14. decembra 2015

A. Odgovori na vprašanja bank v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev F 18.00 in F 19.00 iz

ITS FINREP

Opomba: Odgovori Banke Slovenije na vprašanja bank v zvezi z izvajanjem tehničnega standarda za

nadzorniško poročanje niso zavezujoči, ker lahko EBA v okviru mehanizma odgovorov na vprašanja

(Q&A) zavzame drugačno stališče oz. lahko drugačno stališče zavzame tudi Evropska Komisija.

SPLOŠNA VPRAŠANJA:

1. Predmet: DPM 2.1 in roki poročanja za NPE in FB

Vprašanje: Po zadnjih informacijah bomo Finrep poročilo po stanju 30.9.2014 pošiljali v DPM 2.1.

Kot je razvidno na vaši spletni strani pod Nadzorniško poročanje – Pregled obrazcev s frekvenco

poročanja se Obrazca 18 in 19 ter dopolnjeni del obrazcev 6, 9.1, 20.4, 20.5, 20.7 in 30.2 z

informacijami glede nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti prvič poročajo 31.12.2014, za

30.09.2014. Ali to pomeni, da stolpce NPL do 11.11. (poročanje 30.9) za obrazce 6, 9.1, 20.4, 20.5,

20.7 in 30.2 poročamo prazne oz. jih lahko izpolnimo, če razpolagamo s podatki?

Odgovor (09.10.2014): Glede na to, da so v verzijo DPM 2.1 vključeni tudi podatki glede nedonosnih

izpostavljenosti in restrukturiranih izpostavljenosti in da je tudi te podatke potrebno posredovati prvič

že po stanju na dan 30. 9. 2014 (sicer z odlogom), lahko banka podatke izpolni že pri prvem poročanju

v roku, ki veljajo za ostale obrazce FINREP oz. polja, ki se nanašajo na NPE in restrukturirane

izpostavljenosti, pusti prazne.

Tabele FINREP, relevantne za poročanje, so dostopne na spletni strani

https://www.eba.europa.eu/regulation-and-policy/supervisory-reporting/implementing-technical-

standard-on-supervisory-reporting-data-point-model- pod rubriko na desni strani 2.1 DPM/DPM Table

Layout and Data Point Categorisation, v datoteki z naslovom Table Layout 210-FINREP 210-Clean.

F 18.00 Performing and non-performing exposures

2. Predmet: Definicija NPE za namen ITS in RAZ-1

Vprašanja: Pri obravnavi končnega osnutka ITS o nadzorniškem poročanju restrukturiranih in

nedonosnih izpostavljenosti se nam porajajo sledeča vprašanja:

- ali bo Banka Slovenije glede na EBA definicijo o NPE temu ustrezno prilagodila tudi poročanje

RAZ-1 obrazca? Ali so predvidene morebitne spremembe obrazca RAZ-1 glede zamud?

Odgovor (02.04.2014): Nova Ebina definicija o NPE se bo predvidoma upoštevala tudi pri

poročanju obrazca RAZ-1 oz. v okviru novega kreditnega registra, vendar pa dokončnega stališča

v zvezi s tem še nismo sprejeli. Pravila glede štetja dni zamud v stolpcu 21 obrazca RAZ-1

zaenkrat ne nameravamo spreminjati, je pa že bila izvršena dopolnitev poročanja z novim

obrazcem RAZ-1a na nivoju posameznega posla.

- kako EBA obravnava skupino, v kateri se pojavi komitent z NPE, ali celotno skupino upoštevati

kot NPE? Ali slediti kriteriju materialnosti v primeru skupine povezanih oseb?

Odgovor (25.02.2014): V navodilu za izpolnjevanje obrazca je zapisano, da je potrebno pri

definiranju NPE upoštevati tim. "Pulling efect", po katerem se med NPE vključijo vse

izpostavljenosti do dolžnika (bilančne in zunajbilančne), če bilančne izpostavljenosti (pred

oslabitvijo) do dolžnika z zamudo več kot 90 dni presegajo 20 % vseh obstoječih bilančnih

izpostavljenosti do tega dolžnika.

14. decembra 2015

2

Gre za mejo, ki določa, da v primeru, ko izpostavljenosti, ki so že opredeljene kot non-performing

(torej je banka že upoštevala mejo pomembne kreditne obveznosti v zamudi: 2 % črpanega zneska

izpostavljenosti do tega dolžnika ali 50.000 evrov in ne manj kot 200 evrov), presežejo 20% vseh

izpostavljenosti dolžnika, se vse izpostavljenosti dolžnika opredelijo kot non-performing.

Menimo, da se navedeno pravilo upošteva, kadar banka uporablja za opredelitev non-performing

izpostavljenosti "transaction approach". V primeru, ko banka uporablja "debtor approach", se

celotna izpostavljenost dolžnika obravnava kot non-performing v trenutku, ko dolžnik izpolnjuje

enega ali oba kriterija iz 145. odstavka, Dela 2, Priloge V osnutka ITS.

Če dolžnik pripada skupini, je potrebna presoja glede morebitne prerazvrstitve izpostavljenosti v

NPE tudi do drugih dolžnikov te skupine, če niso bile predhodno že označene kot izpostavljenosti

do dolžnikov v položaju neplačila v skladu z 178. členom CRR (Uredbe EU št. 575/2013).

- poplačilo obveznosti na osnovi unovčitve zavarovanj se obravnava kot restrukturirana

izpostavljenost v primeru, da je to določeno kot koncesija dolžniku, ki je v finančnih težavah.

Poroča se v kategoriji sprememb (modifications). Katere vrste zavarovanj sem sodijo? (unovčenje

menice tudi?).

Odgovor (25.02.2014): Glede na zapisano v 162. odstavku priloge 5 ITS za nadzorniško

poročanje (navodilo za izpolnjevanje obrazca 18) v povezavi z odstavki 79. do 82 (navodilo za

izpolnjevanje obrazca 13) se za ta namen upoštevajo zavarovanja, ki v skladu s CRR zmanjšujejo

kapitalsko zahtevo za izpostavljenosti, za katera so ta zavarovanja dana. Glede na to, da se ta

zahteva v tč. a) 81. odstavka nanaša samo na nepremičnine oz. hipotekarne kredite, je bilo

vprašanje naslovljeno tudi na EBA prek mehanizma odgovorov in vprašanj (Q&A).

3. Predmet: Prag poročanja Vprašanje: Ali še veljajo pragovi poročanja po rezidentstvu komitenta nad 10% izpostavljenosti?

V navodilih za FORBEARANCE AND NON-PERFORMING LOANS in naj bi veljalo tudi za

FINREP, je zapisano, da geografski razpust sledi navodilom COREP. The EBA believes information

on asset quality with a geographical breakdown is of particular relevance to allow for EU-wide or

international assessment of asset quality issues as well as informed supervisory action in these fields.

Indeed, asset quality issues may in some cases arise for specific jurisdictions or sectors. However, the

provision of granular information as contained in tables NPE on non-performing exposures and FBE

on forborne exposures may not be relevant in all situations This is why the EBA proposes that only aggregate information should be reported on a country by

country basis, based on the country of residence of the counterparty and following the same

methodology as in COREP (reporting will have to be provided by institutions for which foreign

exposures account for more than 10% of their total exposures). Odgovor (25.02.2014): Kot zapisano v točki d) 9. člena Osnutka Uredbe o uvedbi nadzorniškega

poročanja se prag za poročanje informacij o geografski porazdelitvi izpostavljenosti po posameznih

državah izračuna na podlagi 4. odstavka točke a), 5. člena navedene uredbe, ki velja tako za poročanje

relevantnih obrazcev COREP kot tudi obrazcev FINREP pod zap. št. F 20. Sestavni del teh informacij

so tudi informacije o restrukturiranih in nedonosnih izpostavljenosti.

4. Predmet: NPE in Forbearance

Vprašanje: V kontroli z ID = v0834_m je predvideno, da je stanje v tabeli F 09.01 v vrstici 020 (oz.

100 oz. 180) manjše ali enako stanju v vrstici 010 (oz. 090 oz. 170), vendar vrstice 020 (100 oz. 180) v

zadnji verziji tabele F 09.01 iz Final Draft ITS on NPLs and Forbearance reporting requirements ni.

Tabela pa vsebuje vrstico 021 (oz. 101 oz. 181), ki v kontrolah in DPM ni upoštevana. Kdaj lahko

pričakujemo spremembo Annexa XV, ki bo upoštevala Final Draft ITS on NPLs and Forbearance

reporting requirements?

Odgovor (02.04.2014): Kot ste že bili obveščeni po e-mailu, dne 3. 12. 2013, bodo zahteve glede

poročanja nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti vključene v DPM naknadno. DPM, ki te

zahteve že vključuje, je bil dne 21. 3. 2014 za namen javne razprave že objavljen na spletni strani Ebe:

14. decembra 2015

3

http://www.eba.europa.eu/-/eba-consults-on-a-revised-xbrl-taxonomy-for-supervisory-reporting

(pripombe nanj je mogoče posredovati do 14. 4. 2014).

5. Predmet: Merjenje zamude

Definicija zamude, navedena v 150. členu ITS, pravi: »exposure is past due, when any amount of

principal, interest or fee has not been paid at the date when it was due«. Pomemben znesek v zamudi

(sprožilec štetja dni zamude) po tej definiciji torej znaša 1 EUR.

Definicija NPE v 145. členu ITS navaja pojem »material exposure«, ki ni v celoti pojasnjen. Jasno je

le, da se zamuda meri na ravni posameznih izpostavljenosti in ne na ravni dolžnika.

Obstaja verjetnost, da način merjenja zamude (tako po izpostavljenosti kot po dolžniku) BS ni

popolnoma v skladu z definicijo EBE, zato bi uporaba definicije BS tudi za namen dodeljevanja

statusa »NPE« in »Forbearance« lahko povzročila težave pri poročanju EBA/ECB, neuporaba pa

določena razhajanja med dodeljevanjem statusov »Default«, »Impaired«, »NPE«, »Forbearance« in

klasifikacijo RAZ, kot bo prikazano v naslednjem poglavju.

Za priprave bank je ključnega pomena odločitev BS, ali bodo morale banke uporabljati definicijo EBA

dobesedno, ali pa bo BS tudi v bodoče uveljavljala svoje pristojnosti in predpisala svojo definicijo

zamude tudi pri dodeljevanju statusov »NPE« in »Forbearance«.

Predlog za obravnavo:

Banke podpiramo uporabo aktualne definicije zamude po BS za vse namene, saj se nam zdi

upravičena uporaba »pomembnega zneska v zamudi« večjega kot 1 EUR in stremimo h kar

največjemu poenotenju dodeljevanja sorodnih statusov.

Vprašanje: Ali bo to vzdržalo tudi pri poročanju za COREP in FINREP?

Odgovor (19.06.2014): S predlogom se strinjamo. Naj dodamo, da se pojem "material exposure" v

145. odstavku ITS navezuje na 148. odstavek ITS, kjer je navedeno, da se kriterij pomembne

izpostavljenosti upošteva v skladu z členom 178. CRR, kjer je opredeljeno neplačilo. Točka d)

drugega odstavka 178. člena CRR navaja, da pomembno kreditno obveznost v zamudi (material

exposure) določijo pristojni organi. Kriterije, ki jih mora pristojni organ upoštevati pri določitvi

pomembne kreditne obveznosti v zamudi, bo določila EBA z regulatornimi tehničnimi standardi

(RTS) (rok: 31.12.2014). Torej, kot že zapisano v odgovoru na vprašanje pod drugo alinejo 1. tč.

poglavja A, banka pri štetju števila dni zamud do sprejetja zadevnega RTS s strani EBA, upošteva

mejo pomembne kreditne obveznosti v zamudi na nivoju dolžnika.

V primeru izpostavljenosti na drobno lahko banka upošteva zadevno mejo na nivoju izpostavljenosti

(transaction approach). V kolikor je banka zavezana k poročanju FINREP, v zadevnem primeru za

namen poročanja nedonosnih izpostavljenosti (NPE) dodatno upošteva še tim. "Pulling efect", po

katerem se med NPE vključijo vse izpostavljenosti do dolžnika (bilančne in zunajbilančne), če

bilančne izpostavljenosti (pred oslabitvijo) do dolžnika, ki zamuja s pomembno kreditno obveznostjo

več kot 90 dni, presegajo 20% vseh obstoječih bilančnih izpostavljenosti do tega dolžnika.

Banka naj pravilo štetja dni zamud poenoti za vse namene poročanja, v odvisnosti od tega ali se

zahteva poročanje na nivoju dolžnika ali na nivoju posameznega posla.

Vprašanje glede merjenja zamude v povezavi z implementacijo "pomembne" izpostavljenosti smo

posredovali tudi na EBA.

6. Status »Impaired« Lestvica za razvrščanje izpostavljenosti v poročilu RAZ, je definirana v Sklepu o ocenjevanju izgub iz

kreditnega tveganja, ki obravnava ocenjevanje oslabitev finančnih sredstev.

V primeru, da obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnega sredstva, se sredstvo označi kot

»Impaired« in se ga razvrsti v skupino D ali E. Izvede se posamična izmera oslabitve ali pa se

finančno sredstvo razvrsti v skupino podobnih sredstev (po MRS 39), za katero je že bila izvedena

izmera oslabitve skupine finančnih sredstev.

Če dokazi (še) niso bili najdeni, se finančna sredstva razvrstijo v skupine od A do C in se označijo kot

»Non-impaired«. Za ta sredstva velja princip »IBNR«.

14. decembra 2015

4

Odgovor (19.06.2014): Se strinjamo, s tem da med oslabljena finančna sredstva sodijo tudi finančna

sredstva skupine P. Na takšno ravnanje smo vpletene banke že napotili za namen poročanja obrazcev

FINREP, kjer je potrebna razmejitev med finančnimi sredstvi brez nepristranskih dokazov za oslabitev

oz. še neoslabljenimi finančnimi sredstvi (IBNR) in ostalimi individualno ali skupinsko že

oslabljenimi finančnimi sredstvi (glejte tudi odgovor na vprašanje EBA pod zap. št. 2013_201 na

spletni strani http://www.eba.europa.eu/single-rule-book-qa#search).

Vprašanje: Ali se nekateri dolžniki v C skupini smatrajo kot »impaired«, ker je praksa bank pri tem

različna?

Odgovor (19.06.2014): V kolikor banka v skupino C razvrsti tudi izpostavljenosti do dolžnikov, ki

zamujajo z odplačevanjem več kot 90 dni oz. izpostavljenosti, pri katerih že obstajajo nepristranski

dokazi za oslabitev, je potrebno te izpostavljenosti obravnavati kot oslabljene izpostavljenosti.

7. Usklajenost / neusklajenost statusov default, impaired, NPE

Vprašanje: Praksa bank je na tem področju precej različna, zato prosimo za razlago dodeljevanja

statusov: default, impaired, NPE ter za pojasnilo glede prehodov med temi statusi. Ali je status default

enak impaired enak NPE?

Odgovor (19.06.2014): Glejte odgovor pod zaporedno št. 5. Naj še enkrat poudarimo, da definicija

NPE po EBA kot enega izmed kriterijev vključuje pomembni znesek v zamudi več kot 90 dni. To

pomeni, da banka prvi dan, ko dolžnik ne poravna svojih obveznosti (150. odstavek ITS) preveri, ali

zamuja s pomembnim zneskom ali ne. Šele ko dolžnik začne zamujati z zneskom, ki presega

pomemben znesek v zamudi (2% in ne manj kot 200 EUR in ne več kot 50.000 EUR), banka začne

šteti dneve zamude za namen določanja statusa NPE oziroma statusa neplačila.

Z opredelitvijo NPE je tesno povezana tudi opredelitev forborne oz. restrukturiranih izpostavljenosti.

Kot že zapisano v odgovoru na vprašanje pod 1. tč. poglavja B, mora banka ob restrukturiranju (po

Sklepu o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic) najprej oceniti zmožnost

odplačevanja oz. finančni položaj dolžnika. Če namreč banka oceni, da je sprememba pogojev

odplačevanja potrebna zaradi finančnih težav dolžnika, finančno sredstvo označi kot restrukturirano. V

nasprotnem primeru ne gre za restrukturiranje.

Pri oceni finančnega položaja oz. zmožnosti odplačevanja dolžnika naj si banka pomaga s sodili oz.

taksativno naštetimi primeri izpostavljenosti, ki so za namen identifikacije restrukturiranih

izpostavljenostih navedeni v tehničnem standardu za poročanje nedonosnih in restrukturiranih

izpostavljenosti z dne 21. 10. 2013 (http://www.eba.europa.eu/-/eba-publishes-final-draft-technical-

standards-on-npls-and-forbearance-reporting-requirements; odslej ITS), na str. 15 in 17 (od 164. do

178. odstavka).

Vsako forborne oz. restrukturirano finančno sredstvo pa ni nujno razporejeno med nedonosne

izpostavljenosti po definiciji EBA. V vsakem primeru so med nedonosne izpostavljenosti za namen

poročanja EBA v skladu s 157. odstavkom ITS vključene vsaj tista finančna sredstva, ki so bila

opredeljena kot nedonosne izpostavljenosti v skladu z Ebino definicijo že pred restrukturiranjem (za

namen računovodenja definicije v tem delu restrukturiranja s Sklepom o ocenjevanju izgub za kreditno

tveganje bank in hranilnic še nismo implementirali; v bonitetno skupino D se obvezno razporedijo vse

izpostavljenosti do dolžnika le v primeru, kadar pri restrukturiranem finančnem sredstvu pride oz. je

verjetno do bo prišlo do odpusta pomembnega dela finančne obveznosti dolžnika). Zaradi navedenega

razloga in pogojev za izhod iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti iz 157. odstavka ITS bonitetnih

skupin v skladu s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic ni mogoče

enoznačno prevajati v nedonosne/donosne izpostavljenosti po definiciji EBA, če banka zadevnih

definicij ni dosledno implementirala tudi za namen računovodenja.

Če bi banka ti definiciji dosledno implementirala tudi za namen računovodenja, bi bile vse nedonosne

izpostavljenosti vključene glede na oceno dolžnika* v bonitetno skupino D ali E (oz. P), kar lahko v

tabeli ponazorimo na sledeč način:

14. decembra 2015

5

Tabela: Klasifikacija RAZ in relevantni statusi

Klasifikacija

RAZ/status A B C D E

Impaired NE DA

Defaulted NE DA

NPE NE NE ali DA DA

Forbearance NE NE ali DA DA

* Odgovor je bil dopolnjen na podlagi Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ocenjevanju

izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 13/15).

8. Predmet: Definicija "Commercial real estate" in "Residential mortgage loans"

Vprašanje: Kaj prikažemo v FINREP tabeli 18.00 pod »Commercial real estate« in »Residential

mortgage loans«?

Non-financial corporations Nefinančne družbe

Of which: Small and Medium-

sized Enterprises Od tega: majhna in srednje velika podjetja (MSP)

Of which: Commercial real estate Od tega: Krediti, zavarovani s poslovnimi

nepremičninami

Households Gospodinjstva

Of which: Residential mortgage

loans

Od tega: Stanovanjski krediti, zavarovani s hipotekami na

stanovanjske nepremičnine (prevod od EBA: Stanovanjski

krediti)

Of which: Credit for consumption Od tega: Potrošniški krediti

Predlog odgovora: V vrstici »Commercial real estate« prikažemo kredite , zavarovane s poslovnimi

nepremičninami, v vrstici »Residential mortgage loans« prikažemo stanovanjske kredite, zavarovane s

hipotekami na stanovanjske nepremičnine oziroma hipotekarne stanovanjske kredite.

Dodatno vprašanje: Ali je potrebno upoštevati tudi namen uporabe stanovanjske nepremičnine?

Odgovor (19.06.2014): V vrstici »Commercial real estate« se prikažejo krediti dani nefinančnim

družbam, zavarovani s poslovnimi nepremičnine, v vrstici »Residential mortgage loans« pa krediti

dani gospodinjstvom, zavarovani s stanovanjskimi nepremičninami (pri tem se namen uporabe

stanovanjskih nepremičnin ne upošteva). Glejte tudi odgovore na vprašanji za izpolnjevanje tabel F

05.00 in F 20.04 v okviru zavihka ITS-POR FINREP (http://www.bsi.si/nadzor-

bank.asp?MapaId=1634).

Opozarjamo, da je odgovor drugačen od odgovora, ki je bil posredovan ZBS v po e-mailu z dne

28. 5. 2014. Na podlagi končnega odgovora Ebe, ki je bil objavljen pod zap. št. 2013_216, bo namreč

vrstica "of which: Commercial immovable property" preimenovana v ""of which: Loans collateralized

by commercial immovable property").

9. Predmet: Donosne izpostavljenosti, ki zamujajo več kot 90 dni

Vprašanje: Zanima nas, ali v obrazcu 18 (NPE izpostavljenosti) za razbitje performing loans po

dnevih zamud uporabljamo štetje zamud z upoštevanjem praga materialnosti (2% črpane

izpostavljenosti). Če ne smemo upoštevati ta prag, kam naj razvrstimo komitente, ki zamujajo več 90

dni pa so še vedno performing loans (to je mogoče ker se za NPE definicijo zaenkrat uporablja prag

materialnosti 2% črpane izpostavljenosti).

Odgovor (23.01.2015): V zvezi z ugotavljanjem pomembne obveznosti v zamudi na nivoju dolžnika

za namen opredelitve NPE in razporejanjem izpostavljenosti v obrazcu F 18 po posameznih

"časovnih" žepkih glede na število dni zamud podajamo naslednje pojasnilo:

14. decembra 2015

6

- odgovora na naše vprašanje pod zap. št. 2014_1297 (Material exposure in connection with term

"days past-due" with in the definition of non-performing exposure) EBA še vedno ni objavila.

Predvidevamo, da ga bo objavila, ko bo zaključen RTS, ki bo določal kriterije za namen

opredelitve pomembne kreditne obveznosti v zamudi na podlagi 178. člena CRR;

- menimo, da lahko banka do objave tega RTS za namen opredelitve NPE še vedno upošteva kriterij

pomembne obveznosti v zamudi na nivoju dolžnika s tem, da pri opredelitvi pomembne

obveznosti v zamudi oz. črpane izpostavljenosti nujno upošteva znesek zamude iz vseh finančnih

instrumentov, ki sodijo v okvir definicije NPE, tj. vsa dolžniška finančna sredstva, ki niso

namenjena trgovanju (kredite, vrednostne papirje in druga finančna sredstva) in zunajbilančne

obveznosti (odobrene nečrpane kredite, izdane finančne garancije in druge prevzete obveznosti).

Ker gre po ITS za poročanje zadevnih informacij na konsolidirani podlagi, banka praviloma

pomembno obveznost na nivoju dolžnika ugotavlja na nivoju celotne skupine /oz. konsolidiranih

podatkov;

- menimo, da banka, ne glede na prejšnjo alinejo, pri razporejanju posameznih (bilančnih in

zunajbilančnih) izpostavljenosti do istega dolžnika v posamezne "časovne" žepke v tabelah 18 in

19 upošteva dejansko število dni zamude za vsako posamezno izpostavljenost posebej, ki se v

skladu z ITS ugotavlja ne glede na kriterij pomembne obveznosti v zamudi (glejte 150. odstavek

ITS).

Pritrjujemo, da zaradi ravnanja v skladu z zapisanim prihaja do primerov (nepomembnih) nedonosnih

izpostavljenosti z zamudo več kot 90 dni (na kar smo EBA že opozorili ob pisanju pripomb na predlog

odgovora št. 2014_1297; predlagali smo spremembo naziva stolpca 050 v okviru obrazca F 18).

Menimo, da je edina rešitev, da se takšne izpostavljenosti v obrazcu F 18 v okviru donosnih

izpostavljenosti kljub trenutnem nazivu razporedijo v stolpec 050.

F 19.00 Forborne exposures

1. Predmet: Kriteriji za izhod restrukturirane izpostavljenosti iz statusa nedonosne

izpostavljenosti (NPE)

Vprašanje: Kako se razume prvi kriterij za izhod iz statusa nedonosne izpostavljenosti (NPE), ko se

ukrepi restrukturiranja uporabijo za NPE:

157. When forbearance measures are extended to non-performing exposures, the exposures may be

considered to have ceased being non-performing only when all the following conditions are met:

(a) the extension of forbearance does not lead to the recognition of impairment or default;

Ali lahko ta kriterij razumemo kot:

(a) izpostavljenost lahko zapusti status NPE, ko izpostavljenost ne izpolnjuje več kriterijev za

razvrstitev med neplačane izpostavljenosti in oslabljene izpostavljenosti?

V čem se razlikuje točka (a) odstavka 157 od točke (a) odstavka 156?

Predlog odgovora:

V obeh primerih, tako v točki (a) odstavka 157 kot v točki (a) odstavka 156, gre za enak pogoj, in

sicer, izpostavljenost ne izpolnjuje več kriterijev za razvrstitev med neplačane in oslabljene

izpostavljenosti.

Odgovor (19.06.2014): 156. odstavek ITS se nanaša na kriterije, ki morajo biti na splošno izpolnjeni,

da se lahko izpostavljenost do dolžnika prerazporedi iz nedonosnih nazaj med donosne

izpostavljenosti. 157. odstavek pa določa nekoliko strožje kriterije, ki morajo biti izpolnjeni, da se

lahko restrukturirana izpostavljenost, ki je bila že pred restrukturiranjem opredeljena kot nedonosna

izpostavljenost (oz. je bila kasneje po restrukturiranju razporejena med nedonosne izpostavljenosti),

zopet razvrsti med donosne izpostavljenosti (v poskusni dobi). Če pa medsebojno primerjamo

izključno kriterija iz tč a) 156. odstavka in tč. a) 157. odstavka, se strinjamo, da gre za enak pogoj -

izpostavljenost ne izpolnjuje več kriterijev za razvrstitev med neplačane in oslabljene izpostavljenosti.

14. decembra 2015

7

Opozarjamo, da je odgovor drugačen od odgovora, ki je bil posredovan ZBS v po e-mailu z dne

28. 5. 2014.

2. Predmet: Kriteriji za izhod iz kategorije restrukturiranih izpostavljenosti v poskusni dobi

Vprašanje: V skladu s kriterijem pod točko (d) odstavka 176. ITS nobena izpostavljenost do dolžnika

ob koncu poskusne dobe ne sme zamujati več kot 30 dni. Ali v primeru izpostavljenosti do

prebivalstva ta zahteva velja tudi na nivoju dolžnika?

Odgovor (19.06.2014): V kolikor banka izpostavljenosti do prebivalstva obravnava na nivoju posla,

se tudi zamuda upošteva na nivoju posla, pri čemer nobena izpostavljenost do posameznega dolžnika

(tudi tista, ki v osnovi ni bila restrukturirana) ne sme zamujati z odplačilom več kot 30 dni.

Opozarjamo, da je odgovor drugačen od odgovora, ki je bil posredovan ZBS v po e-mailu z dne

28. 5. 2014.

3. Predmet: odpoved pogodbe (Tabela 19.00 vs RAZ-1a)

Vprašanje: Prosim vas za odgovor na temo restrukturiranih kreditov (forbearance exposures, podatek

potrebujemo za FINREP Tabelo 19.00 in obrazec RAZ-1a). Kako obravnavamo restrukturiran kredit,

pri katerem je prišlo do odpovedi pogodbe in je banka pričela z izvršilnimi postopki? Ali ga še naprej

vodimo kot restrukturiran kredit ali »odstranimo« oznako restrukturiranja?

Odgovor (09.10.2014): Banka restrukturiran kredit, pri katerem je prišlo do odpovedi pogodbe, do

izpolnitve kriterijev za izhod iz skupine restrukturiranih izpostavljenosti po 157. in 176. členu

končnega osnutka tehničnega standarda o poročanju nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti oz.

odprave pripoznanja, poroča kot restrukturiran kredit.

4. Predmet: Izhod FBE iz NPE

Vprašanje: Pri implementaciji programske podpore za umik oznake NPE pri FBE izpostavljenostih

smo prišli do sledeče dileme: Pri preverjanju izpolnjevanja točke 157.c) ni jasno ali je zadosten pogoj

za umik oznake NPE (poleg pogoja iz a in b) ta, da dolžnik 12 mesecev nima nobene zamude, ali mora

hkrati veljati, da poplača zamudo, ki jo je imel ob sklenitvi restrukturiranja (kot dokaz odsotnosti skrbi

glede celotnega poplačila).

Odgovor (23.01.2015): Za izhod restrukturirane izpostavljenosti (FBE) iz kategorije nedonosnih

izpostavljenosti (NPE) morajo biti hkrati izpolnjeni vsi pogoji iz 157. člena ITS za nadzorniško

poročanje. Med drugim je potrebno ob izhodu iz kategorije NPE v skladu s tč. c) tega člena ugotoviti,

da po restrukturiranju ni nobene zamude pri odplačevanju ali negotovosti glede bodočega

odplačevanja, kar banka potrdi z analizo dolžnikovega finančnega položaja. Lahko se smatra, da ni več

negotovosti glede bodočega odplačevanja, ko dolžnik po restrukturiranju pod novimi pogoji redno

odplača vsaj tolikšen del dolga, kolikor je bilo zapadlih obrokov dolga pred restrukturiranjem oz. če

zapadlega zneska dolga pred restrukturiranjem ni bilo, ko odplača dolg v znesku eventualno

izvršenega odpisa ob samem restrukturiranju, oz. če tudi odpisa ni bilo, ko dolžnik na nek drugi način

dokaže sposobnost odplačevanja v skladu z novimi pogoji, dogovorjenimi ob restrukturiranju.

5. Predmet: Poročanje zavarovanj za restrukturirane izpostavljenosti

Vprašanje: V skladu z umeritvami na seminarju ZBS v zvezi z obravnavo donosnih in nedonosnih

izpostavljenosti, v obrazcu F 19 poročamo vsa zavarovanja, ki se nanašajo na restrukturirane

izpostavljenosti (donosne in nedonosne). Zakaj je BS spremenila stališče in sedaj zahteva poročanje

zavarovanj le za restrukturirane izpostavljenosti, ki so klasificirane kot nedonosne izpostavljenosti?

Odgovor (25.11.2015): V zvezi s poročanjem zavarovanj v obrazcu F 19 smo prvotno (ob prvem

poročanju na konsolidirani podlagi) glede na naziv stolpca zavzeli stališče, da se v tem obrazcu

14. decembra 2015

8

poročajo prejeta zavarovanja tako za donosne kot nedonosne izpostavljenosti. Marca letos smo

posredovali v zvezi s tem tudi vprašanje na EBA. Ker do danes odgovora v zvezi s tem EBA še ni

objavila, med tem pa smo že uvedli tudi poročanje na posamični podlagi (za vse banke prvič po stanju

na dan 30. 6. 2015), smo se zaradi primerljivosti obrazcev F 18 in F 19 ter reference, ki je v stolpcih

prejetih zavarovanj v obeh obrazcih enaka (Navodila ITS, Annex V, Part. 2, člen 162), ob pregledu

prvih poročil na posamični podlagi odločili, da poročanje poenotimo tako, da se v oba obrazca

vključujejo samo prejeta zavarovanja, ki se nanašajo na nedonosne izpostavljenosti. Naj

spomnimo še, da se prejeta zavarovanja upoštevajo največ do višine knjigovodske vrednosti

izpostavljenosti po oblikovanih oslabitvah oz. rezervacijah.

6. Predmet: Shema odločitvenega drevesa za namen opredelitve nedonosnih izpostavljenosti in

restrukturiranih izpostavljenosti v skladu z Izvedbeno uredbo EK št. 680/2014

(25. 11. 2015)

14. decembra 2015

9

B. Nekateri odgovori na vprašanja bank v zvezi z obravnavo restrukturiranih izpostavljenosti po Sklepu o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in

hranilnic

1. Kako se obravnavajo dani krediti obstoječi stranki, ki se ji z novim kreditom poplača stara

obveznost, z namenom da se ji poveča kreditna sposobnost. Npr. stranka ima kratkoročen kredit z

večjim obrokom in želi najeti stanovanjski kredit ali potrošniški kredit z daljšo ročnostjo. S

poplačilom stare obveznosti stranka postane kreditno sposobna.

Odgovor BS (02.04.2014): Banka mora ob restrukturiranju najprej oceniti zmožnost odplačevanja

oz. finančni položaj dolžnika. Če namreč banka oceni, da je sprememba pogojev odplačevanja

potrebna zaradi finančnih težav dolžnika, finančno sredstvo označi kot restrukturirano. V

nasprotnem primeru ne gre za restrukturiranje. Pri oceni finančnega položaja oz. zmožnosti

odplačevanja dolžnika naj si banka pomaga s sodili oz. taksativno naštetimi primeri

izpostavljenosti, ki so za namen identifikacije restrukturiranih izpostavljenostih navedeni v

tehničnem standardu za poročanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti z dne 21. 10.

2013 (http://www.eba.europa.eu/-/eba-publishes-final-draft-technical-standards-on-npls-and-

forbearance-reporting-requirements; odslej ITS), na str. 15 in 17 (od 164. do 178. odstavka).

2. Kako se obravnavajo dani krediti novim strankam, pri katerih se poplačajo obveznosti pri drugih

bankah z namenom prenosa celotnega poslovanja na hranilnico? Odobri se nov kredit, navadno za

večji znesek in daljšo ročnost, poplačajo se stare obveznosti, stranka zapre račune pri drugih

bankah. To se nanaša tako na pravne kot fizične osebe.

Odgovor (02.04.2014): Če banka oceni, da je do navedene poslovne odločitve prišlo zaradi

finančnih težav dolžnika, menimo, da zadevno finančno sredstvo (kredit) označi kot

restrukturirano finančno sredstvo. Glejte tudi odgovor k vprašanju pod zap. št. 1.

3. Kako se obravnavajo npr. potrošniški krediti pri katerih ne pride do spremembe ročnosti ali

spremembe OM ali odpisa - odobri se npr. samo 3 mesečni moratorij, naslednji obroki se ustrezno

povečajo. Kredit je zavarovan pri zavarovalnici, ki da soglasje k moratoriju in redno poravnava

svoje obveznosti. V primeru neplačila s strani kreditojemalca bo zavarovalnica poravnala

obveznost.

Odgovor (02.04.2014): Glejte odgovor k vprašanju pod zap. št. 1. Prejeta zavarovanja za

posamezne izpostavljenosti na opredelitev restrukturiranja ne vplivajo.

4. Vprašanje v zvezi z restrukturiranjem: Po definicije restrukturirano finančno sredstvo nastane kot

posledica nezmožnosti odplačevanja dolga dolžnika pod prvotno dogovorjenimi pogoji. Ali se pod

to kategorijo uvrščajo tudi krediti, pri katerih je dolžnik zmožen odplačevati dolg pod prvotnimi

pogoji, vendar pride do spremembe in sicer: dolžnik kredit redno odplačuje, v nekem trenutku bi

se dolžnik dodatno zadolžil, pri čemer mu prvotni kredit 'zapremo' (poplačamo) z novim (višjim)

kreditom, ki ga tudi redno odplačuje. Pri novem kreditu je npr. OM drugačna kot je bila v prvotni

pogodbi (že zaradi spremembe sklepa o obrestnih merah).

Odgovor (02.04.2014): Na vaše vprašanje ni enoznačnega odgovora, ker bo potrebno raziskati še

ozadje sklepanja tovrstnih pogodb. Na splošno lahko rečemo le, da mora banka ob restrukturiranju

najprej oceniti zmožnost odplačevanja oz. finančni položaj dolžnika. Če namreč banka oceni, da je

sprememba pogojev odplačevanja potrebna zaradi finančnih težav dolžnika, finančno sredstvo

označi kot restrukturirano. V nasprotnem primeru ne gre za restrukturiranje. Pri oceni finančnega

položaja oz. zmožnosti odplačevanja dolžnika naj si banka pomaga s sodili oz. taksativno

14. decembra 2015

10

naštetimi primeri izpostavljenosti, ki so za namen identifikacije restrukturiranih izpostavljenostih

navedeni v tehničnem standardu za poročanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti z dne

21. 10. 2013 (http://www.eba.europa.eu/-/eba-publishes-final-draft-technical-standards-on-npls-

and-forbearance-reporting-requirements; odslej ITS), na str. 16 in 17 (od 164. do 178. odstavka).

Za natančnejši odgovor na vaše vprašanje pa bi potrebovali precej več informacij. V zadevnem

primeru se je potrebno najprej vprašati, zakaj banka odobrava kredit v višjem znesku, zato da se

poplača tudi del obstoječega kredita oz. zakaj ni odobrila novega kredita samo za znesek dodatnih

sredstev, ki jih stranka potrebuje? Kakšni so interesi oz. ekonomski razlogi za sklepanje tovrstnih

pogodb? Ali je banka z zapiranjem prvotne pogodbe utrpela kakšno izgubo (oz. oportunitetno

izgubo)? Slednja lahko nastane tudi ob rednem odplačevanju zaradi znižanja obrestne mere. Ali

so pogoji odplačevanja po novi pogodbi ugodnejši v primerjavi s pogoji odplačevanja drugih

dolžnikov s podobnih profilom tveganja, ipd.?

5. Ko je terjatev restrukturirana se ji dodeli bonitetna ocena D, vendar v primeru da je zavarovanje

ustrezno (presega sedanjo vrednost terjatve in je iztržljivo), ni potrebna individualna oslabitev?

Odgovor (02.04.2014): Razvrstitev restrukturirane izpostavljenosti v skupine za namen poročanja

v obrazcu RAZ-1 je potrebno izvesti v skladu s 13. členom 5. členom* oz. petim odstavkom 18a)

člena 22. člena* Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic.

Strinjamo se, da v navedenem primeru, ko je restrukturirana izpostavljenost prezavarovana,

individualna oslabitev ni potrebna, vendar pa jo banka praviloma v skladu z MRS 39 za namen

ocenjevanja oslabitev vključi v skupino finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi tveganja.

* Pri vseh relevantnih vprašanjih in odgovorih je bilo izvedeno preštevilčenje členov v skladu z novim

Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, izdanim na podlagi ZBan-2

(Uradni list RS, št. 50/2015)

6. Ali za SPV veljajo enake vrste restrukturiranja kot so določene v novem sklepu in enaki pogoji

poročanja?

Odgovor (02.04.2014): DA, banka vodi evidenco o restrukturiranih finančnih sredstvih tako na

posamični podlagi kot tudi konsolidirani podlagi. Poročanje na konsolidirani podlagi bo

vzpostavljeno z novim kreditnim registrom. Slednje vključuje tudi izpostavljenosti SPV-jev iz

naslova restrukturiranih finančnih sredstev, če se ti SPV-ji konsolidirajo v skladu s CRR.

7. Ugotavljamo, da končni osnutek EBA ITS o restrukturiranih izp. razlikuje med tremi vrstami

restrukturiranja, sprememba Sklepa pa kot možne aktivnosti navaja možnosti od a) do f). Za

namen poročanja obrazcev v sklopu FINREP F.18 in F.19 bo potrebno možnosti a-f umestiti v eno

izmed treh polj (sprememba pogojev (a,b), refinanciranje, drugo- kaj bo sodilo v to kategorijo,

kam se bodo umestile vrste restrukturiranja od b)-f)?

Odgovor (02.04.2014): Razlikovati je potrebno med načinom razstrukturiranja (aneksom ali novo

pogodbo) in vrstami restrukturiranja kot so opredeljene z 18a. 22.* členom sklepa o ocenjevanju

izgub. Banka mora v skladu z drugim odstavkom 18b. 23.* člena sklepa vzpostaviti evidenco za

oba tipa informacij, o načinu in vrstah restrukturiranja. Za poročanje obrazcev F.18 in F.19 so

relevantne samo informacije o načinu restrukturiranja. V novem obrazcu RAZ-1a pa naj bi banke

poročale informacije o vrstah restrukturiranja, ki so se izvedla bodisi z aneksom bodisi na podlagi

nove pogodbe. V novi kreditni register pa bosta predvidoma vključena oba tipa informacij.

Banka bo praviloma restrukturirane izpostavljenost uvrstila že v eno izmed predhodno naštetih

aktivnosti za restrukturiranje (od a do e). Zaenkrat še nismo identificirali primera izpostavljenosti,

ki bi jo bilo treba označiti z oznako 'f'.

14. decembra 2015

11

8. Ali lahko za namen izpolnjevanja obveznosti po 18b. 23.* členu sklepa kot restrukturirana

finančna sredstva skladno z EBA opredelitvijo razumemo vse bilančne postavke razen postavk

trgovalne knjige in zunajbilančne postavke (limiti, kartice, finančne storitvene,garancije, prevzete

finančne obveze)?

Odgovor (02.04.2014): Ker so v praksi predmet restrukturiranja običajno samo finančna sredstva,

se tudi novi 18. 21.* člen Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja nanaša na vsa

restrukturirana finančna sredstva. Posledično je potrebno v skladu s tretjim odstavkom 18b. 23.*

člena tega sklepa vzpostaviti analitično evidenco za vsa restrukturirana finančna sredstva. V

kolikor pa so v banki predmet restrukturiranja tudi zunajbilančne obveznosti, naj banka v skladu s

svojimi zmožnostmi vzpostavi evidenco o restruktruranju tudi za zunajbilančne izpostavljenosti

oz. vsaj tiste zunajbilančne izpostavljenosti, ki zapadejo pod definicijo restrukturiranih

izpostavljenosti iz 168. in 169. odstavka končnega osnutka tehničnega standarda za poročanje

nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti (tj. nepreklicni in preklicni odobreni načrpani

krediti ) ali so predmet razvrščanja po Sklepu o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in

hranilnic oz. poročanja v novem obrazcu RAZ-1a po navodilu za izvajanje tega sklepa.

Skratka, banka naj vzpostavi analitično evidenco za vse restrukturirane izpostavljenosti,

prioritetno za tista, ki so predmet poročanja. Ta evidenca pa bo podlaga tako za poročanje Ebi kot

BS.

9. Kaj je mišljeno pod terminom "unovčenje zavarovanj v okviru tč. e) 18. 21. člena sklepa?

Menimo, da unovčenje menic in podobnih zavarovanj nujno ne pomenijo aktivnosti

prestrukturiranja.

Izsek iz sklepa:

"(e) prevzem drugih sredstev (vključno z unovčenjem zavarovanj ) za delno ali celotno poplačilo

terjatev"

Odgovor (02.04.2014): Tu so s terminom "unovčenje zavarovanj" mišljena denarna sredstva, ki

jih banka namesto plačila po originalni pogodbi pridobi iz naslova unovčenja zavarovanj v obliki

nepremičnin, vrednostnih papirjev….). Menice, izdane s strani dolžnika, ne sodijo v okvir

primernih zavarovanj, niti za namen oblikovanja oslabitev niti za namen izračunavanja kapitalskih

zahtev za kreditno tveganje. Glede na to se strinjamo, da unovčitev menice sama po sebi še ne sodi

med aktivnosti restrukturiranja.

10. Skladno s spremembami 18. 21.* člena Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in

hranilnic je v 3. odstavku tega člena, kot ena izmed aktivnosti restrukturiranja, navedena tudi

e) Prevzem drugih sredstev (vključno z unovčenjem zavarovanj) za delno in celotno poplačilo

terjatev.

S tem v zvezi ni jasno, kako je ta aktivnost lahko znak (indic) za restrukturiranje. Sami menimo,

da vsako unovčenje zavarovanj ne pomeni nujno »restrukturiranja«. V večini primerov se

unovčitve stvarnih zavarovanj (vrednostni papirji, nepremičnine, premičnine) poslužujemo, ko so

izčrpane vse možnosti za dogovor o plačilu. V primeru osebnih zavarovanj (npr. pri bančnih

garancijah, zavarovalnica) pa ponavadi zavarovanje unovčimo mimo dogovora z dolžnikom, takoj

ko jih lahko. Kot je razbrati iz opisanih primerov, pri teh unovčitvah zavarovanj nikoli ne gre za

dogovor med dolžnikom in upnikom, torej banka ne sklepa nobenih novih pogodb ali aneksov k že

obstoječim pogodbah.

Odgovor (02.04.2014): Pritrjujemo, da unovčenje zavarovanj samo po sebi še ne pomeni

restrukturiranja, če obenem ne pride do pogodbenega dogovora oz. spremembe pogojev

odplačevanja, kot izhaja tudi iz 173. in 164. odstavka končnega osnutka tehničnega standarda Ebe

glede poročanja o restrukturiranih in nedonosnih izpostavljenosti:

"A modification involving repayments made by taking possession of collateral shall be treated as a

forbearance measure when the modification constitutes a concession."

14. decembra 2015

12

11. Banka mora po sklepu v okviru evidence o restrukturiranih izpostalvjenostih zagotoviti tudi

podatke o morebitni spremembi statusa donosnosti restrukturiranih finančnih sredstev. Prosimo za

podrobnejšo obrazložitev, kaj pomeni status donosnosti restrukturiranih finančnih sredstev?

Odgovor (02.04.2014): Z evidentiranjem spremembe statusa donosnosti restrukturiranih finančnih

sredstev je mišljen datum prerazporeditve finančnega sredstva iz nedonosnih finančnih sredstev

med donosna finančna sredstva (iz bonitetne skupine D oz. P v boljšo bonitetno skupino), potem

ko dolžnik dokaže sposobnost izpolnjevanja obveznosti pod novimi pogoji.

12. Želeli pa bi pojasnilo 18.b člena glede točke 4) b): najpozneje v zadnjem letu je odplačan več

kot pomemben del glavnice ali obresti. Kaj se razume pod več kot pomemben del glavnice in

obresti?

Odgovor (02.04.2014): Na vaše vprašanje ni enoznačnega odgovora, v zvezi s tem vam lahko

podamo le nekaj usmeritev.

Banka naj "pomemben del odplačila glavnice in obresti" za namen odprave oznake

restrukturiranih izpostavljenosti določi s svojo interno politiko, pri čemer naj (glede na to, da je

tudi zavezanka za poročanje obrazcev FINREP) upošteva tudi kriterije, ki so zapisani v končnem

osnutku tehničnega standarda za poročanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti (odslej

ITS), ki jih bo potrebno upoštevati za namen poročanja Ebi. Za opustitev oznake "restrukturirane

izpostavljenosti" na podlagi kriterijev iz četrtega odstavka 18b. 23.* člena Sklepa o ocenjevanju

izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic morajo biti posredno izpolnjeni tudi kriteriji iz 157.

odstavka ITS, na podlagi katerih se lahko restrukturirane izpostavljenosti za namen poročanja

izključijo iz nedonosnih izpostavljenosti in vključijo med donosne izpostavljenosti. Še zlasti naj

banka upošteva naslednje kriterije v zvezi z odplačevanjem, ki so relevantni ob izhodu

restukturirane izpostavljenosti iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti:

dolžnik redno poravnava svoje obveznosti pod novimi pogoji, dogovorjenimi ob restrukturiranju,

pod novimi pogoji mora biti odplačan vsaj tolikšen znesek dolga, kot je znašal znesek zamude pri

odplačevanju dolga oz. odpis dolga pred restrukturiranjem.

Predlagamo, da vezano na tč. c) 176. odstavka ITS to vprašanje zastavite tudi Ebi prek spletne

strani http://www.eba.europa.eu/single-rule-book-qa#search.

13. Kaj se po 18a. členu sklepa smatra kot 'dokaz dolžnikove sposobnosti izpolnjevanja obveznosti

pod novimi pogoji'?

Odgovor (02.04.2014): Banka ustrezne dokaze za preverjanje dolžnikove sposobnosti

izpolnjevanja obveznosti pod novimi pogoji opredeli v svoji interni politiki. Med ta dokazila sodi

predvsem redno poravnavanje obveznosti dolžnika (glavnice, obresti in stroškov) v skladu z

zadnjim veljavnim amortizacijskim načrtom. Priporočamo, da si pri tem banka pomaga s Banka

pri tem neposredno upošteva kriterije*, ki so zapisani v 157. odstavku končnega osnutka

tehničnega standarda za poročanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti

(http://www.eba.europa.eu/-/eba-publishes-final-draft-technical-standards-on-npls-and-

forbearance-reporting-requirements), ki jih bo potrebno upoštevati za namen poročanja Ebi.

14. Citiramo del 18. člena Sklepa o ocenjevanju izgub: "Zmožnost odplačevanja dolga dolžnika

ocenjuje banka, poleg možnosti prevzema drugih sredstev oziroma poplačila z unovčenjem

zavarovanj, predvsem z vidika vpliva restrukturiranja na zadostnost denarnega toka iz poslovanja

dolžnika oziroma z vidika možnosti obvladovanja tistih družb izmed povezanih družb, ki so

sposobne ustvarjati denarni tok iz poslovanja." To je nejasno zapisano. Zgoraj navedena definicija

restrukturiranega finančnega sredstva se nanaša na ugotovljene finančne težave dolžnika pred

restrukturiranjem in ne zajema presojanja o tem ali bo restrukturiranje te težave v določeni meri

14. decembra 2015

13

odpravilo. Tovrstno ocenjevanje je potrebno, da se v skladu s 13. 5.* členom razvrsti

restrukturirano finančno sredstvo v C, D ali E skupino, odvisno od verjetnosti, da bo prišlo do

pomembne izgube. Če banka ocenjuje, da bo sprememba pogojev toliko olajšala položaj dolžnika,

da bo verjetnost pomembne izgube enaka kot pri ostalih dolžnikih, ki jih razvršča v C (verjetnost

neplačila 20%-30%), je primerno, da enako postopa tudi v tem primeru. Po našem mnenju bi BS v

13. 5.* členu morala omeniti možnost, da se določeno finančno sredstvo, ki je označeno kot

restrukturirano, lahko uvršča tudi v C (po daljšem času pa tudi v B?) skupino. Pri tem bi bilo

potrebno upoštevati specifike različnih vrst restrukturiranj navedenih v točki (3). Obstajata dilemi

glede konverzije terjatev v kapital in prevzema drugih sredstev, ki regulatorno nista dobro pokriti

(je to dogodek neplačila in ali je potrebna preklasifikacija finančnega sredstva najmanj v D ).

Odgovor (02.04.2014): Kot restrukturirana finančna sredstva so označena finančna sredstva s

spremenjenimi pogoji odplačevanja (dogovorjeni z aneksom k osnovni pogodbi ali z odobritvijo

novega kredita za poplačilo obstoječega), če je banka dolžnika identificirala kot dolžnika v

finančnih težavah. Pri identificiranju dolžnika v finančnih težavah naj banka upošteva tudi sodila,

opredeljena v končnem osnutku tehničnega standarda za nadzorniško poročanje restrukturiranih in

nedonosnih izpostavljenosti (EBA/ITS/2013/3) z dne 21.10.2013 (od 164. do 178. odstavka), ki je

objavljen na spletni strani http://www.eba.europa.eu/-/eba-publishes-final-draft-technical-

standards-on-npls-and-forbearance-reporting-requirements. Tu so med drugim taksativno našteti

primeri, ki morajo biti označeni kot restrukturirani.

Samo razvrstitev restrukturirane izpostavljenosti v skupine za namen poročanja v obrazcu RAZ-1

pa je potrebno izvesti v skladu s 13. 5.* členom sklepa oz. petim odstavkom 18a) 22.* člena

sklepa.

15. Če banka pristopi k restrukturiranju finančnega sredstva s spremembami pogojev odplačevanja

finančnega sredstva, ki izhajajo iz tč. a) in/ali b) tretjega odstavka 18. 21.* člena tega sklepa,

popravi knjigovodsko vrednost restrukturiranega finančnega sredstva na podlagi diskontirane

vrednosti ocenjenih bodočih denarnih tokov pod spremenjenimi pogoji in učinek iz tega naslova

pripozna v izkazu poslovnega izida. Vprašanje: Kakšna je diskontna stopnja?

Odgovor (02.04.2014): Diskontna stopnja je določena z MRS 39 (npr. v primeru znižanja

obrestne mere je potrebno upoštevati (efektivno) obrestno mero iz prvotne pogodbe).

16. Opredelitev »stand – still« z vidika restrukturiranja

Na podlagi predloga spremembe sklepa o Upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja

ustreznega notranjega kapitala, smo zasledili opredelitev moratorija. V danem primeru se

moratorij nanaša na čas pred odločitvami o prestrukturiranju.

2.1.2.3. Načrt restrukturiranja izpostavljenosti do podjetja:

»Če vodstvo podjetja aktivno sodeluje z banko in ažurno zagotavlja vse potrebne zanesljive

informacije, lahko banka s podjetjem sklene dogovor o moratoriju za vse ali del obveznosti, ki

bo veljal določeno obdobje in katerega cilj je zagotoviti, da se odločitve o prestrukturiranju

sprejemajo na podlagi zanesljivih informacij. Banka mora izdelati ustrezen terminski načrt

prestrukturiranja in poskrbeti za njegovo izvajanje.«

ali kot ga razumejo v že navedenih Načelih »SLOVENSKA NA ELA

PRESTRUKTURIRANJA DOLGOV V GOSPODARSTVU«

14. decembra 2015

14

4. NAČELO

Če vodstvo dolžnika zagotavlja popolne in zanesljive informacije v skladu z dogovorjenim

terminskim načrtom in aktivno sodeluje na vseh sestankih upniškega odbora, bodo upniki

odobrili dolžniku moratorij (t.i. »Standstill Agreement«) za obveznosti podjetja, ki bo veljal

določeno obdobje in katerega cilj je zagotoviti, da se odločitive o prestrukturiranju sprejemajo

na podlagi popolnih in zanesljivih informacij. Sporazum o moratoriju ne sme vsebovati

kakršnih koli pogojev prestrukturiranja. V obdobju moratorija dolžnik plačuje obresti na

obstoječe finančne obveznosti, razen če se upniki ne dogovorijo drugače.

Vprašanje: Zanima nas kakšna je povezava z opredelitvami prestrukturiranja v Sklepu o

ocenjevanju izgub oz. poročanju prestrukturiranja v RAZu? V banki menimo, da se moratorij, v

zgoraj citiranem členu, nanaša na aktivnosti pred odločitvijo o načinu in vrsti prestrukturiranja.

Zato sklepamo, da nam v tem primeru stranke oz. naložb še ni potrebno označiti kot

prestrukturirane in jih poročati v RAZ-1a.

Odgovor (19.06.2014): Kot pojasnjeno v našem pismu št. 24.40-102/14-HK z dne 17. 2. 2014,

smo s spremembo Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic v mesecu

februarju (Uradni list RS št. 12/14) implementirali definicijo restrukturiranih finančnih sredstev

(forbearance), kot je opredeljena s tehničnim standardom za nadzorniško poročanje Ebi/ECB.

Skladno s to definicijo restrukturirano finančno sredstvo nastane kot posledica nezmožnosti

odplačevanja dolga dolžnika pod prvotno dogovorjenimi pogoji:

s spreminjanjem pogojev osnovne pogodbe (z aneksom),

z odobritvijo nove pogodbe za delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga,

z vgradnjo pogodbene klavzule o restrukturiranju v osnovno pogodbo.

Kot že pojasnjeno v odgovoru na vprašanje ene izmed bank (glejte spletno stran

http://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=1634), mora banka ob restrukturiranju najprej oceniti

zmožnost odplačevanja oz. finančni položaj dolžnika. Če namreč banka oceni, da je sprememba

pogojev odplačevanja potrebna zaradi finančnih težav dolžnika, finančno sredstvo označi kot

restrukturirano. V nasprotnem primeru ne gre za restrukturiranje. Pri oceni finančnega položaja oz.

zmožnosti odplačevanja dolžnika naj si banka pomaga s sodili oz. taksativno naštetimi primeri

izpostavljenosti, ki so za namen identifikacije restrukturiranih izpostavljenostih navedeni v

tehničnem standardu za poročanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti z dne 21. 10.

2013 (http://www.eba.europa.eu/-/eba-publishes-final-draft-technical-standards-on-npls-and-

forbearance-reporting-requirements; odslej ITS), na str. 15 in 17 (od 164. do 178. odstavka).

Moratorij iz spremenjene točke 2.1.2.3. Priloge I Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanja

procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice se res sklepa pred

prestrukturiranjem dolžnika - podjetja. Vendar pa bo tudi ta moratorij po svoji vsebini pomenil

odlog poplačila (dela) obveznosti (za dolžnika) in zamrznitev aktivnosti, ki vodijo v poplačilo

terjatev (za banke). Gre za aktivnosti, ki jih banka ob normalnem poslovanju dolžnika ne bi

izvedla in ki po vsebini lahko že spreminjajo pogoje po osnovni pogodbi ter kot take pomenijo

restrukturiranje po 18. 21.* členu Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in

hranilnic (torej že predstavljajo posledico nezmožnosti dolžnika odplačevati dolg pod prvotno

dogovorjenimi pogoji).

Kredit do dolžnika v finančnih težavah, pri katerem je dogovorjen takšen moratorij, se torej že

obravnava kot restrukturirano finančno sredstvo (pri poročanju v tabeli RAZ-1a se pod vrsto

restrukturiranja opredeli z oznako a) podaljšanje roka ali odlog vračila terjatev.

14. decembra 2015

15

17. Načela prestrukturiranja – »stand – still«

Vprašanje: Glede na postopke, kot jih predpisujejo med BS-MF-ZBS usklajena »Načela

prestrukturiranja« se nam postavlja vprašanje, od kdaj dalje se v poročanje zajame način

restrukturiranja – »stand–still«?

Odgovor (19.06.2014): Kot za vse vrste restrukturiranja izpostavljenosti, tudi v tem primeru velja,

da je potrebno evidence vzpostaviti retroaktivno (pomeni, da se pri tem upošteva datum

restrukturiranja).

18. Vrednostni prag restrukturirane izpostavljenosti za namen dokumentiranja

Prvi odstavek 18.b 23.* člena Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic

navaja: »Banka mora vse sprejete odločitve o restrukturiranju finančnih sredstev, ki presegajo

vrednost 100.000 evrov, dokumentirati z ustrezno analizo alternativnih rešitev z ekonomskimi

učinki (iz unovčenja zavarovanj, prodaje finančnega sredstva, prekinitve pogodbe in morebitnih

drugih aktivnosti).«

Vprašanje: Kakšne analize so pričakovane? Precenitev obstoječih cenitev zavarovanj, ponudbe

factoring hiš za odkup terjatev, drugo…?

Odgovor (19.06.2014): DA, banka mora s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika proučiti vse

možne alternativne rešitve (skupaj z ekonomskimi učinki), ki omogočajo unovčenje oz. povračilo

denarnega toka iz zadevne izpostavljenosti, ki je predmet restrukturiranja in vse skupaj ustrezno

dokumentirati (vključno z obrazložitvijo izbrane rešitve).

19. Označevanje restrukturiranih izpostavljenosti

Vprašanje: Če je pod točko c) 3. odstavka 18. 21.* člena Sklepa o ocenjevanju izgub iz

kreditnega tveganja bank in hranilnic specificirana vrsta restrukturiranja: »znižanje višine terjatev

kot posledica pogodbeno dogovorjenega odpusta dolga in lastniškega prestrukturiranja (zadnje si

razlagamo kot "debt to equity"), torej Sklep kot oblike restrukturiranja ne predvideva "partial debt

write-off" ampak vedno tudi konverzijo v kapital?!

Če je tako, ali ni potem vrsta restrukturiranja pod točko d) »konverzija terjatev v naložbo v kapital

dolžnika« nepotrebna oz. kako se odločiti pri označevanju?

Pod katero vrsto restrukturiranja se šteje v primeru, ko banka samo odpusti del dolga, ne pride pa

do lastniškega prestrukturiranja?

Odgovor (19.06.2014): Banka tudi v primeru delnega odpusta dolga (ne da bi ob tem prišlo tudi

do konverzije dela dolga v kapital), preostalo izpostavljenost v stolpcu "vrsta restrukturiranja"

označi z oznako "c". Če ob tem poleg odpisa pride tudi do konverzije dolga v kapital, banka

preostalo izpostavljenost v tem stolpcu označi z oznako "cd". Skratka, kot že izhaja iz opisa

stolpca 37 obrazca RAZ-1a iz Navodila za izvajanje Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega

tveganja bank in hranilnic, banka v primeru restrukturiranja finančnega sredstva, kjer nastopi

kombinacija več vrst restrukturiranja, poroča kombinacijo oznak za vse relevantne vrste

restrukturiranja.

20. Vsebina analitične evidence restrukturiranih izpostavljenosti

18a 22.i člen (2) odstavek, kjer je navedba, da mora banka za restrukturirana finančna sredstva

zagotoviti analitično evidenco....

14. decembra 2015

16

-...učinki na spremembo vrednosti finančnih sredstev vključno z učinki iz odpisov oziroma

odprave pripoznanja iz izkaza finančnega položaja (posebej učinki, izkazani v breme že

oblikovanih popravkov vrednosti zaradi oslabitev in posebej učinki, izkazani neposredno prek

poslovnega izida)

Vprašanje: Ali banka pravilno razume, da pod omenjene učinke spadajo alokacije in sprostitve

oslabitve (P&L efekt) vključujoč tehnične obresti (unwinding) ter zneski odpisov na ravni

posameznega (restrukturiranega) posla?

Odgovor (19.06.2014): Da, v navedenem primeru so mišljeni vsi učinki iz vrednotenja, ki

vplivajo na spremembo knjigovodske vrednosti restrukturiranih finančnih sredstev.

- ....spremembo verjetnosti izgube

Vprašanje: Kako lahko banka oceni to spremembo, ali obstaja kak indikator na kar bi banka

lahko to vezala npr. klasifikacija po BS (A,B - nizka verjetnost, C srednja, D,P visoka

verjetnost)?

Odgovor (19.06.2014): Sprememba verjetnosti izgube je povezana s spremembo bonitetne ocene

dolžnika. Če se bonitetna ocena dolžnika zboljša, se načeloma posledično zmanjša tudi verjetnost

izgube. Pri oceni oziroma izračunu spremembe verjetnosti izgube si lahko pomagate s stopnjami

neplačila in stopnjami izgub za posamezne bonitetne razrede dolžnika oziroma izpostavljenosti.

- ...morebitna sprememba status donosnosti restrukturiranih finančih sredstev

Vprašanje: Na kakšen način lahko banka opredeli - uporaba klasifikacije BS (A,B - nizka

verjetnost, C srednja, D, P visoka verjetnost) verjetno ne pride v poštev.

Odgovor (19.06.2014): Kot že izhaja iz odgovora na vprašanje pod zap. št. 11 tega poglavja, je z

evidentiranjem spremembe statusa donosnosti restrukturiranih finančnih sredstev mišljen datum

prerazporeditve finančnega sredstva iz nedonosnih finančnih sredstev med donosna finančna

sredstva (iz bonitetne skupine D oz. P v boljšo bonitetno skupino), potem ko dolžnik dokaže

sposobnost izpolnjevanja obveznosti pod novimi pogoji.

i *Preštevilčenje členov v skladu z novim Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in

hranilnic, izdanim na podlagi ZBan-2 (Uradni list RS, št. 50/2015)