6.2 PRAVILNIK O IZDELAVI DIPLOMSKE NALOGE IN · PDF fileposlovno komuniciranje, ... gospodarsko pravo, trţenje, ... ki jih pričakujemo v vsaki seminarski nalogi, na naslednji način:

PRAVILNIKI Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

6.2 PRAVILNIK O IZDELAVI DIPLOMSKE NALOGE IN

DIPLOMSKEM IZPITU

I. IZDELAVA DIPLOMSKE NALOGE

Člen 1

Vsebina pravilnika

Ta pravilnik določa:

postopek izbire, prijave in odobritve teme diplomske naloge,

potek in ocenjevanje diplomskega izpita.

Člen 2

Diplomski izpit

Diplomski izpit je sestavljen iz diplomske naloge in zagovora le-te.

Člen 3

Diplomska naloga in namen diplomske naloge

Diplomska naloga je pisni dokument, s katerim študent dokaţe sposobnost povezovanja

teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavanje izbrane teme. Študent z

diplomsko nalogo dokaţe tudi sposobnost za izbiro in uporabo domače ter tuje strokovne

literature.

Diplomska naloga mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta in naj bo praktično

uporabna ob utemeljenih teoretičnih izhodiščih.

Člen 4

Vrsta in vsebina diplomske naloge

Vrsta in vsebina diplomske naloge je povezana s strokovnimi predmeti in z delovnimi področji v

organizaciji, kjer študent opravlja praktično izobraţevanje.

Tema naj bo izbrana tako, da je diplomsko nalogo mogoče pripraviti med praktičnim

izobraţevanjem, za zaposlene študente pa pri ustreznem delu. Pripravljena je lahko tudi kot

projekt oziroma načrt določenega poslovnega postopka, ki se izvaja v podjetju (s posnetkom

stanja, analizo in predlogi racionalizacij in izboljšav). Iz naloge naj bo razvidna študentova

sposobnost povezovanja interdisciplinarnega znanja in povezovanja strokovnoteoretičnih

predmetov s praktičnimi izkušnjami.

Izbrana tema v programu Komercialist mora biti povezana z enim od naslednjih predmetnih

področij:

psihologija prodaje,

poslovno komuniciranje,

poslovodenje,

poslovna matematika s statistiko,

informatika v komercialnem poslovanju,

trgovinsko poslovanje,


2

gospodarsko pravo,

trţenje,

blago in storitve,

organizacija in logistika poslovanja,

finance,

stroškovno računovodstvo,

podjetništvo,

kultura podjetja.

Izbrana tema v programu Računovodja mora biti povezana z enim od naslednjih predmetnih

področij:

organizacija in menedţment podjetja,

osnove poslovnih financ,

osnove računovodstva,

davki v podjetju,

finančno računovodstvo,

poslovodno računovodstvo,

analiza bilanc in revizija,

poslovno sporazumevanje.

Izbrana tema v programu Poslovni sekretar mora biti povezana z enim od naslednjih predmetnih

področij:

gospodarsko pravo,

računalništvo in informatika,

poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku,

organizacija poslovanja,

računovodstvo in finančno poslovanje,

javna uprava,

sodobno pisarniško poslovanje,

koncepti in veščine komuniciranja,

psihologija dela,

ekonomika in menedţment podjetja.

Člen 5

Izbor teme diplomske naloge in priprava dispozicije

Temo za diplomsko nalogo izbere študent v sodelovanju z mentorjem praktičnega izobraţevanja

v organizaciji, kjer študent opravlja praktično izobraţevanje, in predavateljem višje šole.

Pri izbiri teme je odločilnega pomena delo, ki ga opravlja študent v času praktičnega

izobraţevanja v podjetju, dejavnost podjetja in osebno zanimanje študenta za določeno

strokovno področje. Problematika, ki jo bo diplomant obravnaval, mora biti interdisciplinarna,

povezana z delovnimi področji v organizacijah in strokovnimi predmeti višje strokovne šole.

Izbrana tema se lahko navezuje na ţe uspešno opravljeno seminarsko nalogo v času študija.

Tema diplomske naloge mora biti pripravljena tako, da jo je mogoče obdelati med praktičnim

izobraţevanjem 2. letnika študija.

Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA PRAVILNIKI

3

Študent mora imeti temo diplomske naloge izbrano najkasneje do zaključka praktičnega

izobraţevanja v 2. letniku študija. Ob nasvetih mentorja izdela dispozicijo diplomske naloge, v

kateri:

- predstavi namen in cilje, ki jih ţeli doseči z nalogo, ter opiše metodo, s katero bo obdelal

vsebino,

- opredeli obravnavano temo in opiše postopke izdelave naloge,

- opiše rezultate, ki jih pričakuje.

Dispozicija obsega 1,5 do 2 strani A4 in se členi v :

- kazalo, iz katerega je razvidna predvidena členjenost vsebine;

- uvodni del, v katerem predstavi namen in cilje, ter opiše metode, ki jih bo uporabil pri

izdelavi naloge;

- glavni del, v katerem predstavi in opredeli obravnavano temo (predstavitve, analize, izračune,

postopke, utemeljitve);

- zaključni del, v katerem opiše pričakovane rezultate;

- seznam literature in virov, v katerem navede predvideno uporabljeno literaturo.

Dispozicijo, ki jo podpišeta mentor v podjetju in mentor–predavatelj, predloţi študijski komisiji.

Člen 6

Mentor v podjetju

Mentor v podjetju skupaj s študentom oblikuje predlog teme in naslova diplomske naloge,

študentu omogoči dostop do podatkov, omogoči delo in opravljanje storitev, povezanih s temo

diplomske naloge. Mentor praktičnega izobraţevanja študentu svetuje pri pripravi diplomske

naloge v okviru obveznosti, določenih s študijskim programom.

Člen 7

Mentor predavatelj

Mentorja–predavatelja izbere študent na osnovi predmetnega področja, iz katerega bo opravljal

diplomsko nalogo, ali pa ga določi ravnatelj šole. S predavateljem višje strokovne šole–

mentorjem se študent dogovori o dokončnem naslovu diplomske naloge. Predavatelj–mentor je

diplomantu na voljo za konzultacije ter mu svetuje pri pripravi diplomske naloge.

Ko študent predloţi mentorju–predavatelju osnutek besedila diplomske naloge, ga mora le-ta

pregledati in ga študentu vrniti z navodili za dopolnitev in popravki praviloma v 14 dneh.

Člen 8

Predlog in odobritev teme in naslova diplomske naloge

Študent skupaj z mentorjem v podjetju pripravi predlog teme in naslova diplomske naloge ter ga

z dispozicijo predloţi mentorju–predavatelju izbranega predmetnega področja. Ta v roku 14 dni

s podpisom na vlogi izrazi soglasje s temo.

Tako usklajeno temo študent predlaga študijski komisiji, ki izda sklep o odobritvi oziroma

neodobritvi teme in naslova diplomske naloge v pisni obliki v roku 30 dni.

V primeru, da študijska komisija predlagano temo študentu zavrne, lahko v dogovoru z

mentorjem predloţi novo ali popravljeno temo in dispozicijo diplomske naloge.


4

Člen 9

Obseg in sestava diplomske naloge

Diplomska naloga mora biti sestavljena v skladu z Navodili za izdelavo diplomske naloge in

mora obsegati okvirno od 30 do 35 strani.

II. POTEK IN OCENJEVANJE DIPLOMSKEGA IZPITA

Člen 10

Prijava k diplomskemu izpitu

Diplomant se lahko prijavi k diplomskemu izpitu le, če je opravil vse študijske obveznosti

oziroma v dveh letih po zaključku drugega letnika.

Študent odda tri vezane izvode diplomske naloge v tajništvo šole in se prijavi k diplomskemu

izpitu z obrazcem Prijava k diplomskemu izpitu (VSŠ-D-3).

Člen 11

Komisija za diplomski izpit

Po Pravilniku o ocenjevanju znanja, javnih listinah in vodenju evidenc v višjih strokovnih šolah

(Uradni list RS št. 12/96) imenuje ravnatelj višje šole tričlansko izpitno komisijo za izvedbo

diplomskega izpita.

Tričlanska izpitna komisija, ki jo sestavljajo predavatelji višje strokovne šole, ima predsednika

ter dva člana, od katerih je eden mentor–predavatelj. Pri zagovoru diplomske naloge lahko

sodeluje tudi mentor iz podjetja.

Članom izpitne komisije predloţi referat višje šole po en izvod diplomske naloge.

Člen 12

Roki za zagovor diplomske naloge

Zagovori diplomskih nalog potekajo v rednih in izrednih rokih. Redni roki so določeni s

študijskim koledarjem višje strokovne šole. Ravnatelj šole lahko določi poleg rednih rokov za

zagovor tudi izredne roke.

Člen 13

Potek zagovora diplomske naloge

Zagovor diplomske naloge poteka pred izpitno komisijo in je javen. Sestavljen je iz predstavitve

diplomske naloge in zagovora le-te.

Zagovor praviloma ne traja več kot 20 minut, od tega je za predstavitev namenjenih 10 minut.

Preostali čas je namenjen članom izpitne komisije in diplomantu za pogovor o diplomski nalogi.

Posamezni člani komisije lahko zastavijo študentu največ po tri strokovna vprašanja v kontekstu

diplomske naloge.

Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA PRAVILNIKI

5

Člen 14

Ocena o opravljenem diplomskem izpitu

Člani izpitne komisije morajo pred zagovorom pregledati diplomsko nalogo. Pozitivno ocenjena

diplomska naloga je pogoj za pristop k zagovoru.

Predlog ocene diplomske naloge poda mentor–predavatelj višje strokovne šole.

Po zagovoru diplomska komisija na zaprtem posvetu oceni diplomski izpit. Pri tem upošteva:

oceno diplomske naloge,

oceno zagovora, pri katerem upošteva:

- nastop in sposobnost komunikacije,

- jasnost predstavitve in uporabe didaktičnih pripomočkov,

- pravilnost odgovorov,

- obvladanje teoretičnih podlag,

- poznavanje uporabljenih metod dela,

- poznavanje vsebine in zaključkov naloge.

Ocene diplomske naloge, zagovora in diplomskega izpita so številčne, in sicer: odlično (10),

prav dobro (9), prav dobro (8), dobro (7), zadostno (6), nezadostno (1, 2, 3, 4, 5). Končna ocena

diplomskega izpita je povprečna ocena pozitivnih ocen diplomske naloge in zagovora le-te.

Predsednik diplomske komisije nato razglasi rezultat uspešnosti diplomanta pri diplomskem

izpitu in vpiše oceno v Zapisnik o diplomskem izpitu in v indeks. V indeks se vpišejo samo

pozitivne ocene.

Če študent pri zagovoru ni uspešen, ga lahko enkrat ponavlja. Če tudi drugi zagovor ni uspešen,

študent v skladu z Navodili o izdelavi diplomske naloge izbere novo temo in izdela novo nalogo.

Diplomantu izda šola Potrdilo o uspešno opravljenem diplomskem izpitu na Višji strokovni šoli

Murska Sobota.

Študent lahko zoper oceno diplomskega izpita vloţi pisni ugovor na študijsko komisijo v 24

urah. Odločitev študijske komisije je dokončna.

Člen 15

Način podelitve diplomskih listin

Po uspešno opravljenem diplomskem izpitu se diplomantu podeli diplomska listina. Ravnatelj

podeli vsaj dvakrat letno diplomske listine na svečan način.

Člen 16

Objava diplomske naloge

Diplomant lahko objavi ugotovitve diplomske naloge v celoti ali po delih pod svojim imenom.

Člen 17

Veljavnost pravilnika

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme študijska komisija Višje strokovne šole

Murska Sobota.

NAVODILA Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

7 NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE IN DIPLOMSKE NALOGE TER OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA IZPITA

NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE

Seminarska naloga je strokovno delo manjšega obsega, v katerem študent obdela manj zahteven

problem in ob tem pridobiva izkušnje znanstvenoraziskovalnega dela. Študent z izdelavo in

predstavitvijo naloge dokaţe svojo zmoţnost samostojnega dela pri obdelavi vnaprej določene

teme. Temo naloge lahko predlaga študent in jo predavatelj predmeta potrdi ali pa jo predlaga

predavatelj.

Smoter naloge je, da se študent bolj podrobno seznani s problemi določenega predmeta v okviru

študijskega programa, da pridobi veščine pisanja strokovnih del in se pripravi za pisanje

diplomske naloge. Pri predmetih, kjer je to v skladu s programom in učnimi cilji, se študent

pripravi in izvede predstavitev doseţenih rezultatov naloge na seminarskih oziroma

laboratorijskih vajah.

Pri nalogi se ocenjuje njena vsebinska in oblikovna plat. Vsebina naloge mora biti v skladu z

naslovom naloge. Tega se mora študent zavedati ţe ob izbiri naslova. Študent naj si izbere temo

naloge tako, da bo lahko kasneje poiskal primerno literaturo, vire in konkretne podatke.

Neujemanje vsebine naloge z njenim naslovom je največkrat odraz nesamostojnega dela pri njeni

izdelavi. Z obliko pisnega izdelka študent dokaţe obvladovanje veščin pisnega komuniciranja.

Pri oblikovanju naj uporabi primerna tehnična sredstva in svojo ustvarjalnost ob doslednem

upoštevanju teh navodil.

Enotni oblikovalni elementi pisnih izdelkov spadajo med sestavine celostne podobe šole. Zato

bomo v seminarskih nalogah podali vsebinske sestavine, ki jih pričakujemo v vsaki seminarski

nalogi, na naslednji način:

I. NASLOVNA STRAN (primer) II. KAZALO

Ekonomska šola Murska Sobota

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Program: naziv programa

SEMINARSKA NALOGA

Pri predmetu: naziv predmeta

NASLOV NALOGE

Mentor: Študent: Ime in priimek

Kraj, mesec, leto

KAZALO

1 UVOD……………………………………………….1

2 POMEN CARIN…………………………………….2

2.1 Fiskalni pomen carin……………………………2

2.2 Zaščitni pomen carin …………………………...2

3 CARINSKA ZAKONODAJA V SLOVENIJI…. ...3

4 CARINSKI POSTOPEK……………………………4

4.1 Izvajalci postopka……………………………...4 4.2 Dokumentacija pri postopku…………………...5

4.3 Plačilo carine…………………………………...6

5 SKLEP……………………………………………….6

LITERATURA IN VIRI………………………………….7

PRILOGE…………………………………………………. 8

Ekonomska šola Murska Sobota,VIŠJA STROKOVNA ŠOLA NAVODILA

7

III. UVOD

V uvodu se določijo:

namen naloge,

predmet obravnave oziroma problem,

cilji naloge in

metode dela.

Študent navede, zakaj si je izbral takšno nalogo (namen) in katero oţje strokovno področje je

predmet njegovega preučevanja oziroma kateri praktični problem namerava rešiti. Cilje postavi

tako, da bo ob zaključku naloge s primerjavo doseţenega in načrtovanega lahko sam ocenil svojo

uspešnost. Uvod naj bo kratek in naj ne presega 10 % naloge.

VI. VSEBINSKI DEL (JEDRO)

Jedro mora biti logično strukturirano, razčlenjeno na smiselna poglavja, podpoglavja in pod-

podpoglavja največ do tretje ravni (kot npr. 3.2.2). Podpoglavja ne smejo biti predolga, niti jih ne

sme biti preveč. Odstavek je skupina povedi, ki izraţajo zaokroţeno misel. Vsebinski sklopi

morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega.

V jedru študent razvija in pojasnjuje svoja spoznanja in dokazuje poznavanje strokovne literature

na izbranem področju. V obravnavi snovi pride do izraza znanje študenta, njegova sposobnost,

kritičnost, domiselnost in logično povezovanje bistvenih dejstev, spoznanj in dokazov. Študent

mora samostojno presojati objektivnost tujih mnenj in stališč. Ne sme dobesedno povzemati ali

celo prepisovati splošnih ugotovitev, lahko pa se sklicuje na konkretne podatke, s katerimi

podkrepi svoja spoznanja. Pri dobesednem prepisovanju posameznih delov besedila mora

dosledno upoštevati pravila citiranja. Za citatom zapišemo v oklepaju avtorja, letnico dela in

stran. Če avtorja povzemamo, navedemo le avtorja in leto izida dela.

Slike in tabele

Nad tabelo napišemo zaporedno številko tabele in naslov, pod tabelo napišemo vir (npr. Vir:

SURS, Letopis Slovenije 2004, 99).

Grafikon prav tako opremimo z zaporedno številko in naslovom, ki pa je v tem primeru pod

grafikonom (npr. Slika 1: Struktura prodaje po vrsti blaga).

Teoretična obravnava oziroma strokovno ozadje problema lahko obsega največ tretjino

vsebinskega dela. Ostali del naj bo posvečen reševanju konkretnega primera iz prakse! V tem

delu študent pokaţe sposobnost odkrivanja in opredelitve problemov, spretnost odkrivanja

moţnih rešitev ter veščine ocenjevanja in vrednotenja alternativ. Z utemeljevanjem svojih

odločitev dokaţe tudi razumevanje teoretičnih osnov izbranega strokovnega področja.

V empiričnem (praktičnem) delu naloge naj bi bile vključene naslednje prvine:

hipoteze (podmene): to so domnevni odgovori na problemske situacije, ki jih je moţno

empirično (izkustveno) preveriti;

metode: splošen način raziskovanja nekega problema (opisna, vzorčno-pojasnjevalna,

eksperimentalna, induktivna/deduktivna, statistična, kvantitativna, ipd.);

tehnike: posebni načini dela v določenih fazah raziskovanja; posebnemu namenu prilagojeni

postopki in prijemi;


8

orodja (instrumenti): sredstva, ki jih uporabljamo pri izvedbi, metode (anketni vprašalniki,

ocenjevalne lestvice, računalniški programi, ipd.);

prikaz izidov preučevanja (rezultatov): besedni opis, razpredelnice, grafikoni;

razlaga: potrditev postavljene hipoteze ali pa moţni razlogi za neuspelo dokazovanje,

potrditev teoretičnih spoznanj v praksi, kritično vrednotenje in vzročna razlaga.

V. SKLEP

Je obvezen del seminarske in diplomske naloge. Vsebuje novo pridobljena (lastna!) spoznanja,

sklepne misli, opozori na nerešena vprašanja in nakaţe smeri nadaljnjega reševanja problema. V

zaključku lahko študent oceni svojo uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev, potrdi ali ovrţe

podmeno, opozori na probleme, s katerimi se je srečeval pri delu, oziroma navede ključne

predloge. V sklepu ne ponavljamo vsebine iz jedra, niti je ne povzemamo, ne navajamo novih

podatkov ali dokazov. V sklepu avtor navaja samo svoje misli, po obsegu naj ne presega 10 %

naloge.

VI. LITERATURA IN VIRI

Literatura so knjige, članki in ostali javno objavljeni pisni sestavki, ki jih je študent dejansko

uporabljal pri svojem delu. Viri so interna poročila, pravilniki, poslovniki in ostali dokumenti, iz

katerih je študent pridobil podatke. Literaturo navedemo po abecednem redu avtorjev. V

nadaljevanju so primeri za knjigo, članek,vir:

Ţiţmond, Egon. 1998. Ekonomika narodnega gospodarstva. Maribor: Zaloţba Obzorja.

Petrič, Tine. Banka Slovenije skrbi za bančne dobičke. 2003. Gospodarski vestnik 29. Ljubljana:

GV Revije.

Letopis Slovenije 2004. 2004. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

http://www.auxillium.com/culture.shtml (25. 5. 2005).

VII. PRILOGE

Priloge so anketni vprašalniki, obseţnejše tabele z izvirnimi podatki, katalogi, ceniki ipd. Iz

besedila naloge mora biti dovolj jasno razvidna potreba po prilogah, ki so dodane nalogi.

Smiselne so samo tiste priloge, na katere se sklicujemo v jedru naloge. Zato morajo biti

zaporedno oštevilčene in podnaslovljene.

VIII. SPLOŠNA NAVODILA

Obseg naloge pri strokovnoteoretičnih predmetih je od 6 do 8 strani formata A4 enostransko.

Oštevilčeni so samo uvod, jedro in zaključek. Zaporedna številka strani je spodaj na sredini;

naslovna stran ni oštevilčena, stran, na kateri je kazalo vsebine, označimo z rimsko številko.

Naloga pri praktičnem izobraţevanju obsega od 10 do 15 strani.

Velikost znakov je 12 pt, pisava praviloma Times New Roman obojestranska poravnava,

enojni razmik med vrsticami, levi rob 3 cm, desni 2 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji od roba

papirja do številke strani 2 cm. Razmik med odstavki ena prazna vrstica, med poglavji in

podpoglavji pa dve prazni vrstici.

Besedilo naj bo napisano v prvi osebi mnoţine (izogibajte se prvi osebi ednine).

Uporabljamo strokovne izraze v njihovem pravilnem pomenu. Simbole in kratice razloţimo

na mestu, kjer se prvič pojavijo v besedilu.

Naloga mora biti strokovno in jezikovno pravilna. Študent odda natisnjen izvod seminarske

naloge, na zahtevo predavatelja pa priloţi še nalogo na disketi.

http://www.auxillium.com/culture.shtml%20(25


9

Sprejeto na predavateljskem zboru VSŠ Murska Sobota, december 2000, dopolnjeno in

popravljeno julija 2005.

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE IN

OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA IZPITA

1 DIPLOMSKI IZPIT

1.1 SPLOŠNO

V skladu z izobraţevalnim programom za pridobitev višje strokovne izobrazbe v programih

Komercialist, Računovodja in Poslovni sekretar morajo študentje za dokončanje izobraţevanja in

pridobitev izobrazbe poleg uspešno opravljenega izobraţevanja in vseh izpitov opraviti

diplomski izpit.

Diplomski izpit je sestavljen iz diplomske naloge in zagovora le-te.

Diplomska naloga je samostojno strokovno delo, v katerem študent obdela odobreno temo po teh

navodilih.

Diplomsko nalogo diplomant praviloma izdela v organizaciji, kjer opravlja praktično

izobraţevanje.

Zagovor diplomske naloge, tudi zagovor praktične storitve, poteka pred diplomsko komisijo in je

javen.

1.2 ROKI ZA OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA IZPITA

Roki za opravljanje diplomskega izpita so določeni s Pravilnikom o ocenjevanju znanja, javnih

listinah in vodenju evidenc v višjih strokovnih šolah in Pravilnikom o izdelavi diplomske naloge

in diplomskem izpitu.

2 DIPLOMSKA NALOGA

2.1 VRSTE DIPLOMSKIH NALOG

Vrste diplomskih nalog in izbor teme so opredeljeni s Pravilnikom o izdelavi diplomske naloge

in diplomskem izpitu.

2.2 IZBOR TEME IN NASLOV DIPLOMSKE NALOGE

Študent mora izbrati temo diplomske naloge najkasneje ob odhodu na praktično izobraţevanje v

2. letniku in jo prijaviti v rokih, navedenih v naslednjem odstavku.

Ko se študent odloči za izbrano temo, jo uskladi z mentorjem v podjetju in nato z mentorjem–

predavateljem. Tako usklajeno temo predloţi študijski komisiji v potrditev. Vlogo s predlogom

teme in predlogom naslova diplomske naloge odda v referatu šole na ustreznem obrazcu (VSŠ-


10

D-1). Vlogi priloţi po navodilih izdelano dispozicijo in sicer za 1. redni rok za diplomski izpit do

konca aprila, za 2. redni rok do konca junija, za izredni rok pa vsaj dva meseca pred rokom.

Študent mora opraviti diplomski izpit v roku dveh let po končanem študiju, v nasprotnem

primeru o pogojih zaključevanja študija odloča ravnatelj.

2.3 ODOBRITEV NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE

Študent po uskladitvi z mentorjem–predavateljem in mentorjem praktičnega izobraţevanja v

podjetju prijavi naslov in temo diplomske naloge na obrazcu VSŠ-D-1. K obrazcu priloţi po

pravilih izdelano dispozicijo. Študijska komisija pregleda prijavo z dispozicijo in če ta ustreza,

izda sklep o odobritvi teme diplomske naloge. Sklep o odobritvi naslova in teme sporoči

študentu v roku 30 dni od datuma vloţene vloge na obrazcu VSŠ-D-2.

Študent lahko izjemoma (objektivni razlogi) zamenja ţe odobreno temo diplomske naloge (VSŠ-

D-14) ali izbranega mentorja (VSŠ-D-13).

Če študent v roku enega leta po odobritvi teme na predloţi diplomske naloge, sklep o odobritvi

teme preneha veljati. S tem prenehajo tudi obveznosti mentorja.

2.4 SESTAVNI DELI IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE

Diplomska naloga obvezno obsega:

naslovno stran na platnici (PRILOGA 1)

prazen list

ponovljeno naslovno stran z navedbo (PRILOGA 2)

– mentorja–predavatelja višje šole (in somentorja)

– mentorja PRI v podjetju (in somentorja) in

– lektorja

stran z zahvalo mentorju–predavatelju višje šole, mentorju PRI v podjetju, podjetju, ostalim,

ki so bili študentu v pomoč

kazalo vsebine in kazalo prilog

besedilo diplomske naloge

seznam literature in virov

priloge

3 OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA UREDITEV BESEDILA

3.1 OBLIKOVANJE DELOV DIPLOMSKE NALOGE

Pri označevanju delov diplomske naloge oziroma poglavij in s tem razporejanjem snovi v

poglavja ter podpoglavja uporabljamo dekadni sistem, ki je uporabljen tudi v navodilih.

KAZALO

POVZETEK

1 UVOD

2 GLAVNI DEL

3 ZAKLJUČEK

LITERATURA IN VIRI

PRILOGE


11

3.1.1 Kazalo

Kazalo naj vsebuje kazalo vsebine in kazalo slik. Pri izdelavi kazala vsebine uporabite moţnost

samodejnega vstavljanja Kazala vsebine v računalniku. Naslove glavnih poglavij pišite z

velikimi črkami 12 pt krepko, naslove podpoglavij z velikimi črkami 12 pt navadno, naslove

podpodpoglavij pa male črke 12 pt navadno. Pri pisanju naslovov uporabljajte sloge, zaradi

laţjega oblikovanja kazala vsebine.

Primer:

1 TRŢNOKOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA ................................................ 23

2.1 TRŢNO KOMUNICIRANJE ......................................................................... 24

2.1.1 Instrumenti trţnega komuniciranja ........................................................ 26

3.1.2 Povzetek

Kratek povzetek naj vsebuje podatke o vsebini in ciljih naloge, uporabljeni metodologiji ter

bistvene zaključke diplomske naloge, napisan naj bo na eni strani, do 250 besed v slovenskem

jeziku in do 250 besed v tujem jeziku (STJ 1).

3.1.3 Uvod

NAMEN NALOGE: V uvodu naj bo naveden namen naloge.

OPREDELITEV PROBLEMA: Opredelite problem, ki ga bo obravnavala diplomska

naloga, določite cilje in opišite uporabljeno metodologijo. Predvsem naj bo iz besedila

razvidno, kaj bo diplomska naloga prinesla novega, oziroma postavite hipotezo, ki jo boste

dokazovali. Uvod mora biti kratek, strnjen in jasen. Obsega lahko največ do 2 strani.

3.1.4 Glavni del (jedro)

TEORETIČNE OSNOVE NALOGE: Opredelite in predstavite teoretična izhodišča, na

katerih bodo temeljili analitični del naloge, rezultati in razprava. Obsega lahko največ tretjino

naloge.

ANALITIČNI DEL: V tem delu predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja,

stališča, podatke, informacije in podobno. Testirajte v uvodu postavljeno trditev oziroma

hipotezo. Trditev lahko dokaţete ali ovrţete.

LASTNI PREDLOGI IN REŠITVE: Na osnovi analize rezultatov predlagajte rešitve, ukrepe

ali aktivnosti za uporabo v praksi. Rezultati so najpomembnejši del naloge, lastni prispevek

avtorja, ki kaţe vašo sposobnost apliciranja teoretičnih znanj na praktični primer.

3.1.5 Zaključek (sklep)

V zaključku so podani odgovori na ključna vprašanja, ki so bila zastavljena na začetku (teza,

hipoteza). Kritično so povzete in ovrednotene ugotovitve in rezultati. Obsega lahko največ do

dve strani in naj bo povsem vaš, torej avtorski.

3.1.6 Literatura in viri

SEZNAM LITERATURE: Ob dodelitvi teme za diplomsko nalogo dobi študent od

mentorjev navodila za pridobitev temeljne literature. Seznam literature še sam dopolni tako,


12

da pregleda katalog razpoloţljive bibliografije. Literaturo uredite po abecedi priimkov

avtorjev, sledi ime avtorja, letnica izdaje, naslov dela (knjige, revije, članka, zakona z

navedbo številke revije in strani), kraj izdaje, ime izdajatelja oziroma zaloţbe. V seznamu

literature mora biti navedena vsa uporabljena literatura. Če se v besedilu sklicujemo na

uporabljeno literaturo, v oklepaju navedemo priimek avtorja, letnico izdaje knjige (članka) in

stran. Na primer: (Jurše, 1999, 65).

NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV

Primer za navajanje literature:

Hrastelj, Tone, in Maja Makovec. 1999. Mednarodno trţenje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Jurše, Milan. 1999. Mednarodni marketing. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Moţina, Stane, in drugi. 1994. Management. Radovljica: Didakta.

Primer za navajanje virov:

Statistični letopis RS 2004. 2004. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Primer za navajanje člankov:

Menciger, Joţe. 1998. Tolar in evro. Gospodarska gibanja 291: 25 – 40.

Primer za navajanje zakonov:

Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Uradni list RS 44/02.

Primer za navajanje vira s spletne strani:

http://www.auxillium.com/culture.shtml (28. 6. 2005).

3.2 OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE IN TEHNIČNA NAVODILA

3.2.1 Vezava in napis na platnici

Diplomska naloga naj bo vezana v trde platnice, modro platno, napis na platnicah naj bo v zlati

barvi (PRILOGA 1).

3.2.2 Oblikovanje ponovljene naslovne strani

Vsebina in oblika te strani je razvidna iz PRILOGE 2.

3.2.3 Število izvodov

Diplomant je dolţan oddati tri vezane izvode diplomske naloge v referat Višje strokovne šole

Murska Sobota. Po zagovoru naloge dva oddana vezana izvoda študent dvigne v referatu.

3.2.4 Obseg naloge

Diplomska naloga naj obsega okvirno od 30 do 35 strani.

3.2.5 Oblikovanje strani

Besedilo naj bo pisano s pisavo Times New Roman, velikost črk (glej primer):


13

2 TRŢNO-KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA (14 pt krepko)

2.1 TRŢNO KOMUNICIRANJE (12 pt krepko)

2.1.1 Instrumenti trţnega komuniciranja (12 pt krepko)

2.1.1.1 Oglaševanje (12 pt navadno)

2.1.1.2 Neposredno trţenje

Razmik med vrsticami naj bo 1, razmik med odstavki ena prazna vrstica, med poglavji oziroma

podpoglavji dve prazni vrstici, med podpodpoglavji po eno prazno vrstico. Vsako novo poglavje

začnite pisati na novo stran. Celotni tekst naj bo obojestransko poravnan.

Širina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji 2,5 cm, spodnji od roba papirja do številke strani 2

cm.

3.2.6 Oblikovanje poglavij

Poglavja oštevilčimo samo z enim številom (1, 2, 3,…) in z vsakim poglavjem nadaljujemo tako,

da tekst teče neprekinjeno od uvoda do zaključka. Obseţna poglavja so preglednejša, če jih

razčlenimo na podpoglavja (1.1, 1.2,…). Delitev je smiselna, če imate vsaj dve podpoglavji.

3.2.7 Tabele v nalogi

Tabele številčimo od 1 skozi celo nalogo. Naslov pišemo nad tabelo.

Primer:

Tabela 1: Struktura izdatkov oglaševanja po vrstah medijev v podjetju Vino v letih

2000 in 2004

Vrsta medija Deleţ v odstotku

2000 2004

Radio 11 9

Televizija 38 45

Časopisi 7 6

Revije 24 28

Ostalo 20 12

Skupaj 100 100

Vir: Rezultati raziskave v podjetju Vino, maj 2005.

Pri sestavljanju tabele pazite na poravnavo podatkov. Pod tabelo navedite vir, iz katerega ste

vzeli podatke.

Na primer: Statistični letopis Republike Slovenije 2002, 194.

Potočnik (1998, 87).


14

3.2.8 Grafikoni in slike

Grafikone in slike številčimo tekoče od 1 naprej skozi celotno diplomsko nalogo. Številko

grafikona in naslov, iz katerega mora biti razvidno, kaj predstavlja, pišemo pod grafikon. V

besedilo morajo biti slike vstavljene tam, kjer so navedene. Slike v nalogi so lahko samo tiskane,

in ne lepljene.

V primeru, da grafikon dopolnjuje tabelo, vira ne navajamo, če pa je grafikon samostojen, ga

navedemo pod njim.

Primer:

Slika 1: Struktura izdatkov oglaševanja po vrsti

medijev v podjetju Vino v letih 2000 in 2004

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2000 2004 Leto

ostalo

revije

časopisi

televizija

radio

3.2.9 Opombe

Opombe, označene v tekstu, naj bodo navedene na vsaki strani posebej spodaj pod črto (noga –

opomba).

3.2.10 Štetje in številčenje strani

Naslovna stran diplomskega dela ni oštevilčena. Kazalo številčimo z rimskimi številkami.

Povzetek diplomskega dela se prične s številko 2.

3.2.11 Lektoriranje naloge

Nalogo mora pregledati profesor slovenskega jezika, kar tudi potrdi na obrazcu VSŠ-D-11.


15

4 ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE

4.1 PRIJAVA K ZAGOVORU DIPLOMSKE NALOGE

Pred prijavo k zagovoru študent odda osnutek z računalnikom izpisane celotne naloge v pregled

mentorjem (somentorju). Pisne pripombe in predloge k osnutku mentorja napišeta na obrazce

VSŠ-D-8 in VSŠ-D-9, (somentor na VSŠ-D-10). S pripombami in predlogi popravljeno nalogo

ponovno predloţite mentorju–predavatelju (somentorju–predavatelju) in mentorju v podjetju.

Ustreznost naloge, ki je primerna za tisk, potrdita na obrazcih VSŠ-D-12 in VSŠ-D-17.

Prijava k diplomskemu izpitu (VSŠ-D-3) z oddajo naloge je hkrati prijava k zagovoru diplomske

naloge. Prijavo lahko študent odda, ko izpolni vse obveznosti iz izobraţevalnega programa in

predloţi vsa soglasja (podpisana potrdila VSŠ-D-2, VSŠ-D-11, VSŠ-D-12, VSŠ-D-15, VSŠ-D-

16, VSŠ-D-17) in indeks. Referent za študijske zadeve z obrazcem VSŠ-D-18 potrdi izpolnitev

vseh obveznosti, kar je pogoj za pristop k zagovoru naloge. Datum zagovora določi ravnatelj

šole najkasneje v treh tednih po oddaji diplomske naloge.

4.2 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKE NALOGE

Potek zagovora diplomske naloge je določen s Pravilnikom o izdelavi diplomske naloge in

diplomskem izpitu.

Pri predstavitvi diplomske naloge lahko študent uporablja grafoskopske ali računalniške

prosojnice. Drugi pripomočki niso dovoljeni.

PRILOGA 1 PRILOGA 2

EKONOMSKA ŠOLA

MURSKA SOBOTA


(16 krepko)

DIPLOMSKA NALOGA

(24 krepko)

Murska Sobota, junij 2005 Primoţ Kuhar

(16 krepko)

EKONOMSKA ŠOLA

MURSKA SOBOTA


(16 krepko)

Diplomska naloga višjega strokovnega izobraţevanja

(20 krepko)

POSLOVNI NAČRT ZA USTANOVITEV PODJETJA

ZA PREVOZNE STORITVE

(18 krepko)

Študent: Primoţ Kuhar

Mentor v šoli: mag. Janez Oblak, univ. dipl. ekon.

Mentorica v podjetju: Nada Lebar, univ. dipl. ing. rač.

Lektorica: Darja Novak, prof.

Murska Sobota, junij 2003

(14 krepko)

Vsi obrazci so na spletni strani šole.

Documents

6.2 PRAVILNIK O IZDELAVI DIPLOMSKE NALOGE IN · PDF fileposlovno komuniciranje, ... gospodarsko pravo, trţenje, ... ki jih pričakujemo v vsaki seminarski nalogi, na naslednji način: