REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE

FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana T: 01 478 38 00

F: 01 478 39 00

E: gfu.fu@gov.si

www.fu.gov.si

Obračuni davčnega odtegljaja – REK obrazci

Podrobnejši opis obrazcev in postopka oddaje po sistemu eDavki

1. izdaja, MAREC 2015

2

KAZALO

1.0 PREDLAGANJE REK OBRAZCEV .................................................................................... 3 2.0 NAČIN PREDLOŢITVE REK OBRAZCA ........................................................................... 3

2.1 Vnos vrednosti polja Izplačilo pri vrsti dohodka 1095 in 1098 ..................................... 6

2.2 Povprečenje .................................................................................................................. 6

2.3 Zaporedna številka izplačila .......................................................................................... 6

2.4 Vrste polj ....................................................................................................................... 8

2.5 Tolerance ...................................................................................................................... 9

3.0 VRSTA DOKUMENTA – PRVA ODDAJA REK OBRAZCA ............................................... 9 3.1 Priloge k obrazcem ...................................................................................................... 10

3.2 Obračun posebnega davka na določene prejemke..................................................... 12

3.3 Obračun dajatve od začasnega in občasnega dela upokojencev ................................ 13

4.0 VRSTA DOKUMENTA – POPRAVEK REK OBRAZCA .................................................. 13 4.1 Postopek oddaje popravka ......................................................................................... 14

4.2 Uvažanje popravka ...................................................................................................... 16

4.3 Vrsta dokumenta - storno ........................................................................................... 17

4.4 Popravek REK obrazca ob vračilu dohodka ................................................................. 18

4.5 Predložitev REK obrazca na podlagi samoprijave ....................................................... 18

5.0 IZPOLNJEVANJE INDIVIDUALNEGA REK OBRAZCA .................................................. 20 5.1 Podatki na REK obrazcu, ki se nanašajo na izračun davčnega odtegljaja in medletnega

uveljavljanja olajšav .......................................................................................................... 22

6.0 POROČANJE O DOHODKIH, KI SE NE VŠTEVAJO V DAVČNO OSNOVO................. 23 6.1 Podrobneje o dodatnih podatkih ................................................................................ 24

7.0 IZPOLNJEVANJE POLJA IDENTIFIKATOR NEPREMIČNINE ....................................... 26 8.0 PREDLAGANJE REK-1 ZA INVALIDSKA PODJETJA .................................................... 26

3

1.0 PREDLAGANJE REK OBRAZCEV Po določbi 57. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 izplačevalec dohodka, ki je

plačnik davka, izračuna davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja (v nadaljevanju: REK

obrazec), v katerem opravi tudi izračun prispevkov za socialno varnost po drugem in tretjem

odstavku 352. člena ZDavP-2. Plačnik davka izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj in

prispevke za socialno varnost po stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti.

Vrsto, obliko in način predloţitve podatkov v REK obrazcih podrobneje določa Pravilnik o

vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predloţitve davčnemu organu -

Pravilnik. V prilogi Pravilnika so podrobneje opisana in obrazloţena vsa polja zbirnega REK

obrazca kot tudi vsa polja iz obračuna davčnih odtegljajev, ki so izkazani individualno po

posameznem davčnem zavezancu. Vsak REK obrazec je sestavljen iz:

─ zbirnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev in

─ podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, ki so izkazani individualno po davčnem

zavezancu.

Zavezanci za predloţitev REK obrazcev so plačniki davka, ki izplačujejo dohodke, ki se vštevajo

v davčno osnovo oziroma se od njih plačujejo prispevki za socialno varnost. Obveznost

predloţitve REK obrazca nastane najkasneje na dan izplačila dohodka. Po Zakonu o dohodnini

– ZDoh-2 se za dohodek šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v

kateri je izplačan oziroma prejet. V skladu s petim odstavkom 15. člena ZDoh-2 se šteje, da je

dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.

Glede na vrsto dohodka (seznam vrst dohodkov je objavljen na spletnih straneh, v točki 1.1

Tehničnih navodil) plačnik davka po sistemu eDavki predloţi ustrezen REK obrazec najkasneje

na dan izplačila dohodka, in sicer

─ Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja - REK-1 obrazec,

─ Obračun davčnih odtegljajev od plačil vajencem, dijakom in študentom za obvezno

praktično delo - REK-1a obrazec,

─ Obračun davčnih odtegljajev od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova

obveznega socialnega zavarovanja - REK-1b obrazec,

─ Obračun davčnih odtegljajev za dohodke po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega

razmerja - REK-2 obrazec,

─ Obračun prispevkov za socialno varnost za delodajalce, ki niso plačniki davka – PNiPD.

2.0 NAČIN PREDLOŢITVE REK OBRAZCA Zavezanec, ki opravlja dejavnost, mora obračun davčnega odtegljaja, v skladu z devetim

odstavkom 57. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2, predloţiti v elektronski obliki po

sistemu eDavki. V sistem eDavki so vgrajene posamezne računske in logične kontrole, ki

onemogočajo oddajo REK obrazca, ki vsebuje napake, ki so opredeljene kot kritične napake.

Tehnična navodila za predlaganje REK obrazcev so objavljena na sistemu eDavki.

Davčni zavezanec, ki je plačnik davka, mora REK obrazec predloţiti na predpisan način in v

predpisanih rokih. Pri izpolnjevanju REK obrazca je treba predpisane podatke izpolniti točno,

pravilno in popolno. Poudarjamo, da davčni zavezanec ob oddaji REK obrazca prek sistema

eDavki z elektronskim podpisom potrdi resničnost podatkov na predloţenem REK obrazcu.

Sistem eDavki omogoča tudi uvoz podatkov v XML datoteki. V nadaljevanju je opisan postopek

oddaje REK obrazca. Opise in funkcionalnosti posameznih polj pa je treba upoštevati tudi pri

uvozu podatkov.

4

Za oddajo novega REK obrazca plačnik davka izbere v navigacijskem meniju na levi strani

povezavo »Nov Dokument«, v razdelku »PODO – Prispevki in davčni odtegljaji« pa REK

obrazec, ki ga ţeli oddati.

V naslednji ekranski maski se izpolni polje »Datum izplačila« (predizpolnjen je tekoči datum, ki

se ob oddaji REK obrazca za bodoča izplačila lahko spremeni za največ 30 dni v prihodnost).

V nadaljevanju plačnik davka pod zasenčenim poljem »Datum izplačila« označi ali REK obrazec

oddaja kot invalidsko podjetje. Podrobno o oddajanju REK obrazcev invalidskih podjetij je

opisano v poglavju 8.0.

5

Vrsta dohodka se izbere s klikom na spustno vrstico. V spustni vrstici so zajete vse vrste

dohodka, ki se uporabljajo za izbran REK obrazec. Za različne vrste dohodkov (tudi, če so

izplačani na isti dan) je treba oddati samostojen REK obrazec. Enako pravilo velja tudi pri uvozu

podatkov.

Plačnik davka določi vrsto dokumenta. Privzeto oz. prednastavljeno je na »O-original«, kar

lahko spremeni, če ţeli oddati drugo vrsto dokumenta.

Po izbiri vrste dohodka in vrste dokumenta se pojavita še polja »Povprečenje« (glej točko 2.2) in

polje »Izplačilo«. V polje »izplačilo« se vpiše obdobje (MM.LLLL), za katerega se izplačuje

dohodek, ki je predmet poročanja.

6

2.1 Vnos vrednosti polja Izplačilo pri vrsti dohodka 1095 in 1098 Za vrsto dohodka 1095 (izplačilo plač po sodni odločbi) in 1098 (izplačilo plač za daljše časovno

obdobje) je treba v polju »Izplačilo« vpisati začetek in konec obdobja, na katerega se izplačilo

nanaša. Če se izplačilo nanaša na več preteklih let je treba oddati REK obrazce ločeno za

posamezno koledarsko leto (npr. obdobje od januar 2015 do marec 2016 se odda en REK

obrazec za obdobje od 01.2015 do 12.2015 in drug za obdobje od 01.2016 do 03.2016).

2.2 Povprečenje Povprečenje (polje 010a) se označi ob izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, izplačanega na

podlagi odločbe sodišča, ki se izplačuje za preteklo leto ali več preteklih let. Če se izplačila

nanašajo na tekoče leto se polja »Povprečenje« ne izpolni.

2.3 Zaporedna številka izplačila Polje se izpisuje v primerih, ko je dohodek iz delovnega razmerja za posamezno obdobje

izplačan v več delih.

7

Podatek se izpolnjuje za naslednje vrste dohodka: 1001, 1089, 1090, 1091, 1127, 1130, 1131,

1132, 1133, 1140, 1141. Ne glede na zaporedno številko izplačila se podatki o osnovah, davkih

in prispevkih na REK-1 obrazcu vpišejo le v znesku, ki se nanaša na dejansko izplačan

dohodek (ne v kumulativnem znesku!).

Če regres (vrsta dohodka 1090) za posamezno leto delodajalec izplačuje v več delih, je treba

pri vseh naslednjih REK-1 obrazcih za regres (drugo in vsako naslednje izplačilo) vpisati

obdobje, kot pri prvem izplačilu. Primer: če je pri prvem izplačilu izbrano obdobje 05.2011 je

treba za vse ostale izplačila regresa izbrati obdobje 05.2011, pri čemer se vrednost zaporedne

številke izplačila povečuje z vsakim naslednjim izplačilom.

Osnovna pravila pri izplačilih v več delih:

─ polje »Zaporedna številka izplačila« se samodejno predizpolni glede na predhodne

oddane dokumente, pri čemer se za prvi oddani dokument izpiše vrednost 1,

─ pri vsakem naslednjem izplačilu se vrednost zaporedne številke izplačila poveča za 1,

─ datum izplačila mora biti enak ali mlajši od predhodnega dokumenta,

─ na isti dan (datum izplačila) se lahko odda več dokumentov za posamezen dohodek,

─ podatki o dohodku, se ne seštevajo z vrednostmi na predhodnih dokumentih,

─ vrednosti v polju »Zaporedna številka izplačila« pri popravku ni moţno spreminjati.

Pred nadaljevanjem vnosa je treba preveriti pravilnost podatkov, saj se ti podatki lahko

spreminjajo le z uporabo funkcije »Nazaj«, ki pomeni vrnitev na ustrezno ekransko masko, kjer

je treba ponovno vpisati vrednosti, ali pa z uporabo funkcije »Prekini« (na dnu obrazca), ki

pomeni vrnitev na začetek vnosa.

8

2.4 Vrste polj Polja na obrazcu so na sistemu eDavki različno obarvana in imajo glede na barvo svoj pomen:

─ bela polja so vnosna polja in imajo lahko vgrajene določene kontrole, ki se izvajajo, ko

se uporabi gumb Izračun ali Oddaj vlogo,

─ siva polja niso vnosna (ni moţen vnos za posamezno vrsto dohodka),

─ marelična polja so vnosno izračunana polja. Pri uporabi gumba »Izračun« se vrednosti

polj samodejno izračunajo po formuli, ki je definirana za posamezno polje. Moţen pa je

tudi vnos podatkov in se kontrole izvedejo po uporabi funkcije: Oddaj vlogo, pri čemer

se izvedejo kontrole.

Z uporabo funkcije »Izračun« se avtomatično izračunajo vrednosti posameznih polj, hkrati pa se

izvedejo kontrole in se prikaţejo morebitne kritične ali nekritične napake. »Izračun« v zbirnem

delu izvede izračun in kontrolo tako na zbirnem kot na analitičnem delu. »Izračun« v analitičnem

delu pa izvede izračun in kontrolo le na analitičnem delu.

Za izvedbo funkcije »Izračun« se mora plačnik davka strinjati z opozorilom, ki je naveden na

ekranski maski. S klikom na tipko »Izračun« se namreč izračunajo in prevzamejo zneski po

algoritmih vgrajenih v sistemu eDavki. Ti zneski se lahko (v okviru zaokroţitvenih toleranc)

razlikujejo od zneskov v izvirnem REK obrazcu, zato je treba zneske na plačilnih nalogih

uskladiti z zneski v stolpcu »Za plačilo« v sistemu eDavkih. Če se plačnik davka s tem ne

strinja, pusti okence pri »Opozorilo sem prebral« prazno in izbere:

─ Shrani začasno - začasno shranimo lahko tudi »nepreverjen« dokument,

─ Pripravi vlogo - izvedejo se vse kontrole - če na dokumentu ni kritičnih napak, je

dokument pripravljen za oddajo,

─ Izvozi - omogoča izvoz dokumenta v PDF, XML in CSV obliki (samo analitični del),

─ Natisni - natisne dokument,

─ Prekini - vrnemo se na osnovno ekransko masko.

Napake so razdeljena na:

─ kritične napake – oddaja dokumenta ni moţna, lahko se le začasno shrani,

─ nekritične napake – izpišejo se šele, ko so odpravljene vse kritične napake. Oddaja

dokumenta je sicer moţna, vendar pa je smiselno pred oddajo odpraviti vse napake.

9

2.5 Tolerance Vsa polja, ki so vnosno izračunana (marelične barve) imajo določeno dopustno mejo odstopanja

od izračunane vrednosti oziroma toleranco. Toleranca je odvisna od števila prejemnikov

dohodka in izračunana po sledeči formuli:

Toleranca = vnosno izračunano polje + T

Kpoljepolje

T *2

014013

Vsako vnosno izračunano polje ima definiran svoj K (koeficient). Najniţja vrednost

spremenljivke K je 0.02. Če vpisana vrednost odstopa od izračunane vrednosti po formuli

znotraj tolerance, sistem eDavki ne bo javil opozorila o napaki. Če je odstopanje večje, pa to

pomeni kritično napako, ki jo je treba odpraviti.

3.0 VRSTA DOKUMENTA – PRVA ODDAJA REK OBRAZCA Ob oddaji REK obrazca plačnik davka ustrezno označi tudi vrsto dokumenta. Original je prvi

dokument, ki se odda za izbran REK obrazec, datum izplačila, vrsto dohodka in izplačilo. Za isti

nabor podatkov (REK obrazec, datum izplačila, vrsta dohodka in izplačilo) se lahko odda več

originalov. Pri REK obrazcih so moţne naslednje vrste originalov:

─ O – original,

─ R – original po roku (po 52. čl. ZDavP-2) s sklepom,

─ I – samoprijava.

Plačniku davka, ki iz opravičljivih razlogov ne more predloţiti REK obrazca v predpisanem roku,

davčni organ, v skladu z 52. členom Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2, na njegov predlog

10

dovoli predloţitev REK obrazca po izteku predpisanega roka. Tako predloţen REK obrazec se

šteje za pravočasno vloţenega. Pri oddaji REK obrazca plačnik davka v takem primeru označi

vrsto dokumenta R.

Po določbi 55. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec najpozneje do začetka davčnega

inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o

prekršku oziroma kazenskega postopka predloţi REK obrazec oziroma popravljen REK obrazec

na podlagi samoprijave (podrobneje v točki 4.3). Sestavni del tako predloţenega davčnega

obračuna je posebna priloga, na kateri prikaţe tudi premalo obračunan davek in prispevke za

socialno varnost, skupaj z obrestmi po tretjem odstavku 55. člena ZDavP-2, in hkrati plača tako

izkazane obveznosti. Pri oddaji REK obrazca plačnik davka označi vrsto dokumenta I.

V skladu s petim odstavkom 57. člena ZDavP-2 mora plačnik davka predloţiti podatke iz

obračuna davčnega odtegljaja tudi davčnemu zavezancu na način in v rokih, predpisanih s tem

zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavčenju.

Seznam vrst dokumentov

Pri vseh REK obrazcih je moţno oddajati naslednje vrste dokumentov, ki so podrobneje

opredeljeni v nadaljevanju:

─ original,

─ več vrst popravkov ali

─ storno dokument.

Polji DocumentTypeID (Vrsta dokumenta) in DocumentTypeName (Naziv dokumenta) se

nahajata v posameznih XML shemah, pri čemer so vrednosti za vse sheme enake in imajo

spodaj navedene vrednosti:

DocumentTypeID

(Vrsta

dokumenta)

DocumentTypeName

(Naziv dokumenta)

Na obrazcu se popravlja

O Original

R Oddaja obrazca po izteku roka – 52. člen ZDavP-

2

S Storno osnovni obrazec in

analitika

P Popravek REK do 60 dni po datumu predložitve

(po 53. Členu ZdavP-2)

osnovni obrazec in

analitika

Z Popravek REK do 12 mesecev osnovni obrazec in

analitika

I Samoprijava osnovni obrazec in

analitika

V Popravek s povečanjem oz. znižanjem

obveznosti

osnovni obrazec in

analitika

A Popravek Analitike analitika

3.1 Priloge k obrazcem Za oddane REK obrazce je omogočeno oddajanje prilog z izbiro funkcije »Dodajanje priloge«. V

seznamu vloţenih dokumentov se izbere dokument, kateremu ţelimo dodati prilogo.

11

S klikom na gumb »Prebrskaj« se poišče datoteka in nato opravi »Prenos datoteke«. Prilog za

posamezen dokument je lahko največ 20.

12

3.2 Obračun posebnega davka na določene prejemke Za vrste dohodka 1501, 1505, 1508, 1510, 2501, 2510 je obvezna oddaja priloge: Obračun

posebnega davka na določene prejemke, ki je sestavni del celotnega REK-2 obrazca.

Pri vrsti dohodka 1510 in 2510 – boniteta iz drugega pogodbenega razmerja je omogočeno

brisanje ali popravljanje vrednosti v polju »Osnova«. Brisanje oz. popravljanje ni dovoljeno pri

bonitetah, ki se nanašajo na naslednje vrste dohodkov: 1501, 1505, 1508, 1510, 2501.

Ob vnosu osnove, ki je različna od predizpolnjene, je treba vnesti vrednost v polje »Znesek

davka za plačilo«. Po brisanju ali vpisu vrednosti se ne sme več uporabljati funkcija »Izračun«,

temveč zgolj funkcija »Oddaj vlogo«, sicer bo sistem ponovno izvedel izračun in se bodo

vpisane vrednosti spremenile.

13

3.3 Obračun dajatve od začasnega in občasnega dela upokojencev Za vrsto dohodka 1516 je obvezna oddaja priloge: Obračun dajatve od začasnega in

občasnega dela upokojencev, ki je sestavni del celotnega REK-2 obrazca.

4.0 VRSTA DOKUMENTA – POPRAVEK REK OBRAZCA Popravek lahko plačnik davka odda samo v primeru, če je oddal originalni (predhodni)

dokument. Popravek se izvaja samo na zadnjem veljavnem dokumentu, pri čemer se popravlja

tako zbirni, kot tudi analitični del dokumenta.

Ob oddaji popravka REK obrazca plačnik davka prav tako ustrezno označi vrsto dokumenta, in

sicer:

─ P – popravek do 60 dni po datumu predloţitve (po 53. čl. ZDavP-2),

─ I – samoprijava,

─ V – popravek s povečanjem oz. zniţanjem obveznosti,

─ Z – po 54. čl. ZDavP-2 popravek do 12 mesecev (pri zniţanju),

─ A – popravek analitičnega dela.

Po določbi 53. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 60

dneh po predloţitvi davčnega obračuna, zaradi formalnih pomanjkljivosti oziroma pomot v

imenih in številkah, pisnih ali računskih pomot, predloţi popravek davčnega obračuna. S

popravkom davčnega obračuna davčni zavezanec odpravlja predhodno predloţeni davčni

obračun v delu, v katerem ga spreminja. Plačnik davka lahko predloţi popravek REK obrazca

večkrat, če se popravki nanašajo na različne prejemnike dohodkov. Pri oddaji REK obrazca

plačnik davka označi vrsto dokumenta P.

Po določbi 54. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za

predloţitev davčnega obračuna predloţi popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da

je v predloţenem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost,

ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. S popravkom davčnega obračuna

davčni zavezanec odpravlja predhodno predloţeni davčni obračun v delu, v katerem ga

spreminja. Popravljenemu REK obrazcu mora davčni zavezanec priloţiti obrazloţitev o razlogih,

zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko (podrobneje v točki 4.2). Pri oddaji REK

obrazca plačnik davka označi vrsto dokumenta Z.

Pri oddaji dokumenta »Analitični popravek« je treba upoštevati določbe ZDavP-2 glede

popravljanja. Rok za oddajo analitičnega popravka je v sistemu eDavki določen; 31.12.LLLL + 4

glede na leto datuma izplačila.

14

O predloţenem popravku REK obrazca mora plačnik davka, v skladu z osmim odstavkom 57.

člena ZDavP-2, obvestiti tudi prejemnika dohodka in mu predloţiti nove podatke iz REK obrazca

o dohodku, o odtegnjenem in plačanem davčnem odtegljaju, o obračunanih in plačanih

prispevkih za socialno varnost ter druge podatke, ki vplivajo na višino davčnega odtegljaja, če

so ti podatki v popravljenem REK obrazcu drugačni od podatkov v REK obrazcu, katerega je

plačnik davka popravljal.

Podatki iz REK obrazca so vključeni v informativni izračun dohodnine, ki v skladu s tretjim

odstavkom 267. člena ZDavP-2 velja za odločbo o odmeri dohodnine, če zavezanec nanj ne

vloţi ugovora. Če je popravek REK obrazca vloţen v istem davčnem letu, kot je bil vloţen

prvotni obračun, se popravki avtomatično vključijo v informativni izračun dohodnine. Če pa je

REK obrazec popravljen po davčnem letu, v katerem je bil predloţen prvotni REK obrazec,

FURS lahko spremenjene podatke upošteva le v obnovljenih postopkih odmere dohodnine.

Prejemnik dohodka lahko na podlagi novih podatkov iz REK obrazca, ki mu jih predloţi plačnik

davka, pri pristojnem finančnem uradu predlaga obnovo odmere dohodnine.

4.1 Postopek oddaje popravka V navigacijskem meniju na levi strani se izbere povezava »Vloţeni dokumenti«.

Odpre se seznam vloţenih dokumentov. Če dokument, ki se ga popravlja, ni viden na seznamu,

se ga lahko poišče z vnosom številke dokumenta ali pa se prek iskalnih parametrov poišče

ţeleni seznam dokumentov iz katerega se izbere tistega, ki se ga popravlja.

15

Ţeleni dokument se odpre s klikom na Številko dokumenta.

Odpre se obrazec s predizpolnjenimi podatki, ki jih še ni moţno urejati.

Iz spustnega seznama se izbere ţelena vrsta popravka in uporabi funkcija »Popravek«.

Popravljajo se lahko podatki vnosnih polj (bela ali marelična polja) razen polj; »Izplačilo«,

»Datum Izplačila« in »Povprečenje«, ki jih ni mogoče spreminjati. Popravek teh polj je moţen s

stornacijo in ponovno vloţitvijo dokumenta.

Popravek se lahko izvaja samo na zadnjem veljavnem dokumentu. Če je bil predhodno ţe

vloţen popravek (ali več popravkov), se ponovni popravek lahko izvede le na zadnjem ţe

popravljenem dokumentu. Ker lahko obstaja več originalov za isti niz podatkov (REK obrazec,

datum izplačila, vrsto dohodka in izplačilo), je treba vedeti, kateri predhodni dokument (original,

popravek) se popravlja z novim dokumentom. Vsak popravek ima referenčno številko na

predhodni dokument, ki ga v primeru vnosa, sistem samodejno določi. To velja v primeru

ročnega popravljanja dokumenta, prek vnosa na sistemu eDavkih.

16

4.2 Uvaţanje popravka Sistem eDavki omogoča oddajo popravka tudi prek uvoza podatkov, pri čemer plačnik davka

najprej poišče REK (original ali popravek), ki ga ţeli popraviti in si zapiše njegovo EDP številko

(primer: EDP-DŠ-XX EDP-12345678-1). Nato pripravi pravilne podatke, v XML datoteki, pa

popravi spodnje dve vrstici:

<DocumentTypeID>O</DocumentTypeID>

<DocumentTypeName>Original</DocumentTypeName>

Tip dokumenta ni več original ampak popravek originala, kar mora biti definirano:

<DocumentTypeID>P</DocumentTypeID>

<DocumentTypeName>Popravek do 60 dni po datumu predložitve (po 53.čl. ZDavP-

2)</DocumentTypeName>

Takoj za zgornjimi vrsticami je treba dodati vrstici, ki se sklicujeta na predhodni dokument:

<CorrectionForDocument>EDP-48889679-3937</CorrectionForDocument>

<CorrectionForAnaliticalData>EDP-48889679-3937</CorrectionForAnaliticalData>

Tako pripravljen popravek se lahko uvozi v sistem eDavki. Na tak način se lahko oddajajo

naslednji tipi popravkov: P – popravek do 60 dni, Z – popravek do 12 mesecev, I –

samoprijava, A – popravek analitike.

Opozorilo: XML datoteka ne sme vsebovati praznih polj oz. polj brez vrednosti (npr: <A002/> oz.

<A002></A002>). Sistem eDavki bo v takih primerih javil kritično vsebinsko napako, posledično

oddaja popravka ne bo moţna.

Določanje referenc

Dokument Identifikacijska številka dokumenta

Referenca na predhodni osnovni dokument

Referenca na predhodni dokument-analitika

Opombe

Primer 1 – popravek pintetičnega in analitičnega dela

Original EDP- DŠ-1 Ni referenc (prazni )

Prvi

Popravek

Osnovnega

+ Analitike

EDP-DŠ-2 EDP- DŠ-1 EDP- DŠ-1 Obe referenci morata

biti izpolnjeni, če gre za

popravek, ne glede na

vrsto popravka .

Popravek

Osnovnega

+ Analitike

EDP- DŠ-3 EDP- DŠ-2 EDP- DŠ-2 Spremenita se obe

referenci zaradi

popravka v prejšnji

točki.

Primer 2 – popravek analitičnega dela

Original EDP- DŠ-1 Ni nobene reference.

Prvi

Popravek

Analitike

EDP-DŠ-2 EDP- DŠ-1 EDP- DŠ-1 Obe referenci morata

biti izpolnjeni, če gre za

popravek, ne glede na

vrsto popravka .

Popravek

Analitike

EDP- DŠ-3 EDP- DŠ-1 EDP- DŠ-2 Spremeni se samo

referenca na predhodni

dokument-analitika,

ker je bil prejšnji popravek samo na analitičnih podatkih.

17

Primer 3 – kombinacija primerov 1 in 2

Original EDP- DŠ-1 Ni nobene reference.

Prvi

Popravek

Analitike

EDP-DŠ-2 EDP- DŠ-1 EDP- DŠ-1 Obe referenci morata

biti izpolnjeni, če gre za

popravek, ne glede na

vrsto popravka .

Popravek

Analitike

EDP- DŠ-3 EDP- DŠ-1 EDP- DŠ-2 Spremeni se samo

referenca predhodni

dokument-analitika.

Popravek

Osnovnega

+ Analitike

EDP- DŠ-4 EDP- DŠ-1 EDP- DŠ-3 Spremeni se samo

referenca predhodni

dokument-analitika.

Popravek

Osnovnega

+ Analitike

EDP- DŠ-5 EDP- DŠ-4 EDP- DŠ-4 Spremenita se obe

referenci.

4.3 Vrsta dokumenta - storno Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2 v določilih v zvezi s predlaganjem in popravljanjem REK

obrazcev ne vsebuje določb glede stornacije, ampak je primere stornacije oziroma umika REK

obrazcev potrebno obravnavati po določilih 54. člena ZDavP-2. Storno REK obrazca pomeni

zmanjšanje davčne obveznosti, ki jo mora davčni zavezanec, v skladu z določili ZDavP-2, tudi

pojasniti, zato mora ob stornaciji oziroma umiku predloţenega REK obrazca davčnemu organu

predloţiti obrazloţitev o razlogih, zaradi katerih razveljavlja predhodno predloţen REK obrazec.

Storno REK obrazca (oznaka dokumenta S) se lahko odda le v izjemnih primerih, ki so

navedeni v nadaljevanju, v ostalih primerih mora plačnik davka uporabiti ustrezno oznako

popravka. Storno dokumenta se lahko uporabi le v primerih:

─ sprememba datuma izplačila (napačna navedba datuma izplačila dohodka v polju 012)

─ sprememba obdobja izplačila (napačna navedba obdobja v polju 011),

─ sprememba vrste dohodka (napačna navedba vrste dohodka v polju 010),

─ napačna izbira zavezanca (če je pooblaščena oseba za predlaganje REK obrazca v

polju 003 navedla napačnega plačnika davka),

─ napačna oznaka invalidskega podjetja (napačna oznaka v polju 004),

─ napačna izbira povprečenja,

─ zaporedna številka izplačila (le v primerih, ko smo ţe predloţili npr. 4 del izplačila

dohodka in ţelimo popravljati 2 del izplačila dohodka – potrebno je oddati storno REK

obrazca, kar pomeni, da s tem stornira celo verigo dokumentov, nato pa je treba

predloţiti nov original za 1 del izplačila, 2 del izplačila, 3 del izplačila, 4 del izplačila).

Storno se lahko izvaja samo na zadnjem veljavnem dokumentu.

18

Vsak storno dokument ima referenci na predhodni dokument, pri čemer je postopek enak, kot je

opisano v navodilih pri popravku. Za stornacijo REK obrazca je treba predloţen REK obrazec

odpreti in uporabiti funkcijo »Storno«. Obvezno je treba navesti razlog stornacije. Če je izbran

razlog za stornacijo »drugo«, je treba na kratko vpisati komentar oz. razloge za stornacijo.

4.4 Popravek REK obrazca ob vračilu dohodka Popravljanje REK obrazcev, če je bila davčna obveznost izkazana previsoko ureja Zakon o

davčnem postopku - ZDavP-2 v 54. členu. V skladu s prvim odstavkom 54. člena ZDavP-2

lahko davčni zavezanec predloţi popravek obračuna, če naknadno ugotovi, da je v

predloţenem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi

jo bil dolţan izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. Navedeno določilo se uporablja tudi v

primerih, ko prejemnik dohodka naknadno vrne izplačan dohodek ali del izplačanega dohodka.

Ko plačnik davka od prejemnika dohodka prejme vračilo dohodka, sestavi popravljen REK

obrazec, na podlagi katerega pri pristojnem davčnem organu zahteva vračilo preveč plačanega

davka in morebitnih prispevkov za socialno varnost.

V skladu z določili 54. člena ZDavP-2 lahko plačnik davka predloţi popravek REK obrazca

najpozneje v roku 12 mesecev od poteka roka za predloţitev obračuna, v zvezi s katerim se

vlaga popravljen obračun. Popravku mora priloţiti obrazloţitev o razlogih, zaradi katerih je

davčno obveznost izkazal previsoko.

Glede na časovno omejitev, določeno v 54. členu ZDavP-2, plačnik davka v primeru, ko je ţe

potekel 12 mesečni rok za predloţitev popravka obračuna, zahteva vračilo plačanega davka na

podlagi 97. člena ZDavP-2, in sicer do poteka zastaralnega roka. V skladu s 125. členom

ZDavP-2 lahko predloţi zahtevek za vračilo po 97. členu ZDavP-2 v roku petih let od dneva, ko

je bil davek plačan oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga

ni bilo treba plačati. Plačnik davka zahtevo za vračilo davka po 97. členu ZDavP-2 predloţi

skupaj z obrazloţitvijo o razlogih, zaradi katerih je bila v prvotnem REK obrazcu davčna

obveznost izkazana previsoko, na enak način kot to določa 54. člen ZDavP-2.

4.5 Predloţitev REK obrazca na podlagi samoprijave Po določbi 55. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2, ki se na podlagi šestega

odstavka 57. člena ZDavP-2 smiselno uporablja tudi za REK obrazce, lahko zavezanec predloţi

REK obrazec ali popravljen REK obrazec na podlagi samoprijave.

Na posebni prilogi, ki je sestavni del tako predloţenega obračuna, prikaţe tudi premalo

obračunane davke in prispevke, skupaj z obrestmi po evropski medbančni obrestni meri za čas

od poteka roka za plačilo do predloţitve REK obrazca na podlagi samoprijave, za ročnost

enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka roka za vloţitev REK obrazca. Tako določeno

obrestno mero mora zavezanec ustrezno povečati, in sicer v odvisnosti od časa med pretekom

roka za vloţitev REK obrazca in predloţitvijo REK obrazca na podlagi samoprijave:

─ če zavezanec predloţi davčni obračun v enem mesecu po preteku roka za vloţitev,

poveča obrestno mero za 1 odstotno točko,

─ če zavezanec predloţi davčni obračun po enem mesecu in do šest mesecev po preteku

roka za vloţitev, poveča obrestno mero za 2 odstotni točki;

─ če zavezanec predloţi davčni obračun po šestih mesecih in do enega leta po preteku

roka za vloţitev, poveča obrestno mero za 3 odstotne točke;

─ če zavezanec predloţi davčni obračun po enem letu po preteku roka za vloţitev,

poveča obrestno mero za 4 odstotne točke.

Posebna priloga oziroma t. i. »samoprijavni obrazec« je predpisana s Pravilnikom o izvajanju

ZDavP-2. Obrazec »Podatki v zvezi s predloţitvijo obračuna davka na podlagi samoprijave«

19

(Priloga 4) izpolni plačnik davka in ga predloţi skupaj z REK obrazcem oziroma popravljenim

REK obrazcem. Ta obrazec je v skladu s 55. členom ZDavP-2 sestavni del tako predloţenega

REK obrazca, zato se na podlagi 145. člena ZDavP-2 šteje za izvršilni naslov.

Plačnik davka mora uvodoma navesti vrsto obračuna davčnega odtegljaja (REK-1, REK-1a,

REK-1b, REK-2), v zvezi s katerim vlaga samoprijavo in navesti, kdaj je potekel rok za

predloţitev tega obračuna. Če plačnik davka s samoprijavo popravlja ţe predloţeni REK

obrazec, mora navesti, kdaj je za obdobje, za katero je vloţena samoprijava, predloţil REK

obrazec ter kdaj je pretekel rok za plačilo oziroma vračilo davka po tem obračunu. V tem

primeru v popravljenem REK obrazcu izpolni tudi podatke, na katere samoprijava ne vpliva.

Popravljenemu obračunu davka mora priloţiti tudi priloge, katerih vsebina se zaradi samoprijave

spreminja.

Če plačnik davka predloţi samoprijavo glede obveznosti, v zvezi s katero v zakonskem roku ni

predloţil REK obrazca, mora navesti, da ga za to obdobje ni predloţil in kdaj bi potekel rok za

plačilo davka, če bi bil REK obrazec predloţen zadnji dan poteka roka.

Samoprijava je mogoča samo enkrat. Davčni zavezanec ne more vloţiti nove samoprijave glede

obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno ţe vloţil samoprijavo, razen če se samoprijava

nanaša na različne prejemnike dohodka. ZDavP-2 v prvem odstavku 55. člena določa, da

davčni zavezanec lahko preloţi davčni obračun na podlagi samoprijave najpozneje do:

─ začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma

─ vročitve odmerne odločbe oziroma

─ začetka postopka o prekršku oziroma

─ začetka kazenskega postopka.

Davčni inšpekcijski nadzor se praviloma začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem

nadzoru davčnemu zavezancu. Ker davčni inšpektor zaradi dogovora o času in kraju opravljanja

davčnega inšpekcijskega nadzora pred vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru

lahko seznani zavezanca s predvidenim začetkom nadzora (neformalno – praviloma po

telefonu), lahko zavezanec vse do vročitve sklepa izkoristi moţnost samoprijave. Izjemoma se

po tretjem odstavku 135. člena ZDavP-2 v primerih, pri katerih bi se z vročitvijo sklepa ogrozil

namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopek nadzora začne, ko davčni inšpektor pri

zavezancu opravi kakršnokoli dejanje z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega

nadzora, brez predhodne vročitve sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru.

V primerih nadzora obračunov davka pri davčnem organu po 129. členu ZDavP-2, ko le ta

zaradi nepredloţitve obračuna davka s strani zavezanca davek odmeri z odmerno odločbo (npr.

v primeru neoddaje obračuna prispevkov za socialno varnost), velja omejitev moţnosti

samoprijave le do vročitve odmerne odločbe.

V 55. členu ZDavP-2 je določen dodatni pogoj za učinkovanje samoprijave, in sicer da

zavezanec hkrati z njo plača obračunane davke (s pripadajočimi obrestmi, povečanimi za

predpisane odstotne točke). Zavezanec za davek mora v posebni prilogi obračuna, ki je

predpisana za samoprijavo (Priloga 4 k Pravilniku o izvajanju ZDavP-2), navesti datum, do

katerega je obračunal obresti. Ta datum se šteje kot dan predloţitve obračuna davka na podlagi

samoprijave. Davčni zavezanec mora poskrbeti, da bo ta davek plačal hkrati s predloţitvijo

samoprijave.

Če davek ni plačan, pogoji za samoprijavo niso izpolnjeni, zato davčni organ s sklepom zavrne

posebno prilogo, ki je sestavni del predloţenega obračuna davka, predloţeni obračun pa

obravnava kot obračun davka, predloţen po izteku predpisanega roka. Prav tako lahko davčni

organ v okviru zastaralnih rokov začne postopek o prekršku zoper storilca.

20

5.0 IZPOLNJEVANJE INDIVIDUALNEGA REK OBRAZCA Od 1. julija 2008 dalje, je treba poleg zbirnega dela predloţiti tudi individualne podatke po

posameznem davčnem zavezancu (iREK) prejemniku dohodka. REK obrazca je bila v ta

namen dodana tabela »Analitični podatki«. Za vnos podatkov individualno po posameznem

zavezancu, se uporabi funkcija »Dodaj«.

V prikazu individualnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev (iREK obrazcu) se vpišejo

podatki o davčnem zavezancu – prejemniku dohodka in hkrati označijo posebni podatki, ki

vplivajo na izračun in plačilo akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost.

V prvem delu se vpišejo podatki o zavezancu. V polju A003 in A003a se ločeno vpiše ime in

priimek prejemnika dohodka. V primeru izplačil, ki pripadajo agrarni skupnosti, se polje A003a

ne izpolnjuje, v polje A01 pa se vpiše KMG-MID številka, če agrarna skupnost ne razpolaga z

davčno številko.

Za nerezidente, ki nimajo slovenske davčne številke, je predvideno obvezno poročanje o

naslovu, kraju in drţavi prebivanja. Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2 v šestem odstavku

35. člena določa, da mora nerezident zagotoviti indentifikacijsko številko za davčne namene.

21

V polje A002 se torej v primeru, če nerezident nima slovenske davčne številke, vpiše številka, ki

se v njegovi drţavi rezidentstva uporablja za davčne namene.

Posebni podatki (polja od 014 do A025) se označijo v primeru, ko plačnik davka uveljavlja

določeno posebnost oz. oprostitev plačila prispevkov. Podatek o statusu invalida (polje A023)

se poroča vedno, ko ima prejemnik dohodka status invalida in ne samo takrat, ko plačnik davka

uveljavlja olajšavo, ki se prikaţe v polju D04.

V tabeli »podatki o dohodku« iz spustnega seznama v stolpcu A051 – Vrsta dohodka se navede

(izbere iz spustnega seznama) dohodninska vrsto dohodka.

Vrednost dohodka se vnese v polje A052 - Bruto dohodek. Na podlagi vrednosti polja A052 se

pri posameznih vrstah dohodka izračunajo tudi normirani stroški - A053. V nadaljevanju pa je

treba vnesti tudi vrednost osnove za obračun prispevkov.

22

V polje A075 Prispevki za socialno varnost delojemalcev oziroma zavarovancev se vpišejo

obvezni prispevki za socialno varnost, ki se ne obračunajo in plačajo od izplačanega dohodka,

upoštevajo pa se pri izračunu davčnega odtegljaja (na primer prispevki za socialno varnost

verskih delavcev, prispevki za socialno varnost zaposlenih v tujini).

Po zaključenem vnosu podatkov se uporabi funkcija »Izračun«. Vsa marelična polja se

avtomatično izračunajo (velja le za analitični del). Če sistem na analitičnem delu REK obrazca

ne javi nobene napake se lahko vnos podatkov za posameznika zaključi s klikom na tipko

»Shrani«.

V primeru uporabe funkcije »Izračun« v zbirnem delu REK obrazca pa se bodo vrednosti

avtomatično izračunale tako na zbirnem kot na analitičnem delu. Kontrole se izvajajo tako na

zbirnem delu kot tudi na analitičnem delu, zato je treba v primeru, če sistem opozori, da se

določeni podatki na zbirnem ali analitičnem delu REK obrazca ne ujemajo, le-te popraviti in

ponovno opraviti izračun.

5.1 Podatki na REK obrazcu, ki se nanašajo na izračun davčnega odtegljaja in medletnega uveljavljanja olajšav Za dohodke, izplačane od 1. 1. 2014 dalje, je predpisano prikazovanje podatkov, ki jih

izplačevalec upošteva pri izračunu davčnega odtegljaja, kar zagotavlja kontroliranje pravilnosti

izračunanega davčnega odtegljaja ob samem izplačilu dohodka.

Predpisano je poročanje o olajšavah po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (splošna olajšava,

povečana splošna olajšava, osebna olajšava za 100 % invalidnost, olajšava za vzdrţevane

druţinske člane), ki jih izplačevalec upošteva pri izračunu davčnega odtegljaja. Označi se

uveljavljanje posamezne olajšave, zneski uveljavljene olajšave pa se ne vpisujejo. Pri

uveljavljanju olajšav za vzdrţevane druţinske člane se vpiše podatek o sorodstvenem razmerju

in pri otrocih tudi letnica rojstva. Davčna številka vzdrţevanega druţinskega člana se ne

vpisuje.

REK obrazec je dopolnjen tudi s podatkom o stopnji dohodnine glede na odločbo davčnega

organa v zvezi z uveljavljanjem ugodnosti iz mednarodnih pogodb in zniţano stopnjo akontacije

dohodnine. V polje D11 izplačevalec vpiše številko izdane odločbe davčnega organa o odobritvi

zmanjšanja ali oprostitve davka, v skladu z mednarodno pogodbo. Izplačevalec vpiše tudi

odobreno stopnjo, ki jo je na podlagi odločbe upošteval pri izračunu davčnega odtegljaja. Če iz

odločbe davčnega organa izhaja oprostitev plačila dohodnine, se vpiše stopnja 0.

Če gre za dividende z virom izven RS, se za namene uveljavljanja ugodnosti iz mednarodnih

pogodb upošteva peti odstavek 328. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2. Plačnik

davka v takem primeru v polju A005 in D11 ustrezno označi uveljavljanje ugodnosti iz

mednarodnih pogodb. Številke odločbe pa se v tem primeru v polju A11 ne vpiše

V polje D12 izplačevalec vpiše številko izdanega potrdila davčnega organa o uveljavljanju

zniţane stopnje. Izplačevalec vpiše tudi odobreno stopnjo, ki jo je na podlagi potrdila upošteval

pri izračunu davčnega odtegljaja. Zniţano stopnje akontacije dohodnine lahko prejemnik

dohodka upošteva pri drugih dohodkih (primeroma 1804 Priznavalnine po zakonu o republiških

priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, 1822

Priznavalnine učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka v tujini), če se ti izplačujejo mesečno

in prejemnik dohodka razpolaga s potrdilom davčnega organa po tretjem odstavku 322. člena

Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2.

23

Če dohodek iz delovnega razmerja izplača delodajalec, ki ni glavni delodajalec prejemnika

dohodka, to označi v polju D07. V tem primeru se pri izračunu akontacije dohodnine olajšave ne

upoštevajo.

Če se izplačilo dohodka opravi v dveh ali več delih, se izračun akontacije dohodnine opravi po

četrtem odstavku 127. člena ZDoh-2 (ob izplačilu zadnjega dela dohodka se ugotovi višina

mesečnega dohodka in izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun ţe plačane akontacije

dohodnine od posameznih delov dohodka iz delovnega razmerja). Uveljavljanje olajšav se

prikaţe na prvem predloţenem REK obrazcu. V primeru hkratnega izplačila plače in drugega

dohodka iz delovnega razmerja, pri katerem se akontacija dohodnine izračuna po lestvici, se

upoštevane olajšave v celoti vpišejo na REK-1 obrazcu za izplačilo plač, na REK-1 obrazcu za

izplačilu drugega dohodka (primeroma odpravnine) pa se olajšave ne vpisujejo.

6.0 POROČANJE O DOHODKIH, KI SE NE VŠTEVAJO V DAVČNO OSNOVO V Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih

odtegljajev ter o načinu predloţitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 85/13) je bilo določeno

poročanje podatkov o povračilih stroškov in drugih dohodkov, ki se izplačujejo do višine,

določene v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov iz

delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

24

Z večino podatkov, o katerih se poročanje zahteva od 1. januarju 2014 dalje, izplačevalci

dohodkov razpolagajo za druge namene (kot primeroma podatke o povračilih stroškov v zvezi z

delom, ki jih mora delodajalec povrniti delavcu, v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja).

V zvezi s povračili stroškov sluţbenih poti, dodajamo, da iz predpisov, ki urejajo povračila

stroškov v zvezi z delom (tako iz zakona, ki ureja, delovna razmerja, zakona, ki ureja dohodnino

in Uredbe) ne izhaja, na kakšen način je delodajalec delavcu dolţan povrniti stroške v

zvezi s sluţbenim potovanjem ampak le, da jih mora povrniti, torej da delavcu dodatni

stroški v zvezi s sluţbenim potovanjem ne smejo nastati. Zato menimo, da po vsebini ne

moremo razlikovati povračil stroškov v zvezi s sluţbenim potovanjem, ki jih delodajalec delavcu

povrne v denarju (povračila potnih stroškov) oziroma v naravi (npr. plačilo letalske karte).

Podatke o izplačanih povračilih stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, če so

izplačani v višini, ki se (skladno z določili 44. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2) ne vštevajo v

davčno osnovo izplačevalci prikaţejo na Prikazu individualnih podatkov iz obračuna davčnih

odtegljajev, skupaj s podatki, ki se vštevajo v davčno osnovo in od katerih se skladno z ZDoh-2

izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj. Podatki o povračilih stroškov, ki se skladno z ZDoh-

2 ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, v podatek o dohodku, pod

zaporedno številko A052, niso vključeni.

Če so dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, izplačani samostojno, izplačevalec predloţi

individualne podatke iz obračuna davčnih odtegljajev, na zbirnem REK-1 obrazcu pa izpolni le

podatke o izplačevalcu, številu prejemnikov dohodka in označi vrsto dohodka 1190 Dohodek iz

delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. V teh primerih se o dohodkih poroča

enkrat mesečno, skupno za vse dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, najkasneje zadnji

dan meseca, ki sledi mesecu v katerem so bili izplačani. Če je povračilo stroškov izplačano

v mesecu (primeroma) aprilu je treba o teh povračilih poročati najkasneje zadnji dan meseca

maja.

6.1 Podrobneje o dodatnih podatkih Poroča se o dohodkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Dohodki lastnikov podjetij za poslovodenje se štejejo za dohodke iz delovnega razmerja, zato

se poroča tudi o povračilih in drugih dohodkih, ki jih prejme lastnik podjetja. Pravilnik o vsebini in

obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predloţitve davčnemu organu - Pravilnik pa ne

določa poročanja za izplačana povračila stroškov samostojnemu podjetniku posamezniku.

Na REK obrazcu se med dodatnimi podatki poroča o dohodkih, ki so navedeni v poljih od B01

do B17. Ne poroča se o dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine, o bonitetah, ki se ne

vštevajo v davčno osnovo dohodka, zamudnih obrestih po sodni odločbi, povračilih stroškov po

108. členu Zakona o dohodnini - ZDoh-2, povračila materialnih stroškov, ipd.

V polje B01 Plača se vpišejo ure in znesek dohodka od opravljenih ur (rednih in nadur) in

nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca.

V polje B04 se vpisujejo izplačana povračila stroškov prehrane. Če delodajalec delavcem

zagotavlja prehrano med delom v obliki obroka, mu o stroških zagotovljene prehrane ni treba

poročati.

25

V polje B05 se vpisujejo povračila stroškov prevoza na delo in z dela, izplačana do višine, ki se

skladno s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz

delovnega razmerja. Povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, ki se vštevajo v davčno

osnovo dohodka iz delovnega razmerja (kot je primeroma cestnina za prevoz na delo in z dela),

se vpisujejo v polje A052. Če je prevoz zagotovljen in delavci ne prejmejo povračila stroškov bi

bilo razdeljevanje stroškov po posamezniku, glede na dneve prisotnosti, lahko teţavno, zato se

o zagotovljenem prevozu ne poroča. Poroča se zgolj o povračilih stroškov prevoza na delo in z

dela, ki jih delodajalec povrne delojemalcu (smiselno enako kot pri zagotavljanju prehrane).

V polje B06 Povračila stroškov do uredbe vlade - stroški sluţbene poti se vpišejo vsa povračila

stroškov sluţbenih poti tudi, če jih delodajalec plača neposredno izvajalcu (kot je primeroma

prevoz in prenočišče plačano prevozniku oz. hotelu neposredno). O povračilih stroškov, ki jih

delodajalec plača neposredno izvajalcu storitve (npr. hotelu, letalskemu prevozniku) se poroča

najkasneje zadnji dan naslednjega meseca v katerem je delodajalec izvršil plačilo. Če so stroški

sluţbene poti plačani s poslovno kartico podjetja se poroča skupaj z ostalimi izplačanimi

povračili stroškov sluţbene poti, če pa ostali stroški niso nastali, pa se poroča najkasneje zadnji

dan naslednjega meseca, v katerem je delavec stroške sluţbene poti plačal s poslovno kartico

podjetja.

Vpisujejo se tudi akontacije stroškov sluţbene poti v mesecu, ko je bila akontacija izplačana. Ko

je sluţbena pot zaključena, se v polju B06 poroča o izvršenem poračunu torej o razliki med

akontacijo in dejanskimi stroški sluţbene poti (če je delavec moral vrniti del izplačane akontacije

se poroča v negativnem znesku).

V polje B06 se vpiše vsako izplačilo povračil stroškov sluţbene poti (dokumentirano s potnim

nalogom), ki ga delodajalec izplača v skladu z določili 4., 5. in 6. člena Uredbe o davčni

obravnavi povračili stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Za povračila stroškov

prevoza na sluţbenem potovanju se, v skladu z drugim odstavkom 5. člene Uredbe, štejejo tudi

povračila stroškov za takse, stroškov za gorivo, cestnine, parkirnine in podobno.

V primeru stroškov prevoza na sluţbeni poti, ko delavec uporablja javna prevozna sredstva ali

svoj osebni avto, se vpišejo vsa povračila, ki jih delodajalec povrne delavcu oz. ki jih delavec

plača s poslovno kartico podjetja. Ti stroški so tudi prikazani na potnem nalogu (cestnine,

parkirnine, takse,..). Če delavec za sluţbeno pot uporablja sluţbeni avto, se stroški prevoza na

sluţbeni poti ne vpisujejo. Povračila stroškov prevoza na sluţbeni poti, ki so vezana na sluţbeni

avto (gorivo, cestnine, vinjete), se v polje B06 ne vpisujejo.

26

V polju B06 se poroča tudi o stroških izobraţevanja, če je dopolnilno izobraţevanje ali

usposabljanje delojemalca v zvezi s poslovanjem podjetja (tretji odstavek 39. člena ZDoh-2).

Stroški prevoza na izobraţevanje in morebitni stroški nočitev med izobraţevanjem, se štejejo za

stroške sluţbene poti. O povračilih stroškov prevoza, nočitve in morebitnih dnevnicah se poroča

v polju B06. O plačani kotizaciji za izobraţevanje pa se ne poroča.

V polju B14 Boniteta – uporaba osebnega vozila, je omogočeno vpisovanje zneska bonitete za

dva ali več vozil, če delojemalec med mesecem zamenja vozilo.

7.0 IZPOLNJEVANJE POLJA IDENTIFIKATOR NEPREMIČNINE Za dohodke iz oddajanja premoţenja v najem, izplačane od 1. 1. 2014 dalje, je treba izpolniti

polje A030 Identifikator vrste premoţenja.

Za dohodke iz oddaje zemljišča v najem se vpiše šifra katastrske občine in številka parcele. Za

dohodke iz oddajanja stavbe v najem se vpiše šifra katastrske občine in številka stavbe. Za

dohodke iz oddajanja dela stavbe v najem se vpiše šifra katastrske občine, številka stavbe in

številka dela stavbe. Identifikator vrste premoţenja se vpiše za vsako stavbo ali del stavbe

ločeno, skupaj z dohodkom, ki se nanaša na oddajanje te stavbe oziroma dela stavbe.

Če se oddaja v najem premično premoţenje, se podatek ne vpisuje.

Če se dohodek iz oddajanja v najem nanaša na več nepremičnin, se v polje identifikator

premoţenja vpišejo ločeno podatki o nepremičninah, ki jih oseba oddaja v najem in na podlagi

katerih pridobiva dohodke (omogočeno je vpisovanje več podatkov v to polje – za vsako

nepremičnino v svojo vrstico).

Če je v pogodbi za oddajanje nepremičnine v najem znesek najemnine določen v skupnem

znesku za več nepremičnin oz. delov nepremičnin, plačnik davka znesek najemnine oz.

dohodka sorazmerno porazdeli glede na število delov nepremičnega premoţenja. Skupen

znesek dohodka, ki je ločeno prikazan po posameznem premoţenju, mora biti enak dohodku, ki

je prikazan v polju A052.

8.0 PREDLAGANJE REK-1 ZA INVALIDSKA PODJETJA Prvi odstavek 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov – ZZRZI

določa oprostitev plačila prispevkov (razen prispevka za zaposlovanje) za invalidska podjetja in

zaposlitvene centre.

Invalidska podjetja so gospodarske druţbe z najmanj 40 % zaposlenih invalidov. V skladu z

navedeno določbo so invalidska podjetja oproščena plačila prispevkov za socialno varnost le za

zaposlene invalide. Kot izjeme, za katere velja oprostitev plačila prispevkov za vse zaposlene

delavce v invalidskih podjetjih (torej za invalide in za neinvalide), ZZRZI določa:

zaposlitvene centre,

invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih več kakor tretjino invalidov, ki niso delovni

invalidi II. ali III. kategorije oziroma imajo zaposlenih več kakor tretjino delovnih

invalidov s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih

okoliščin, in

invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih vsaj 50 % invalidov.

27

Invalidska podjetja, ki so oproščena plačila prispevkov za vse zaposlene, morajo izpolnjevati

zgoraj navedene pogoje v obdobju celega meseca, na katerega se nanaša izplačilo dohodka iz

delovnega razmerja in vsaj do dne, ko izplačajo dohodek iz delovnega razmerja.

Za izplačila dohodkov iz delovnega razmerja od 1. 1. 2015 dalje so invalidska podjetja, ki lahko

uveljavljajo oprostitev za vse zaposlene delavce, oproščena plačila prispevkov za socialno

varnost za zaposlene delavce, ki niso invalidi, le do višine trikratnika vsakokratne minimalne

plače v Republiki Sloveniji (glede na podatek o minimalni plači za leto 2014 to znaša 2.367,45

EUR). Za vse zaposlene neinvalide, katerih dohodki iz delovnega razmerja so višji, morajo

invalidska podjetja plačati prispevke za socialno varnost od razlike med dejanskimi dohodki iz

delovnega razmerja delavca neinvalida in trikratnikom minimalne plače. Plačati morajo tako

prispevke delodajalca kot tudi delojemalca. Pravila v zvezi z oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varnost, ki so navedena zgoraj, veljajo za vse dohodke iz delovnega razmerja.

Po pojasnilu Ministrstva za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti lahko invalidska

podjetja od dela plače, ki presega trikratnik minimalne plače (3MP) uveljavljajo delno oprostitev

plačila prispevkov po 156. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2,

kar ustrezno označijo na predloţenem REK obrazcu.

Delodajalci, ki imajo status zaposlitvenega centra ali invalidskega podjetja, ki je oproščeno

plačila prispevkov za vse zaposlene delavce, predloţijo REK-1 obrazec ob izplačilu dohodka iz

delovnega razmerja, tako da v polju 004 označijo DA (izplačevalec je invalidsko podjetje

oziroma zavod ali druga organizacija za zaposlovanje invalidov). Prispevke za socialno varnost

samo obračunajo, vendar jih ne plačajo (razen prispevka za zaposlovanje) in jih kot odstopljena

sredstva porabijo v skladu z določili Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

– ZZRZI. Prispevki za socialno varnost, ki se ne vplačajo na prehodne davčne podračune, se v

REK-1 obrazcu prikaţejo samo v stolpcu "obračunani". Navedeni plačniki davka obračunajo in

dejansko plačajo prispevek za zaposlovanje.

Plačniki davka, ki imajo status invalidskega podjetja in so v skladu z določbo 74. člena ZZRZI

oproščeni plačila prispevkov samo za zaposlene invalide, predloţijo REK-1 obrazec ločeno za

zaposlene invalide in ločeno za ostale zaposlene, tako da v polju 011a označijo 1. in 2. del

izplačila:

Izplačilo dohodka zaposlenim invalidom prikaţejo na REK-1 obrazcu in v polju 004

označijo DA. Prispevke za socialno varnost samo obračunajo, vendar jih ne plačajo

(razen prispevka za zaposlovanje) in jih porabijo v skladu z določili ZZRZI. Prispevke za

socialno varnost, ki se ne vplačajo na prehodne davčne podračune, se v REK-1

obrazcu prikaţejo samo v stolpcu "obračunani".

Izplačilo dohodka zaposlenim »neinvalidom« prikaţejo na REK-1 obrazcu in v polju 004

označijo NE (izplačevalec ni invalidsko podjetje). Prispevke za socialno varnost v celoti

obračunajo in plačajo.

Plačniki davka, ki imajo status invalidskega podjetja in v skladu z določbo 74. člena ZZRZI

uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost za vse zaposlene delavce, morajo

v primeru, ko dohodki iz delovnega razmerja neinvalidnega delavca preseţejo trikratnik

minimalne plače, predloţiti REK-1 obrazec ločeno za del dohodkov do trikratnika minimalne

plače in ločeno za dohodke, ki presegajo trikratnik minimalne plače, in sicer tako, da v polju

011a označijo 1. in 2. del izplačila:

Izplačilo dohodka zaposlenim neinvalidom do višine trikratnika minimalne plače

prikaţejo na REK-1 obrazcu in v polju 004 označijo DA (izplačevalec je invalidsko

podjetje). Prispevke za socialno varnost v tem primeru plačniki davka samo obračunajo,

vendar jih ne plačajo (razen prispevka za zaposlovanje) in jih porabijo v skladu z določili

28

ZZRZI. Prispevki za socialno varnost, ki se ne vplačajo na prehodne davčne

podračune, se v REK-1 obrazcu prikaţejo samo v stolpcu "obračunani".

Izplačilo dohodka zaposlenim neinvalidom, v delu, ki presegajo trikratnik minimalne

plače, plačniki davka prikaţejo na REK-1 obrazcu in v polju 004 označijo NE

(izplačevalec ni invalidsko podjetje). Prispevke za socialno varnost v tem primeru

plačniki davka v celoti obračunajo in plačajo.

Če delodajalec za določen mesec izplača plačo, nadomestilo plače ter druge dohodke iz

delovnega razmerja v več delih ali ločeno, in ti skupaj presegajo trikratnik minimalne plače, je

pri zadnjem izplačilu dohodka treba plačati prispevke za socialno varnost v višini, ki velja za

preseţek trikratnika minimalne plače. V zvezi z vprašanji kako se preverja limit 3xMP ali glede

na obdobje, ali glede na izplačilo v posameznem mesecu sporočamo, da se seštevajo dohodki,

ki so izplačani za posamezno obdobje (polje 011 na zbirnem REK-1 obrazcu).

Praviloma imajo vsi REK -1 obrazci v polju obdobje (polje 011) strukturo MMLLLL, razen če je

dovoljeno povprečenje (npr. poračun..) Tako je za ugotovitev limita treba sešteti vsa izplačila za

to obdobje, tudi če je bilo prvo izplačilo v preteklem letu!

Pri dohodkih, ki se nanašajo na več obdobij (regres, poračun plač..) se obdobje lahko napiše v

obliki: od MMLLLL do MMLLLL. V takem primeru se seštevek dohodka za posamezen mesec

naredi tako, da se sorazmerni del tega dohodka (npr. če je poračun plač za 6 mesecev potem

1/6) prišteje k dohodku za posamezen mesec in se ugotovi ali je limit 3xMP za posamezen

mesec preseţen.