I SSN 1580 -0830

ISSN 1580-0830 - 4.17€ - LETO 2008 - STEVILKA 80

AVTO

MATI

ZACI

JA P

ROCE

SOV,

STR

OJEV

IN

ZGRA

DB -

ROB

OTIK

A -

MEHA

TRON

IKA

- KO

MUNI

KACI

JE I

N IN

FORM

ACIJ

SKE

TEHN

OLOG

IJE

- 8

080

Nov SIMATIC Field PG M2 nudi večjo zmogljivost ob manjši porabi ener -gije. Kombinacija Intel® Core™2 Duo procesorja in Mobile Intel® GM 965Express veznega nabora zagotavlja odlično zmogljivost. Predvsem paField PG M2 vsebuje vse potrebne vmesnike za povezovanje s sistemiavtomatizacije, prav tako je že nameščena SIMATIC inženirska program-ska oprema. Field PG M2 je idealen industrijski prenosni računalnik,posebej prilagojen za konfiguriranje, servisiranje in vzdrževanje naprav napodročju avtomatizacije.

Obiščite nas na spletnih straneh: www.siemens.com/simatic

SIEMENS

SIMATIC Field PG M2Kompakten in robusten industrijski prenosni računalnik

AVTOMATIKA 80/2008

IMPRESUM in UVODNIK 3

Založba: HYDRA & Co. d.o.o.Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljana

e-mail: stik@hydra-co.si • web: http://www.hydra-co.sitel. 059 010 948 • fax: 059 011 070

Revija za avtomatizacijo procesov, strojev in zgradb, robotikomehatroniko, komunikacije in informacijske tehnologije terURADNO GLASILO DRUŠTVA AVTOMATIKOV SLOVENIJE

Odgovorni urednik: Branko Badrljica • tel.: 040 423 303 e-mail: brankob@avtomatika.com

Glavni in tehnični urednik: Dragan Selan • stik@avtomatika.com • tel. 059 010 949

Naslov za pošiljanje materialov in dopisov:Hydra & Co. d.o.o.

Revija AVTOMATIKA, P.P. 5807, 1261 Ljubljana - Dobrunje

stik@hydra-co.si • studio@hydra-co.si

Tisk: Tiskarna MA - TISK d.o.o., Maribor

Urednik rubrike DAS:doc. dr. Nenad Muškinja • nenad.muskinja@uni-mb.si

Predsednik Društva avtomatikov Slovenije:prof.dr. Boris Tovornik • boris.tovornik@uni-mb.si

Cena 4,17 €, za celoletno naročnino pri zna vamo 10% popust,poštnina za SLO in DDV sta vključena v ceno, naklada do 3.000izvodov. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznihdelov je dovoljen samo z dovoljenjem založnika in vedno znavedbo vira. Nepodpisane fotografije so iz fotoarhiva uredni -štva revije Avtomatika. Revija izhaja 10-krat letno, julija in avgus-ta ne izide.

Spoštovani,

Kaj drugega!? Sejem elektroni ke bo!Po nekajletnem premoru in vsledkon kuren�nih dogodkov je nezau-panje potencialnih razstavljavcevprecejšnje, prijav manj kot bi si �e -leli, predvsem manj kot jih je bilo v

”dob rih starih �asih”, ko se jih je trlo, trlo pa se je tudiobiskovalcev, ki so si stopali po prstih. No, tega sedajni ve�, zato pa se bodo lahko razstavljavci toli ko boljposvetili vsakemu posameznemu obiskovalcu.

Tudi organizator, Gospodarsko razstaviš�e, je stopilrazstavljavcem naproti in dal na voljo infrastrukturoza izvedbo seminarjev, predstavitev, okroglih miz, de -lavnic,... brezpla�no! V moderno opremljenih raz sta v -nih prostorih s sodobno komunikacijsko infrastruk-turo bodo predstavitve zagotovo kakovostne, kolikorbodo posamezni razstavljavci pa� poskrbeli. Ja, in Gos podarsko razstaviš�e vam poklanja brez-pla�en vstop, v kolikor boste od vašega poslovnegapart nerja prejeli poslovni kupon, pa tudi parkiranje!

Nekaj predstavitev razstavnih programov in razstav -ljavcev smo predstavili v Sejemskih novicah, ve� pa sioglejte sami na razstaviš�u... Mi bomo zraven. Prisr�no vabljeni!

D. Selangl.ured nik

AVTOMATIKA

www.jumo.siE-mail: info@jumo.si

Tel: 02/42 15 183, Fax: 02/42 00 26400.0

12-1

.1.1

1.13

.

4 VSEBINA

Podjetje /pravna oseba/:

Kontaktna oseba:Ime:Priimek:Ulica: št.Pošta:Tel.: Fax:Ident. št. za DDV:E-mail:Domača stran /podjetja/:

• Nepreklicno naročam(o) revijo AVTOMATIKA na našnaslov. Celoletno naročnino v višini 41,70 €/kpl* za ___izvodov bomo poravnali v 8 dneh po prejemu ponudbe.

• Nepreklicno naročam(o) DVD AVTOMATIKA Arhiv, ki vse-buje 6 letnikov revije Avtomatika v pdf formatu. Kupnino vvišini 25.00 €/izvod s PTT stroški za Slovenijo bomo porav-nali po prejemu ponudbe.

Podpis: M.P.Izjavljam(o), da sem(smo) seznanjen(i) s pogoji prodaje!* kpl je 11 zaporednih številk! Vse cene vsebujejo DDV!

AVTOMATIKAHYDRA & Co. d.o.o.

P.P. 5807

1261 Ljubljana Dobrunje

POŠTNINA PLAČANA POPOGODBI ŠT. 183/1/S Naročilnico izre ži te ali

foto ko pi raj te, jo izpol ni tez zahte va ni mi po da tki injo pri le pi te na dopis ni co(ali malo de be lej ši papir-kar ton). Tak šno dopis ni cobrez znam ke vrzi te v poš -tni nabi ral nik! Seveda lah -ko izpol ni te tudi splet nonaro čil ni co na na s lo vuwww.avto ma ti ka.com!

Asinhronski motor je najpogostejeuporabljen motor v industriji in popravici nosi naziv »delovna žival«med elek tričnimi motorji. Njegovanajvečja težava je, da za vodenodelovanje potrebujemo sorazmer-no kompleksen pretvornik ...

Razvojniki in preizkuševalci napodročju elektronike ustvarjajovedno kompleksnejša elektronskavezja. Osciloskope uporabljajo kotosnovna orodja za preizkuševanjein razhroščevanje dizajnov...

Saia®PCD3 krmilniki so porabljeni vproizvodnji čokolad, ur, sedaj še vproizvodnji švicarskih žepnih no -žev. Tako kot švicarski noži, so narazpolago enostavni krmilnikiSaia®PCD3 ali takšni z množicofunkcij...

Uvodnik in impresum ....................................................... 3

Kazalo vsebine .................................................................. 4

Seznam oglaševalcev ........................................................ 5

Rubrika Strokovnjaki svetujejo .......................................... 6

SEJEMSKE NOVICE

Bogat program senzorjev iz podjetja

Micro-Epsilon ..................................................................... 7

INTERKONT BERGER - Zanesljiva dobava

elektronskih komponent .................................................... 8

WSCAD 5.2 SE predstavlja na Sejmu elektronike ............ 9

Novosti pri Založbi HYDRA & CO. ..................................... 9

Zveza radioamaterjev Slovenije se predstavi .................... 10

NOVICE, DOGODKI, REPORTAŽE, OBVESTILA

29. osvetovanje KOTNIKOVI DNEVI ................................. 11

29. posvetovanje KOTNIKOVI DNEVI

Povzetki referatov ............................................................. 13

15. strokovni seminar Optične komunikacije .................... 20

REŠITVE V AVTOMATIZACIJI

Kontrola in monitoring bazirana na webu ......................... 18

Saia®PCD3 - v proizvodnji »Swiss army« nožev ............... 29

Kdaj proizvodna podjetja potrebujejo

namenski proizvod? ........................................................... 40

Ročni računalniki v trgovini - Mercatorjeve

trgovine urejene z ročnimi računalniki DENSO ................. 27

233034

AVTOMATIKA 80/2008

Seznam oglaševalcev 5

ALKATRON .............................................................. 16AMTEST ..............................................................32, 33AVEKTIS .................................................................. 47BELMET MI ............................................................ 50CONTROLS.SI ......................................................... 31ED MARIBOR .......................................................... 11ELPLAST ................................................................. 24EXOR ETI ................................................................ 47FBS ELEKTRONIK .................................................. 39FDS RESEARCH ..................................................... 45FIBERNET ............................................................... 26FIEREMOSTRE ........................................................ 19GENERA ................................................................. 24GR - SEJEM ELEKTRONIKE .................................... 49HIPERION ............................................................... 44HYDRA & CO. PROXXON ....................................... 47IB-PROCADD ........................................................... 39INFO-KOD ................................................................ 47IPMIT - DSI2008 ..................................................... 48JISA ......................................................................... 28JUMO ...................................................................... 3KOLEKTOR SYNATEC ............................................. 41MECSPE2008 .......................................................... 36MENERGA .............................................................. 32METRONIK .............................................................. 52MIEL ELEKTRONIKA ............................................... 46MOTOMAN ROBOTEC .......................................... 35NETSI.NET .............................................................. 3PROMIKRA ............................................................. 17PS ............................................................................ 33PSM ........................................................................ 10RAGA ....................................................................... 43ROBOTINA GROUP ................................................ 22SGN ......................................................................... 5SICK ......................................................................... 51SIEIEST .................................................................... 33SIEMENS ................................................................ 2SISTEMI IN-ES ......................................................... 32SLO-TECH ............................................................... 6STROJNIŠTVO.COM .............................................. 5TEHNA .................................................................... 50TIPTEH .................................................................... 15

Potreba po zadovoljevanju diversificiranih kupcev, vsevečji pritiski konkurence, vse višja pričakovanja kupcev,potreba po hitrem in učinkovitem lansiranju novih iz -delkov in za hte ve po višji kakovosti izdelkov so samone kateri od iz zi vov s katerimi se srečujejo proizvodnapodjetja. To pomeni, da morajo biti proizvodni procesivse bolj fleksibilni...

40

MOTORSKI POGONI

Frekvenčni pretvorniki ELETTRONICA SANTERNO ........... 23

CAD/CAM/CAE SISTEMI

CADdy++/SEE Electrical V4R1 - Prihranek časa

v vseh fazah priprave elektrotehniške projektne

dokumentacije ................................................................... 37

Izdelava projektne dokumentacije z WSCAD 5 ................. 42

MERILNA OPREMA

InfiniiVision 7000 - Nova družina vrhunskih

Agilentovih digitalnih osciloskopov ................................... 34

PROCESNE KOMUNIKACIJE

Ali bo radijska povezava delovala? .................................... 25

Zanesljive rešitve komunikacij v železnici ......................... 25

VIŠJI NIVOJI VODENJAmag. Marijan Vidmar, INEA d.o.o.Stegne 11, 1000 Ljubljanae-pošta: marijan.vidmar@inea.si

Svetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCA -DA paketom. Dvonivojske in trinivojske ap li ka -cije stre�nik-odjemalec. Komunikacijski proto -koli za povezavo na SCADA paket. Vprašanjala h ko pošljete po elektronski pošti ali pa pokli -�e te po telefonu: 01/513 81 00.

VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKADamijan Jager, univ. dipl. in�., Tipteh d.o.o.tel.: 01/200-51-50e-pošta: damijan.jager @tipteh.si

Svetuje pri izboru in pravilni namestitvi var -nostnih elementov kot so svetlobne za ve se, svet-lobne mre�e, "muting" sistemi, dvo ro �ni vklopi,izklopi v sili in varnostna sti ka la, senzorika.Pokli�ete ga lahko po telefonu ali pošljete vpra -šanje po e-pošti.

OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOVdr. Francelj Trdi�, FDS Research, Compu terVision Group, tel. 01/589-75-81, splet: www.fdsresearch.sie-pošta: francelj.trdic@fdsresearch.com.

Je vrhunski strokovnjak na podro�ju ra�unal-niškega vida in direktor mednarodno pri -znanega podjetja. Svetuje pri uvajanju in in -tegraciji sistemov ra�unalniškega vida (tuditermovizije) v industrijske procese.

AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEVJanez Kokalj, univ.dipl.in�., tehni�ni direktorELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44splet: www.elsing.sie-pošta: janez.kokalj@elsing.si

Svetuje pri zaš�iti in krmiljenju asinhronskihelektromotorjev ter pri dimenzioniranju ostalenizkonapetostne stikalne opreme.

Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti.

AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJAmag. Aleš Habi�, Špica International d.o.o.,tel. (01) 5680 884

Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identi-fikacijo, mobilno ra�unalništvo, tehnologijo�rtne kode, RFID in uvajanje sistemov vproizvodnjo.

Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov:ales.habic@spica.si

EIB INTELIGENTNE INSTALACIJEJanez Mohori�, univ. dipl. in�., Elsyst d.o.o.,tel. 01/83-10-425. splet: www.elsyst.si

Ukvarja se s sistemom inteligentnih elektroin-stalacij (EIB instalacije) v vseh fazah od pro-jektiranja do iz ve d be.

Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljekmed 8. in 10. uro.

AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOVmag. Janez �muc, univ. dipl. in�., teh. direk-tor, Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00,

e-pošta: janez.zmuc@metronik.si.

G. �muc je specialist z bogatimi izkušnjami zizvedbo sistemov/projektov avtomatizacije.Pokli�ete ga lahko vsak torek med 10. in 12.uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.

AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONIKristan Corn, PS, d.o.o., Logatec, tel: 01-750-85-10, e-mail: ps-log@ps-log.siSplet: www.ps-log.si

Svetuje s podro�ja uporabe servo pogonov, fre -k ven�nih pretvornikov in pozicijskih kr milni -kov.

Pokli�ete ga lahko na telefon 01-750-85-10ali pošljete vprašanje po elektronski pošti.

INFORMATIZACIJA PROIZVODNJEMaks Tuta, univ. dipl. ing., Sinabit d.o.o. Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@sina -bit.si, splet: www.sinabit.si

Svetuje pri avtomatizaciji zajemanja po da t kovv pro izvodnji, posredovanju podatkov v poslo -v ne informacij ske sisteme in pri posredovanjupodatkov za krmiljenje proizvodnje iz poslov -nega informacijskega sistema v proizvodnjoter pri avtomatizaciji strojev in naprav.

MERITVE NIVOJEVMarjan Strnad, univ. dipl. ing. el., teh. direk-tor v Robotina d.o.o.

Tel. 01/4273-855 ali e-mail: marjan.strnad@robotina.si

Svetuje glede uporabe in izbire tehnologije zame rjenje nivojev (nivojska stikala, merilnikinivojev ter ostala nivojska tehnika)

SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJOAlojz Vipavc, FBS Elektronik d.o.o., tel.03/89-83-712 ali e-mail: fbselektronik@siol.net

Svetuje s podro�ja uporabe induktivnih, ka pa -citivnih in opto senzorjev za uporabo v avtom-atizaciji industrijskih procesov. Pokli �ete galahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta:fbselektronik@siol.net

ELEKTROMOTORNI POGONISlavko Senica, univ. dipl. ing. el., Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070,

e-pošta: slavko.senica@sis-ines.si

Svetuje pri na�rtovanju in izvedbi avtomatiza -cij na podro�jih krmiljenih in reguliranih elek-tromotorskih pogonov poljubnih iz vedb.

AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI SISTEMIVito Koprivnikar, ing, tehni�ni direktor SILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta: vito.koprivnikar@silon.si

g. Koprivnikar je specialist za na�rtovanje iniz vedbo odprtih sistemov avtomatizacijezgradb in procesov.

Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro ali poelektronski pošti.

VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVBranko Nikoli�, ing., SINABIT d.o.o., tel. 01 56-36-300, branko.nikolic@sinabit.si

Svetuje na podro�jih uporabe: PLC in DCS kr mi -l niških sistemov v klasi�nih in šar�nih proce-sih; recepturni sistemi po standardu ISA S88-01; OPC tehnologije za prenos podatkov na vi -š je nivoje vodenja in v MES; izvedba, kvalifi ka -ci je in dokumentiranje programskih rešitev postandardih za farmacevtsko industrijo (GAMP).

INFORMACIJSKA PODPORA LOGISTIKIMiha Capuder, direktor poslovne enotevodja projektov, Špica International d.o.o.e-pošta: miha.capuder@spica.sitel (01) 5680 800

Strokovnjak za sisteme za avtomatskoidentifikacijo, mobilno ra�unalništvo,tehnologijo �rtne kode, RFID in uvajanjesistemov v proizvodnjo.

INTELIGENTNI SISTEMI ZA ZGRADBEDott. Ing. Sami AyariRobotina d.o.o., Sermin 7b, 6000 Kopere-mail: sami.ayari@robotina.si

Svetuje pri projektiranju inteligentnih sistemovza upravljanje in nadzorsodobnih zgradb (GSM nadzor, WEB nadzor,daljinsko upravljanje, HVACsistemi, razsvetljava, kontrola pristopa, ...).

NADZORNI SISTEMI - SCADA

dr. Saša Sokoli�, univ. dipl. in�., direktormarketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel.01/514-08-14e-pošta: sasa.sokolic@metronik.si

Je specialist za sisteme za upravljanje in nad-zor (SCADA sistemi - programska oprema).Pokli�ete lahko vsak torek med 10. in 12. uroali pošljete vprašanje po e-pošti.

VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESEMatej Šimon, FBS Elektronik d.o.o., tel. 03/89-83-700 ali e-pošta: fbselektronik@siol.net

Svetuje na podro�ju varovanja in zaš�ite s svet-lobnimi zavesami varnostnega nivoja 4 in var -nostnega nivoja 2.

Pokli�ete ga lahko na telefon: 03 - 89 83 712

SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJODrago Metljak, univ. dipl. ing. el. teh., PSM d.o.o., tel. 01 51 50 115e-mail: info@psm.si, splet: www.psm.si

Svetuje na podro�ju uporabe procesne senzorike(sila, tlak, moment, pomik...) in procesne elek-tronike pri avtomatizaciji v industriji in nad-zoru procesov spajanja in preoblikovanja.

ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEV

Ivan Morano, univ. dipl. ing. el., vodja projek-tov v podjetju Robotina d.o.o.

tel.: 05/66-32-424 med 7:30 in 8:30 ali e-pošta: ivan.morano@robotina.si.

Svetuje glede uporabe frekven�nih regulatorjev,mehkih zagonov, zaš�ite motorjev.

AVTOMATIKA 80/2008

STROKOVNJAKI SVETUJEJO6

Brezpla�ni oglas

HALA

C -

RAZS

TAVN

I PRO

STOR

10

80/2008 AVTOMATIKA

Sejemske novice - Micro-Epsilon 7

Bogat program senzorjeviz podjetja Micro-Epsilon

Podjetje MICRO-EPSILON Messtechnik GmbH & Co. KG iz Nem�ije �e 40 let rešuje najte�je prob-leme pri merjenju odmika, polo�aja in temperature. Zagotavljamo v Evropi najširši proizvodniprogram senzorjev, sistemov in testnih okolij z vsemi aktualnimi tehnologijami. Ob ve� kot 400zaposlenimi, 2000 in�enirskih let izkušenj in številnih patentih smo zanesljiv in poznan part-ner industrije in razvoja po svetu.Podru�nice v Angliji, Ameriki, na Kitajskem, v Franciji, Švici in na �eškem potrjujejo našo vodil-no vlogo v metrologiji. King-size R&D oddelki omogo�ajo podjetju Micro˚Epsilon ohranjati stal-no vodilno vlogo. Naše senzorje uporabljajo laboratoriji, inštituti, raziskovalna podjetja, pro iz -vo dne linije, vgrajeni pa so tudi v kon�ne izdelke.

Podjetje Micro-Epsilon se bo predstavilo tudina Sejmu Elektornike 2008 z bogatim raz -stavnim programom:Senzorji, sistemi, programska oprema in re -ši tve za geološke koli�ine: odmik, dol�ino,po lo�aj, debelino itd. Brezkontaktne in kon-taktne tehnike; induktivne, z vrti�nimi to -kovi, kapacitivne, laserske, triangulacijske, sskanirno �rto (line scan), odbojnega �asa (ti -me-of-flight), konfokalne, z merilnim �ar kom(thru-beam), LVDT, potenciometrijske, inkre-mentalne, z merilno �ico (draw-wire) .

Slika 1 - Hitri optični mikrometer optoCON-TROL 2600 s telecentrično optiko

Slika 2 -Konfokalni miniaturni senzor raz-dalje - optoNCDT 2402

Opti�ni mikrometer, 2D/3D senzorji profila(triangulacija laserskega �arka). Opti�ne me -

ri tve hitrosti. OEM zenzorji odmika za avto-mobilsko industrijo, industrijo strojev, inte-gratorje.

Slika 3 - Hitri industrijski 2D/3D scannerprofila - scanCONTROL 2800

Dimenzijska testiranja. Sistemi za merjenjede beline. Ra�unalniški vid za dimenzijskapre verjanja.

Slika 4 - Triangulacijski laserski senzor raz-dalje - optoNCDT 1700

Sistemi za preverjanje površine. Programskaop rema za meritve in nadzor.Brezkontaktni infrarde�i termometri (pre no -s ni in online).

Obiš�ite nas na Sejmu elektronike 2008 vHa li C, razstavni prostor 10. A

HAL

A A

- RAZ

STAV

NI P

ROST

OR

8

SEJEMSKE NOVICE - Interkont Berger8

AVTOMATIKA 80/2008

INTERKONT BERGERZanesljiva dobava elektronskih komponentPodjetje INTERKONT Berger GmbH je trgovsko podjetje z 20-letno tradicijo, ki ima sede� vmestu Memmingen na Bavarskem. Podru�nica podjetja je v Ljubljani. INTERKONT BERGERdeluje na slovenskem, hrvaškem in nemškem trgu ter trgih Srbije, �rne gore, Bosne in Herce-govine, Makedonije, Tur�ije in Bolgarije. Glavni dejavnosti podjetja sta zastopanje tujih dru�bter distribucija in kompletiranje pasivnih, aktivnih, elektromehanskih komponent in delov zastroje.

Prednosti, ki jih pri našamo, so vseka kor širo-ka paleta pro izvajalcev, hitra in zanesljivastoritev ter lastna transportna logistika. Ve -

li ko pozornosti posve �amo tehni�ni podporina šim partnerjem ter permanentnemu izo-bra�evanju o tehni�nih novostih.

Dolgoro�ni cilj podjetja INTERKONT BERGERje ohranitev in krepitev svoje po zicije na tr �i -š�u. �elimo os ta ti zanesljiv partner tako napodro�ju ele ktron skih/elektromehanskihkomponent kot tudi na podro�ju zastopanjatujih dru�b.

Naše po slanstvo je omogo�ati našim stran -kam dobro tehni�no, komercialno in logis-ti�no podporo.

Glavni dejavnosti nemškega podjetja INTERKONT BERGER s podru�nico v Ljubljani sta dis-tribucija in kompletiranje pasivnih, aktivnih, elektromehanskih komponent in delov za strojeter zastopanje slede�ih tujih dru�b:

Interkont Berger GmbH, Buxacher Str. 55, D-87700 Memmingen, tel. 0049 8331 9799-0, fax.0049 8331 9799-10, info@interkont.de / Podru�nica Ljubljana, Dunajska cesta 63, SI-1000Ljubljana, tel. 01 236 12 43, fax. 01 236 12 44, info@interkont.siwww.interkont.de / www.interkont.si A

HALA

A - R

AZST

AVNO

PRO

STOR

- AVL

AHA

LA A

SEJEMSKE NOVICE - Hiperion predstavlja WSCAD 5.2 9

80/2008 AVTOMATIKA

WSCAD 5.2 SE predstavlja NA SEJMU ELEKTRONIKE

Ljubljansko podjetje Hiperion d.o.o. po novem zastopa tudi programski paket za projektiranjeavtomatizacije, elektrotehnike in elektronapeljav - WSCAD. Potrudili so se tudi z lokalizacijopaketa, zato je na voljo v uporabniku prijazni slovenš�ini.

WSCAD 5.2_SLO je po -slo venjen programskipa ket, v katerem stazdru �ena dva programa– program za projektira -nje avtomatizacije inpro gram za projektiran-je elektronapeljav. S slovensko verzijo prog -rama WSCAD5.2 uporabnik prejme tudiposlovenjene knji�njice elektri�nih sibmolov(cca. 3000 simbolov), poslovenjeno bazo po -datkov o artiklih (cca. 35.000 zapisov), po -slovenjene okvirje risb in obrazce za razli�neizpise, slovenske ikonske vrstice za simbole,

poslovenjene elektri�nesklope ali makroje terosnovna slovenska na -vo dila ter napotke zana mestitev in delo.

DEMO verzijo programaWSCAD 5.2 lahko dobite brezpla�no na na -slovu: www.hiperion.si. Za dodatne infor-macije lahko pokli�ete po telefonu: 01/5192584.Program zastopa in prodaja podjetje: HIPERI-ON d.o.o. Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubl-jana.

WSCAD 5.2 - programsko orodje za projektiranje avtomatizacije,elektrotehnike in elektronapeljav

Kot prvi bo aktiven portal AVTOMATIKA Online, ki bo sprotno posredoval novice s podro�ja avtom-atizacije, robotike, mehatronike, procesnih komunikacij in telekomunikacij na splošno. Rubrika”Strokovnjaki svetujejo” bo iz tiskane revije preseljena na spletno stran, kjer je interaktivnost �e ponaravi medija zagotovljena, odprt bo tudi forum, kjer se bodo lahko sre�evali uporabniki, izmenje-vali znanja in izkušnje, sodelovali vraznih projektih, ...Velik poudarek bo tudi na multi-medijskih vsebinah, kar pomeni, dabodo na voljo tako avdio/video vse-bine, animacije, slike, ...Zelo podoben bo tudi portal ELEK-TRONIKA Online, ki bo na voljo ta -ko profesionalce z vsemi problemirazvoja in proizvodnje elektronike,kot ljubiteljskim elektronikom insamograditeljem z raznimi hobiprojekti, ...Oglasite se na Sejmu elektronike vav li hale A, kjer bomo z veseljem po -klepetali tudi o vaših predlogih ...

NovE interaktivne vsebineiz založbe hydra&co.

Na Sejmu elektronike 2008 bo zalo�ba strokovne literature predstavila povsem prenovljeneelektronske medije za podro�je avtomatizacije ter za podro�je elektronike, telekomunikacij ininfromatike. Gre za vseslovenski tehni�ni portal SLOTEHNIKA.net s podportaloma AvtomatikaOnline in Elektornika Online.

A

A

HAL

A C

SEJEMSKE NOVICE - ZRS10

AVTOMATIKA 80/2008

ZVEZA RADIOAMATERJEV SE PREDSTAVIZRS - Zveza radioamaterjev Slovenije zdru -�uje cca 110 društev z mno�ico �lani, ljubi teljitehnike in telekomunikacij. Marsikateri ra -dio amater se z elektroniko, avtomatiko in te -le komunikacijami ukvarja tudi profesionalno,med njimi najdemo tudi mno�ico vo dilnihstrokov njakov po podjetjih, inštitutih in uni-verzah. Radioamatersko gibanje v pre teklosti je og ro -m no pripomoglo k splošni tehni�ni izobra �e -nosti prebivalstva, danes pa je v veliko pomo�pri usmerjanju mladine v tehni�ne poklice, ssvojim omre�jem za ne var nost pa je tudi vpomo� odseku za reševa nje in civilno zaš�itopri ministrstvu za ob ram bo.

ZRS se bo tokrat predstavila v petih tematskihskupinah:1. Operatorsko delo na KV in UKV podro�ju,

prikaz razli�nih tehnologij radijskega pre -nosa podatkov (2 x KV postaja za delo sPSK31 in CW/SSB. V tem sklopu bo tudiorganizirala tekmovanje v telegrafiji – tra-jalo bo ves �as sejma, tekmovanje v tekmo -valnih veš�inah – lo�evanje klicnih zna kov vgne�i signalov, …. Predstavili bodo tudi QSLkartice, njihov pomen in razlago.

2. ARG – Amatersko radio goniometriranje (is -kanje skritih oddajnikov), prakti�en pri kazdela, v sredo ob 16.00 tekmovanje na trav -ni ku zunaj z zavezanimi o�mi.

3. Konstruktorstvo, najprej teorija potem mo -� nost prakti�nega dela s spajkanjem KITkom pleta oscilatorja za u�enje tele gra fije.Raz stava projektov, komunikacijske op re -me, ki so jih razvili slovenski radioamaterji.

4. Digitalne komunikacije in uporaba ECHOlinkov. Prikaz APRS in prakti�na uporaba,digitalno paketno radijsko omre�je PACKETradio, D-Star digitalne komunikacije.

5. ARON - Radioamatersko omre�je v ne var -no sti, razlaga in prakti�na izvedba – vajaak tiviranja ARON omre�ja je predvidena zatorek popoldne (14.00 - 17.00).

Ob tej prilo�nosti bo ZRS izdala Spominskodiplomo za zveze s sejemsko postajo S50ZRSali S50ARO.Za ljubitelje radijske tehnike bo zagotovo za -ni miva razstava radioamaterske opreme kotso transverterji za 2m (14/144), 70cm (21/432), linearni oja�evalec, vmesniki med posta-jo in ra�unalnikom, ...

V okviru ZRS se bodo svoje aktivnosti pred-stavili tudi nekateri aktivnejši radioklubi:- S5 QRP Club s Fiel day delom in sodelovan-

je s Civilno zaš�ito

- Radioklub Rogaška- Radioklub Ptuj - Radioklub Študent Maribor- Radioklub Maribor- Radioklub Ljubljana in drugi- Sodelovala bo tudi Hrvaška radioamaterska

zveza. Prisr�no vabljeni na razstavni prostor ZRS vhali C.

Za ZRS: Goran Krajcar, S52P, predsednik

AVTOMATIKA 80/2008

POSVETOVANJA - Kotnikovi dnevi 2008 13

POVZETKI REFERATOV29. POSVETOVANJE - KOTNIKOVI DNEVI

1a. Mitja Vidmar univ.dipl.in�.el.NOVI PREDPISI ZA NIZKONAPE TOSTNEELEKTRIČNE INŠTALACIJE

Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne elektri�nein štalacije v stavbah in na njegovi osnovi izdanaTehni�na smernica TSG-N-002:2007 - Nizkona pe -tostne elektri�ne inštalacije, vsebujeta skladno z do -lo �ili Zakona o graditvi objektov bistvene zahteve za»varnost pri uporabi«. V Zakonu o graditvi objektov je tehni�na smernicanamre� opredeljena kot “dokument, s katerim se zadolo�eno vrsto objekta uredi natan�nejša opredelitevbistvenih zahtev, pogoji za projektiranje, izbraneravni oziroma razredi gradbenih proizvodov oziro-ma materialov, ki se smejo vgrajevati ter na�ini nji-hove vgradnje in na�in izvajanja gradnje znamenom, da se zagotovi zanesljivost objekta ves�as njegove �ivljenjske dobe, kadar je to primerno, patudi postopke, po katerih je mogo�e ugotoviti, ali sotakšne zahteve izpolnjene” (t�. 3.2, prvega odstavka3. �lena). V postopku izdaje tehni�ne smernice so bileupoštevane tudi vse zahteve Uredbe o postopkihnotificiranja na podro�ju standardov, tehni�nihpredpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti(Uradni list RS, št. 66/00 in 35/05) v tistem delu, kipredstavlja prevzem Direktive 98/34/ES EvropskegaParlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 (Direktiva98/34/ES).Tehni�na smernica je oblikovana tako, da izvajalcinajdejo v njej vse potrebne podatke in zahteve, pro-jektanti pa bodo morali podrobna dolo�ila, obrazcein tabele poiskati v standardih, tudi v tistih, vSloveniji sprejetih evropskih, ki niso navedeni medreferen�nimi dokumenti. Med referen�nimi doku-menti, so navedeni predpisi, ki osvetljujejo pravnookolje smernice, med standardi pa le tisti, ki vsebu-jejo bistvene varnostne zahteve.Zaradi vsega navedenega vsebujeta tako pravilnikkot tehni�na smernica novosti in nekoliko druga�enpristop do urejanja problematike nizkonapetostnihelektri�nih inštalacij, kot do sedaj veljavni jugoslo-vanski tehni�ni predpisi in standardi.

1b. mag. Boris �itnik, univ.dipl.in�.el.PRAVILNIK IN TEHNIČNE SMERNICE ZA POD -ROČJE ZAŠČITE PRED DELOVANJEM STRELE

V letošnjem letu bo uporabnikom na razpolago novpravilnik za zaš�ito pred delovanjem strele, ki bo im -ple mentiral današnjo evropsko prakso in dose�enostopnjo razvoja na podro�ju zaš�ite pred delovanjem

strele. V danem primeru gre za vsebino novega pra -vil nika, ki bo v razširjenem obsegu, glede na staretehniške predpise za strelovode, obravnaval tovrstnotematiko. Dodatno podrobneje razlaga kreativen pristop k not -ra njemu sistemu zaš�ite pred strelo v objektih in ize -na �evanje potencialov zdru�eno z ozemljevanjem.Za radi razširjene vsebine je tudi naslov pravilnikadruga�en, torej »Pravilnik o zaš�iti pred delovanjemstrele«, ki naj bi isto�asno pomenil zajetje �e omen-jenih novosti. Sam novi pravilnik zajema pa le bist -vene zahteve za projektante, izvajalce, obratovalce invzdr�evalce. Podrobnejša strokovna praksa pa je za -je ta v veljavnih evropskih standardih, ki jih bodo prisvojem delu morali uporabljati projektanti. Za vseostale uporabnike pa je v posebnih izvle�kih iz ev -rop skih standardov podana najosnovnejša obveznavsebina za dnevno prakso in podana v tehni�nihsmernicah za zaš�ito pred delovanjem strele. V podanem referatu bodo prikazane glavne razlike vstrelovodni praksi, ki jih evropski standardi druga�eobravnavajo kot doslej uporabljani tehniški predpisiza strelovode.

2. Ervin Seršen, univ.dipl.in�.el.MIKRO SOPROIZVODNA ENOTA V STANO -VANJSKI HIŠI – IZKUŠNJE INVESTITORJA

V referatu je podan kratek pregled tehnologij mikrosoproizvodnih enot in njihov vpliv na okolje, zahteveza priklju�evanje na distribucijsko omre�je – v�eraj,danes, jutri - pridobitev statusa »kvalificiranega pro -iz vajalca«, razli�ne vezave zaradi razli�nih cen odku-pa ter davki in prispevki pri odkupu elektri�ne ener -gije od »fizi�ne osebe«. V predlogu evropskega stan-darda za priklju�evanje mikro generatorskih enot do16 A na fazo so prikazane zahteve slovenskih distri -buterjev. Podane so tudi zahteve v evropskih (slo -ven skih) standardih za inštalacijo generatorskih enotnameš�enih v prostorih, kjer se gibljejo laiki. Omen-jene so tudi pomanjkljivosti v regulativi, ki jih vidiavtor.

3. mag. Mitja Koprivšek, univ.dipl.in�.el."PRIMERJAVA DELOVANJA ODKLOPNIKOV INVAROVALK V ENOSMERNIH TOKO KROGIH"

Referat bo predstavil primerjavo delovanja inšta-lacijskih in mo�nostnih odklopnikov ter talilnihvarovalk v enosmernih tokokrogih. Poleg tega bopodal nekaj tipi�nih primerov uporabe posameznihaparatov.

AVTOMATIKA 80/2008

POSVETOVANJA - Kotnikovi dnevi 200814

4. Ervin Mahori�, univ.dipl.in�.el. ZANESLJIVO ELEKTRIČNO NAPAJANJEPOMEMBNIH INFORMACIJSKIH SESTAVOV

Z deregulacija telekomunikacijskega trga in inten-zivnim razvojem informacijskih in telekomunikacij -skih tehnologij (IKT), koli�ina in pomen elek-tronske/ra�unalniške opreme, v poslovnih in indus-trijskih procesih nenehno naraš�a. Vedno ve�ji dele�sodobnih organizacij ima te sisteme �e tako mo�novklju�ene v poslovne procese, da jim �e krajši izpadteh sistemov povzro�i veliko poslovno škodo, daljšiizpad pa lahko celo ogrozi njihov obstoj. Zahteve zazanesljivost napajanja takšnih elektronskih siste-mov, so zato tako porastle, da se danes razmišlja orazpolo�ljivostih celo nad 99,999 %. V referatubomo osvetlili bistvena izhodiš�a in zahteve, ter naj -no vejše standarde, izkušnje in spoznanja, o katerihje potrebno razmisliti pri gradnji tako imenovanih''kriti�nih napajalnih sestavov''.

5. Matja� Osvald, univ.dipl.in�.el., Matja�Miklav�i�, univ.dipl.in�.el.SODO IN SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO INODJEM ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ DISTRIBU-CIJSKEGA OMREŽJA

V lanskem letu je bil ustanovljen SODO Sistemskegaope raterja distribucijskega omre�ja z elektri�noenergijo, d.o.o., ki je pri�el delovati hkrati s popolnimod prtjem trga z elektri�no energijo za vse odjemalce.V referatu bo uvodoma kratko predstavljen SODO innjegova vloga v elektroenergetskem sistemu. V na -da lje vanju bodo predstavljeni Splošni pogoji za do -ba vo in odjem elektri�ne energije iz distribucijskegaom re�ja, ki so pri�eli veljati s 1.1.2008 in osnuteksis temskih obratovalnih navodil za distribucijskoomre�je. Poudarek bo na zahtevah, ki jih mora upo -rabnik izpolniti pred priklju�itvijo na distribucijskoomre�je z elektri�no energijo.

6. dr. Gorazd Štumberger, univ.dipl.in�.el.,Sebastijan Seme, univ.dipl.in�.el., dr. Jo�e Vorši�,univ.dipl.in�.el.SISTEMI ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE

Potrebe avtomobilske industrije so po eni stranivzpod budila predvsem razvoj mobilnih sistemov zashra njevanje energije, vse ve�ja uporaba energijepro izvedene iz obnovljivih virov pa je po drugi stranivzpodbudila razvoj stacionarnih sistemov za shran-jevanje energije. Šele kombinacija sistema zaproizvodnjo elektri�ne energije iz obnovljivih virovin sistema za shranjevanje energije namre� omogo�ivsaj delno primerljivost razpolo�ljivosti tako pro iz -ve dene energije s tisto, ki je proizvedena iz konven-cionalnih virov. V okviru prispevka je podan pregledsistemov za shranjevanje energije, ki so, med dru -gim, primerni tudi za uporabo v energetske namene.

7. Andrej Kosma�in, univ.dipl.in�.el.PRIDOBIVANJE AKREDITACIJSKE LISTINE ZAMERILNI LABORATORIJ PODJETJA ELEKTROMARIBOR D.D.

Cilj referata je predstaviti pridobivanje Akreditacijskelistine za merilni laboratorij v podjetju Elektro Mari-bor d.d.. Ob tej prilo�nosti bomo predstavili zgodovi-no de jav nosti merilnega laboratorija pred letom2002, predstavili sam postopek pridobivanja akred-itacije po pravilih Slovenske akreditacije, konkretnopredstavili naše aktivnosti in izkušnje, ki smo si jihpridobili v dveh letih izvajanja projekta (2004 –2006), ter na koncu pre stavili tudi pomen pri-dobljene Akreditacijske listine za merilni laboratorijin podjetje Elektro Maribor d.d.. Pred letom 2002 jev podjetju Elektro Maribor d.d. po te kalo servisiranjein umerjanje elektri�nih števcev za obra�un el.energije, servisiranje stikalnih ur in kontrola meril-nih transformatorjev v štev�ni delavnici. Nadzor nadmerili, kjer se je izvajala kontrola njihove to� nosti inustreznosti, je opravljal dr�avni organ, takrat Uradza standardizacijo in meroslovje RS. V drugi po lo vicileta 2002 so na Uradu za standardizacijo in me -roslovje predstavili strategijo nadaljnjega izvajanjakon trole in overitev meril v Republiki Sloveniji, ki jepovzela model evropskih dolo�il in postopkov.Z vizijo podjetja, da je potrebno dejavnost servisir-anja, kon trole in overitev meril v bodo�e tr�nousmerjati in ob zavedanju pomena akreditacije tedejavnosti je vodstvo podjetja odlo�ilo, da sklenepogodbo za samostojno izvajanje kontrole inoveritev meril ter v ta namen pridobi akreditacijo. Poinformativnem razgovoru na Slo venski Akreditaciji(SA) so leta 2004 v podjetju pri�ele potekati vseaktivnosti za pridobivanje standarda SIST EN 45004oz. SIST EN ISO/IEC 17020:2004, za potrebe akred-itacije pri izvajanju kontrole meril. Postopek akre di -tiranja je potekal v skladu s splošnimi akti Slovenskeakreditacije (dostopnimi na spletni strani http://www.sa.gov.si) in sicer;:Predprijavni stiki; .Prijava;Dejavnost do ocenjevanja; Ocenjevanje; Odlo�itev. V podjetju je bila tako s strani uprave dru�be imen-ovana projektna skupina, katere �lani so bilizaposleni v podjetju s sodelovanjem zunanjega sve-tovalca za podro�je sistema kakovosti. Cilj projektneskupine je bila akreditacija merilnega laboratorija.Pripravila se je integracija standarda SIST ENISO/IEC 17020:2004 v obstoje� sistem vodenja. Pri -pra vili smo ustrezno sistemsko dokumentacijo zamerilni laboratorij in posledi�no tudi pripravili spre-membe poslovnika vodenja. Od aprila 2006 naprej jemerilni laboratorij akreditiran pri Slovenski Akred-itaciji kot kontrolni organ. Podjetju Elektro Maribord.d. je bila podeljena akreditacijska listina, s katerose priznava izpolnjevanje zahtev standarda SIST ENISO/IEC 17020:2004 tip C. Ob sve�ani podelitviakreditacije je bila sklenjena tudi nova pogodba ovzpostavitvi in vzdr�evanju Akreditacije. Na osnovite pogodbe SA opravlja vsa dejanja, ki so potrebna za

AVTOMATIKA 80/2008

POSVETOVANJA - Kotnikovi dnevi 2008 15

ugotovitev naše usposobljenosti za izvajanje nalogna podro�ju ugotavljanja skladnosti in za vzdr�e-vanje statusa podeljene akreditacije. Akreditacija jeura dno priznanje usposobljenosti za opravljanjedolo�ene dejavnosti. Z akreditacijo pridobimo zau-panje v certifikate in teste, ki upoštevajo široko pale-to sprejetih kriterijev dolo�enih z Evropskimistandar di. Prednosti Akreditacije sta predvsem zau-panje v rezultate preskušanja, kalibriranja, certifici-ranja in kontrole. Mednarodna veljavnost rezultatovpre sku šanja, kalibriranja, certificiranja in kontrolezmanjšuje nepotrebno ponavljanje teh postopkov inustvarja pogoje za prost pretok blaga, storitev inosebja. Merilni laboratorij s to pridobitvijo deluje kotsamostojni kontrolni organ. S to pridobitvijo �elimoobvladovati potrebe na slovenskem tr�iš�u in gledena geografsko lego širiti tr�ne dejavnosti tudi vsosednje dr�ave kot so Avstrija, Mad�arska, in Hrva -ška. Na doma�em trgu nam to �e uspeva saj pove�u-jemo obseg števila naro�nikov naših storitev, v tekupa so tudi aktivnosti širitve na tuje trge.

8. mag. Marjan Bezjak, univ.dipl.in�.el., mag. Zvonko Toroš, univ.dipl.in�.el.DALJINSKI NADZOR TRANSFORMATORSKIHPOSTAJ TP SN/NN IN JAVLJANJE OKVAR

V referatu je opisan sistem LiSa®, ki omogo�a daljinskood�itavanje obratovalnih parametrov v transforma-torski postaji (TP) vklju�no z nadzorom koli�ine inkvalitete elektri�ne en er gije na sekundarju TP. Sistemomogo�a tudi odkrivanje, analizo in javljanje okvar TPin srednjenapetostnega (SN) omre�ja. Sistem pošiljainformacije o koli�ini in kvaliteti energije ter informa-cije, opozorila in alarme o okvarah in vrstah okvar,kot so n.pr. okvara v TP, izpad DV, prehod okvarnegatoka, prekinjeni vodnik, itd. v center daljinskega vo -denja in v center za spremljanje kvalitete in koli�ineelektri�ne energije. V prvem delu referata je podrob-neje opisan daljinski nadzor koli�ine in kvalitete elek-tri�ne energije v skladu s standardom SIST EN 50160in merjenje elektri�nih veli�in z omre�nim analizator-jem MC 760L. Opisan je prenos meritev elektri�nihveli�in in alarmov iz TP v center s pomo�jo komu-nikacijske enote MI 480L. Opisano je tudi daljinskonastavljanje komunikacijskega vmesnika in mo�nostdaljinskega rokovanja z mo�nostnimi stikali v TP.Nadalje je opisan princip odkrivanja in analiziranjarazli�nih okvar v TP in SN omre�ju, kot je n.pr. odkri-vanje prekinjenih vodnikov. V drugem delu referata je opisana naprava LiSa® z opi-som komponent naprave, kot so omre�ni analizatorMC 760L in komunikacijski vmesnik MI 480L. V na -dalje vanju poglavja so s pomo�jo funkcionalnih she -mah prikazane razli�ne mo�nosti povezovanja na pra -ve LiSa® z obstoje�o (in z dodatno vgrajeno) opremo vTP za zagotavljanje merjenja elektri�nih veli�in, kvali -te te energije in nadzora nad obratovalnimi parametriTP ter odkrivanja in javljanja okvar. V tretjem delu re -fe rata je opisano delovanje sistema in algoritmi ugo-

tavljanja vrste okvar na osnovi izmerjenih elektri�nihveli�in in digitalnih signalov, ki so na razpolago v TP.Podrobneje je opisana tudi logika odkrivanja razli�nihokvar ob upoštevanju razli�nosti obstoje�e in tudi noveopreme v TP. V �etrtem delu referata je opisano delo-vanje koncentratorja, ki sprejema informacije o izmer-jenih veli�inah, splošne informacije in opozorila iz TPter alarme ob okvarah. Opisana je obdelava informacijo izmerjenih veli�inah, ki se obdelajo po posebnempro gramu tako, da so uporabniku na razpolago v obli-ki tabel in diagramov (grafov) v zahtevanem �asov -nem obdobju. Alarmi se iz TP takoj (10-20 sekund)pre nesejo na koncentrator in lahko na zahtevo tudi nave� telefonskih številk. Opisan je program za obdelavoopozoril in alarmnih signalov in povezava teh signalovv program SCADA v DCV. V petem delu referata so spomo�jo funkcionalnih shem prikazane razli�ne mo -�nosti bodo�ega razvoja sistema za nadzor TP, pred-vsem v povezovanju s sistemom za daljinsko od�ita-vanje števcev, ki v zadnjem �asu z velikimi koraki uva -ja telekomunikacije v vsako TP - in te komunikacije bijih kazalo izkoristiti tudi za nadzor in vodenje TP. Vza klju�ku referata so prikazani primeri optimalnenamestitve do sedaj vgrajenih naprav, cilji vgradnje inizkušnje. Na koncu je nakazana perspektiva razvojasistema daljinskega nadzora in vodenja TP SN/NN zrazvojem komunikacij in informatike.

9. Rado Isakovi�, univ.dipl.in�.el.PRIMERJAVA IZVEDBE OZEMLJITVENEGA SIS-TEMA V TRANSFORMATORSKI POSTAJI PRIRAZLIČNIH NAČINIH OZEMLJITVE NEVTRALNETOČKE TRANSFORMATORJA

V referatu je na splošno predstavljena problematikaozemljitev transformatorskih postaj SN/NN v odvis-nosti od na�ina ozemljitve nevtralne to�ke transfor-matorja VN/SN v razdelilni transformatorski postajina SN strani. Našteti so aktualni na�ini ozemljitve nev-tralne to�ke transformatorja v SN omre�ju in na njihje narejena analiza zahtevane ozemljitvene upornostiposamezne TP, da niso prese�ene dovoljene vrednostinapetosti dotika in koraka po standardu SIST HD 637S1. Opisana je tudi vloga kablovodov glede naozemljitveni sistem transformatorskih postaj SN/NN,zaradi povezovanja sosednjih transformatorskihpostaj preko kabelskih opletov.

10. mag. Rudi Von�ina, univ.dipl.in�.el.NIZKOFREKVENČNA ELEKTROMAGNETNAPOLJA NA DELOVNIH MESTIH V SMISLUDIREKTIVE 2004/40/ES.

P»V mesecu maju letošnjega leta se izteka rok za izpol-nitev zahtev po Direktivi 2004/40/ES. Dr�ave �laniceEU bi morale do 30.4.2008 poro�ati Evropski Komisijio sprejetju nacionalnega pravnega akta na podlagiomenjene direktive. Na podlagi omenjene pravne za ve -zanosti so se slovenska elektroenergetska podjetja

AVTOMATIKA 80/2008

POSVETOVANJA - Kotnikovi dnevi 200816

odzva la pobudi za preu�itev obremenitve njihovih de -lov nih okolij z EM polji omre�ne frekvence. Opravljenepreiskave EM polj in analize obremenitev delovnegaokolja glede na tehni�ne in pravne zahteve omogo�ajonaši dr�avi izpolnitev zahtev te direktive za EM poljeomre�ne frekvence.

�al razvoj standardov ni uspel zagotoviti ustreznepodlage za ocenjevanje tveganj zaradi izpostavljenostiEM sevanjem. S stališ�a direktive je najbolj pomembenstandard SIST 50499 – Do lo �evanje izpostavljenostiEM sevanjem, ki je še vedno v fazi osnutka. Zato je bilaorganom EU poslana pobuda 26.10.2007 zapodaljšanje roka uveljavitve direktive do 30.4.2012.Referat v nadaljevanju predstavi op rav ljeno delo inrezultate preiskav EM polj v delovnem okolju elek-troenergetskih podjetij.«

11. Marko Kotnik, univ. dipl. in�. el.NOVOSTI, STANDARDI - KRMILJENJE IN NAD-ZOR V ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH

Primerno delovanje elektri�nih naprav v okviru nji-hove nameravane rabe je smoter uporabe. Oprema pri -klju�ena na elektri�no inštalacijo, kakor elementi inš-talacije morajo biti ustrezno izbrani in nameš�eni. Us -tre zna navodila za zaš�ito, lo�evanje, krmiljenje innadzor podaja standard IEC 60364-5-53. Ob predvide-vanje zunanjih vplivov zanesljivost in varnost delova -nja še pove�amo.

12. Ivan Leban, univ.dipl.in�.el.NOVOSTI ZAKONA O SPREMEMBAH INDOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEK-TOV ( ZGO1-B)

V št.126 Uradnega lista RS z dne 31.12 2007 je izšelzakon, ki kar na nekaterih podro�jih spreminjadosedanja dolo�ila, ki so pomembna tako za projek-tante, investitorje, izvajalce in soglasodajalce. Prvotninamen sprememb zakona je bila le nujna uskladitev ssredi leta sprejetim Zakonom o na�rtovanju prostora (ZPN), ki je nadomestil prejšnji Zakon o urejanju pros-tora ( ZUREP). Med pripravo sprememb ( ZGO1-B) paso se pojavljale nove in nove ideje o potrebnih popravk-ih, tako na osnovi nekaterih slabih izkušenj z dosedan-jim zakonom, kot z rde�o nitjo �elenih sprememb:poenostavitve.

Zakon, ki je izšel, je kompromis raznih idej in rešitevin je v kon�ni redakciji manj spremenjen kot se je tokazalo med razpravo in delom. Tako pa� z nekaterimirešitvami in novostmi ne bomo vsi zadovoljni,moramo pa jih poznati in spoštovati. Zna�ilnostZGO1- B je tudi v tem, da tehni�ne detajle, ki pa so zaprakso izjemno pomembni, rešuje s posebnimi Pravil-niki. Ti so v �asu pisanja tega prispevka šele v nasta-janju. Namen tega prispevka je analiza sprememb patudi kriti�en pogled na nekatere rešitve.

13. mag. Andrej Orgulan, univ.dipl.in�.el.UREDBA O OMEJEVANJU SVETLOBNEGAONESNAŽEVANJA IN MEDNARODNA PRI-POROČILA

Pri na�rtovanju ve�ine zunanje razsvetljave je v zad-njem desetletju postalo prepre�evanje svetlobnega one -sna �evanja �e kar stalnica. Pri oblikovanju novih reši -tev obi�ajno poskušajo projektanti, v sodelovanju z ar -hi tekti in investitorji, poiskati optimalno rešitev zavsak posamezen primer zunanje razsvetljave. Dobripri meri razsvetljave dose�ejo svoj namen ob �im manj -ših ne�elenih emisijah svetlobe v prostor.

Do nedavnega so bila v veliko pomo� pri omejevanjusvetlobnega onesna�enja mednarodna priporo�ila CIE,ki se vsakih nekaj let usklajujejo z novimi spoznanji izstroke, vendar prostovoljno upoštevanje omejitev o�it-no ni dovolj, saj se svetlobno onesna�evanje ni zman-jševalo v skladu s pri�akovanji in novimi tehnologija-mi. Zato je tudi stroka te�ko pri�akovala ustrezno ob -vezno zakonodajo. V Sloveniji smo v zadnjem letudobili Uredbo o prepre�evanju svetlobnega onesna�e-vanja, ki je nastajala kar celo desetletje.

V tem prispevku bom predstavil smernice, ki jih zaome jevanje svetlobnega onesna�evanja priporo�ajomednarodne in evropske strokovne organizacije ter jihprimerjal z ukrepi, ki jih predvideva pred kratkimspre jeta slovenska uredba. Posledice nekaterih omejitevv uredbi bodo prizadele slovenske upravljalce zunanjerazsvetljave in s tem tudi ob�inske prora�une �e toleto, za druge je predvideno postopno uveljavljanje �e�ez nekaj let.

14. mag. Viktor Lovren�i�, univ. dipl. in�. el, mag.Boris Ru�i�, univ.dipl.in�.el., Marjan Kern, univ.dipl. in�. el., Matja� Lušin, dipl. in�. el.UVAJANJE DELA POD NAPETOSTJO (DPN) VSLOVENSKO ELEKTROENERGETSKO OKOLJE

Delo pod napetostjo (DPN) postaja vse bolj iskanametoda dela pri popravilih na napravah v elektroomre�ju. DPN zni�uje število na�rtovanih in nena�rto-vanih izklopov zaradi rednega ali korektivnegavzdr�evanja.

Storitev je komplementarna, saj je ozko povezana spodro�jem varstnosti in zdravja pri delu. Slovenskoelektrogospodarstvo in industrija se dalj �asa sre�uje zidejo, da bi uveljavili DPN kot postopek pri rednemvzdr�evanju.

Slovenska zakonodaja omogo�a izvajanje DPN. Zaza�etek izvajanja DPN morajo biti strokovnjaki elek-trotehniške stroke posebej usposobljeni za izbran sis-tem DPN, ter delovni postopek pa mora biti vnaprejdolo�en in preverjen. Delavci morajo glede na izbranna�in DPN uporabljati ustrezna orodja, sredstva inopremo za osebno varstvo.

AVTOMATIKA 80/2008

POSVETOVANJA - Kotnikovi dnevi 2008 17

Slovenski standard SIST EN 50110-1:2007 podrobno dolo�a pristop inprincipe varnosti pri delu in metodeDPN.

Leta 2007 je ustanovljen konzorcijDPN s ciljem izdelave priro�nikovza uspostavitev sistema DPN. Izde-lani so priro�niki, ki urejajo pogojeDPN in dolo�ajo potrebno orodje zaDPN.

Usposabljanje za delo pod na pe to st -jo na nizkonapetostnem nivoju(DPN NN) se izvaja v treh progra -mih, ki pokrivajo DPN za nadzem-na omre�ja, kabelska omre�ja innizko napetostne notranje inšta-lacije.

Predstavljen je opis programa us po -sabljanja delavcev s pripadajo�imob segom in vsebino usposabljanja,ki se razlikuje od klasi�nih metodizo bra�evanja v u�ilnicah. A

NALOGA:

Razširiti je potrebno mo�nostiupravljanja in nadzora obstoje�eavtomatizacije tovarne. Dostop doavtomatizacijskega sistema boomogo�en skozi HTML kliente(spletni brskalnik). Komunikacijs-ki medij je torej obstoje�a mre�aoz. internet. Dostop je potrebnozaš�ititi z geslom.

REŠITEV:

Uporabljen bo razširitveni modulCP 243-1 IT za krmilnike serije S7-200. Komunikacijski procesorima integriran HTML server, odje-malec E-pošte ter FTP-server. Toomogo�i standardnim progra m -om (npr. spletni brskalnik, odje-malci E-pošte, FTP klienti) dostopdo procesnih informacij, hkrati pato pomeni, da je dostop do avto -ma tizacije neodvisen od operacij -skega sistema (npr. Windows, Li -

nux, Mac…). HTML server omo -go�i hkraten dostop do štirih po -ve zav (zaš�itenih z geslom) z no -tranje mre�e ali interneta.Komunikacija je osnovana na TCP

/IP protokolu. V primerjavi zstan dardnim CP 243-1, lahko kr -mil nik preko CP 243-1 IT polegnormalne S-7 komunikacije, ko -municira še na tri razli�ne na�ine:

Kako lahko dostopamo do oddaljenih naprav? V času širokopasovnih povezav je najbolj razširjena rešitev do -stop preko interneta. Aplikacije, ki bazirajo na internetu nam omogočajo, da upravljamo in nadziramo kr -

mil nike z osebnih računalnikov.

KONTROLA IN MONITORINGBAZIRANA NA WEB-uInformacije: Simon Čretnik, SIEMENS d.o.o.

Slika 1 - Komunikacija

AVTOMATIKA 80/2008

REŠITVE V AVTOMATIZACIJI - Kontrola in monitoring bazirana na WEB-u18

AVTOMATIKA 80/2008

REŠITVE V AVTOMATIZACIJI - Kontrola in monitoring bazirana na WEB-u 19

• HTTP komunikacija z spletnim brskalnikom: HTTP server odgovarja vprašanjem, ki jih dobiva z HTTP klien-tov (spletni brskalniki). Hkrati je mo�no vzpostaviti do 4 povezave z razli�nih klientov na server. Primernoparametrariziranje/programiranje (z JAVA APPLETS) omogo�a zamenjavo HMI naprav z IT CPji s pomo�joHTML strani, ki so lahko (zaš�itene z geslom) prikazane v enem od spletnih brskalnikov.

• E-mail komunikacija: za IT CP lahko konfiguriramo do 32 E-mailov, ki se pošiljajo v odvisnosti od krmil-nika. V tekstovnih spro�ilih lahko E-maili vsebujejo konfigurirane procesne vrednosti.

• FTP komunikacija: Preko IT CPja, lahko krmilnikpošilja podatkovne bloke (ali njihove dele)drugim ra�unalnikom (npr. PC) kot datoteke, ali

piše in briše datoteke drugih ra�unal-nikov. Komunikacija preko FTPja jemo�na z ve�ine operacijskih sistemov

(Windows, Linux, Unix).

Aplikacije kjer bi lahko uporabili microset:• fotovoltai�ni sistemi• manjše hidro ali veterne elektrne• avtomatizacija stavb• transportni sistemi idr.

Ve� informacij, vklju�no s programsko kodo se na -ha ja pod številko 21692518, ki jo vnesete v iskalnopolje na SIEMENSOVI SUPPORT STRANI:

https://support.automation.sie mens.com A

Slika 2 - Spletna stran

Teden tehnoloskih razstav - Milan, Italija od 27. do 30. Maja 2008 - Rho

Od 27-tega do 30-tega maja 2008 vam bo v Milanskem razstaviscnem centru na Rhona voljo izjemna priloznost za sodelovanje na ogromnem razstavnem dogodku,posvecenemu fluidnim mocnostnim tehnologijam, komponentni industriji, avtomatizaciji,instrumentaciji, elektroniki, nadzoru gibanja, ICT resitvam in vzdrzevanja v industriji.Stirje sejemski prikazi se bodo zdruzili v enem svetovnem dogodku tekom stirihsejemskih dni in ustvarili mogocno sinergijo. Ta ambiciozna predstava, namenjena"cutting-edge high-tech" proizvodom in storitvam bo ponudila upravljavcem,tehnikom, proizvajalcem, inzenirjem in distributerjem vseh svetovnih podrocijnepogresljivo priloznost ogledati si celotno verigo produktov in resitev proizvodne inprocesne industrije.Bogat in temeljit program sejemskih delavnic in demonstracij ki se bo odvijaltekom prireditve, bo zagotovil pretok znanja in izkusenj trgovskim delavcem.Ne zgresite te priloznosti in se pridruzite mednarodnemu zboru svoje industrije !

Uporabili smo stiri dimenzije,da bi vasemu poslovanjuvdahnili novo perspektivo

Mednarodna bienalna razstavaavtomatizacije, instrumentacije,mikroelektronike in industrijske ICT

Mednarodna bienalna razstavaelektricnih in fluidnih mocnostnihsistemov, gibalnih prenosov, pogonov,krmilne opreme in industrijskega dizajna

Bienalna razstavaindustrijskega vzdrzevanja

Mednarodna bienalna razstavakrmilnih sistemov, tehnike inmehanskih prenosov moci

www.fieremostre.itZa registracijo in brezplaãno vstopnico

F&M Fiere & Mostre Srl - Milan, ItalyTel. +39 02 40922400/560Fax +39 02 40922450/599info@fieremostre.it

Promotorji: Organizator:

AVTOMATIKA 80/2008

STROKOVNI SEMINARJI - Optične komunikacije20

Tudi tokrat je dogodek zbral mno�ico zainteresir-anih strokovnjakov iz razli�nih ustanov in podjetij,ki se direktno ali posredno ukvarjajo s opti�nimi ko -munikacijami. Rde�a nit letošnjega seminarja so bilaopti�na dostopovna omre�ja - informacijsko avto -cesto do posameznega uporabnika, ki je del infor -macijske dru�be, kjer je informacija in vsebina klju -� nega pomena za delo, u�enje, odlo�anje in nenazad-nje pre�ivljanje prostega �asa. Opti�ni dostop prikon �nem uporabniku je edina dolgoro�na rešitev incelo brez resnih tekmecev v prihodnosti.

Gostitelja seminarja na Fa -kul teti za elektrotehniko stabila zaslu�ni profesor dr.Jo�ko Budin in redni profe-sor dr. Matja� Vidmar, ki jepredstojnik Laboratorija zasevanje in optiko na Katedriza telekomunikacije. V uvo -dni besedi je prodekan zaraz iskovalno delo fakultete,prof. dr. Stanislav Kova�i�predstavil fakulteto in njenedejavnosti ter spregovoril nekaj besed o seminarju, kise �e vrsto let odvija kot vse�ivljenjsko izobra�evan-je in predstavlja pravi pretok visokotehnološkegaznanja iz raziskovalnega okolja v podjetja.

Na tridnevnem seminarju se je zbralo preko sto ude -le�encev, ki so napolnili predavalnico 15 na Fakultetiza elektrotehniko v Ljubljani. Seminar je uspešnovodil dr. Boštjan Batagelj, ki je zanimivim temam

omogo�il dovolj �asa za odprta vprašanja in diskusi-jo. Celotno seminarsko gradivo je bilo zbrano vzajetnem zborniku in na zgoš�enki. Generalni me -dijski pokrovitelj je bila zalo�ba Hydra & Co z revijoAvtomatika, ki so jo prejeli kot seminarski materialtudi vsi udele�enci.

V dveh malih predavalnicah se je predstavilo tudi ne -kaj podjetij, ki se ukvarjajo z merilno opti�no opre-mo ali opti�nimi elementi. Podjetje Avektis, d.o.o. izLjubljane, ki je zastopnik za merilno opremo proiz-vajalca Agilent, je predstavilo vrhunsko merilnoopremo za opti�na in bakrena dostopovna omre�ja.Optokon je �eško-slovensko podjetje, ki prodaja va -rilno opremo za izgradnjo opti�ne infrastrukture inelemente za opti�ne komunikacije. »Slovenija je ko -rak pred mnogimi dr�avami v Evropi na podro�juopti�nega dostopa, zato slovenski del našega podjet-ja mnogokrat ponuja izven naših meja rešitve inpro dukte, ki so se �e uveljavili v Sloveniji«, je s pono-som dejal direktor slovenskega dela podjetja MarkoGrohar. Rohde & Schwarz je dobro uveljavljenonemško podjetje na podro�ju radijskih in opti�nihkomunikacij. S pomo�jo lokalnega predstavnika vSloveniji so prikazali paleto opti�nih merilnih instru-mentov. Pri tem je najve� pozornosti nedvomnopo�el opti�ni spektralni analizator.

Letos so pripravljavci programa seminarja �eleli iz -po staviti aktualne vsebine, ki so pomembne za kon -kreten razvoj opti�nih komunikacij v Sloveniji. Osre -d nja tema so bila opti�na dostopovna omre�ja, kipostajajo v teh letih vro�a tema v svetu in doma in

15. strokovni seminarOptične komunikacije

Avtorja: Boštjan Batagelj in Jožko Budin

V dneh od 30. januarja do 1. februarja 2008 je na Fakulteti za elek-trotehniko v Ljubljani potekal 15. strokovni seminar Optične komu-

nikacije. Vpeljan že leta 1993 v okviru evropskega projekta Tempus je taseminar ob veliki udeležbi slovenskih strokovnjakov uspešno opravljalnamenjeno mu nalogo. Kot del programa podiplomskega strokovnegaizpopolnjevanja, ki ga izvaja Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani vsklopu programa vseživljenjskega učenja, se je seminar uveljavil kotposrednik novega znanja in svežih informacij pri nastajanju in razvojunovega področja optičnih komunikacij. Vsa leta so na seminarju sodelovalipriznani tuji strokovnjaki z univerz in korporacij, ki so predstavili ključneteme in novosti. Kot dosežek seminarja štejemo, da smo lahko pritegnili nekaj ključnih predavateljev, ki so veli-ka imena na področju optičnih komunikacij v svetu (prof. C. Someda, dr. E. Desurvire, dr. M. Erman, prof. A.Seeds in mnogi drugi). Mogoče je skleniti, da je imel seminar v tem pomenu pionirsko vlogo in ima pomembnezasluge pri uvajanju optičnih komunikacij v Sloveniji ter da bo tako vlogo imel še v prihodnje, saj stojijo prednjim novi izzivi.

Dr. Jo�ko Budin

Prof. dr. Matja� Vidmar

Dr. Boštjan Batagelj

AVTOMATIKA 80/2008

STROKOVNI SEMINARJI - Optične komunikacije 21

bo do taka ostala še desetletje ali ve�. Vsebina stro -kovnega seminarja se je navezala na vsebino dvod-nevne delavnice Vitel-a iz novembra prejšnjega leta.Izmed skupaj 23 tem, predstavljenih na seminarju, jeskupno 13 tem obravnavalo razli�na vprašanja invidike dostopovnih omre�ij, od tega so 3 teme pred-stavili tuji predavatelji. V nadaljevanju �elimo naj -prej izpostaviti te teme.

V »Smernicah razvoja dostopovnih omre�ij« je J.Budin predstavil stanje v svetu na podro�ju do sto -povnih omre�ij s poudarkom na vlakenskem om re � -ju kot dokon�ni tehniki širokopasovnega dostopa, kiomogo�a prenos najširših spektrov na razdalje, kipresegajo obi�ajne potrebe. Sedanji prevladujo�i �i�niširokopasovni dostop se bo zlagoma umikal vlak-enskemu, ki bo prevzel vse stacionarne povezave

naj prej na urbanih, kasneje pa delno tudi na rural-nih podro�jih. Za nomadske in mobilne zveze je tre -ba ra�unati s tehnikami radijskega dostopa. Pozna-vanje razli�nih zvrsti, topologij, arhitektur in teh no -logij vlakenskih dostopovnih omre�ij je potrebno, dabi la�e razumeli aktualne dileme, pred karerimi sto-jijo graditelji omre�ij. Med njimi sta zlasti dve klju -�ni: izbira aktivnega ali pasivnega omre�ja in izbiramed arhitekturama oz. topologijama to�ka-to�ka(zvezda) ali to�ka-mnogo to�k (drevo).

B. Batagelj je v pod -ro b nostih obravnavalobe klju�ni dilemi zvidika prednosti inpomanjkljivosti obehizbir. Odprta je izbiraenosmerne in dvos-merne zveze na raz -li�nih kombinacijahvalovnih dol�in zvezenavzdol in navzgorin izbira sodostopa.Prav vprašanje sodo -stopa odpira nove

raz vojne smeri: WDM PON z razpršenim oddajan-jem in zbiranjem, WDM PON z usmerjanjem valov -nih dol�in, TDMA PON in SCDMA PON. V raziskavije na�in, kjer bi z namestitvijo odbojnega polprevod-niškega opti�nega oja�evalnika pri uporabniku lah -ko omogo�ili, da bi bil laserski izvor za zvezo navz-

gor nameš�en v opti�ni razdelilni postaji OLT in ne vomarici uporabnika.

D. �erneka in J. Zrimšek sta predstavila vidik obehnajve�jih telekomunikacijskih operaterjev, graditel-jev opti�nega dostopovnega omre�ja v Sloveniji.Skupno obema je izbira topologije to�ka-to�ka, raz-lika je v posameznostih. V tej izbiri sledita zgledu ev -rop skega severa in delno tudi zahoda, kjer lokalneskupnosti in alternativni operaterji gradijo v strogourbanih obmo�jih omre�ja to�ka-to�ka. Operaterjaimata drzne na�rte izgradnje omre�ja FTTH v neka-terih mestnih središ�ih Slovenije.

Osnovno vprašanje ostaja še naprej ekonomika iz -gradnje. Rešitve je med seboj treba primerjati teh -ni�no (prednosti in pomanjkljivosti, mo�nost nad-graditve) in ekonomsko (stroški postavitve in vzdr -�e vanja). Zato odlo�itev o izbiri omre�ja ni le teh -ni�no vprašanje. �e pa bo kak sistem prevladal v glo -balnem merilu, bo mno�i�nost ugodno vplivala nani�anje cen. Danes je najpomembnejše vprašanje vde�elah z razvitim �i�nim omre�jem (Nem�ija, V.Bri tanija, Francija), kako zgraditi omre�je FTTHetap no v skladu z rasto�imi potrebami. Osnovnovpra šanje je, kako globoko in kdaj naj vlakno prodreproti uporabniku. Pomeni, da so hibridna vlaken-sko-�i�na omre�ja (FTTN, FTTC,...) vmesna etaparaz voja.

Z regulacijo dostopovnega omre�ja je mogo�e vpli-vati in motivirati izgradnjo, B. Makarovi� je v imenuAPEK-a predstavil regulatorne vidike opti�nega do -stopovnega omre�ja.

Omre�ja v notranjih prostorih stavb in hiš do omiz-ja ali naprave postajajo bolj in bolj aktualna. Vod-niški kandidati so �i�na omre�ja VDSL2, obi�aj noeno rodovno opti�no vlakno in plasti�no opti�no vla-kno. Karakteristike vlakna in podro�je uporabe stapredstavila A. Raspor za uvod in Christian-Alexan-der Bunge kot ekspertni del. Plasti�na vlakna omo -go �ajo prenos 1 Gb/s na dol�ini 100m, so trpe�na inz njimi lahko preprosto ravnamo, kar so v notranjihnapeljavah nedvomne prednosti.

Ne smemo prezretira dijske tehnike naza dnjih nekaj metrihzveze, ki bi v notran-jih prostorih lahkoomogo�ila pre nos lji -vost. ROF se tukajpo nuja kot zrela teh -nika, ki se je uveljavi -la za oskrbovanje ra -dijskih postaj v fiks -nem in mobilnem ra -dijskem dostopu. J.Mi tchell je v daljšem

AVTOMATIKA 80/2008

STROKOVNI SEMINARJI - Optične komunikacije22

prispevku predstavil tehniko radia po vlaknu v teh -ni �nih podrobnostih in podro�ju uporabe.

Na kratko omenimo še druge teme, predstavljene nase minarju:M. Vidmar je v prispevku, zelo koristnem za osve �i -tev znanja, predstavil osnovne omejitve opti�negavlakna. B. Batagelj je obravnaval osnovne jakostne infazne digitalne modulacijske formate, ki so najpo -gos teje v rabi v opti�nih omre�jih. T. Korošec je po -dal opti�no spektralno analizo na osnovi SBS. J. Tra -t nik je prikazal kvantno šifriranje v teoriji in praksi.L. Nagli� je opisal zna�ilnosti elektro-opti�ne faznoskle njene zanke. L. Pavlovi� je poro�al o elektronikiza direktno modulacijo laserja.

J. Budin je predstavil nekaj novosti o metamaterialih,umetnih materialih z negativno lomnostjo, ki pri na šajona�elne in prakti�ne novosti, njihova realizacija pa os -ta ja še vprašljiva. P. Ritoša je obravnaval nastavljive la -serje. J. Heinze je predstavil tes ti ranje DWDM sistemovz opti�nim spektralnim ana lizatorjem firme Ro hde & -Schwarz. J. Pillar je pri kazal funkcionalnost so dobnihDW DM sistemov. U. Burnik je podal omre�ne zahtevedigitalnih televizij skih storitev. B. Peternel in A. Kos staporo�ala o opti mizaciji na�rtovanja opti�nega dosto -pov nega omre�ja.

Trije dnevi so med zanimivimi predavanji hitro mi -nili, v pripravi pa je �e naslednji strokovni seminarOpti�ne komunikacije, ki bo v Januarju 2009 in bo�e 16. v seriji rednih vsakoletnih izobra�evanj stro -kov njakov s podro�je telekomunikacij.

Strokovni seminar Opti�ne komunikacije 2009 bo odsre de 28. do petka 30. januarja 2009 in bo med dru -gim vseboval slede�e aktualne teme:

• Boštjan Batagelj: Modulacijski formati v OK, uvodkot priprava na predavanje v angleš�ini (1 ura)

• Peter Winzer: Advanced optical modulation for-mats (2 uri)

• Christian-Alexander Bunge: Multipleksiranje(SDM, TDM, WDM, OFDM, CDM) in dostop

• Jo�ko Budin: Novosti in dose�ki – poro�anje oAPOC 2008 (1 ura)

• Jo�ko Budin: Opti�na omre�ja – transportna, raz -de lilna, dostopovna (1 ura)

• Matja� Vidmar: Temeljne omejitve opti�nih zvez(hrbteni�ne, lokalne) pri upoštevanju šuma in dru -gih omejevalnih pojavov ter vnaprejšnje bitne ko -rek cije (FEC) (1 ura)

• Giorgio Maria Tosi-Beleffi: Free space optical com-munications

• Boštjan Batagelj: Uvod v dostopovna omre�ja (1 ura)• Danny Goderis: Dilema P-MP, P-P, vidik proizva-

jalca (Alcatel)• France Telecom: vidik tradicionalnega operaterja• Fastweb: vidik novega (alternativnega) operaterja• Dunaj: vidik lokalnega graditelja A

AVTOMATIKA 80/2008

MOTORSKI POGONI - Frekvenčni pretvorniki za asinhronske motorje 23

FREKVENČNI PRETVORNIKIELETTRONICA SANTERNO

Tu nastopijo frekven�ni pretvorniki ElettronicaSanterno, ki zgoraj omenjene te�ave rešujejo narazmeroma enostaven na�in in sicer na ve� razli�nihna�inov v odvisnosti od zahtevnosti aplikacije. Šestrazli�nih na�inov vodenja:

• V/f skalarno frekven�no vodenje• VTC odprtozan�no vektorsko vodenje• VTC zaprtozan�no vektorsko vodenje z enkoder-

jem• FOC vektorsko vodenje z orientacijo rotorskega

polja• SYN vodenje sinhronskega motorja z trajnimi

magneti• RGN regenerativno delovanje

ENOSTAVNO NASTAVLJANJE PARAMETROV je mo -�no z tipkovnico vgrajeno na frekven�nem pre -tvorniku ali z programom REMOTE DRIVE, saj so vsimodeli povezljivi z osebnim ra�unalnikom preko se -rij ske komunikacije RS485 z protokolom ModbusRTU.

SINUS N• 0,4 kW - 3 kW (200 –

230 Vac, 1 – fazni)• Vodenje: V/f in vektor -

sko, PID funkcija• Preobremenitve do 200%• Vgrajeni EMC filtri • Ugodna cena

SINUS M• 0,4 kW – 9,2 kW • (200 – 230 Vac, 1 - fazni)• 0,4 kW – 9,2 kW (380 – 480 Vac, 3 - fazni)

Avtor: Roman Perdan, Genera d.o.o.

Asinhronski motor je najpogosteje uporabljen motor v industriji in po pravici nosi naziv »delovna žival« medelek tričnimi motorji. Njegova največja težava je, da za vodeno delovanje potrebujemo sorazmerno kom-

pleksen pretvornik, ki omogoča spreminjanje hitrosti, smeri, navora ...

AVTOMATIKA 80/2008

MOTORSKI POGONI - Frekvenčni pretvorniki za asinhronske motorje24

• Vodenje: V/f in vektorsko, PIDfunkcija

• Preobremenitve do 200%• Vgrajeni EMC filtri• 2 leti garancije• Ugodna cena

SINUS K• 1,3 kW – 900 kW (200 – 500

Vac, 3 – fazni)• Vodenje: V/f in VTC, PID regu-

lator• Ohišja: IP00, IP20, IP54• Opcija SINUS

K lift prirejenza dvigala

• 4 modeli zara zli�ne pre -obreme nitve

• EMC filtri• 3 leta garan-

cije

SINUS PENTA• 1,3kW – 2000kW (200 – 690

Vac, 3 – fazni, 280 – 970 Vdc)

• Vodenje: V/f, VTC, FOC ,SYN, RGN

• PID regulator• Ohišja: IP00,

IP20, IP54• 4 modeli za

razli�ne pre-obremenitve

• Emc filtri• PLC delovan-

je

Podjetje Elettronica Santerno po -leg frekven�nih pretvornikov po -nuja tudi mehke zagone, regula-torje, pogone za enosmerne DCmo torje, pogone za brezkrta�ne

servo motorje, brezkrta�ne servomotorje z trajnimi magneti, asin -hronske motorje, asinhronskevek torske motorje in razsmernikeza solarne sisteme.

Ali bo radijska povezava delovala?

A

Na zgornje vprašanje vam ne moremoodgovoriti, lahko pa vam pomagamo.Na zalogi imamo 11 testnih modemovElpro, s katerimi boste lahko pre iz ku -si li domet in povezavo modemov z os -ta lo opremo.

Modemi, ki delujejo na prosti frekven-ci, imajo domet do 5 km, vendar pa jepri kombinaciji razgibanega terena,ovir in ve�jih razdalj priporo�ljivo na -rediti meritve. Uspešna komunikacijana testu ni dovolj, potrebno je izmeritimo� signala in šuma in le dovolj mo -�an signal ter ustrezno razmerje medsignalom in šumom nam zagotavljajo,da bo komunikacija uspešna tudi vslabših pogojih, npr. ob nevihti ali koozeleni drevje. V ta namen vam nudi-mo testni set dveh modemov 105-U ssimulacijsko elektroniko in baterijskimnapajanjem, kar omogo�a neodvisnomerjenje na terenu. Poleg zgoraj opisanega testnega paravam ponujamo, da brez obveznostipre izkusite še 6 drugih tipov mode-mov z namenom preizkusa integracijemodemov v vašo aplikacijo.

Preizkusite lahko: 805U 'klasi�ni' radijski modem, 896 MHz105U telemetrijski modem, brez �i� -

ni prenos analognih, digital-nih signalov in pulzov

505U telemetrijski modem, 896MHz, majhna poraba v »standby« samo 140 μA

105U-G brez�i�ni Profibus modem, 105U-G brez�i�ni Modbus modem, 805E Ethernet modem 869 MHz, 240U-E WIFI industrijski modem. �e �elite preizkusiti modeme, nas pok-li�ite ali pošljite elektronsko pošto nagenera@genera.si. Podrobnejše podat -ke o modemih pa najdete na naslovihwww.genera.si ali www.elprotech.com. Uradni zastopnik opreme Elpro je pod-jetje Genera,d.o.o. Kontaktna oseba:Roman Perdan, 01/439-30-50 A

AVTOMATIKA 80/2008

PROCESNE KOMUNIKACIJE - Komunikacije v transportu 25

Uporaba tam kjer je najpomembnejšazanes lji vost

Poleg uporabe v industriji se komunikacijska opremaWestermo uporablja tudi v razli�nih aplikacijah napodro�ju transporta kjer je klju�ni faktor zane slji -vost. Njihove proizvode boste našli v avtobusih, vla -kih, ladjah, vojaških vozilih, letalih in v nadzornihsistemih v �elezniškem in letalskem prometu.Klju�nega pomena je mo�nost uporabe v okoljih zek stremnimi pogoji. Široka ponudba produktovWes termo omogo�a izbiro najboljšega izdelka za do -lo�eno podro�je uporabe, ob tem pa poskrbi za naj -boljšo funkcionalnost ob najboljši ceni.

V nadaljevanju se bomo osredoto�ili na uporabo op -reme Westermo v �eleznicah. To je podro�je, ki zah -teva od opreme veliko zanesljivost in kjer je od por -nost na elektromagnetne motnje, vibracije, delovan-je na širokem temperaturnem obmo�ju in galvanskater prenapetostna zaš�ita vseh priklju�kov samo -ume vna. Napake, da ob dolo�enih trenutkih nebi imeli infor-macije o polo�aju vlaka oz. o tem ali so zapornice naprehodu �ez progo spuš�ene ali ne so nedopustne,za to je klju�ni faktor uporabe opreme na podro�ju�eleznic kvaliteta in zanesljivost. Podjetje Westermoiz Švedske z 35 letno tradicijo zadostuje vsem zgorajomenjenim zahtevam. V nadaljevanju bomo opisaline kaj mo�nosti upo ra be komunikacijske opremeWes termo, ki je �e integrirana v �elezniške sistemena razli�nih koncih sve ta.Finnish Railways so z Westermo opremo povezali medseboj 5 �elezniških postaj med mestoma Jyvä skylä inPieksämäki na razdalji 78 km. Kontrolni center nad-zoruje obcestne signale, sinhronizacijo, de tekcijo vla -kov na vsaki postaji. Najpomembnejše vprašanje pritej inštalaciji je bila zanesljivost. Westermo je priskrbelpopolno rešitev z dodatnimi deli, ki lahko funkcioni-rajo tudi ob okvari posameznih �lenov s svojim kon-ceptom »Bridge Link« (slika 1). Vsi »sub-ringi« so po -ve zani z dodatno sekundarno po ve za vo do naslednje

postaje v primeru, da bi prišlo do od povedi primarnepovezave ali strojne opreme. Upo rabljena oprema:R200 (8 portni Switch kombinacija Fx in Tx), in EDW-100 (RS232/Ethernet konverter).

Slika 1 - Uporaba opreme na Finskem

Slika 2 prikazuje uporabo opreme v Franciji, ki omo -go�a varen prehod tovornjakom preko �elezniškeproge pri prevozu sestavnih delov v proizvodni obratAirbusa A380. Inštalacija zadeva 32 kri�iš� medpristaniš�em Bordeaux in mestom Toulouse. Navsakem kri�iš�u je centralni kontrolni sistem, ki jepovezan z opremo preko redundantnega kroga izopti�nih vlaken, z namenom dose�i maksimalno za -nesljivost. Uporabljena oprema ODW-622 (po ve zavanaprav z RS-232 vmesniki v vezavo multidrop aliredundant ring po opti�nem kablu)

Slika 2 - Uporaba opreme v tovarni Airbus

REŠITVE NA PODROČJUTRANSPORTA

Avtor: Branko Flajnik, Genera d.o.o., Ljubljana

Zanesljive rešitve komunikacij v železnici

26 PROCESNE KOMUNIKACIJE - Komunikacije v transportu

AVTOMATIKA 80/2008

�eški dobavitelj �elezniške prometne signalizacije,kontrolnih sistemov in sistemov avtomatizacije upo -ra blja Westermo proizvode za komunikacijo medkontrolorji. Za komunikacijo uporabljajo »multi -drop« inštalacijo z 4-�i�nim bakrenim kablom alikablom iz opti�nih vlaken odvisno od razdalje medsignalnimi napravami. Uporabljena oprema: LD-01(omogo�a povezavo naprav z RS-232 vmesnikom dorazdalje 18km med dvema modema po bakreni �ici)in ODW-622 (omogo�a komunikacijo med naprava-mi z RS-232 vmesnikom na razdalji �ez 1000 km poopti�nem kablu)

Slika 3 - Uporaba opreme na Češkem

Še en primer uporabe opreme Westermo je povezava30 postaj med mestoma Peking in Zhenzhou naKitajskem na razdalji 500 km. Kontrolne naprave sopovezane preko dveh lo�enih povezav »point-to-point« po opti�nem monomodnem kablu z na me -

nom narediti sistem z visoko zanesljivostjo. Upo rab -ljena oprema: ODW-622.

Slika 4 - Uporaba opreme na Kitajskem

Pri na�rtovanju zanesljivih sistemov na podro�jutransporta se je potrebno zavedati, da uporaba ce ne -ne komunikacijske opreme dolgoro�no pomeni naj-dra�jo rešitev. Komunikacijska oprema predstavljarelativno nizek dele� investicije celotnega projekta,hkrati pa predstavlja odlo�ilni �len v zanesljivosti de -lo vanja sistema.

Uradni zastopnik opreme Westermo je podjetjeGene ra, d.o.o. Kontaktna oseba: Roman Perdan,01/439-30-50 A

Ti ro�ni ra�unalniki imajo integriran kakovosten �italnik za �rtne kode,s katerim je zajem podatkov v kodah hiter in zanesljiv. Da bi pri»najboljšem sosedu« dosegli ve�jo produktivnost, redno uporabljajo ter-minale pri prevzemu blaga v trgovino, njenem urejanju ter opravljanjuinventur, s �imer sledijo nekaterim drugim priznanim svetovnim trgov-cem (Metro Group, Spar, Müller, E.Leclerc, Schleker idr.), ki se ravnotako zanašajo na Densove terminale (Denso je del Toyotinega koncerna(ve�). Ro�ni terminali bistveno skrajšajo �as, ki ga porabimo za inven-ture, poenostavljajo prevzem blaga ter prepre�ujejo (�loveške) napake, kiso pogoste pri ro�nem vnašanju podatkov.

Prevzem blaga v trgovinoOb prevzemu blaga v trgovino delavec zajema �rtne kode z ro�nim ter-minalom Denso in s pomo�jo tipkovnice vpiše koli�ino posameznihartiklov, ki jih v trgovino prevzame.

Urejanje trgovineSem sodi tudi izpisovanje karton�kov s cenami in podatki o artiklih. Zatovrstno izpisovanje manjših koli�in karton�kov (do 200 dnevno) pri-poro�amo namizne tiskalnike Zebra TLP 2844 (ve�) ali Zebra LP 2844(ve�). Kadar je potrebno izpisati ve�je število karton�kov, priporo�amouporabo tiskalnika Zebra S4M (ve�).

Inventura blaga v trgoviniS pomo�jo ro�nega terminala poteka inventura hitro in zanesljivo. Upo -rabnik s terminalom od�ita �rtno kodo artikla in vpiše koli�ino. S temshrani podatke na terminal, kjer jih lahko tudi pregleduje, jim dodajatiopombe ali popravlja zapise. Podatke o popisanih artiklih iz terminala spomo�jo ko mu ni ka -cijskega vme snikaprenese na ra�unal-nik. Inventuro takoopravimo hitreje inz manj napakami,ki so pogoste pri ro -�nem vnašanju vra�unalnik. Merca-tor skladiš�a svojihtrgovin pojmuje kotprodajne police, do -stopne kupcem v�a su obratovanja

27SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO - Integrirana arhitektura

AVTOMATIKA 80/2008

po sameznih poslovalnic, s �imer jepregled nad zalogo boljši. Mercatorjev vodja IT podpore ma -lo prodajnim trgovinam nam jevidno zadovoljen z delovanjemDen sovih terminalov, zaupal za -nimivo anekdoto o tem, kako so z»batch terminali« v�asih oprem -ljali stranke v svojih »Cash &Carry« trgovinah. »Vsaka strankaje dobila terminal, poskenirala �rt -ne kode izbranih artiklov, vpisalakoli�ino in na blagajni terminalenostavno polo�ila v podno�je(podstavek za komunikacijo). Poprenosu podatkov je tiskalnik �eznekaj sekund �e izpisoval dobav -nico ali ra�un s poskeniranimi ar -tikli, ki so jih stranki nato nemu-doma pripravili.«

Kaj je komisioniranje?Komisioniranje predstavlja vseope racije, potrebne za oblikovanjepo sameznih pošiljk na podlagi na -ro�il. Sistem komisioniranja je po -trebno skrbno na�rtovati - pri me -r no organizirati tok blaga in in -formacij ob upoštevanju strukturenaro�il in blaga.

Bistveni namen komisijona jezma njšati �as za oblikovanje po -sa meznih pošiljk in prepre�evanjenapak. Z dobrim organiziranjemkomisioniranja lahko porabljeni�as prepolovimo.

Ve� informacij: Gašper Lukši�,LEOSS, d.o.o., tel.: (01) 530 90 20,fax: (01) 530 90 40, GSM: 040480 006, E: leoss@leoss.si.

Ročni računalniki v trgovini

Avtor: Gašper Lukšič, Leoss d.o.o.

MERCATORJEVE TRGOVINE UREJENE ZMERCATORJEVE TRGOVINE UREJENE ZROROČČNIMI RNIMI R AAČČ UNALNIKI DENSOUNALNIKI DENSO

V okviru opreme za urejanje in pripravo maloprodajnih trgovin na poslovanje je LEOSS d.o.o. (www.leoss.si)poslovnemu sistemu Mercator d.d. (www.mercator.si) dobavil večje število robustnih ročnih računalnikov

Denso BHT-8000.

AVTOMATIKA 80/2008

29OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Rešitve s Saia®PCD3

�eprav seveda v Saia®PCD3 proizvodnem programune boste našli »Camper-ja« (tabornika), »Huntsman-a« (lovca) ali »Ranger-ja« (popotnika), so na voljoM3020, M3120, M3230, M3330, M5340, M5440,M5540, M6240, M6340, M6449, M6540 in M21 30 -V6. Ta široka paleta krmilnikov ponuja uporabnikuza res vse, kar si srce lahko po�eli, od enostavnihmodularnih PCD3.M3020 do zelo zmogljivih PCD3.M6540. In sedaj še nekaj novega: zmogljiv, kompak -ten krmilnik PCD3.M2130V6.

PCD3.M2130V6, nov, kompaktni Saia-Burgess Controls krmilnik »multifunkcijs-

ka �epna varianta« PCD3.M2130V6 – ima 38 vhodov/izhodov (32 digital-nih), velik uporabniški pomnilnik, baterijsko podporoza zaš�ito podatkov in dodaten prostor za ko mu ni ka -cijski modul – vse skupaj �e v ohišju 130x140x70 mm.PCD3.M2130V6 je odgovor za vaše kompaktne apli ka -

cije. Nima nobenih omejitev glede na celotno funk cio -nal nost PCD3 serije in ima mo�no srce in in te ligentnemo�gane za vaše aplikacije v avtomatiza ciji. Ko ga upo -rabite enkrat, ne morete biti ve� brez njega.

PCD3.M6540/.M6440 Profibus DP MasterPCD3.M6540/.M6440 krmilnik je PCD3.M5540/.M -5 440 z razliko, da ima galvansko lo�en in hiterProfibus DP port (12Mbitov/s). Ta zamenjujejo kla -si�en S-net/MPI vmesnik pri PCD3.M5540/.M54 40krmilnikih.

Zajemanje, procesiranje in shranjevanjepodatkov, upravljanje, razpošiljanje,…

Vsi PCD3.Rxxx flash pomnilniški moduli za Saia®PCD3 serijo krmilnikov so sedaj na voljo brez ka kr š -nihkoli omejitev uporabe.Zajemanje podatkov preko lokalnih vhodov z ve� kot60 razli�nih tipov I/O modulov in do 13 serijskih vmes-nikov na posameznem PCD3. Podpora standardnihpro tokolov (Profibus, Modbus, EIB, M-Bus,…) z veliko

Saia®PCD3 - v proizvodnji »Swiss army« nožev

Nihče zanesljivo ne ostane ravnodušen, ko ima v rokah Švicarski »žepni« nož z njegovo funkcionalnostjo inuporabnostjo. Vsestranski nož je impresiven še posebej zaradi kvalitete in natančnosti izdelave in hkrati

tudi zaradi same robustnosti. Vsak lahko najde ustrezen tip, so na razpolago enostavni do tistih, ki imajo lahkoveč kot 100 funkcij in imajo tako skoraj neomejen število možnosti uporabe.

Informacije: CONTROLS.SI, Franci Kričaj

Saia®PCD3 krmilniki so uporabljeni v proizvodnji čokolad, ur, sedaj še v proizvodnji vsem dobroznanih švicarskih žepnih nožev, ki so pojem švicarske kvalitete in vrhunskosti

Saia®PCD3.M213xV6

Saia®PCD3.M6540

Saia®PCD3.R55xM04 Saia®PCD3.R55xM04

30 OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Rešitve s Saia®PCD3

AVTOMATIKA 80/2008

število gonilni kov tretjih proizvajalcev dela Saia®PCD krmilnike idealne za uporabo tudi v funkciji komunikacijskihvrat in po datkovnih koncentratorjev v industrijskih aplikacijah. Podatkovno procesiranje in shranjevanje je zelou�inkovito z uporabnimi IL ukazi in grafi�nimi Fupla Fbox-i. Podatke je mo�no shranjevati v binarni obliki ali v ITkompatibilnem ASCII formatu (v CSV datoteki). Na razpolago je do 4GB industrijskega SD flash pomnilnika zashranje va nje po datkov na posameznem Saia®PCD krmilniku. Omogo�eno je zanesljivo podatkovno up ravljanje v sta-bilnem datote�nem sistemu in razpošiljanje preko IT kompatibilnega vmesnika. Shranjevanje podatkov je izvedeno v sta bil -nem datote�nem sistemu, ki zadovoljuje vi so -kim zahtevam industrijskih aplikacij. Integri-ran WEB in FTP stre�nik v Saia®PCD kr mil ni -kih daje veliko uporabnost izmenjavi podat -kov direktno z višje rangiranimi IT sistemi. Nipotrebno kreirati nobenih lastnih go nilnikov.Mo�no je tudi dogodkovno kontrolirano po ši -ljanje podatkov s pomo�jo e-pošte.

PCD3 z 8 serijskimi komunikacij skimi vmesniki

PCD3 serija krmilnikov ima mo�nost raz ši ri t vetudi do 8 serijskih vmesnikov z uporabo do -datnih 4 komunikacijskih mo du lov-kartic, vka tere je poleg osnovnega ko muni kacij ske gavmesnika mogo�e do dati še dodaten ko mu ni -ka cijski vmesnik. Tako je na razpolago ši rokapalete mo�nih komunikacijski kombinacij.

AVTOMATIKA 80/2008

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Rešitve s Saia®PCD3 31

Saia®S-Net povezava merilnih števcev energije Prikazana je aplikacija merjenja porabe energije (elektri�ne, toplotne, hla -dil ne,…) z uporabo serijskega S-Net protokola in prenosa podatkov nacentralni obra�unski center (recepcijo).Sistem omogo�a zelo fleksibilno in avtomati�no pošiljanje velikega številaobra�unskih podatkov na dolo�eno lokacijo preko velike mno�ice pro-tokolov in prenosnih medijev. Na posamezen krmilnik je mogo�e pri klju -�iti tudi do 400 merilnih števcev. Sistem je primeren za trgovske in po -slov ne centre, kampe, marine in povsod tam, kjer �elimo in imamo ve�ještevilo selektivnih meritev porabe energije. Ker je za zajem podatkov upo -

rabljen krmilnik je mo �nokombinirati aplikacijo tudiz drugimi nalogami, ki jihobi�ajno prosto progra ma -bilni krmilniki izvajajo(HV AC aplikacije v avt.zgradb, itd…). Rešitev odli -kuje enostavna in cenenamedsebojna povezava (RS -485) koncentratorjev PCD7. H104S (na posamezen kon -centrator so lahko pri klju -�eni štirje števci) in krmil-nika. Iz krmilnika lahko podatkeavtomatsko pošiljamo navnaprej dolo�en obra�unskidatum, lokacijo, lahko sekombinira tudi z WEB apli -kacijo. S pomo�jo obi�ajne-ga internetnega brskalnikalahko v vsakem trenutkuspremljamo porabo energi-je in jo tako tudi obra�u-navamo. Idealna rešitev zazelo konkuren�no ceno. A

Primer aplikacije: Merjenje porabe energije

AVTOMATIKA 80/2008

32 EXPRESS NOVICE - OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Vision130™

WEISS-Umwelttechnikklimatske komore in testna oprema za simulacijo okoljskih vplivov.Revolucionarna nova WK3generacija klimatskih omar.

AMtest-TM Kft., H-1184 Budapest, József u. 29,

za slovenijo: GSM: 031 736 745

www.amtest.hu

AMtest nastopa na slovenskem

izdelke WEISS-Umwelttechnik in LDS Test and Measurment. Ponu-

testne in merilne tehnologije za elektronsko, avtomobilsko, farma-cevtsko in drugo industrijo.

LDS sistemi za testiranje vibracij.

in zanesljivi.

AVTOMATIKA 80/2008

33Oglasna sporočila

Razvojniki in preizkuševalci na podro�ju elektronike,kot npr. v avtomobilski industriji, v proizvodnji ra -�u nalnikov, komunikacijske opreme, opreme zabrez �i�ne komunikacije, polprevodnikov in vojaškeopreme ustvarjajo vedno kompleksnejša elektronskavezja. Osciloskope uporabljajo kot osnovna orodja zapreizkuševanje in razhroš�evanje dizajnov. Novi

Agi lentovi InfiniiVision osciloskopi dru�ine 7000upo rabnikom omogo�ajo zanesljiv in dosledenvpo gled v podrobnosti signala – tako za analognein/ali digitalne kot tudi serijske signale – in s temhitrejše pre verjanje elektronskih sistemov.

• Najve�ji zaslon: vsi modeli dru�ine InfiniiVi sion

34 MERILNA OPREMA - InfiniiVision 700 digitalni osciloskopi

AVTOMATIKA 80/2008

Informacije: AVEKTIS d.o.o.

A gilent Technologies je razširil svojo ponudbo digitalnih osciloskopov za opazovanje digitalnih in analognihsignalov. Konec februarja je predstavil novo družino InfiniiVision 7000, sestavljeno iz kar desetih novihmodelov osciloskopov naslednje generacije. V Agilentovi družini InfiniiVision 7000 so na voljo dvo- in

štirikanalni osciloskopi z od 350 MHz do 1 GHz pasovne širine. Odlikuje jih izredno hiter zajem signalov in osveže-vanje spomina – do 100.000 krat na sekundo – kar v kombinaciji z vgrajenim 12,1-palčnim XGA LCD zaslonomomogoča najboljšo vidljivost signala doslej!

InfiniiVision 7000InfiniiVision 7000NNOOVVAA DDRRUUŽŽIINNAA VVRRHHUUNNSSKKIIHH AAGGIILLEENNTTOOVVIIHHDDIIGGIITTAALLNNIIHH OOSSCCIILLOOSSKKOOPPOOVV

35MERILNA OPREMA - InfiniiVision 700 digitalni osciloskopi

AVTOMATIKA 80/2008

7000 imajo 12,1-pal�ni za s -lon, �esar do sedaj ni ponudilše no ben obstoje�i osciloskop.Ve liki za slo ni namre� postaja-jo vse pomembnejši, saj se danjiosci lo skopi, namenjeni splošniuporabi, po tre bujejo vse ve�prostora za prikaz digitalnihin se rijskih si gnalov. Na ve li -kem zaslonu la hko pri ka�emodo 20 kanalov simultano.

• Najhitrejše osve�evanje: ne -prekosljiva hitrost os ve �evanja– do 100.000 krat na sekundo.Za di zaj ne, kjer merimo digi-talne in analogne signale, jehi t rost osve�evanja kar 5.000-krat ve�ja kot pri kateremkoliobstoje�em osciloskopu. Takolahko uporabnik vidi tudi po -drobnosti signala, ki jih ostalioscilo sko pi zaradi premajhnehitrosti osve �e vanja ne pri ka -�ejo.

• najširša paleta vgrajenih mo�nosti in dodat-nih apli kacij: • serijsko dekodiranje in pro �enje za I2C, SPI, CAN,

LIN, FlexRay, RS-232 in ostaleUART;

• hitro razhroš�evanje z dodani-mi jedri za Xilinxove ali AlterineFPGA-je;

• segmentirani spomin za analizolaserskih pulzov, radarskih sno -pov in serijskih paketov;

• ogled in skupna raba z osci lo -sko pom zajetih podatkov naoseb nem ra�unalniku in

• mo�nost analize z osciloskopomzajetih RF signalov tudi z upo -ra bo programske opreme Vec-tor Signal Analysis (VSA).

Agilent Technologies je v zadnjihpetih letih najhitreje rasto�i proiz-vajalec digitalnih osciloskopov nasvetu. Nova dru�ina osciloskopovInfiniiVision 7000 je bila pred-stavljena na sejmu v Nürnbergu26. februarja in je sedaj na voljotudi slovenskim kupcem.

Ve� podatkov o novih osciloskopih je na voljo nasple tni strani: www.agilent.com/find/7000 in nawww.avektis.com. A

�������������� ��

������������ � � � �������������������������� � ���� ���������� �� ����� � � ��� ���

��� ��� ��� �������� ���� ��������� !���"!��� � � �� �� ���������� �� ����� � �� �� ����� �������� "!� ��� !"� ��� ������� ����� ������������ ��� ��������� ���� �� �� � ��� �� ������ ������� �� ������� � ��������������������� ����!�����!���������" ������������ ����#���$"�"����"� ��� ���% �& ���"�" �"'� ��������"� �������� !� !�$�"�����"��� �(��� ��$�������"� ��������)$������% � ��*�����# ����������������������� �������$���������������!������������!�� ��!�� �%��! �#��������� ��$����� ���� �� ���������!������ � ���������� �������! ���� �� ��� ��� �%��������������������������������&� ��� ������ �� �������� ��'�� �#����� ��!����� (���� �� ��� )(* ������������ �� ���� ������� ��������������� ���� �� �����# �����%� �������������� ���+�� ��� �� �� ��� ��� ������� ������������ ���� ���� �� �����#���� ��� ���������������$��� ���������������������&���� ���������#���� ������� �������������������������� ���������������$���#��������#�������������#���������%��������,�������������%���� ������ ����������������������������-�������������������-������������������������ � ���� ���������� �� ����� � � ��� ���������������������� �����#�������������������������������������������� � !��� � � �� ������ � �� ��� �+�"�$����� �+ ,"���$+��� �"�$�"� )$��-� �"$ � )$��- ������$�.�.�"���� ���#�����$ ��$������!� �"� !�����$�&����!�������������������%����%������������� �������� ��� ��� ��� ��#���� �� '� ������� �� ������� ����������! �#�� ��� �� ������ ��� ��������� '������������������ �%����������# ����!�������!���� ����������&����������������� �������������� ����� ��&"����" �"'��*�������������� ���������������������������� �� �������� �� ������� ���� ���� � ���������� ��������#�'���� ���� � �� �� ����� ��� �����������������������������/$ ���� ���������0*�.��//�������� '������./��#���� ���'���0��������������!������1����#������/�������������� ���21����'��,����'3����45"64���17�8�#���� �� '���������45"64���� ��� ��� �$��������������������������� �%��������� ������%�������������� ����������� #�!�� ����� �� ������ ������ ������� �������� '��� �#�����'�� �� ���������� ��������!����� �#�����������%�! ������������!���������� �� �������$��������'�������������%�����������$�%�������� �#�� �������#���#�� �����������������#�������%�����1"�"�$��"�$���$� ������2 ��$"������"$"���������������������#���������������������$�������#� '� ����'�� �����#���������� ��#�� ��������������������� ������ �#�'����������3� $"� �3� �"�+��� ��"� ������ �"!� $� �� ����"*�"�$3� !�� ��� * �"� �$�� � �� ���+�� %� �%"��$��������"���!+�$���"3�!" ��"��"� ��! � 3�" ���+� �"����$� ��$��������������"���"� ��"�� ���#��!"!�$� ���,"������ �#��#����������#�����������%��� ���#�'���-�%� ���������������*�� *9/:3�7�//��/:�.�/��'��;����,���<<<���'���'��=�����������> �����������'���*<<<�����,���?��'����������

AVTOMATIKA 80/2008

CAD/CAM/CAE - CADDY++/SEE ELECTRICAL V4R1 37

CC AA DD dd yy ++ ++ // SS EE EE EE ll ee cc tt rr ii cc aa ll VV 44 RR 11

Informacije: Andrej Orešnik,IB-PROCADD d.o.o., Ljubljana, caddy@ib-procadd.si

Le nekateri sodobni elektrotehniški e-CAD programi za projektiranje vsebujejo večino funkcij in posebnosti,ki jih potrebuje današnji elektroprojektant za hitro in učinkovito izvedbo projekta. Vse bolj smo podvrženihitremu tempu in nenehnim spremembam. Vsak uspešen elektroprojektant se mora temu prilagajati. Zato

potrebuje ustrezno programsko opremo.

Na slovenskem tr�iš�u je �e ve� kot 19 let prisotna e-CAD programska oprema CADdy++/SEE. Program-ska oprema je izjemno priljubljena tako pri nas kotv tujini in omogo�a fleksibilnost ter hitro in enosta -v no izdelavo celotne projektne dokumentacije. Pod-jetje IB-PROCADD d.o.o., ki je distributer program -ske opreme tako v Ex Jugoslaviji kot v Sloveniji seneprestano trudi za izbolšanje kakovosti pri teh -ni�nih rešitvah s CADdy++/SEE programsko opre-mo.

Katere so pravzaprav tiste zna�ilnosti programa, kinam omogo�a hitro ustvarjanje projekta-od samegaza�etka, ko v shemo postavimo prvi simbol in vse dopredaje dokumentacije.

Pomemben je prihranek �asa

Ve�ina strokovnjakov vidi izdelavo razumljive in za -upanja vredne dokumentacije kot nujno zlo, ki morabiti opravljeno v �im krajšem �asu. Vsi se zavedamo,da so danes ti roki izjemno kratki, zato vsi stremijoza tem, da bi ravno v tej fazi priranili �im ve� �asa.To lahko dose�emo le, �e vaš e-CAD sistem vsebujenaslednje:• knji�nice simbolov, knji�nice komponent in baze

proizvajalcev,• enostavno vstavljanje in povezovanje simbolov v

shemo, ter sprotno samodejno bele�enje vsehpodatkov v bazi,

• samodejno generiranje grafi�nih seznamov na

Prihranek časa v vseh fazah priprave elektrotehniške projektne dokumentacije

AVTOMATIKA 80/2008

38 CAD/CAM/CAE - CADDY++/SEE ELECTRICAL V4R1

podlagi baze podatkov, enostavno spreminjanje inprevajanje projekta,

• celotno dokumentacijo v digitalni obliki v enemprogramu in na enem mestu,

• mo�nost prelivanja podatkov v druge Windowsprograme ter povezava s poslovnimi ter PDM(Project Data Management) aplikacijami.

Tak sistem nam omogo�a hitro postavljanje sim-bolov, iz �e vgrajeni knji�nic, v shemo, enostavnopovezovanje med simboli ter dolo�anje tipov kompo-nent iz baz proizvajalcev, hitro spreminjanje projek-ta, ter takojšnje, samodejno generiranje grafi�nihpopisov in priklju�nih na�rtov.

Inteligentno izvajanje

Samo grafi�ni izgledi simbolov v knji�nicah niso do -volj. Funkcionalnost programa mora biti podprta zinteligentnem izvajanjem. Z enim samim klikom nasimbol v tokovni shemi se nam odpre pogovorno ok -no z vsemi lastnostmi komponente (od priklju�nihtekstov, tipa, opisa,...), ki jih lahko v vsakem tre -nutku spremenimo. �e komponenti dolo�imo tip izbaze proizvajalcev, ta privzame vse vrednosti atribu -tov, ki so z njim dolo�ene.

Ob vsakem na novo postavljenem simbolu v to kov -no shemo, se vsi njegovi atributi takoj zapišejo v ba -zo podatkov. Ravno tako se v tej bazi zapisujejo vsepovezave, potenciali, sponke. Posebni urejevalnikinam omogo�ajo spreminjanje lastnosti in oznak ele-mentov (preštevil�evanje in preimenovanje). Na pod-lagi podatkov v bazi program samodejno generiravse popise, in priklju�ne na�rte (spon�ne matrike).Vsak izpis ima obliko, ki jo sami prilagodimo.

Knji�nice simbolov in prizvodov

CADdy++/SEE Electrical �e vsebuje knji�nice sim-bolov (tako elektri�ne kot tudi mehanske) ponajnovejšem standardu EN61346, poleg tega paimamo mo�nost kreiranja lastne knji�nice simbolovkjer izjemno enostavno dodajamo lastne simbole, kismo jih izdelali sami, ali pa smo jih uvozili iz bazproizvodov razli�nih proizvajalcev.

Pri postavljanju simbolov na elektri�no shemo namjih program samodejno oštevil�uje glede na pred-hodno (po naših �eljah) definiran na�in. Obenem panas opozarja, �e ho�emo v projekt postaviti dva alive� elementov z istim imenom. Pri potencialih z isti-mi imeni ter kontaktih relejev program samodejnopostavi reference.

Na podalgi izbranih proizvodov iz baze proizvajalcevhitro in u�inkovito izdelamo popis materiala z vsemirelavantnimi podatki. Na podlagi podatkov o zunan-jih merah elementov lahko avtomati�no generiramoizgled postavitve komponent v stikalnih omarah.

Slika1 - Knjižnice simbolov in lastnosti elementa vtokovni shemi v CADdy++/SEE Electrical.

Samodejno generiranje popisov iz bazepodatkov

Ko kon�amo z risanjem diagramov ter dolo�evanjemtipov elementom, so v bazi vsi podatki �e prisotni. Znekaj kliki preverimo morebitne napake v projektu,kot so podvojena imena, prezasedenost kontaktov,nepravilne povezave, kontakte brez povezave indrugo, v kolikor nismo upoštevali opozoril medsamo izdelavo projekta.

Na podlagi teh podatkov izpišemo sezname kot sopopis elementov, povezav, dokumentov, kablov,sponk, ... Najve� �asa pridobimo z avtomati�no ge -neriranim grafi�nim izgledom spon�ne letve z vsemiinformacijami, ki jih potrebujemo - oznake sponk,cilji, priklju�ne �ice kablov in povezav, ter mosti�ki.

Vsak popis predhodno prilagodimo lastnim potre-bam v obliki predloge, ki jo nato uporabimo v pro-jektu. CADdy++/SEE Electrical �e vsebuje tudilastne predloge, ki pa jih je tudi mo�no enostavnomodificirati.

Slika2 - Avtomatično generirani popisi in spončnamatrika v e-CAD programski opremi CADdy++/

SEE Electrical.

AVTOMATIKA 80/2008

39CAD/CAM/CAE - CADDY++/SEE ELECTRICAL V4R1

Windows zdru�ljivost

Ve�ina uporabnikov ra�unalniških tehnologij uporablja Windowsoperacijski sistem, zato je popolna zdru�ljivost z njim izjemnega pome-na. Zaradi popolne Windows kompatibilnosti je mo�no vCADdy++/SEE Electrical zelo hitro in enostavno v projekt vstavljatislike, Excelove tabele, izva�ati sheme v rasterski format, izva�atipodatke v druge Windows programe. Omogo�en je tudi izvoz ter uvozprojekta v DWG, DXF in DXB formatu.

Naknadne spremembe v projektu

Izjemna fleksibilnost nam omogo�a, da lahko s pomo�jo vgrajenihfunkcij zelo enostavno zamenjamo dolo�en tekst v celotnem projektu,prevedemo projekt v druge jezike, zamenjamo simbol v celotnem pro-jektu z novim, lahko vrinemo strani in dolo�en del prekopiramo iz �enarisane sheme, zamenjamo risalno predlogo, ne da bi s tem vplivali nacelotno vsebino projekta. Vse te spremembe je mo�no opraviti le s tremikliki, zato s temi funkcijami prihranimo ogromno �asa pri morebitnihkasnejših nepredvidenih spremembah v projektu!Velik prihranek �asa omogo�ajo tudi posebni urejevalniki s pomo�jokaterih lahko manipuliramo s podatki neposredno v bazi. Njihovo upo -rab nost spoznamo zlasti ob naknadnem spreminjanju oznak elementovin povezav ter pri vrivanju dodatnih sponk.

Vsekakor danes ne moremo biti konkuren�ni na podro�ju priprave elek-tro dokumentacije brez ustrezne e-CAD programske opreme, ki namomogo�a hitro pripravo dokumentacije brez napak. Pri izbiri je izjemne-ga pomena enorgomija, fleksibilnost, cena ter predvsem zanesljiva indobra tehni�na podpora, ki Vam v vsakem trenutku lahko prisko�i napomo� in lahko upošteva Vaše potrebe ter �elje pri nadaljnem razvoju e-CAD programske opreme.

Ekskluzivni zastopnik in razvojni partner e-CAD programskeopreme francoskega giganta IGE+XAO v Sloveniji in dr�avah nek-danje Jugoslavije je slovensko podjetje IB-PROCADD d.o.o.

A

40 OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Namenski proizvodi Synatec

AVTOMATIKA 80/2008

Iztok Jereb, vodja programa Namenski proizvodi, Kolektor Synatec, d. o. o.

Kdaj proizvodna podjetja potrebujejo namenski proizvod?

Potreba po zadovoljevanju diversificiranih kupcev, vse večji pritiski konkurence, vse višja pričakovanjakupcev, potreba po hitrem in učinkovitem lansiranju novih izdelkov in zahteve po višji kakovosti izdelkov sosamo nekateri od izzivov s katerimi se srečujejo proizvodna podjetja. To pomeni, da morajo biti proizvod-

ni procesi in konec koncev tudi izdelki, ki jih ponujajo svojim odjemalcem, vse bolj fleksibilni.

Na vprašanje kdaj proizvodna podjetja potrebujejonamenski proizvod, smo tako posredno odgovorili �ev uvodu. Odgovor na to vprašanje je: Vse pogosteje.�e pa skušamo na vprašanje odgovoriti bolj konkret-no, lahko re�emo, da takrat• ko standardni proizvodi in naprave ne dosegajo

�elja kupcev,• ko funkcionalnost standardne ponudbe ni ustrezna,• ko je potrebna velika prilagodljivost proizvajalca

kupcu in nenazadnje• ko je zahtevana visoka cenovna u�inkovitost.

Standardna ponudba razli�nih proizvodov (indistri-jski ra�unalniki, krmilniki, paneli ...) na trgu je širo-ka in raznolika. Kljub temu pa se veliko proizvodnihpodjetij (npr. strojegraditeljev) dnevno sre�uje s pro -b lemom izbire prave (optimalne) opreme za dolo�enizdelek (stroj). Sicer je s standardno ponudbo mogo�e izvesti kar ko -li, ampak na precej neoptimalen na�in (tako »sesta -v ljena« oprema velikokrat ni funkcionalno primernaoziroma lahko ponuja mnogo ve� kot je za dolo�enstroj potrebno, poleg tega oziroma prav zato pa jeskoraj vedno predraga). Nezanemarljiv dejavnik je

Industrijski računalnik Krmilnik za sušilne naprave

AVTOMATIKA 80/2008

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Namenski proizvodi Synatec 41

tu di prilagodljivost dobaviteljev standardne opreme,ki je po pravilu minimalna, torej velja pravilo »vze -mi, kar je ponujeno«.

Namenski proizvodi Synatec

Prav prilagodljivost potrebam kupcev in visoka cen-ovna u�inkovitost sta glavni vodili programanamenskih proizvodov podjetja Kolektor Synatec.Podjetje z lastnim razvojem opreme za avtomatizaci-jo sledi svetovnim trendom in individualnim �eljamkupcev. Pri tem sodelujemo s podjetji znotraj kon-cerna Kolektor, sestrskim podjetjem Synatec GmbHNem�ija in ostalimi partnerji.

Za kupce iz številnih bran� smo izdelali namenskeproizvode kot so:• industrijski ra�unalniki,• komunikacijski vmesniki,• vhodno-izhodne enote,• krmilniki,• industrijski monitorji,• info terminali ter• razli�ni elektronski moduli po �elji naro�nika.

Za vse dodatne informacije o namenskih proizvodihpodjetja Kolektor Synatec vam je na voljo vodja pro-grama Iztok Jereb (iztok.jereb@synatec.si, 05/37206 58, 031 836 993).

Krmilnik za klimatizacijo PROFIBUS vhodno-izhodna enota za ventilskeotoke

Krmilnik za upravljanje namenske naprave

Vhodno-izhodna enota

A

42 CAD/CAM/CAE - Izdelava projektne dokumentacije z WSCAD 5

AVTOMATIKA 80/2008

Prikaz poslovenjene predloge in osnovnapojasnila

WSCAD 5 ponuja v slovenski verziji ve� razli�nihposlovenjenih predlog za razli�ne oblike na�rtov odvelikosti A4 do A0. V tem prispevku vam predstavl-jamo eno od izbranih mo�nosti na A4 formatu.

Kot je bilo opisano �e v predhodnih prispevkih,WSCAD 5 razlikuje ve� vrst datotek (krovni list, vse-bino projekta, na�rt, seznam materiala, seznamkablov, spon�na letev, itd.) in za vsako od tehdatotek ponuja tudi poseben obrazec/okvir, ki je pri-lagojen posebnostim posamezne datoteke.

Npr. Stikalni na�rt potrebuje samo “Okvir risbe”, vkaterega so vnešeni samo podatki iz podatkovnebaze “Vodenje projektov” (slika 1).

Slika 1

Zaradi la�jega razumevanja od kod se podatki zaje-majo, smo za ozna�evanje podatkov izbrali barvneozna�itve.Pomen barvnih ozna�itev je naslednji:• Modra => podatki iz baze podatkov vodenja

pro jektov,• Rde�a => podatki iz aktualne baze, ki nastaja

ob vsa kem aktivnem projektu,• Rumena=> prera�unani podatki na osnovi ve li -

�in iz projekta in obstoje�e baze (št.ko sov, cena/ enoto)

V naslednjih primerih lahko sledimo od kod in nakatero mesto v obrazcih se podatki prenašajo.

Slika 2

Pri izpisu vsebine se vsi podatki zajemajo iz baze“Vo denje projektov.

Informacije: Vojko Miklič, Hiperion d.o.o., wscad@hiperion.si

Možnosti, ki jih nudi program WSCAD 5 pri kreiranju lastnih predlog (različnihokvirjev, obrazcev in seznamov) potrebnih za izdelavo elektro projekta

Projektna dokumentacija vsebuje poleg tehniških risb tudi določene tehniške popise, ki so nujno potrebni zacelovito razumevanje načrtovane funkcije, hkrati pa poenostavljajo čitanje projekta ter omogočajo lažjoin hitrejšo izdelavo in montažo projektirane opreme. Program WSCAD 5 ponuja projektantu veliko že nare-

jenih poslovenjenih okvirjev, obrazcev ter seznamov, ki projektantu poenostavijo izdelavo lastnih obrazcev zauporabo v lastnih projektih.

II ZZ DD EE LL AA VV AA pp rr oo JJ EE KK TT NN EEDD OO KK UU MM EE NN TT AA CC II JJ EE ZZ

WW SS CC AA DD 55

43CAD/CAM/CAE - Izdelava projektne dokumentacije z WSCAD 5

AVTOMATIKA 80/2008

Slika 3

Pri “Seznamu referenc” pa se del podatkov zajema iz baze “ Vodenje pro-jektov”, drugi del pa iz baze, ki se oblikuje ob aktualnem projektu.

Enako je tudi pri “Spon�ni letvi”, “Seznamu kablov” in “Tabeli kablov”kot se vidi na slikah 4, 5 in 6.

Slika 4

www.hiperion.si

44 CAD/CAM/CAE - Izdelava projektne dokumentacije z WSCAD 5

AVTOMATIKA 80/2008

Slika 5

Slika 6

Na “Seznamu materiala” (slika 7) pa se poleg podatkov iz teh dveh po -datkovnih baz, pojavijo tudi prera�unane vrednosti in sicer za cenoposamezne pozicije ter v spodnjem desnem vogalu tudi zbirna cena zaceloten popis na tem listu.

www.hiperion.si

AVTOMATIKA 80/2008

CAD/CAM/CAE - Izdelava projektne dokumentacije z WSCAD 5 45

Slika 7

Struktura posamezne predloge

Vsaka predloga ima dolo�eno fiksno grafi�no osnovo in tekste. Polegtega pa ima na to�no dolo�enih mestih s tako imenovanimi “tekstualni-mi kazalci ali alokatorji” ozna�eno mesto za vnos dolo�enih podatkov izustreznih podatkovnih baz. Vsi ti “tekstualni kazalci” so na obrazcihzakriti in jih program ne prikazuje, saj bi zaradi števila in gostote izpisaonemogo�ali normalno delo. Prika�ejo se samo, kadar s posebnim uka-zom “Prika�i vse” izberemo celoten prikaz vseh vnešenih tekstov.Za primer si poglejmo naslednjo strukturo izpisa pri “Spisku materiala”,ko smo vklopili funkcijo “Prika�i vse”.

Slika 8

46 CAD/CAM/CAE - Izdelava projektne dokumentacije z WSCAD 5

AVTOMATIKA 80/2008

Slika 9

Kot je razvidno iz slike 8 se pod dolo�enimi izpisanimi teksti (podatki izpodatkovnih baz) na predlogi izpišejo tudi “tekstualni kazalci”, zatopostane vsebina izpisa nejasna, ker se na istem mestu nahajata tako tek-stualni kazalec kot tudi podatek.

Ker so lahko strukture posameznih predlog precej zapletene, je najenos-tavneje preoblikovati �e obstoje�e predloge in jih prilagoditi svojim po -tre bam. Postavljanje struktur povsem na novo je precej zamudno opra -vi lo, poleg tega pa jih je potrebno v celoti tudi preveriti v njihovem delo-vanju.

V obeh primerih je projektantu na razpolago funkcija “Tekstualni kaza-lec”, ki se nahaja v meniju “ Spremeni”.

Najprej je seveda potrebno vnesti ali pa kreirati datoteko vrste “Risalniokvir”. V obeh primerih, ko popravljamo obstoje�o predlogo, ali ko iz -de lujemo svojo novo predlogo, je priporo�ljivo predhodno zapreti odprteprojekte. Nato v meniju WSCAD 5.2 in podmeniju “Predloge” izberemonpr. mapo “Okvirji 1-8A4”.

Tu si izberemo npr. “Seznam materiala ” (slika 9).

Vklju�imo funkcijo “Tekstualni kazalec” v meniju “Spremeni” in na za -slonu se nam pojavi okno s spiskom vseh tekstualnih kazalcev, ki selahko vnašajo v to predlogo. �e izbrani in vnešeni kazalci so obarvanirde�e, ostali pa so �rne barve. Na razpolago imamo ukaze “Vstavi”,“Aktualiziraj”, “Umesti” in “Izbriši”.

Nadaljevanje v naslednji šte vil kirevije Avtomatika. A

47Oglasna sporočila

AVTOMATIKA 80/2008

O b i š č i t e p r e n o v l j e n e s p l e t n e st r a n iwwwwww..hhyyddrraa--ccoo..ssii

NOVA DIMENZIJA V ELEKTROPROJEKTIRANJU IN INŽENIRINGU

licence, vzdrževanje, tehnična podpora, šolanje, svetovanje

inženiring za energetiko, transport in industrijo d.o.o.

NOVA DIMENZIJA V ELEKTROPROJEKTIRANJU IN INŽENIRINGUYears

EPLAN Electric P8EPLAN Electric P8

Stegne 7, SI-1000 Ljubljana • tel.: 01/ • fax: 01/www.exorGSM: 031/368 783 • info@exor-eti.si • -eti.si

511 10 95 511 30 79

Razvojne faze:koncept, projektiranje, izdelava,montaža, vzdrževanje,...

•

electric P8

P - POWER - 100 % prenos podatkov, Install & GO- PRODUCTIVITY - Sočasni inženiring širom sveta- PERFORMANCE - Masovna obdelava podatkov- PROCESS Grafični ali objektni način dela- PROGRESS Edinstvena modularna “EPLAN platforma“- PRECISION Kvaliteta od prvega koraka- PASSION Kvantni skok, ki postavlja nove standarde- PREMIUM EPLAN Electric P8 – “VEDNO v OSPREDJU”

PPPPPPP

---

--

^akajo vas:

zanimiva predavanja doma~ih in tujih strokovnjakov z vseh podro~ij informatike,

letos posebna predstavitev podro~ijInteroperabilnost in odprti standardi

ter Informatika v finan~nih institucijah

pestre razprave na okroglih mizah,

delavnice in 1-2-1 sestanki,

dru`abni dogodki,

in še marsikaj...

Ne zamudite!

www.dsi2008.si

Organizator posvetovanjaPrireditelj posvetovanja

»Interoperabilnost kot izziv informatiki«

09. – 11. april 2008Kongresni center Grand Hotel Bernardin Portoro`

DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 2008

“najve~ja neodvisna strokovna konferenca,ki v celoti pokriva podro~je informatike”

Podrobni program sejma je objavljen na spletnihstra neh Sejma elektronike in generalnega medijske -ga pokrovitelja - reviji Elektronika in Avtomatika-zalo�be HYDRA & CO. (www.hydra-co.si inwww.avtomatika.com). Osnovni razstavne temepa so:� Profesionalna elektronika� Telekomunikacije� Radiodifuzija

� Komponente, funkcijske enote in materiali� Mehatronika in robotika� Internet in z njim povezane storitve� Multimedijske tehnologije� Poslovna elektronika� Ra�unalništvo� Varnostne in zaš�itne naprave� Storitve, in�eniring in literatura� Zdru�enja in ustanove ...

Gospodarsko razstaviš�e d.o.o. • Dunajska cesta 18 • SI-1000 LjubljanaInformacije: Rastko Aleš • tel: 01/ 300 26 31 • rastko.ales@gr-sejem.si • www.gr-sejem.si

Pravi sejem za elektroniko!Bodite spet del slovitega sejma z ve�kot 50-letno tradicijo, na najboljšilokaciji v Sloveniji, v prenovljenihsejemskih dvoranah z vso potrebnoinfrastrukturo...

Glavoboli pri organizaciji lastnih dogodkov!?Na sejmu elektronike lahko upo rabitesejemsko organizacijo, op re mo in kon -feren�ne prostore!

Najboljše mesto za srečanje!Prijazna Ljubljana, vsem najbli�je me -sto! Kri�iš�e evropskih poti, sre diš�eslo venske industrije, z ogromno bazoznanja, strokovnjakov in ljubiteljevelektronike!

Razbijte sejemsko sivino!Sre�ajmo se na predstavitvah, delav -ni cah in drugih obsejemskih dogod-kih... Povabite poslovne partnerje terpredstavite svoje rešitve, storitve iniz delke!

AVTOMATIKA 80/2008

Oglasna sporočila50

Ali v vaših aplikacijah pričakujete od optičnih senzorjev obvladovanje zahtevnih nalog, primernost visokim hitrostim

procesov in vsestransko uporabnost v industrijskem okolju? W12-3 je vedno prava izbira – naj bo pri tehnologiji

pakiranja, v farmacevtski, prehrambeni industriji ali

v polnilnicah. W12-3 nudi najboljšo kakovost v kovinskem ohišju z jasnimi prednostmi pred običajnimi optičnimi

senzorji glede na zaznavanje predmetov, uporabnost v industrijskem okolju in nadzor senzorja.

Podrobnejše informacije na www.sick.com/W12-3.