Elektro Gorenjska

podjetje za distribucijo

električne energije, d. d.

telefon n.c.: 04 2083 000

4/2.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU

NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA:

4/2. NAČRT ELEKTRIČNIH INSTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME - NAČRT CESTNE RAZSVETLJAVE

INVESTITOR:

AERODROM LJUBLJANA d.o.o., Zgornji Brnik 130a, 4210 Brnik-Aerodrom

OBJEKT:

UREDITEV POVEZOVALNIH CEST MED PRESTAVLJENO GLAVNO CESTO G2-104/1136 Kranj-Sp. Brnik

IN LETALIŠČEM BRNIK – 1. faza

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN NJENA ŠTEVILKA:

Projekt za izvedbo - PZI

ZA GRADNJO:

Nova gradnja

PROJEKTANT: ELEKTRO GORENJSKA, d. d. Predsednik uprave: Ul. Mirka Vadnova 3a, Kranj mag. Bojan Luskovec

ODGOVORNI PROJEKTANT: Ime in priimek: žig: podpis:

Florijan Cerkovnik, univ.dipl.inž.el.

ident. št.: E - 0484

ŠTEVILKA PROJEKTA, NAČRTA IN IZVODA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA:

P-559, 7188-7E1, izvod št. 8, Kranj, december 2016

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Ime in priimek: žig: podpis:

Ivan Eler, univ.dipl.inž.grad.

ident. št.: G - 0326

stran 2 od 22

4 / 2 . 2 K AZ AL O VS E BI N E N AČR T A

4/2.1 Naslovna stran z osnovnimi podatki o načrtu

4/2.2 Kazalo vsebine načrta

4/2.4 Tehnično poročilo

4/2.5 Risbe

stran 3 od 22

4 / 2 . 2 T E H NIČN O P OR OČ I L O

VSEBINA TEHNIČNEGA POROČILA - PZI

T.1. TEHNIČNO POROČILO T.2. POPISI DEL

stran 4 od 22

T.1. T E H NIČN O P OR OČ I L O 1. UVOD Predmet projekta za izvedbo (PZI) je izvedba cestne razsvetljave na območju ureditve povezovalne ceste med prestavljeno glavno cesto G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik in letališčem Brnik, v osi A in na obstoječi glavni cesti G2-104/1136 Kranj-Sp. Brnik, ki se v 1. fazi ohrani v 3. fazi pa se odstrani. Ta načrt predvideva izvedbo cestne razsvetljave v 1. fazi, predvideni pa sta še 2. in 3. faza, za kateri bo izdelan ločen načrt. Situacijsko kabelsko kanalizacijo in svetilke prikazuje risba št E1. Svetilke se priključijo z NN kablom na obstoječi razvod cestne razsvetljave križišča na uvozu na letališče Brnik iz obstoječe glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Sp. Brnik. Osvetlitev cestišča se izvede s tipom svetilke, ki ima visok svetlobni izkoristek, še dopustno bleščanje in ustrezen estetski izgled. Montirajo se svetilke z ravnim steklom z zelo nizko stopnjo bleščanja, LED modulom moči 90 W na kovinske kandelabre višine 10 m. Osvetlitev krožišča se izvede s tipom svetilke, ki ima visok svetlobni izkoristek, še dopustno bleščanje in ustrezen estetski izgled. Montirajo se svetilke z ravnim steklom, z zelo nizko stopnjo bleščanja, LED modulom moči 145 W na kovinske kandelabre višine 12 m. Izbrana tipa svetilk in način montaže ustrezajo »Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja«, Uradni. list RS, št. 109/07. Potek trase kanalizacije za razvod elektroenergetskega voda in lokacije kandelabrov s svetilkami ob ostalih komunalnih vodih (medsebojne razdalje približevanja in križanja) so usklajeni. Izvajalec mora gradbena in elektromontažna dela izvesti po veljavnih predpisih. Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti in označiti vse obstoječe komunalne in elektroenergetske naprave, ki potekajo preko ali pa ob predvideni trasi nove kanalizacije za elektroenergetski vod. Upravljalec cestne razsvetljave bo Aerodrom Ljubljana. V načrtu so upoštevani:

- »Tehnična smernica TSG-N-002:2013 nizkonapetostne električne inštalacije«, - »SIST EN 13201 Cestna razsvetljava – Priporočila SDR PR 5/2 cestna

razsvetljava« - »Zahteva za razsvetljavo v skladu s CIE 12.2/1977, CIE 115/2:2010.«

stran 5 od 22

2. OPIS CESTNO – PROMETNE UREDITVE Cesta v osi »A« se navezuje na južni krak zahodnega krožnega križišča na glavni cesti G2-104/1136 (po projektu PNZ d.o.o.,) in v premi poteka v smeri proti jugu, diagonalno na vzletno-pristajalno stezo. V km 0.1+03.84 se uredi krožno križišče KA1, kjer se levi krak odcepi proti vzhodu in poteka vzporedno z vzletno-pristajalno stezo, desni krak pa proti zahodu in poteka pravokotno na vzletno-pristajalno stezo. Oba kraka predstavljata sekundarno prometnico-os »E«. Os »A« se nadaljuje v smeri proti potniškemu terminalu in se zaključi v km 0.1+80 na obstoječem cestišču G2-104/1136. 3. PREČNI PREREZI OS »A« : Od glavnega dostopa 1 do krožnega križišča KA1 je prečni prerez naslednji: vozišče-levo 5.0 m ločilni pas ( zelenica ) 1.7 m vozišče-desno 7.0 m zelenica 2.0 m kolesarska steza 2.5 m --------------------------------------------------------------------------------- skupaj 18.2 m Od krožnega križišča KA1 naprej je prečni prerez naslednji: vozišče-levo 5.0 m vozišče-desno 7.0 m --------------------------------------------------------------------------------- skupaj 12.0 m Na obstoječi cesti G2-114/1136 Kranj – Brnik je prečni prerez naslednji: vozišče 2 x 3,0 m 6.0 m --------------------------------------------------------------------------------- skupaj 6.0 m Krožno križišče »KA1« berma 0.50 m kolesarska steza 2.50 m ločilni pas ( zelenica ) 2.00 m krožno križišče 33.00 m vozni pas 6.50 do 9.00 m povozni del sredinskega otoka 2.00 m sredinski otok ( hortikulturna ureditev ) 33.00 m berma 0.50 m

stran 6 od 22

4. DOLOČITEV KONIČNE MOČI IN DIMENZIONIRANJE 4.1. Določitev konične moči Glede na število svetilk in njihovo moč določimo konično moč cestne razsvetljave: Obstoječa omara prižigališča PS-PR/DRSI: Število obstoječih enojnih svetilk moči 150 W: 9 kom Število novih enojnih svetilk moči 90 W: 15 kom Število novih enojnih svetilk moči 145 W: 4 kom Skupna konična moč: Pksk = 3280 W Glede na skupno konično moč dimenzioniramo vso električno opremo. 4.2. Dimenzioniranje kablovoda glede na tok, padec napetosti in kratek stik Dimenzioniranje vodov za napajanje projektirane cestne razsvetljave se izvede glede na tokovno obremenitev in kontrolo na padec napetosti. Pri tem moramo upoštevati dovoljen padec napetosti med napajalno točko in najdaljšo točko cestne razsvetljave, ki ne sme presegati 5%, za razsvetljavne tokokroge, oziroma povečan dopustni padec za električne instalacije, ki so daljše od 100 m na 5,5% (napajanje razsvetljave iz NN omrežja - (Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Ur. list RS, št. 41/09) in Tehnična smernica TSG-N-002; 2013 s pripadajočimi standardi). Uporabljen je presek kablovoda z Cu vodniki prereza 10 mm2. Izračun za novo projektirani kabelski priključek je izveden z računalniškim programom RAZNNOW, in je tabelarično prikazan v načrtih. Pri izračunu upoštevamo cos ϕ = 0,95 in faktor prekrivanja izvodov iz TP, f = 0,33. Faktor prekrivanja med odjemalci na posameznem izvodu je odvisen od števila odjemalcev, in ga program določi po naslednji formuli:

n

F1FF

p

ppi

∞

∞

−+=

Fpi - faktor prekrivanja bremen pri odjemalcu i n - število odjemalcev priključenih za odjemalcem i Fp∞ - faktor prekrivanja bremen pri neskončnem številu odjemalcev odvisen od

stopnje elektrificiranosti objekta (0,333 – 0,15). 4.3. Zaščita pred preobremenitvenim tokom Kabelski nizkonapetostni priključek je varovan glede na dopustno obremenitev kabla. V primeru, da se na trasi menja presek kabla, se mora upoštevati selektivnost varovanja.

stran 7 od 22

Trajno dovoljeni tok za določen prerez kabla določimo oziroma izračunamo po navodilih za polaganja in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV (EIMV, referat št. 1261). Tok, ki teče skozi katerikoli vodnik med trajnim obratovanjem, ne sme povzročiti višjih temperatur kot je najvišja dovoljena temperatura za kable s PVC izolacijo (70°C) (T.2, tabela št. 6). Zahteva je izpolnjena, če tok izoliranih vodnikov ni večji od vrednosti, izbrane iz tabel tega standarda glede na tip električne napeljave in korekcije z ustreznimi korekcijskimi faktorji. V našem primeru je kablovod položen v zaščitno cev. Trajno dovoljen tok za posamezni prerez izberemo po TABELI št. 7 (HD 603 S1:1994/A1.) in znaša za: - E-NY2Y-0 5 x 10 mm2 = 61 A Pri izračunu upoštevamo sledeče korekcijske faktorje: f1 – korekcijski faktor za preračunavanje tokovne obremenitve kablov položenih v zemljo v zaščitno cev, zato v odvisnosti od specifične toplotne upornosti in temperature zemljišča TABELA št. 9.1 (temperatura zemljišča 20°C, faktor obremenitve 1, specifična toplotna upornost zemlje 1 km/W). Tako znaša f1 = 1 f2 - korekcijski faktor za skupinske tokokroge f2 = 1 (en sistem kabla v cevi) f3 - korekcijski faktor za znižanje obremenitve kablov pri polaganju v cevi T.2- f3 = 0,85 Trajno dovoljeni toki za kablovode E-NY2Y-0 uporabljeni v našem primeru, s prerezom vodnika 10 mm2 in ob upoštevanju korekcijskih faktorjev tako znaša:

Id 10Cu = Itr × f1 × f2 = 61 × 1 × 0,85 = 51,8 A Za učinkovito zaščito vodnikov morata biti izpolnjena sledeča pogoja:

Ib ≤ Inv ≤ Iz kjer pomeni:

I2 ≤ 1,45 x Iz kjer je: I2 = 1,6 (1,45) x Inv Ib = bremenski tok, za katerega je vod predviden Inv=nazivni tok zaščitne naprave (varovalke) Iz = trajni zdržni tok vodnika I2 = tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitnega aparata

PS-PR/DRSI

Odvodni kabel 1: 4,7 ≤ 16 ≤ 51,8 pogoj je izpolnjen

stran 8 od 22

1,45 x 16 ≤ 1,45 x 51,8 ⇒ 23,2 A ≤ 75,1 A pogoj je izpolnjen

4.4. Kontrola nizkonapetostne talilne varovalke oziroma zaščite pred

prevelikimi toki Pri okvarah (kratkih stikih) na NN vodih pomenijo daljši izklopni časi povečano stopnjo ogroženosti. Na izklopni čas ob izbrani vrednosti varovalke vpliva velikost toka kratkega stika. Manjša kot je ta, daljši so izklopni časi. Zaradi navedenega je za nas zanimiv le tok enofaznega kratkega stika, ki je razen v območju NN zbiralnic nižji od toka enofaznega kratkega stika. Izračun je izveden s pomočjo programa RAZNNOW.

Določitev varovalke ob pogoju 5,2min ≥n

k

I

I

In nazivni tok varovalke v PS-PR/DRSI je 16 A Ikmin tok enofaznega kratkega stika v PS-PR/DRSI je 159,5 A PS-PR/DRSI V omari je vgrajena talilna varovalka 16 A.

=n

k

I

I min 10

10 ≥ 2,5 Izklopni čas odklopnika je 0,1 s. 4.5. Termična kontrola Vsak kratkostični tok mora biti prekinjen v času v katerem se vodniki ne jedo segreli preko dopustne temperature za PVC izolacijo. Dopustni čas s katerim je lahko obremenjen vodnik s kratkostičnim tokom se izračuna iz izraza:

=

⋅=

2

kI

Skt

kjer pomeni. t dopustni čas trajanja toka kratkega stika (s) k = 56 faktor za PVC izolacijo in Cu vodnike S = 10 mm2 prerez vodnika (mm2) Ikmin tok enofaznega kratkega stika (A) Iz izračuna je razvidno, da je varovalka izklopila hitreje, preden se je vodnik segrel do dopustne temperature. PS-RP/DRSI

stran 9 od 22

0,11 s > 0,1 s 4.6. Zaščita pred električnim udarom V skladu s SIST HD 60364-4-41; 2007, izvedemo zaščito pred električnim udarom v sistemu TN ločeno: - pred neposrednim dotikom, - pred posrednim dotikom. Kot zaščita pred neposrednim dotikom je izvedena z zaščitnim izoliranjem (kabli, instalacijska oprema) in s pregradami ali okovi (el. omara). Kot zaščita pred posrednim dotikom je predviden v celoti sistem s samodejnim odklopom napajanja. Naprave za samodejni odklop napajanja sestavljajo talilne varovalke, krmilni odklopniki in inštalacijski odklopniki. Varovalni elementi morajo biti izbrani tako, da zagotovijo pri najvišji pričakovani napetosti dotika izmenične napetosti, predpisani odklopni čas, ki znaša za delovanje zaščitne naprave 0,40 s pri 230 V in 0,2 s pri 380 V za vtičnice in prenosne aparate. Daljši odklopni čas do 5 s je dovoljen za končne tokokroge. Kot zaščitni ukrep proti nenamernemu dotiku napetosti se bo uporabil zaščitni sistem TN. Zaščita deluje pred posrednim dotikom na avtomatičnem odklopu napajanega defektnega voda oz. naprave z: - nadtokovno zaščito (varovalni element, krmilni odklopnik in inštalacijski odklopnik)

stran 10 od 22

5. NAČIN IN SISTEMI RAZSVETLJAVE Cestišča Osvetlitev cestišča osi A se izvede s kandelabri višine 10,0 m, na katere se namestijo svetilke tipa npr. AEROLITE ECO M, moči 86 W, z ravnim steklom in vgrajenim LED modulom, moči 86 W. Na osi »A« je do krožišča KA1 izbrana dvostranska razporeditev svetilk od krožišča do križišča z obstoječim cestiščem pa je izbrana enostranska razporeditev svetilk ob robu cestišča. Osvetlitev obstoječega cestišča G2-114/1136 se izvede s kandelabri višine 10,0 m, na katere se namestijo AEROLITE ECO M, moči 86 W, z ravnim steklom in vgrajenim LED modulom, moči 86 W. Glede na pomen posameznega cestišča jih razporedimo po "Priporočilih SDR – cestna razsvetljava" v svetlobnotehnične razrede:

- primarne prometnice (os B in D), ki vzdolžno in prečno deli območje urejanja spada v razred »ME3c«.

Krožišče KA1 Osvetlitev krožišča KA1 se izvede s kandelabri višine 12,0 m, na katere se namestijo svetilke npr. AEROLITE ECO L, moči 144 W, z ravnim steklom in vgrajenim LED modulom, moči 144 W. Krožišče spada v svetlobnotehnični razred »CE2«. Svetlobnotehnične zahteve Glede predvidene gostote prometa in pomembnosti uvrščamo cestišča na območju urejanja v svetlobnotehnični razred M3c. Potrebni nivo srednje svetlosti za ta razred znaša Lsr = 1,00 cd/m2 (Uo = 0,4; Ul = 0,5; TI < 10 %). Površine za kolesarje ob celotni trasi novega cestišča uvrščamo v svetlobnotehnični razred P3. Povprečna vodoravna osvetljenost znaša Esr = 7,5 lx, najmanjša vodoravna osvetljenost pa Emin = 1,5 lx (TI < 25 %). Za predvideno gostoto mirujočega prometa to povsem zadostuje. Zahteve za razred »CE2« po "Priporočilih SDR – cestna razsvetljava", so najmanjša povprečna osvetljenost celotne površine Esr = 20 lx, najmanjša enakomernost osvetljenost U0 = 0,4. Osnovni kriterij za vrednotenje razsvetljave je vodoravna osvetljenost. 6. OSNOVNI PODATKI O OPREMI Kandelabri: - kovinski kandelaber s prirobnico vroče pocinkani - višina kandelabra 10 in 12 m

stran 11 od 22

- premer cevi kandelabra na vrhu ∅ = 76 mm - priključna plošča v kandelabru z varovalko 6 A Kandelabri bodo postavljeni na tipske betonske temelje s pomočjo siderne plošče. V kandelabru se na višini 1,3 m nad zemljo nahaja priključna omarica z vgrajenim priključno varovalnim elementom. Kratki stiki v svetilki so varovani s 6 A cevnimi varovalkami. Kandelabri so dimenzionirani na obtožbe z vetrom 1,10 kN/m2.- vetrovna cona I. Svetilke na cestiščih«: - tip svetilke: npr. AEROLITE ECO M, z ravnim steklom, moči 86 W,

- montaža: z natikom na kandelaber premera 76 mm, nagib svetilke 0°,

- ohišje: iz aluminija, - reflektorski sistem: PMMA leča, - el. zaščita: zaščitni razred I, zaščitna stopnja IP 66, - el. priključek: priključne sponke. Sijalke Vgrajeni LED modul, moči 86 W, z optičnim sistemom daje svetilki zelo ugodno svetlobno asimetrično karakteristiko. LED modul ima dolgo življenjsko dobo več kot 100 000 h, visok svetlobni izkoristek 120 lm/W in zanesljivo delovanje. Z vgrajenim LED modulom dosežemo zastrto omejitev bleščanja. Podatki za uporabljeni LED modul: moč: 86 W nazivna napetost: 110 - 250 W nazivna moč 90 W nazivni tok: 0,380 A svetlobni tok: 9945 lm barvna temperatura 4000° K barvna reprodukcija CRI > 70 Svetilke v krožišču«: - tip svetilke: npr. AEROLITE ECO L, z ravnim steklom, moči 144 W,

- montaža: z natikom na kandelaber premera 76 mm, nagib svetilke 0°,

- ohišje: iz aluminija, - reflektorski sistem: PMMA leča, - el. zaščita: zaščitni razred I, zaščitna stopnja IP 66, - el. priključek: priključne sponke. Sijalke Vgrajeni LED modul, moči 86 W, z optičnim sistemom daje svetilki zelo ugodno svetlobno asimetrično karakteristiko. LED modul ima dolgo življenjsko dobo več kot 100 000 h, visok svetlobni izkoristek 120 lm/W in zanesljivo delovanje. Z vgrajenim LED modulom dosežemo zastrto omejitev bleščanja. Podatki za uporabljeni LED modul: moč: 144 W nazivna napetost: 110 - 250 W nazivna moč 145 W nazivni tok: 0,63 A

stran 12 od 22

svetlobni tok: 16628 lm barvna temperatura 4000° K barvna reprodukcija CRI > 70 7. SVETLOBNO TEHNIČNI IZRAČUNI Na podlagi priloženega načrta cestišča in priporočila SDR, so bili izdelani računalniški svetlobno tehnični izračuni podjetja Sloluks, d.o.o. Cesta na osi«A« do krožišča: - vozišče-levo 5.0 m - ločilni pas ( zelenica ) 1.7 m - vozišče-desno 7.0 m - zelenica 2.0 m - kolesarska steza 2.5 m - skupaj 18.2 m - svetilka: npr. AEROLITE ECO M - Led modul: 86 W - višina namestitve svetilke: 10 m - razmak med svetilkami: 25-35 m - razporeditev svetilk: dvostranska Svetlost: - Lsr: 1,21 cd/m2 > 1,0 cd/m2

- U0: 0,85

- Umi 1,03 cd/m2 > 0,5 cd/m2 - TI 12 % < 15

- K0: 0,5 = 0,5 lx

Cesta na osi«A« pod krožiščem: - vozišče-levo 5.0 m - vozišče-desno 7.0 m - skupaj 12.0 m - svetilka: npr. AEROLITE ECO M - LED dode: 86 W - višina namestitve svetilke: 10 m - razmak med svetilkami: 25-35 m - razporeditev svetilk: enostranska Svetlost: - Lsr: 1,01 cd/m2 > 1,0 cd/m2

- U0: 0,76

- Umi 0,77 cd/m2 > 0,5 cd/m2 - TI 9 % < 15

- K0: 0,75 < 0,5

Krožišče«KA1«: - vozišče-levo 5.0 m - vozišče-desno 7.0 m

stran 13 od 22

- skupaj 12.0 m - svetilka: npr. AEROLITE ECO L - LED dode: 144 W - višina namestitve svetilke: 10 m - razmak med svetilkami: 25-35 m - razporeditev svetilk: enostranska Horizontalna osvetljenost: - Esr: 20 lx > 20 lx

- Emin: 9,3 lx

- Emax: 35,5 lx

- Emin/Esr: 3,81 > 0,26 lx

Vidimo, da so izračunane vrednosti boljše, kot jih priporočajo priporočila SDR.

stran 14 od 22

8. NAPAJANJE IN KRMILJENJE 8.1. Splošno Vse svetilke se bodo napajale in krmilile iz obstoječe omare prižigališča PS-PR/DRSI, ki je montirana ob križišču glavne ceste G2-104/1136, in se napaja iz transformatorske postaje TP 1, polje 2-mrežno napajanje, merilno mesto MM: 126. Iz TP 1 do lokacije prostostoječe omare prižigališča PS-PR/DRSI je položen NN kabel PP00 4x25 mm2, ki se varuje s talilnimi varovalkami 35 A. 8.2. Obstoječa omara prižigališča V obstoječi omari prižigališča PS-PR/DRSI je že vgrajena vsa potrebna oprema za krmiljenje in zaščito dodatnih svetilk cestne razsvetljave po tem načrtu. Vsa oprema je tudi dimenzionirana za dodatno moč 1,5 kW. Napajanje obstoječih svetilk križišča (9 kom) na uvozu na letališče je izvedeno z zemeljskim kablom E-NY2Y-0 5x10 mm2. Enak kabel se položi tudi za napajanje novih svetilk na osi ceste »A«. 8.3. Krmiljenje svetilk Svetilke se lahko krmilijo na tri možne načina: - ročno, - avtomatsko. Ročno krmiljenje se izvede s stikalom v elektro omarah in je namenjeno za čas vzdrževalnih del. Avtomatsko se bodo vse svetilke krmilile ponoči in ob manjši dnevni vidljivosti s pomočjo svetlobnega releja in zunanjega tipala v eni omari prižigališča. Svetlobni rele vklopi svetilke pri osvetljenosti severnega neba manj kot 50 lx. Svetilke pa morajo ugasniti pri večji osvetljenosti severnega neba od 50 lx. Montirana je tudi stikalna ura. Uporabi se celonočni režim osvetljenosti.

stran 15 od 22

9. GRADBENA DELA Za elektro opremo cestne razsvetljave in razvode kablov so potrebna naslednja gradbena dela: Kabelska kanalizacija Za razvod kablov cestne razsvetljave se na celotni trasi ob robu pločnika za pešce ali roba cestišča, položi PE cev 1 x ∅ 110 mm. Cev se položi v izkopan jarek širine 0,3 m in globine 0,7 m, Cevi se položijo v peščeno podlogo 4 – 8 mm v debelini 8 cm, obsujejo s peskom 4- 8 mm v debelini 10 cm in nato zasuje s prebranim izkopanim materialom z nabijanjem materiala v plasteh po 20 cm. Nad kabelsko kanalizacijo se v globini 40 cm položi tudi plastični opozorilni trak z napisom “Pozor energetski kabel”, ki služi kot zaščita oziroma opozorilo izvajalcem del ob kasnejših prekopih tras NN omrežja. Globina zaščitne cevi pri eventualnih križanjih se lahko spreminja. Prečenje kabelske kanalizacije z obstoječim cestiščem G2-104/1136 (Kranj-Brnik) se izvede s podbijanjem. Položi se zaščitna cev 1 x ∅ 110 mm v dolžini 15 m. Cev bo položena min. 0,9 m pod asfaltnim cestiščem. Temelji kandelabrov Za posamezni svetlobni kandelaber višine 10,0 in 12, 0 m se izdelajo betonski temelji, dimenzije 900x900x1000 mm, z vbetoniranim sidrom, sidrno ploščo in cevjo za uvod kablov. Temelji ne potrebujejo armature in se zgradijo na trasi cevne kanalizacije. Kabelski jaški Ob vsakem temelju kandelabra se montira betonska cev ∅ 0,5 m, globine 0,6 m, na katero se vgradi litoželezni pokrov dim. 500 x 500 mm, z nosilnostjo 250 kN. Enaki jaški so predvideni tudi na trasi kanalizacije, kjer se trasa razdeli ali so ostri zavoji. 9.1. Ostalo Pred izvedbo gradbenih del je potrebno ob prisotnosti upravljalca komunalnega voda zakoličiti vse podzemne komunalne vode (elektrika, vodovod, TK, kabelska TV, plinovod). Komunalni vodi, ki so prikazani na načrtih služijo samo kot orientacija. Kabelsko kanalizacijo in ostala gradbena dela je potrebno zgraditi tako, da bodo vsi vzporedni odmiki in vsa križanja izvedena skladno z veljavnimi Tehniškimi predpisi, ter pogoji soglasij upravljavcev posameznih komunalnih naprav in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Trasni načrti kabelske kanalizacije, temeljev, število cevi in jaškov so razvidni iz priloženih načrtov.

stran 16 od 22

10. KRIŽANJE IN PRIBLIŽEVANJE KABLOVODOV Z OSTALIMI

KOMUNALNIMI VODI

Izvedba križanja in približevanja NN energetskega kabla z ostalimi komunalnimi napravami mora biti naslednja. Vodovod:

- približevanje: Rmin = razmak med najbližjimi robovi inštalacij Rmin ≥ 0,5 m za cevovode nižjega tlaka in za hišne priključke Rmin ≥ 1,5 m za magistralne cevovode - 30 % v primeru če sta obe inštalaciji zaščiteni s specialno mehansko zaščito

- križanje: d = svetli razmak d ≥ 0,3 m za priključne cevovode d ≥ 0,5 m za magistralne cevovode (razmaka sta enaka tudi v primeru zaščitne cevi za kabel)

Kanalizacija: - približevanje:

d ≥ 0,5 m za manjše kanalizacijske cevi ali hišne priključke d ≥ 1,5 m za kanale večje ali enake ∅ 60/90 cm

- križanje: h = globina od temena d ≥ 0,3 m h ≥ 0,8 m kot mehanska zaščita se polagajo TPE cevi ∅ 160 mm ali 200 mm v sloju 5 cm suhega betona h < 0,8 m kot mehanska zaščita se polagajo Fe cevi ∅ 150 mm v sloju 5 cm suhega betona

Plinovod: - laganje elektroenergetskega kabla nad ali pod plinovodom ni dovoljeno razen na mestu križanja - približevanje:

Rmin ≥ 0,5 m za plinovode p ≤ bar in hišne priključke Rmin ≥ 1,5 m za magistralne plinovode p > 4 bar

- križanje: d ≥ 0,3 m za priključni plinovod d ≥ 0,5 m za magistralni plinovod (razmaka sta enaka tudi v primeru zaščitne cevi za kabel)

Objekti (temelj):

- približevanje: d ≥ 0,6 m

Telekomunikacijski vodi:

stran 17 od 22

- približevanje: d ≥ 1,0 m

- križanje: d ≥ 0,5 m Križanje se izvede praviloma pod kotom 90°, nikoli pa ne manjšim od 45°

Električni kabli nad 1 kV:

- približevanje: d ≥ 0,07 m

Ker se pri izgradnji kabelske kanalizacije uporabljajo PE cevi, ki imajo to lastnost, da jih lahko na daljši razdalji tudi ukrivimo lahko na vseh mestih križanja in približevanja dosežemo potrebno in zahtevano vertikalno razdaljo.

stran 18 od 22

11. OZEMLJITVE Splošno Kot zaščitni ukrep pred posrednim dotikom se v obravnavanem razvodu osvetlitve cestišč in križišč uporabi sistem zaščite TN-C, v katerem bosta nevtralni vodnik N in zaščitni vodnik PE združena v PEN. Da je izpolnjen osnovni pogoj za učinkovito delovanje sistema zaščite TN-C, mora znašati obratovalna ozemljitev na koncu voda manj kot 10 Ω.

1 To dosežemo če na vseh kabelskih trasah položimo ozemljitveni trak FeZn 25×4 mm, ki ustreza strelovodni in istočasno tudi obratovalni ozemljitvi. Na ta trak priključimo vse kovinske kandelabre. Obravnavana ozemljitev se poveže tudi z ozemljitvijo transformatorske postaje in obstoječega nizkonapetostnega razvoda letališča. Ozemljimo tudi vse kovinske mase, ki so bližje od 1,5 m na trasi kabelske kanalizacije (kovinske ograje…).

Prenapetostna zaščita Prenapetostna zaščita elektroinstalacije in elektro opreme obsega poleg strelovodne instalacije in potencialne izenačitve tudi vgraditev dodatne prenapetostne zaščite za neposredno zaščito občutljivih naprav pred prenapetostmi. Prenapetostna zaščita je montirana v elektro omarah kjer so montirani prenapetostni odvodniki. Vezani so na ozemljitveno zbiralko (GIP) v stikalnem bloku preko žice H07V-K 16 mm2 Brezhibnost posameznih elementov prenapetostne zaščite kažejo posebni indikatorji, ki so vgrajeni na vseh elementih prenapetostne zaščite in v primeru poškodbe nedvoumno pokažejo, da odvodnik ne ustreza več namenu. Tak odvodnik je potrebno zamenjati z novim. Glede na razdelilni sistem in mesto vgradnje se uporabijo različni odvodniki. V TN-C-S, se montirajo naslednji prenapetostni odvodniki: NN omara v TP Maksimalna dovoljena delovna nap. Uc = 320 V Zaščitni napetostni nivo Up = 1,7 kV Maksimalni odvodni tok (8/20 µs) Imax = 150 kA Maksimalni odvodni tok (10/350 µs) Iimp = 25 kA Nazivni odvodni tok (8/20 µs) In = 70 kA Odzivni čas ≤25 ns Priključno merilna omara –PMO in razdelilna omara - RO Maksimalna dovoljena delovna nap. Uc = 320 V Zaščitni napetostni nivo Up = 2,0 kV Maksimalni odvodni tok (8/20 µs) Imax = 60 kA Maksimalni odvodni tok (10/350 µs) Iimp = 5 kA

stran 19 od 22

Nazivni odvodni tok (8/20 µs) In = 30 kA Odzivni čas ≤25 ns Omara prižigališča Maksimalna dovoljena delovna nap. Uc = 320 V Zaščitni napetostni nivo Up = 2,0 kV Maksimalni odvodni tok (8/20 µs) Imax = 60 kA Maksimalni odvodni tok (10/350 µs) Iimp = 5 kA Nazivni odvodni tok (8/20 µs) In = 30 kA Odzivni čas ≤25 ns Meritve Po končanih delih izvajalec izdela meritve ozemljitvene upornosti ozemljitvenega sistema, galvanskih povezav in preda investitorju elaborat o meritvah.

stran 20 od 22

4/2.5 R I SB E E.1 Situacija cestne razsvetljave

E.2 Shema napajanja, razvoda in krmiljenja

E.3 Prečni profil križanja cestišča

E.4 Prerez kabelske kanalizacije

E.5 Kandelaber H = 10 in 12 m

E.6 Temelj in kabelski jašek za kandelaber H = 10 in 12 m

E.7 Priključno varovalni element v kandelabrih

E.8 Statični izračun kandelabra h= 10 in 12 m

E.9 Izračuni osvetljenosti cestišča in krožišča

stran 21 od 22

E.8 Statični izračun kandelabra h=10 in 12 m

stran 22 od 22

E.9 Izračun osvetljenosti cestišča in krožišča