AKTIVNA VLOGA UČENCEV PRI UČENJU NARAVOSLOVJA

Iztok Devetak, Saša A. Glažar

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana Iztok.devetak@pef.uni-lj.si

Načini ocenjevanja – mnenja učencev

7. razred OŠ; 162 učencev eksperimentalne skupine; 35 intervjuvancev

Anketni vprašalnik; najboljše ocene dobijo pri:

Ustno ocenjevanje – 61,7 %

(učenci pričakujejo pomoč učitelja s podvprašanji)

Referat – 47,9 %

Pisno ocenjevanje – 24,1 %

(učenci, ki potrebujejo čas za razmislek)

Sodelovanje pri pouku – 21 %

Načini ocenjevanja – mnenja učencev

7. razred OŠ; 162 učencev eksperimentalne skupine; 35 intervjuvancev

Intervju: Kako se učenci učijo naravoslovje? “Odprem zvezek se vse naučim, potem pa zaprem in ponovim.”

“Si to v en zvezek zapišem, potem pa prepisujem.”

“Se vsaj eno uro učim, potem pa me mami vpraša.”

“Za odločno oceno se je potrebno potruditi, vendar neprimerno manj, kot pri

najzahtevnejših predmetih (matematika, angleščina, slovenščina).”

“Naravoslovne vsebine se je lažje za učit, ker je manj vsebine in ni treba toliko

razmišljati”

Najpogosteje se učijo iz učbenika in zvezkov.

Učijo se na pamet.

Pri naravoslovju pri ustnem ocenjevanju ni težko dobiti dobre ocene, če

še učiš.

Učijo se le dan ali dva pred pisanjem preizkusa.

Zavedajo se da bodo slabše ocenjeni, kot bi bili, če bi se zares učili.

Učitelji postavljajo predvsem faktografska vprašanja, zato ni mogoče

postavljati podvprašanj.

Učitelji pomagajo pri odgovorih učencev.

Načini ocenjevanja – mnenja učencev

Ugotovitve PISA 2006 in TIMMS 2007 • Največ teţav imajo učenci z doseganjem kompetenc, ki se nanašajo na raziskovalno

delo. Skleniti je torej mogoče, da kažejo v povprečju učenci šibko razvito sposobnost

načrtovanja in izvajanja raziskovalnega dela in s tem tudi definiranje odvisnih in

neodvisnih spremenljivk in spremljanje spremenljivk.

• Manj teţav imajo učenci pri doseganju kompetence, ki se nanaša na prikaz

učenčevega znanja in razumevanja bistvenih kemijskih pojmov.

Ugotovitve PISA 2006 in TIMMS 2007 • Manj uspešni so učenci pri interpretaciji podatkov, pridobljenih na osnovi

laboratorijskega opazovanja in meritev ter uporabi kemijskega znanja pri reševanju

kvalitativnih in kvantitativnih problemov.

• Učenci so uspešnejši, kadar so morali pri reševanju nalog pokazati poznanje dejstev,

pojmov in teorij ali poznanje kemijske nomenklature oz. poznanje zgradbe atomov in

molekul.

Spol…

A

Ţensk

i

B

Moš

ki

0%0%

A Ženski

B Moški

Katero stopnjo izobrazbe imate?

A

višj

ešol

sk...

B

univer

zite

...

C

mag

iste

rij...

D

doktora

t

0% 0%0%0%

A višješolska (pred. učitelj)

B univerzitetna (prof.)

C magisterij/specializacija

D doktorat

Kateri(e) predmet(e) poučujete?

A

biolo

gijo

B

kem

ijo

C

fizik

o

D

biolo

gijo ..

.

E

biolo

gijo ..

.

F bio

logi

jo ..

.

G

kem

ijo in

...

H

fizik

o in ..

.

I

fiziko i.

..

0% 0% 0% 0% 0%0%0%0%0%

A biologijo

B kemijo

C fiziko

D biologijo in kemijo

E biologijo in fiziko

F biologijo in gospodinjstvo

G kemijo in fiziko

H fiziko in matematiko

I fiziko in tehniko

Koliko let poučujete?

A

1 do

3

B

3 do

10

C

več

kot 1

0

0% 0%0%

A 1 do 3

B 3 do 10

C več kot 10

Povprečno koliko seminarjev stalnega strokovnega izpopolnjevanja se udeležite na leto?

A

Ne

udeleţ

i...

B

Vsa

j 1 n

a ...

C

2 do

3 n

a ...

D

Več

kot 3

...

25% 25%25%25%

A Ne udeležim se vsaj enega seminarja vsako leto.

B Vsaj 1 na leto.

C 2 do 3 na leto.

D Več kot 3 na leto, če je le mogoče.

Ali se vam zdi smiselna udeležba na seminarjih stalnega strokovnega izpopolnjevanja?

A

Da,

ker

iz...

B

Ne,

ven

dar...

0%0%

A Da, ker izvem veliko novega za svoje delo.

B Ne, vendar se moram zaradi napredovanja.

Kako pogosto uporabljate IKT (PowerPoint) pri pouku?

A

Nik

oli.

B

Red

ko –

2x

na šo

l...

C

Pogos

to –

1x

na ...

Č

Zelo p

ogosto –

1x.

..

D

Ved

no –

pri

obrav

...

0% 0% 0%0%0%

A Nikoli.

B Redko – 2x na šolsko leto.

C Pogosto – 1x na mesec.

Č Zelo pogosto – 1x na 14 dni.

D Vedno – pri obravnavi vsake nove učne vsebine.

Ali poznate osebni elektronski odzivni sistem (npr. klikerje v TurningPointu…)?

A

Ne,

ne

pozn

am.

B

Da,

ven

dar n

imam

...

C

Da,

sem

ţe

vide

l(a...

Č

Da,

upora

bljam

pr...

D

Da,

upora

bljam

pr...

0% 0% 0%0%0%

A Ne, ne poznam.

B Da, vendar nimam izkušenj.

C Da, sem že videl(a) kako se uporablja.

Č Da, uporabljam pri pouku vsaj 1x na 14 dni.

D Da, uporabljam pri pouku skoraj vsako šolsko uro.

Kako pogosto uporabljate sodelovalno učenje pri svojem delu?

A

Nik

oli.

B

Red

ko –

2x

na šo

l...

C

Pogos

to –

1x

na ...

Č

Zelo p

ogosto –

1x.

..

D

Ved

no –

pri

obrav

...

0% 0% 0%0%0%

A Nikoli.

B Redko – 2x na šolsko leto.

C Pogosto – 1x na mesec.

Č Zelo pogosto – 1x na 14 dni.

D Vedno – pri obravnavi vsake nove učne vsebine.

Reševanje teţav

Sodobni poučevalni pristopi - integracija različne informacijsko-

komunikacijske tehnologije v pouk:

e-učne enote: namenjene samostojnemu učenju; vsebujejo:

multimedijske (slike, sheme, filmi, zvočni zapisi, animacije…) in

interaktivne (npr. interaktivne naloge za preverjanje in utrjevanje

znanja) elemente; uporaba interaktivnih elementov za preverjanje in

ocenjevanje znanja (scorm test).

osebni odzivni sistem: osebni odzivni sistem TurningPoint®

programsko obsega nadgradnjo PowerPoint-a; izobraževalni proces

zasnovan tako, da so učenci aktivni med potekom učne ure.

e-učne enote

e-učne enote

e-učne enote

e-učne enote

Orodna vrstica nadgradnje Powerpointa v TurningPoint.

Vprašanje z enim ali več odgovori na diapozitivu Powerpointa.

Graf ob naslednjem kliku med predstavitvijo izriše deleže učencev, ki so izbrali posamezen odgovor.

Osebni odzivni sistem - klikerji

Individualna odzivna enota

Osebni odzivni sistem – klikerji; priprava poročila

Osebni odzivni sistem – klikerji; priprava poročila

Raziskave (Boyle & Nicol, 2003; Barnett, 2006; Beatty et al., 2006; Bergtrom,

2006; MacArthur & Jones, 2008) kažejo:

Učitelj:

• sprotno sledenje učenčevega razumevanja vsebin med učno uro – sprotno

prilagajanje poteka učne ure glede na razumevanja učencev; izobraževalni

proces je prilagojen učencu,

• preverjanje znanja na koncu učne ure,

• ponavljanje vsebin prejšnje učne ure, katerih razumevanje je pomembno za

spremljanje nadaljnjega pouka,

• ocenjevanje znanja na koncu učne teme ali šolskega leta,

• učitelj ima v bazi podatkov (poročilo) možnost ugotoviti, kateri učenec je na

določena vprašanja pravilno oz. napačno odgovoril, in to primerjati med

učenci

Učenec:

• sprotno (individualno, brez izpostavljanja ostalim sošolcem) spremljanje

svojega napredovanja pri določeni vsebini,

• uporaba nove tehnologije spodbuja interes za sodelovanje in učenje med

poukom.

Osebni odzivni sistem – klikerji; prednosti uporabe

Kaj dosežemo pri učencih, če učitelj pri pouku uporablja klikerje?

A

a, b

B

a, c

C

b, c

Č

c, d

D

č, d

0% 0% 0%0%0%

Izberite pravilno kombinacijo odgovorov:

A a, b

B a, c

C b, c

Č c, d

D č, d

a Sprotno lahko spremljajo svoj napredek. b Natančno lahko primerjajo rezultate različnih učencev. c Spodbujamo interes za sodelovanje in učenje med

poukom. č Spreminjamo nadaljnji potek pouka glede na znanje. d V poročilu imajo možnost analizirati znanje primerjalno

z drugimi učenci.

Naslov VAUK učne enote

naslov v obliki vprašanja v kontekstu

Zakaj se to učim? v širšem kontekstu predstavljena učna vsebina, ki nakazuje

možne odgovore na vprašanje postavljeno v naslovu

Vodeno Aktivno Učenje Kemije VAUK

Učni cilji in učni dosežki kaj se bodo učenci naučili, povezava s cilji učnega

načrta in kompetencami, ki jih morajo učenci doseči

Predhodno znanje pojmi potrebni za razumevanje

novih pojmov

Viri dodatni viri oz. literatura

Novi pojmi navedeni pojmi, ki se jih bodo učenci

naučili, ni pa podanih njihovih definicij

Podatki in modeli predstavljena nova učna vsebina z

tekstovnim in slikovnim materialom

Ključna vprašanja konkretno zajemajo pomembne informacije,

ki jih lahko učenci najdejo v Podatkih in modelih

Naloge za vajo novo pridobljeno znanje učenci uporabijo pri

reševanju enostavnejših nalog

Ali razumem? serija vprašanj/nalog povezanih z novo učno

vsebino; učenci sami ovrednotijo svoje znanje

Problemske naloge z analizo, sintezo in evalvacijo znanja, transfera

znanja in strategijami rešijo problem(e)

Vodeno Aktivno Učenje Kemije VAUK

delavnica Razdelimo se v skupine po štiri.

Vsak v skupini dobi svojo nalogo:

vodja – vodi delo skupine, skrbi, da vsi člani enakovredno sodelujejo v timskem

delu, razpravah in iskanju rešitev problemov,

zapisnikar – natančno spremlja odločitve celotne skupine in poleg zapisovanja

rešitev v delovne liste učne enote zapisuje tudi morebitne druge ugotovitve

timskega dela,

tehnik - vodi aktivnosti z glasnim branjem vprašanj na katere člani skupine v

razpravi iščejo odgovore in

poročevalec – na osnovi dela v skupini pripravi kratko poročilo (največ 2 min), ki

ga na koncu učne ure predstavi ostalim skupinam; poročilo naj predvsem izpostavi

morebitne težave, na katere je pri delu naletela skupina.

Spremljava proces sodelovalnega učenja in pri morebitnih vprašanjih učencev

ne povemo odgovora, temveč postavi novo vprašanje, ki olajša učencem

iskanje želenega odgovora.

Ali bi uporabljali osebni elektronski odzivni sistem (npr. klikerje v Turningpointu…), če bi imeli možnost?

A N

e, k

er m

e ...

B

Ne,

ker

me.

..

C D

a, v

enda

r ...

Č D

a, v

enda

r ...

D D

a, b

i ga

u...

E

Da,

bi g

a ...

F

Da,

ga

ţe ..

.

0% 0% 0% 0%0%0%0%

A Ne, ker me ne zanima.

B Ne, ker menim, da to ne pripomore k kvalitetnejšemu pouku.

C Da, vendar imam strah pred novo tehnologijo.

Č Da, vendar ne znan pripravljati učnih enot, ki bi vključevale tak pristop.

D Da, bi ga uporabljal(a), če bi imeli to tehnologijo na šoli.

E Da, bi ga uporabljal(a), če bi imeli to tehnologijo na šoli, vendar je predraga.

F Da, ga že uporabljam.

Kakšen je(bi bil) po vašem mnenju odziv učencev o uporabi klikerjev?

A

Uče

nci b

i...

B

Uče

nci b

i...

C

Uče

nci b

i...

Č

Uče

nci n

e...

0% 0%0%0%

A Učenci bi bili zelo zainteresirani in bi želeli klikerje uporabljati vsako šolsko uro.

B Učenci bi želeli uporabljati klikerje redko, le kot popestritev rednega pouka.

C Učenci bi uporabljali klikerje le zato, ker bi učitelj to zahteval.

Č Učenci ne bi kazali velikega zanimanja za tovrstno delo, ker imajo raje klasičen pouk.

Ali bi uporabljali VAUK pri pouku?

A N

e, k

er m

e ...

B

Ne,

ker

me.

..

C D

a, v

enda

r ...

Č D

a, v

enda

r ...

D D

a, b

i ga

u...

E

Da,

bi g

a ...

17% 17% 17%17%17%17%

A Ne, ker me ne zanima.

B Ne, ker menim, da to ne pripomore k kvalitetnejšemu pouku.

C Da, vendar imam strah pred novimi učnimi pristopi, saj ne vem, če so učinkoviti.

Č Da, vendar ne znan pripravljati učnih enot, ki bi vključevale tak pristop.

D Da, bi ga uporabljal(a), če bi imeli dostop do učnega materiala in dodatnega izobraževanja o uporabi tega pristopa.

E Da, bi ga uporabljal(a), če bi imeli to tehnologijo na šoli, vendar je predraga.

Kakšen je(bi bil) po vašem mnenju odziv učencev o uporabi VAUK?

A

Uče

nci b

i...

B

Uče

nci b

i...

C

Uče

nci b

i...

Č

Uče

nci n

e...

D

Uče

nci, n

...

0% 0% 0%0%0%

A Učenci bi bili zelo zainteresirani in bi želeli VAUK uporabljati vsako šolsko uro.

B Učenci bi želeli uporabljati VAUK redko, le kot popestritev rednega pouka.

C Učenci bi uporabljali VAUK le zato, ker bi učitelj to zahteval.

Č Učenci ne bi kazali velikega zanimanja za tovrstno delo, ker imajo raje klasičen pouk.

D Učenci, ne marajo sodelovalnega učenja.

Kako bi ovrednotili to delavnico?

A

Na

dela

vn...

B

Na

dela

vn...

C

Na

dela

vn...

Č

Na

dela

vn...

25% 25%25%25%A Na delavnici sem izvedel(a) veliko novega,

kar bom uporabljal(a) tudi pri pouku.

B Na delavnici sem izvedel(a) veliko novega, vendar pri pouku tega ne bom uporabljala, ker zahteva preveč dodatnega učiteljevega dela.

C Na delavnici sem izvedel(a) veliko novega, vendar pri pouku tega ne bom uporabljala, ker ne doprinese k izboljšanju kvalitete pouka.

Č Na delavnici nisem izvedel(a) nič novega, saj že uporabljam te poučevalne pristope.

LITERATURA

Barnett J., (2006). Implementation of personal response units in very large

lecture classes: student perceptions. Aust. J. Educ. Techn., 22, 474-494.

Beatty I. D., Gerace W. J., Leonard W. J., Dufresne R. J., (2006). Designing

effective questions for classroom response teaching. Am. J. Phys., 74, 31-

39.

Bergtrom G., (2006). Clicker sets as learning objects. Interdiscip. J. Knowl.

Learn. Obj., 2, 105-110.

Boyle J. T., Nicol D. J., (2003). Using classroom communication systems to

support interaction and discussion in large class settings. Assoc. Learn.

Techn. J., 11, 43–57.

MacArthur, J. R., Jones, L., L. (2008). A review of literature reports of clickers

applicable to college chemistry classrooms. Chem. Educ. Res. Prac., 9,

187–195.