vse dejavnosti, ki so v nadaljevanju potekale do konca projekta.

V okviru projekta so bile vsak teden predvidoma naslednje prireditve in dejavnosti:

- razstave v predprostoru stebriščne dvorane, krajši koncerti in VIP-sprejem v

poročni dvorani,

- potopisna predavanja o državah,

- jezikovni tečaji,

- plesni tečaji,

- predstavitev držav skozi oči najmlajših (osnovne šole so države predstavile na

panojih s slikami, osnovnimi podatki in zanimivostmi),

- literarni, dramski ali glasbeni večer »države tedna«, ki so ga zasnovali dijaki

kranjskih in gorenjskih srednjih šol,

- gastronomski oziroma kulinarični program držav s predstavitvijo in ponudbo jedi,

vin ter druge kulinarike pri lokalnih gostincih,

- predvajanje nacionalne glasbe,

- tematske oddaje na lokalnih radijskih postajah s predstavitvijo držav in

dogodkov, povezanih z njo, pogovori s prebivalci teh držav, ki dlje časa bivajo na

Gorenjskem,…



3.10.3. Trbojsko jezero

Trbojsko jezero, imenovano tudi Kranjsko ali Mavčiško jezero, je nastalo ob izgradnji hidroelektrarne Mavčiče na reki Savi, južno od Kranja, leta 1986. S potopitvijo dela kanjona in doline se je sčasoma bistveno spremenila tudi narava ter rastlinske in živalske vrste na in ob jezeru. Jezero je danes zaradi svojih raznolikosti življenjskih okolij, rastlin in živali (edino gnezdišče ogroženega velikega žagarja v Sloveniji) ter dragocenega krajinskega območja, kot naravna vrednota priznano tudi na državni ravni. V ta namen veljajo za jezero in njegove bregove posebna pravila za posege v prostor in varovanja narave. Vendar varovanje ni samo po sebi namen. Trbojsko jezero je s svojo vodno površino, vodnim robom, gozdom in sotesko Zarico, za lokalno prebivalstvo in vso osrednjo Gorenjsko pomemben ekološki, izobraževalni in razvojni potencial. Predvsem za sonaravni turizem kot je čolnarjenje, opazovanje in preučevanje ptic, izobraževalne programe, kolesarjenje, sprehode in tek ob jezeru..., kar pa je vse predolgo časa ostalo neizkoriščeno. Za uresničitev vseh nalog in priložnosti sta Mestna občina Kranj in občina Šenčur v sodelovanju s Centrom za trajnostni razvoj podeželja Kranj ter štirimi drugimi slovenskimi in avstrijskimi partnerji pripravili čezmejni projekt poimenovan „Doživetja narave ob jezeru“. Z njim so novembra 2005 uspeli na razpisu programa Interreg IIIA pridobiti sredstva Evropske unije. Ena prvih nalog je bila podrobno popisati stanje, območja in življenjski ciklus rastlin, ptic in življenjskih okolij (habitatov) na jezeru, česar vse od zajezitve še ni bilo. Popise ptic so skozi lansko leto izvajali pod vodstvom strokovnjakov Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, za popis vodnih habitatov pa bo odgovorna Ribiška družina Kranj. Z zbranimi podatki in fotografijami bo mogoča postavitev informativnih tabel in premičnih opazovalnic za opazovanje ptic z bregov. Za opazovanje z jezera pa bosta na kranjskem in šenčurskem bregu postavljeni manjši plavajoči ploščadi in privezi za čolne, kupili bodo en velik in en manjši čoln, ter nastavljeni daljnogledi in teleskopi. Za dohod do opazovalnic in opazovalnih točk na obeh straneh bodo uredili dohodne poti ter krajši odseki sprehajalnih poti. Da bi privabili tudi tuje, predvsem nemško in angleško govoreče ljubitelje narave in ptic, bodo z avstrijskimi partnerji pripravljeni skupni paketi naravovarstvenega turizma za opazovalce ptic, šolske skupine ter druge tuje obiskovalce. Že v projektu bodo ti programi izvedeni za šolske skupine ''domačih'' osnovnih šol, nato pa še za ''testne'' ture domačih in tujih turistov: te bo koordiniral Zavod za turizem Kranj. Njim v pomoč bodo izdelali dvojezični slovarček ptic ter vodič za opazovanje narave Trbojskega jezera. Najpomembnejše za skupni uspeh projekta je nedvomno, da se z jezerom, njegovim varovanjem ter priložnostmi, ki jih daje za razvoj, še bolje spoznajo in zaživijo lokalni prebivalci. V ta namen je pomembna vključitev spoznavanja narave Trbojskega jezera v stalni šolski in obšolski program ter nove možnosti, ki jih bo projekt dal za rekreacijo domačinov. Tistim s poslovno žilico pa bodo v okviru posebnih podjetniških skupin na voljo svetovalci za podjetništvo, trženje in pripravo poslovnih



načrtov, ki jim bodo pomagali pri razvoju njihove turistične dejavnosti ob jezeru ter pridobivanju finančnih sredstev. Cilji projekta so razviti prekomejno specialno ponudbo "doživljanja narave na jezeru", ki temelji na ohranjanju biotske raznovrstnosti in varovanju narave, urediti in organizirati turistično ponudbo na jezeru ter povezati društva, podjetja, lokalne skupnosti in ljudi, ki živijo ob obeh jezerih. S tem želijo na dolgi rok prispevati k razvojnemu aktiviranju, okoljskemu ozaveščanju javnosti in prekomejnemu povezovanju dveh akumulacijskih jezer na Savi in Dravi (avstrijska Koroška) ter vseh ljudi, ki z njima "živijo". Projektni partnerji so MO Kranj, Občina Šenčur, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Zavod za turizem Kranj, Ribiška družina Kranj, Verein der Kärntner Brillenschafzüchter Alpen-Adria in ARGE Naturschutz.

Slika 9: Trbojsko jezero

vir: www.sencur.si



4. ZAKLJUČEK

4.1. ODGOVORI NA VPRAŠANJA

1. Mestno občino Kranj bi obiskovalcu po mnenju večine vprašanih najbolje na kratko predstavili kot občino, ki ima enkratni prodajni produkt (staro mestno jedro, kanjon Kokre, izletniške točke na podeželje, središče kulturne dejavnosti na Gorenjskem, domače izdelke). Potrebno bi bilo bolje tržiti same dejavnosti kot tudi domače izdelke. Mestna občina Kranj bi bila tako v Sloveniji kot v merilu EU bolje prepoznavna kot Prešernovo mesto. 2. Turistično ponudbo Mestne občine Kranj bi v prihodnje morali označevati navzven: Prešernovo mesto (pripisano Teden slovenske drame, Prešernova hiša), kanjon Kokre, zgodovina (odkritje grobov iz 6. stoletja – največji v Sloveniji), pomen starega mestnega jedra, prireditve, kultura, šport in tematske poti (izleti). 3. Kot neizkoriščene možnosti, ki jih ima Mestna občina Kranj, za dolgoročni

razvoj turizma, so navedeni naslednji izstopajoči predlogi:

- večja promocija Kranja kot Prešernovega mesta, - razvoj namestitvene infrastrukture in gradnja (spodoben hotel, youth hostel,

prostor za taborjenja organiziranih skupin), - nakupovalna infrastruktura (shopping centri na obrobju mesta, specializirana

butična prodaja v starem mestnem jedru), - športna infrastruktura (boljše trženje obstoječe infrastrukture), - povečati atraktivnost poročne dvorane, - oživitev mestnega jedra in obnova stavb v starem mestnem jedru, - neizkoriščenost ugodne lege Kranja (bližina turističnih točk na Gorenjskem), - naravne danosti (kanjon reke Kokre, sotočje Save in Kokre, jezerca

Bobovek, Jošt, Šmarjetna gora, ribiški in lovski turizem), - kulinarika (domače specialitete, kranjska klobasa, ipd.), - ni integrirane kulinarične ponudbe; slaba kakovost v starem mestnem jedru, - celostno oglaševanje Kranja z gostinsko in hotelsko ponudbo, - odmevnejše prireditve (kulturne in športne), - Kranj kot univerzitetno mesto, - boljši program spoznavanja zgodovine Kranja, - parkirna hiša, - multi kino.

4. Sodelujoči pri izpolnjevanju vprašalnika o razvoju turizma v MOK so večji del naložb oziroma projektov za turistični razvoj Mestne občine Kranj označili za pomembne oziroma zelo pomembne.* Pod opcijo „zelo pomembno“ izstopajo sledeče naložbe oziroma projekti:

- turistični center v starem Kranju,



- obnova kulturne dediščine, - čistejše mesto, - oživitev zapuščenih stavb v starem Kranju, - večja promocija in prepoznavnost Mestne občine Kranj, - ureditev turističnih spletnih strani.

Med opcijama „zelo pomembno“ in „pomembno“ se gibljejo naložbe oziroma projekti:

- parkirna hiša, - ureditev kolesarskih poti, - več zelenih površin v mestu, - izdaja kataloga ponudbe Kranja.

Pod opcijo „pomembno“ izstopajo sledeče naložbe oziroma projekti:

- ureditev mestnih trgov, - vzpostavitev mestne tržnice, - ureditev tematskih poti, - hotel v starem Kranju, - mladinski hotel v mestu, - ureditev naravne dediščine, - dvorana za kulturne dejavnosti, - ureditev kopališča in kampa (Kranjsko jezero, Savski log – otok), - prodajni obrat za rokodelske in kmetijske izdelke, - ureditev poletnega prireditvenega prostora.

Pod opcijo “manj pomembno” se zaenkrat uvršča naložba oziroma projekt:

- adrenalinski park v bližini mesta (Savski log – otok) * Kriterij za odločanje med štirimi opcijami (zelo pomembno, pomembno, manj pomembno, ni potrebe) je razvrščanje po prednostnih nalogah oziroma določenem časovnem zaporedju. 5. Po mnenju vprašanih so največji problemi za razvoj turizma v kranjskem okolju na področju: a) turistične infrastrukture (objekti):

• hotel Jelen in hotel Creina (neprimerna lokacija turističnih pisarn), • izboljšati namestitvene kapacitete (MOK, zasebni kapital), • nerazpoznavnost turističnih agencij in slabe lokacije (društva, MOK), • prodajalna s spominki, • staro mestno jedro, • mladinski hotel, kamp, hotel (Sava in MOK), • športni objekti (MOK, podjetniki).



b) urejenosti okolja (parki, trgi, pročelja ipd.):

• pomanjkanje parkov in sprehajalnih poti (MOK, KS), • neurejen stari del mesta – slaba domišljija pri izbiri cvetličnjakov,

smetnjakov in podobnih pomembnih detajlov (lokalna skupnost oz. KS, posamezniki, MOK, turistično društvo, Zavodi),

• zapreti mesto za avtomobile in bolje kot do sedaj preprečiti nedovoljeno parkiranje v starem mestnem jedru (MOK),

• urediti kanalizacijo (MOK), • urediti pročelja v starem mestnem jedru (MOK, lastniki po smernicah

Zavodov), • urediti problematiko odpadkov v kanjonu Kokra (društva, Zavodi), • urediti Prešernov gaj in fasade v Tomšičevi ulici (MOK in posamezni

lastniki), • aktivnosti in stimulacije za urejenost okolja.

c) prometa:

• ureditev avtobusne postaje (MOK in podjetja), • izgradnja parkirne hiše (v bližini oziroma na obrobju starega

mestnega jedra) oz. ureditev problematike parkiranja (MOK, zasebni kapital, podjetja),

• boljša povezava z železniško postajo, • pomanjkanje kolesarskih stez, • preveč dovolilnic za vstop oz. parkiranje v starem mestnem jedru.

d) naravne in kulturne dediščine:

• obnovitev starega mestnega jedra, pročelje hiš, itd. (MOK, ZVN Kranj, ZVKD),

• zgodovinski in naravni spomeniki, • kulturni dom (MOK), • ni zadostnega poudarka na pomembnosti te dediščine, • mačehovski odnos do naravne in kulturne dediščine (MOK in

prebivalci MOK), • slabo vzdrževanje naravne in kulturne dediščine (MOK in prebivalci

MOK), • slaba promocija naravne in kulturne dediščine (MOK, LTO Kokra, TD

Kranj), • boljša označitev objektov in vzdrževanje naravne dediščine (poleg

kanjona Kokra); publikacije in razglednice (MOK in ZRSVN).

e) varstva okolja:

• premajhna ekološka osveščenost (VVZ, šole, MOK, prebivalci MOK, druge prostovoljne organizacije); kontejnerji za ločeno zbiranje odpadkov (lokalna skupnost, posamezniki),

• večji nadzor nad kršitelji (inšpekcija, MOK), • učinkovitejše čistilne naprave (posamezna podjetja),



• ureditev kanalizacije (MOK), • ureditev nabrežin, poti, čiščenje (kanjon Kokre, Kranjsko jezero).

f) kulture in prireditev:

• koncertna dvorana (MOK), • Center slovenske poezije oz. Slovenski center pesnikov (MOK,

kulturno-umetniške organizacije oz. institucije, društva ipd.), • ni odmevnejših kulturnih prireditev (razen za Kranjčane), • potrebna obnova notranjosti Prešernovega gledališča, • izbor prireditev glede na namembnost prostora (MOK), • premalo prireditev na višjem kakovostnem nivoju (kulturna društva,

PGK), • ni integralne povezave med prireditvami (MOK, kulturno-umetniške

organizacije in društva).

g) športa in rekreacije:

• preslaba promocija za rekreativne namene (MOK, Zavod za šport), • ledena dvorana (MOK, Zavod za šport), • ni kolesarskih stez oz. poti, • ni dostopov za invalide, • športni objekti (MOK, Zavod za šport, ŠD, Ministrstvo za šolstvo), • premalo mednarodnih tekmovanj in turnirjev (Zavod za šport, ŠD,

MOK). h) gostinstva:

• pomanjkljiva ponudba gorenjskih oz. kranjskih specialitet (gostinski ponudniki, TD Kranj, ipd.),

• domače jedi (sekcija za gostinstvo, Združenje kmečkih žena), • slaba gostinska ponudba v starem mestnem jedru – povezano s

problemom parkirnih prostorov (MOK), • premalo medsebojnega sodelovanja gostinskih ponudnikov pri

oblikovanju celostne gostinske ponudbe – celostna gostinska ponudba je preveč razdrobljena (gostinci),

• ni integralne kulinarične ponudbe (gostinci, turistične organizacije, ipd.),

• slaba stimulacija oz. vzpodbujanje k razvoju lokalnih gostinskih posebnosti (MOK, turistične organizacije, TD, ipd.),

• slaba celostna promocija gostinske ponudbe na območju MOK. i) zabave (doživetij):

• prireditveni prostor – zunanji in notranji (MOK, zasebni kapital), • ni plesnega prostora oz. kluba, • ni lokalov za starejšo generacijo nad 25 let (hodijo v Ljubljano), • premalo uličnih gledališč (MOK, LTO Kokra),



• premalo dogodkov in plesa za mlade čez vikend (FOV, študentski servisi, ipd.).

j) organizacije in promocije celotnega okolja:

• info točka v starem mestnem jedru, • turistični vodnik (TD, LTO, turistične agencije), • mediji, internet, prospekti (MOK, turistične agencije, LTO), • več sodelovanja s tujimi turističnimi agencijami, • več oglaševanja po Radiu Kranj, Teletekst, Radio Slovenija,

mladinske oddaje, hoteli, ipd., • premalo celovitih turističnih proizvodov (LTO Kokra, TD Kranj,

gospodarski subjekti v turizmu, ostale organizacije in društva). k) turizma na podeželju:

• slaba promocija na področju turizma na podeželju (ponudniki, TD, LTO, MOK),

• ni celovite ponudbe turizma na podeželju, • slaba organizacija na tem področju, • trajnostni razvoj turizma na podeželju, • razvoj turističnih kmetij (turistične agencije, Gospodarska zbornica –

sekcija za kmetijstvo, MOK). l) izobraževanja (npr. poslovni turizem):

• premalo predavanj, delavnic na temo turizma (MOK, podjetja, turistične agencije),

• ni ustrezne infrastrukture (zasebni kapital, MOK, FOV), • pomanjkanje kongresne dvorane v sklopu visokošolskega centra

(zasebni kapital, MOK, FOV), • slabo povezovanje gospodarstva in turizma, • na tem področju so možnosti odprte, vendar slabo izkoriščene.

6. Po mnenju anketirancev bi turistična ponudba Kranja pritegnila ciljne skupine turistov (po vrstnem redu v petih stopnjah): 1- generacija od 35 do 50 let 2- šolske skupine 3- strokovnjaki, (tuji) popotniki, raziskovalci 4- mladi do 28 let, mlade družine, generacije nad 50 let, 5- aktivni športniki, turisti Nihče izmed anketirancev ni obkrožil opcij: prebivalci Slovenije, pari brez otrok in rekreativni športniki.



7. Vprašani so navedli kar nekaj predlogov na temo katerim dejavnostim dati prednost pri razvoju turizma v Mestni občini Kranj:

• oživitev starega mestnega jedra (prireditvena, trgovska – manjše specializirane trgovine, gostinska itd. dejavnost), mesta in podeželja,

• ureditev namestitvene infrastrukture (izgradnja hotela, privatnih prenočišč in hostla – Kranj je namreč odlično izhodišče za oglede turističnih krajev po Gorenjski in Ljubljane),

• oblikovanje integralnega koncepta prireditev glede na posamezna časovna obdobja (zaradi različnih migracijskih oblik in ciljnih skupin turistov),

• promocija celovite ponudbe občine na turističnih sejmih, borzah, bencinskih servisih ipd.,

• promocija kulturnih in športnih prireditev, • športne in kulturne prireditve na nacionalni in mednarodni ravni (npr.

prevzeti iniciativo vaterpolo tekmovanj ipd.) in s tem razvoj športnega in kulturnega turizma,

• kulinarični in ostali gostinski ponudniki (še posebej v starem mestnem jedru),

• prireditveni prostor v starem mestnem jedru in izven, • promocija in predstavitev kulturno-zgodovinskih znamenitosti Kranja, • oblikovanje in trženje kvalitetnih paketov doživetij (povezano s

kulturnimi in naravnimi znamenitostmi, rekreacijo, različnimi delavnicami, aktivnim preživljanjem prostega časa, eno ali več dnevnimi izleti ipd.),

• animiranje prebivalstva za svoje okolje, • razvoj šolskega turizma (večji poudarek na vzgoji za kulturo ipd. –

Prešeren, Jenko, Plečnik, Bleiweis, Puhar, Mayster, Prešernovi nagrajenci itd.),

• ureditev prometnega režima (ureditev parkirnih mest; ureditev kolesarskih poti in s tem morebitno zmanjšanje individualiziranega avtomobilskega transporta),

• trženje blagovne znamke »Prešernovo mesto«, • ureditev informacijskega centra, • športni objekti, • urejenost mestnega jedra (cvetličnjaki, smetnjaki, klopi, tržnica itd.).

Izsledki na podlagi vprašalnika, naslovljenega preko različnih poti informiranja, od elektronskih sporočil, medijev - tiskanih in elektronskih, okroglih miz in neposrednih intervjujev, s katerimi smo želeli zaobseči kar najštevilčnejšo populacijo, od najmlajših v vrtcih do najstarejših v tretjem življenskem obdobju, so razmisleka vredni. Vsekakor pa trden temelj ob danih dejstvih, kako razvijati turizem v okolju Kranja v prihodnosti.



4.2. POVZETEK UGOTOVITEV Iz diplomske naloge je razvidno, da sem odgovoril na prenekatera vprašanja, tako ankentna med domačim prebivalstvom, kot tudi strokovne javnosti iz okolice, ki nas in naš kranjski turistični razvoj opazuje z budnim očesom. Obstaja dejstvo, da je Gorenjska kot regija turistično zelo razvita. Zaradi svoje lege, naravnih in kulturnih znamenitosti, so se razvila velika turistična mesta, ki so obiskana skozi celo leto (Bled, Bohinj, Kranjska Gora). Regionalna razvojna agencija Gorenjske je pripravila Razvojni regionalni program Gorenjske, s katerim želijo ustvariti gospodarsko dinamično Gorenjsko regijo, razviti kakovostno usposabljanje turističnih delavcev ter ohraniti poseljenost alpske krajine ter čisto naravo. Tako lahko povzamem, da je z začetkom delovanja Lokalne turistične organizacije Kranj, ki je v začetku povezovala štiri občine na področju Upravne enote Kranj in sicer Mestno občino Kranj, Občino Šenčur, Občino Preddvor in Občino Jezersko, čeprav sta bili za skupno delovanje LTO-ja predvideni še preostali dve občini Naklo in Cerklje, kot pravne predhodnice kasneje prestrukturiranega Zavoda za Turizem Kranj, pričel pozitiven, organiziran premik na področju razvoja turizma v okolju Kranj. Iz vsega omenjenega pa se da izluščiti dejstvo, da smo na Gorejnskem še vedno precej nedorasli ideji o združevanju in sodelovanju, saj projekti, analizirani na začetku te diplomske naloge, ki so bili tudi izpeljani, le s težavo zaživijo na dolgi rok. Pri tem namreč ne gre samo za mehaniko in mehanično izvedbo akcije, temveč gre za, imeti resnično željo po uspehu z idejo in trajnostno z njo živeti ter se razvijati. 4.3. KRITIČNA ANALIZA Kritična analiza takega vedenja nakazuje k temu, da v gorenjskem bazenu, predvsem kranjskem, ideja o turizmu še vedno ni dozorela. To nam kaže v prvi vrsti prestrukturiranje Javnega zavoda LTO Kokra, ki je v ustanovni listini predvidevala povezovanje okoljsko enovitih šestih občin, danes je tu Mestna občina Kranj ostala sama. Tudi na širšem gorenjskem področju, kot drugi krepko izstopajoči pojav nepovezovanja turističnih delavcev, je namreč jedro poslov v Kranjski Gori – vodi jih novogoriška družba HIT, vodenje najbolj donosnih žičniških sistemov v Kranjski Gori in na Krvavcu pa so prevzeli štajerci ( Pohorje in RTC Rogla Zreče )! V razvoj turizma na Gorenjskem je vloženega veliko dela. To se lahko opazi pri uresničevanju projektov, ki so bili nekoč samo na listu papirja ali v mislih turističnih delavcev. Pazljivi moramo biti pri nevarnostih in tudi dobro izkoristiti priložnosti, ki nam jih ponuja regija. Potrebno je tudi ozavestiti in vključiti domačine ter gospodarske panoge, saj lahko prispevajo kar velik delež k boljši turistični ponudbi. Dober vzor ponuja Zavod za turizem Kranj, saj se trudi povezati z domačini oziroma občani ter s turističnimi ponudniki (gostinstvo, trgovine,…) v starem mestnem jedru. Skupaj sodelujejo pri razvijanju in izvajanju programa za oživitev starega mestnega jedra. S skupnimi močmi bodo poskušali ponuditi pester program in oživeti mesto ter s tem turiste obdržati v mestu ves teden.



4.4. PREDLOGI Zaradi velike konkurence na trgu se je potrebno osredotočiti na potrebe in želje potrošnikov, saj se trendi v svetovnem merilu spreminjajo. Turiste še vedno prevzamejo lepote Gorenjske, vendar njihove navade niso ostale enake. Veliko vlogo tukaj lahko odigrajo gorenjska mesta, predvsem kulturno središče Gorenjske – mesto Kranj. Turisti si danes predvsem želijo spoznati kulturo države in posameznega mesta. Kranj vsekakor lahko to ponudi. S sprehodom skozi mesto in ustrezno turistično ponudbo, Kranj turistu ponudi novo doživetje, spoznavanje nove kulture ter odskočno desko za obisk drugih turističnih krajev na Gorenjskem. Turizem v Kranju je imel nekoč drugačno vlogo. Naravne znamenitosti so bile bolj izkoriščene. Kranj je ponujal naravne lepote (kanjon Kokre, okoliški hribi) in prijetno klimo, saj je Kranj spadal v kraj s klimatskim podnebjem. Tudi danes turisti v Kranju najdejo naravne in kulturne danosti, gostoljubnost in prijaznost krajanov, žal pa turistični proizvodi še niso oblikovani v skladu z aktualnimi trendi. Torej neprestano oblikovanje in prilagajanje turističnih produktov, pisanih na kožo potrošnika – obiskovalca turista, podkrepljenih na predhodno izdelanih življenskih analizah. Je neprestana naloga ! Le tržno zanimivi produkti bodo privabili obiskovalce in Kranj spremenili iz, v pretežni meri tranzitnega obiskovalca, v nekaj dnevnega gosta ! Za pospešitev turizma je potrebna uspešna promocija. Prvi stik potencialnih turistov so spletne strani in turistični projekt. V letošnjem letu je precejšnji delež programa Zavoda za turizem Kranj namenjen oblikovanju le-teh. Ukvarjajo se z oblikovanjem konkretne turistične ponudbe (izleti, turistično vodenje, različni programi,…) za ciljno javnost, pripravljajo pa se na odprtje trgovine s turističnimi spominki v Kranjski hiši na Glavnem trgu 2. Poleg trgovine s spominki, bi lahko v prostorno Kranjsko hišo, bolje rečeno klet, umestili idilično vinoteko, kjer bi poleg lastne trgatve na Šmarjetni Gori, kjer imamo potomko 400 let stare trte iz mariborskega Lenta ( samo trgatev bi lahko poimenovali „Županova trgatev“, ker sta si v preteklosti ravno župana obeh mestnih občin izmenjala darili… ), lahko predstavljali vse vinorodne slovenske pokrajine in njih pridelovalce in vina ! Na Zavodu za turizem Kranj želijo povečati prepoznavnost mesta, za kar je bila idealna priložnost tudi leto 2008. S projekti „Barve EU v Kranju“, Prešernov in Kranjski Smenj in drugimi mnogimi prireditvami, so skušali privabiti čim večje število tako Slovencev, kot tudi tujcev, ki so v času predsedovanja Slovenije EU preživljali čas pri nas. Tudi letošnje odlično izpeljano Svetovno Novinarsko prvenstvo v cestnem kolesarjenju, ki se je odvijalo od 11. -13. septembra, katerega idejni vodja sem bil, poleg tega pa tudi gonilna sila organizacijskega odbora,kakor tudi uspešen tekmovalec, z zastopanjem državnih barv in matične novinarske hiše Radia Kranj, je s svojo kakovostjo prireditve postavil nov mejnik pri organizaciji prireditev na najvišjem nivoju. Lahko rečemo, da je verbalna reklama, katero so novinarji udeleženci prvenstva ponesli domov, največja in najcenejša promocija, ki si jo je Kranj s svojo gostoljubnostjo lahko privoščil !



In nenazadnje, nekoč živ slogan, ki jih v slovenskem turističnem okolju vse preradi menjamo zaradi ugajanja trendovskim načrtovalcem, je bil še kako aktualen, pa mogoče pramalo zares razumljen. Enostaven celosten predlog se glasi: Turizem smo ljudje! Dolgo potovanje se začne z majhnimi koraki. Tako je tudi v turizmu. Uspeh je odvisen od vsakega posameznika, še posebej pa od turističnih delavcev, ki morajo s svojimi dejanji in akcijami biti vzor tako najmlajšim domačinom kot najstarejšim tujim turistom…

5. LITERATRURA IN VIRI

5.1. LITERATURA

[1] Bogataj, B. (2007). Odprli nov potniški terminal, Kranj, Gorenjski glas, 1 str.

[2] Kopač, J. (1995). Turistični utrip Kranja med prvo in drugo svetovno vojno,

Kranjski zbornik

[3] Marjan Krušič ( 1995 ) Slovenija - turistični vodnik, str. 99, 1995

[4] RRA –regionalna razvojna agencija BSC – business support center – poslovno

podporni center - Regionalni razvojni program Gorenjske 2007 – 2013 (2006), 6, 22,

35, 36, 93 str.

[5] 130 let turističnega društva Kranj (2005), 9 – 17 str.

5.2. VIRI

[1] Kranj – osnovni podatki: pridobljeno dne 15.3.2009 s spletne strani www.tourism-

kranj.si

[2] Kranj – osnovni podatki: pridobljeno dne 16.3.2009 s spletne strani www.kranj.si

[3] Nastanitev, prihodi in nočitev gostov: pridobljeno dne 2.5.2009 s spletne strani

stat.si

[4] Strategija razvoja turizma v MOK od 2004 – 2008, 2, 5, 7, 22 - 35 str.



[5] Trbojsko jezero – osnovni podatki: pridobljeno dne 22.5.2009 s spletne strani

www.sencur.si

[6] Zgodovina organiziranega turizma na Gorenjskem – osnovni podatki: pridobljeno

dne 30.4.2009 s spletne strani www.gorenjska.si

5.3. KAZALO SLIK

Slika 1 Zemljevid Slovenije

Slika 2 Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana

Slika 3 Mestno jedro Kranj

Slika 4 Mesto Kranj

Slika 5 Razglednica Kranja

Slika 6 Celostna podoba Kranja

Slika 7 Kranjska hiša

Slika 8 Kranjska hiša – Zavod za turizem Kranj

Slika 9 Trbojsko jezero

5.4. KAZALO TABEL

Tabela 1 Prenočitvene kapacitete v večjih turističnih krajih ( Bled, Kranj,

Kranjska Gora )

Tabela 2 Število prihodov turistov v večjih turističnih krajih ( Bled Bohinj,

Kranjska Gora ) v letu 2008

Tabela 3 Število nočitev turistov v večjih turističnih krajih ( Bled, Bohinj,

Kranjska Gora )

Tabela 4 Število gostov v MOK ( mestna občina Kranj )

Tabela 5 Število nočitev gostov v MOK in povprečna doba bivanja



5.5. KAZALO GRAFOV

Graf 1 Število prihodov turistov v večjih turističnih krajih ( Bled Bohinj,

Kranjska Gora )

Graf 2 Število nočitev turistov v večjih turističnih krajih ( Bled, Bohinj,

Kranjska Gora )

Documents

ORGANIZACIJA PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI ZA RAZVOJ … · 2018. 8. 24. · turizem, v okolju Kranj. V zaključku diplomske naloge pa so prikazani prihajajoči projekti Regionalne razvojne