7 Loške novice - gorenjskiglas.si€¦ · Go enjr ske ga gla sa, 11. julia 2017, izšle sov na kla di 25.000 iz vodov, prejela so jih vsa gospodinjstva v ob či ni Škofja Loka,

Loške noviceREVIJA O OBČINI ŠKOFJA LOKA I LETNIK 3 I ISSN 2386-1002 I LOKALNA NOVICA JE KRALJICA

7

Julij

201

7 I

Promet se bo ognil mestu

Izkušnja za vse življenje

V Groharjevi sobi

Udaren začetek s sto glasbenicami

Anže Kalan na čelu košarkarjev

2 | OGLASI

Iva Dolenc

ZALO@BA KME^KI GLAS

èleji in sadje v alkoholuMarmelade,

[e vedno obstajajo, stvari, ki jih ni mogo~e kupiti – enostavno

jih mora{ narediti sam. Sem, seveda, spadajo tudi doma~e

marmelade, èleji in sadje v alkoholu.

Enostavno naravne ali z za~imbami in aromami izbolj{ane –

marmelade predstavljajo vi{ek vsakega zajtrka.

V knjigi, ki je pred vami vam ponujamo ve~ kot 80 slastnih

receptov, ki so sestavljeni tako razumljivo, da se kuhanja

marmelade lahko lotijo tudi manj ve{~e roke.

Kakorkoli è, doma narejene marmelade, èleji ali sadje

v alkoholu zapakirani v li~ni embalaì so lahko tudi

zaèleno darilo.

@elimo vam veliko zabave pri preizku{anju receptov

in poizku{anju doma narejenih dobrot!

www.kmeckiglas.com

Cen

a: 1

6 EU

R

Mar

mel

ade,

èle

ji in

sad

je v

alk

ohol

u

ISBN 978-961-203-356-9

-marmelade naslov.qxd 30.1.2014 13:09 Page 1

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.si

+ p ošt nina

EUR10

POLETNA AKCIJA

+ p ošt nina

12 50EUR

+ p ošt nina

12 50EUR

+ p ošt nina

10 EUR

+ p ošt nina

EUR9 90

+ p ošt nina

EUR12

14 90EUR

Krajepisec Željko Kozinc nas s svojim značilnim srčnim doživljanjem, ki ga poznamo že iz njegovih sedmih izletniških knjig, vabi k naravnim in kulturnim biserom tega prelepega dela domovine.



lep dan kliče

LOŠKE POTIŽeljko Kozinc

50 izletov po Selškem,

Poljanskem

in Žirovskem

+ poštnina

EUR

Vsak letni čas prinaša svoje čare in darove. Avtorica je recepte razdelila glede na sestavine, ki so značilne za določen del leta. Na izbiro ponuja kopico domiselnih receptov za sladice, ki jih brez težav pripravijo tudi manj vešči peke. Spomladi se lahko poskusite v ustvarjanju jagodne sladice s kokosom, poleti borovničeve torte, jeseni kakijeve pene in pozimi rožičevega peciva...



152 strani; 210x 210 mm; mehka vezavaCena knjige je

16

NAPOVEDNIK | 3

Loške noviceREVIJA O OBČINI ŠKOFJA LOKA I LETNIK 3 I ISSN 2386-1002 I LOKALNA NOVICA JE KRALJICA

7

Julij

201

7 I

Promet se bo ognil mestu

Izkušnja za vse življenje

V Groharjevi sobi

Udaren začetek s sto glasbenicami

Anže Kalan na čelu košarkarjev

Na naslovnici: Žana Metelko iz RetečFoto: Tina Dokl

7Loške novice

Izdajatelj: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj

Od go vor na ured ni ca: Ma ri a Volč jak

Ured ni ca: Mateja Rant

Ko mer ci a list: Mateja Žvižaj, T: 04 201 42 48

Oblikovanje: Matjaž Švab

Pri pra va za tisk: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj

Tehnični urednik: Grega Flajnik

Tisk: Delo, d. d., Ti skar sko sre diš če

Raz nos: Poš ta Slo ve ni e, PE Kranj

Ured ni štvo, na roč ni ne, oglas no tr že nje: Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj, T: 04/201-42-00, F: 04/201-42-13, E-pošta: [email protected].

Mali ogla si: T 04/201-42-47.

De lo vni čas: po ne de ljek, to rek, če tr tek in pet ek od 7. do 15. ure, sre da od 7. do 16. ure, so bo te, ne de lje in praz ni ki za pr to

Loške novice so pri lo ga 55. šte vil ke Go renj ske ga gla sa, 11. julia 2017, izšle so v na kla di 25.000 iz vo dov, prejela so jih vsa gospodinjstva v ob či ni Škofja Loka, priložene so Gorenjskemu glasu.

IZ VSEBINE

STRAN 8

Letos podelili tudi naslov častnega občanaSTRAN 10

Obnovili bodo streho Loškega graduSTRAN 13

S Portugalskega polni novih izkušenjSTRAN 16

Pričarali srednjeveško vzdušje v mestuSTRAN 18

Številne pohvale za škofjeloške mojstreSTRAN 20

Mivka za pravo poletno vzdušjeSTRAN 22

Z vodnikom na potep po mestuSTRAN 30

Ohladitev v čisti SoriSTRAN 34

V vsakem letnem času pripoveduje novo zgodboSTRAN 37

Mladi loški nogometaši zmagali v Nemčiji

4 | OBČINSKE NOVICE

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

• Pisani mesec junij, sklenjen z ob-činskim praznovanjem, je mimo. Kako ocenjujete te dogodke?"Kot že vsa zadnja leta sta bila meseca maj in junij polna dogodkov. Junija je bil eden od vrhuncev Historial, drugi slavnostna akademija ob občinskem prazniku. Ob slednji sem letos kar malce vznesen, ker je bil program odlično pripravljen, prav tako tudi protokol, za kar se zahvaljujem za to zaslužnim sodelavkam in sodelav-cem. Letošnji prejemniki priznanj so bili tudi zelo zanimivi, predvsem pa zaslužni za prejeta priznanja. Imeli smo izjemno veliko gostov: velepo-slanike, šest županov iz slovenskih in štiri iz pobratenih občin, ki so dali prazniku pomemben pečat. Prihodnje leto bomo še kaj dodali, predvsem si lahko naše občanke in občani obeta-jo vrhunski kulturni program, pred Historialom, kot je bilo že letos, pa tudi zanimiv koncert narodno-za-bavnega ansambla. Letos sta si na treh največjih dogodkih podali roko šport in kultura. Prav je, da so dogod-ki dvodnevni, letos smo pred slavno-stno akademijo že nekaj prej gostili predstavnike pobratenih mest, in ker je prihodnje leto 40 let pobratenja s Sovodnjami, je bila beseda tudi o slo-vesnostih, ki bodo takrat potekale ob obletnici pobratenja."• Na gradbišču pod gradom je bil odkrit vodnjak, kakšno dodano vre-dnost prinaša mestu?

"Ko smo tehtali, kam umestiti že prej postavljeni obod vodnjaka, se nam je rešitev ponudila sama od sebe, posta-vljen bo na najdenem mestu vodnja-ka. Globina je med 20 in 21 metri in v nadaljevanju bomo naredili vse po-trebno, da pridemo tudi do vode, tako da ne bo samo obod, temveč vodnjak z vodo. Lani smo sanirali obzidje gra-du in del poti z odvajanjem meteorne vode. Na trgu pod gradom je velik za-drževalnik, ki bo omogočil, da bo voda iz grajskega hriba enakomerno odte-kala in ne bo več povzročala škode. Svetniki so potrdili tudi ime trga, po-stal je Trg pod gradom. Meni bi bilo si-cer ljubše, če bi bil Jesenkov trg, a tudi ta znameniti Ločan bo še dobil svojo ulico v Škofji Loki. Na novo ime (lepše kot trg pred upravno enoto) pa smo se tudi že kar navadili." • Pravkar sprejeta prometna stra-tegija že kaže konkretne rezultate z odprtjem prve polnilnice za elek-trična vozila. Kakšni bodo še drugi bližnji konkretni ukrepi, povezani s prometno strategijo?"Vesel sem bil, da je bila polnilnica od-prta prav na dan, ko je potem zvečer občinski svet dokončno sprejel celo-stno prometno strategijo. Kot k obrav-navi vseh pomembnih dokumentov

smo zraven povabili zelo široko jav-nost. V strategiji so prioritete zelo ja-sno določene, za razliko od drugih strategij ima ta tudi zelo dobro pokri-tje v proračunu. Marsikaj od tega smo že delali, a sedaj bo bolj sistematično in tudi po prioritetnem vrstnem redu. Poleg tega pa bo fleksibilna, ljudje na terenu (krajevnih skupnostih) bodo ugotovili, kaj je bolj potrebno, občinski svet bo o tem odločal in lahko priori-tete tudi spreminjal. Trenutno bomo veliko naredili na stičiščih pločnikov in kolesarskih stez, kar ne bo zah-tevalo veliko sredstev, vzporedno pa bodo opravljena tudi večja dela, kot so obnove dotrajanih in pred desetle-tji nekakovostno zgrajenih cest. Letos septembra bomo za 98 tisoč evrov z rebalansom povečali sredstva za ure-ditev cest, tako da bodo krajevne sku-pnosti, ki imajo največ makadamskih cest, v večji meri prišle do asfalta (naj-več makadama imata KS Škofja Loka Mesto in Zminec). Smo pa lani s pred-sedniki KS že prečesali, katere odseke makadamskih cest je treba preplasti-ti. Ni treba vseh, pač pa klance, kjer so veliki stroški vzdrževanja, zlasti po neurjih. Lokalni nalivi pred časom so poškodovali vojaško cesto, zadnji naliv pa predvsem Hrastnico. Predvidenih je

Promet se bo ognil mestuObčinski svet je dokončno potrdil celostno prometno strategijo občine Škofja Loka. O tem in drugih junijskih dogajanjih smo se pogovarjali z županom Miho Ješetom.

Župan Miha Ješe ob letošnjem občinskem prazniku / Foto: Andrej Tarfila

Obč

ina

Ško

fja L

oka,

Mes

tni t

rg 1

5,

Ško

fja L

oka

OBČINSKE NOVICE | 5

26,6 km preplastitev makadamskih cest, kar se bo zgodilo v petih letih. Do konca leta pa bo šest KS od enaj-stih imelo svoje makadamske ceste v predvidenem obsegu že asfaltirane."• Pravkar ste obnovili cesto skozi Strmico, kaj sledi?"Ko smo Strmico zaključili, smo odprli gradbišče v Luši. V naslednjih štirih letih bomo to cesto etapno obnavljali vse do spodnje postaje žičnice. Naredi-li bomo tudi popis obnove ceste skozi Knape (med Ševljami in Bukovščico), naslednje leto pa začnemo z etapno obnovo. Urediti moramo še Ljubljan-sko cesto, ki je že dolgo problem. V teku pa so tudi obnove vodovodov, kjer so pogoste okvare, te obnavljamo v Podlubniku, v Frankovem naselju, na vrsto pride Pod Plevno, kjer ureja-mo tudi lastniška razmerja."• Med rešitvami za izboljšanje pro-metne infrastrukture je tudi severna obvoznica, ki pa vsaj sodeč po posa-meznih razpravah na občinskem svetu še naprej vzbuja dvome, zlasti v povezavi s poplavno varnostjo tega območja. Kako bo to rešeno?"Posamezniki res glasno izražajo svo-je dvome. Nikakor nočejo razumeti, da je urejanje celostno, da nimajo ka-kih argumentov, da cesta ni potrebna, zato iščejo druge vzroke, zakaj bi je ne bilo. Preden smo šli v prvo obravnavo na občinskem svetu in določitev tra-se, so bili opravljeni sestanki z lastni-ki zemljišč. Skladno s svojo prakso, ki bo sedaj tudi uzakonjena, imamo pri vseh odlokih, ki urejajo prostorske za-deve, predhodno seznanitev javnosti s predvidenimi posegi. Občinski svet je v prvem branju že vse potrdil, po-samezniki pa bi želeli vse skupaj spet spraviti na začetek. Protipoplavna za-ščita pa je za to območje tako ali tako predvidena. Direktorat za vode je dal pogoj, da je treba vzporedno s sever-no obvoznico urediti celotno protipo-plavno zaščito Prifarškega potoka. To je poseben projekt: severno obvoznico namreč projektira občina, ko bo pro-jektiranje končano in potrjen občin-ski podrobni prostorski načrt, gre v iz-vedbo državi. Protipoplavna zaščita pa je v celoti stvar države in jo bodo na-slednje leto že dali v državne razvojne

načrte, kakor je v državnih razvojnih načrtih že obvoznica. Slišimo očitke, da obvoznica seka nekaj vasi, vendar je treba vedeti, da te vasi že imajo ce-sto, le da po južni strani, potem bo tekla po severni. Poleg tega sta tudi dve novi naselji neposredno ob cesti. Kdor je tam začel gradnjo, je vedel za predvideno gradnjo ceste. Bo pa cesta tako grajena, da ne bo poslabšana ka-kovost življenja prebivalcev.Severna obvoznica je hkrati napa-jalna cesta za vhod in izhod iz pri-mestnih naselij. Razbremenili bomo ceste, ki so preobremenjene in ne zdržijo več tranzitnega prometa (Tav-čarjeva ulica in Partizanska cesta). Na zahodnem delu vojašnice je pred-videna zidava novih blokov in dokler ne bo neke cestne povezave, bo težko graditi. Preprečiti je treba tudi zastoje skozi mesto (mimo avtobusne posta-je), ki povzročajo tudi veliko onesna-ževanje ozračja. To bodo pokazale tudi merilne naprave, ki jih nameravamo namestiti, po možnosti še letos. Tre-nutno je najbolj obremenjena cesta med starim Petrolom in Starim Dvo-rom, kjer imamo še vedno več kot 20 tisoč vozil dnevno. Z obvoznico bomo iz mesta preusmerili ves tovorni in vsaj dve tretjini potniškega prometa."• Kako še nameravate speljati pro-met iz mesta na obrobje?"Z državo se intenzivno dogovarjamo, da doda v razvojne načrte tudi cesto od industrijske cone Trata do Meje in najde priključek do avtocestnega kri-ža. S tem bomo ves tranzitni tovorni promet prestavili na traso, ki bo krat-ka, in ne bo prihajalo do zastojev. In če navržem še pripombo, povezano s hrupom: živim zelo blizu južne obvo-znice in kljub temu imamo še naprej tišino, kot je bila, edini hrup, ki se sliši z obvoznice, so motorna kolesa v visokih obratih. Tiste, ki smo doživlja-li dirke v Loki, nas ob tem prevzame predvsem nostalgija, da bi dirke še kdaj bile."• Kako pa nameravate reševati po-manjkanje stavbnih zemljišč za po-slovno dejavnost, ki se v občini moč-no krepi?"Res nam manjka zemljišč za po-slovno dejavnost. Želimo priti do

dodatnih na osnovi občinskega pro-storskega načrta. Predvidena širitev industrijske cone je proti vzhodu ob novi dovozni cesti, vendar brez pri-ključkov nanjo. Na to cesto bo speljan tudi ves tovorni promet, ki tako ne bo več obremenjeval sedanjih vpadnic." • Slišali smo tudi svetniški predlog za gradnjo na območju Bukovice ..."Res je, predlog je dober. Zemljišč sicer ni dovolj za industrijsko cono, za obr-tno cono pa bi zadoščala." • Letos se bo začela gradnja vrtca, v zvezi s tem pa se pojavljajo zahteve, da bi ga zgradili s kuhinjo. Kaj ste se dogovorili glede tega?"Kuhinja bo projektirana, gre la za to, kdaj bo montirana. Tu je nekaj zadrž-kov finančne in organizacijske nara-ve. V prvi fazi bo dovolj razdelilna ku-hinja, kar ohranja standard, kot ga že imamo. Tako naj bi bilo kako leto, da vidimo, kako bo potekala organizaci-ja in kakšni bodo stroški vrtca. Kakih 300 tisoč evrov denarja za investicijo v kuhinjo bi bilo bolj smiselno preu-smeriti v kake bolj potrebne investici-je, denimo v ceste ali kulturni center v Frankovem naselju. Sicer pa smo vod-stvu vrtca naložili, da pripravi natan-čen izračun za kuhinjo. Naloga župa-na in občine je skrb za učinkovito in varčno porabo javnega denarja. Vemo tudi, da tri četrtine stroškov vrtca nosi občina. Po drugi strani pa moramo v okviru nespremenjene organizacije preveriti primerjavo dejanskih stro-škov novega vrtca s predvidenimi v projektu. Opravičiti moramo nepovra-tna sredstva."• Kje ste trenutno pri načrtovani gradnji vrtca?"Smo pred podpisom pogodbe z iz-branim izvajalcem za gradnjo infra-strukture do vrtca. Nato začnemo z gradnjo infrastrukture od vhoda na pokopališče po Partizanski cesti do vhoda v nekdanjo vojašnico, da pripe-ljemo vse vode na vrtčevsko parcelo. Trenutno poteka projektiranje vrtca in vzporedno pridobivanje gradbene-ga dovoljenja. To bo pripravljeno do avgusta, septembra gremo v izbiro iz-vajalca, oktobra predvidoma začnemo z deli in pričakujem, da bo prihodnjo jesen vrtec zgrajen."O

bčin

a Š

kofja

Lok

a, M

estn

i trg

15

, Š

kofja

Lok

a


Obč

ina

Ško

fja L

oka,

Mes

tni t

rg 1

5,

Ško

fja L

oka


Občina Škofja Loka vseskozi izvaja kontinuirano in sistema-tično urbanistično-arhitekturno in programsko prenovo sta-rega mestnega jedra (SMJ) Škofje Loke. Javni prostori s svojim živahnim prireditvenim dogajanjem predstavljalo pomem-ben generator kulturnega, družbenega in družabnega doga-janja v starem mestnem središču, ki vse bolj postaja zgled privlačnega, a obenem tudi živ(ahn)ega in funkcionalnega zgodovinskega mesta. Takšno postaja tudi zato, ker Občina Škofja Loka že dolga leta s posebnimi razpisi dodeljuje ne-povratno finančno pomoč lastnikom pri izvedbi kakovostne fizične prenove objektov ali delov objektov. Poleg te finančne pomoči si je Občina Škofja Loka prizadevala za ustrezno vzpo-stavitev učinkovitega in konkurenčnega podpornega okolja za aktivne in potencialne podjetnike, ki svojo dejavnost opra-vljajo (oziroma bi si jo želeli opravljati) v starem mestnem središču in s tem prispevati k njegovi programski (p)oživitvi. Lani se je Občina Škofja Loka pridružila asociaciji občin z razvijajočim se mestnim menedžmentom, ki ga v Sloveniji

izvajamo s podporo Ministrstva za gospodarstvo in Obrtno--gospodarske zbornice, sporočajo z občine, kjer so po spreje-tju vseh ustreznih zakonskih podlag letos objavili prvi jav-ni razpis za sofinanciranje najemnin pritličnih poslovnih prostorov na ožjem zaščitenem območju starega mestnega jedra. Subvencija je namenjena stroškom najema pritlič-nih poslovnih prostorov za opravljanje poslovne dejavnosti v letu 2017. Višina razpisanih sredstev za leto 2017 znaša 34.000 evrov, najvišji dodeljeni posamezni znesek bo 2500 evrov. Na javni razpis se lahko prijavijo samostojni podje-tniki, mikro in mala podjetja, ki so organizirana kot gospo-darske družbe, zavodi in socialna podjetja, ki bodo izvajali dejavnost v pritličnih prostorih v starem mestnem jedru Škofje Loke. Subvencija je namenjena vsem nosilcem de-javnosti in izvajalcem storitev v starem mestnem jedru, prednost pri sofinanciranju pa bodo imeli ponudniki ume-tne in domače obrti, unikatnih izdelkov in tradicionalnih domačih jedi ter izvajalci kulturnih, umetniških, športno--rekreacijskih in turističnih dejavnosti, osebnih storitev in servisnih delavnic. Javni razpis je odprt še do 14. julija.

Subvencija za najemnine poslovnih prostorovObčina Škofja Loka želi s sofinanciranjem najemnin poslovnih prostorov spodbuditi poslovne in druge mestotvorne dejavnosti v starem mestnem središču Škofje Loke.

Škofja Loka je konec junija dobila prvo polnilnico za električna vozila na javnih parkiriščih. Na Kapucinskem trgu jo je postavila družba Gorenjske elektrarne, Občina Škofja Loka pa je poskrbela za potrebno infrastruktu-ro. S tem želijo prispevati k trajnostni mobilnosti in čistejšemu okolju. Kot je ob odprtju pojasnil direktor Go-renjskih elektrarn Aleš Ažman, gre za eno od desetih polnilnic, ki so jih v sklopu evropskega projekta E-trail vzpostavili na Gorenjskem. Polnil-nica z močjo 22 kV ima dve polnilni mesti, polnjenje, ki povprečno traja približno eno uro, pa bo vsaj do kon-ca leta brezplačno. "Če ne bo zadosti povpraševanja, bomo obdobje brez-plačnega polnjenja podaljšali z na-menom promocije e-mobilnosti," je napovedal Ažman. Župan Miha Ješe upa, da bo izmenjava vozil na polnil-

nici čim bolj živahna. Za spodbujanje uporabe električnih vozil bi po njego-vem potrebovali še več polnilnic, zato bodo njihovo ureditev predlagali tudi nekaterim nakupovalnim centrom.

Občina bo letos tudi posodobila avto-mobilski vozni park, eno od novih vo-zil pa bo električno. V Sloveniji je sicer po podatkih Ažmana med 500 in 600 električnih vozil.

Na Kapucinskem trgu odprli polnilnico

Polnjenje električnih vozil bo vsaj do konca leta brezplačno. / Foto: Gorazd Kavčič

OBČINSKE NOVICE | 7 O

bčin

a Š

kofja

Lok

a, M

estn

i trg

15

, Š

kofja

Lok

a

Občinski svetniki smo zakorakali v drugo polovico na-šega mandata. Sprašujem se, kaj smo se svetniki v tem času naučili. Kako se pridobljene izkušnje odražajo na našem sedanjem delu. Zmoremo preseči politične na-zore in sodelovati v korist občanov, občine. Nikoli se ne bom sprijaznila z dejstvom, da še vedno ni volje za sku-pne nastope in projektno delo v sodelovanju z občani. Ne samo, da se ne upoštevajo ljudje, dostikrat se zaobide tudi stroka. Kljub opozorilom na napake, izraženim dvomom v korist in nujnost posameznih projektov dostikrat odgo-vorov občinskih uslužbencev ni. Prevečkrat so občinske službe polne samohvale, a med ljudmi vznikajo nove in nove iniciative. Še dobro, da so med nami ljudje, ki se aktivirajo in dokazujejo, da se z nekaj skupnega truda in prostega časa v dobro lokalne skupnosti marsikaj doseže. Bi bile pa te iniciative res potrebne, če bi bilo v naši občini vse lepo in prav, kot se rad dostikrat pohvali naš župan?Občinski uslužbenci radi pozabljajo na primarno po-slanstvo občine. Občina zagotavlja pogoje, da občani v njej radi prebivajo, ustvarjajo in delajo. Ko tega poslan-stva več ne zagotavlja, so se ljudje prisiljeni povezova-ti in organizirati v različne iniciative. Le tako je slišan njihov glas, kar pa še ne zagotavlja, da bo tudi zares kaj drugače. V zadnjem času nas je Ločane ponovno raz-burkala tudi okoljska problematika, konkretno traško podjetje Ekologija. Prepričana sem, da je želja in pravica slehernika živeti v čistem okolju, ne misleč na more-bitne ekološke nesreče. Naša dolžnost je ohraniti čisto okolje tudi za naše potomce. Polna usta imamo besed o zelenem mestu in ekoLoških usmeritvah, obenem pa dopuščamo ogromna povečanja industrijskih obra-tov, gradnjo obvoznic na račun najboljših kmetijskih zemljišč. So vsi ti projekti res dovolj premišljeni? Nas bo predelava nevarnih odpadkov umestila na turistični zemljevid mest, ki jih je iz kulturnega in zgodovinske-ga vidika pomembno videti? Mar ne bi bilo smiselno poskrbeti za oživitev mestnega jedra, kjer še vedno sa-mevajo zapuščene izložbe? Ali oživitev trga ni dovolj za-nimiva za našo oblast, da ne zmore volje kot v številnih drugih mestih, kjer z veseljem gostijo in poskrbijo za turiste? Bomo kdaj znali izkoristiti potencial, ki ga ima Škofja Loka? Ali smo se odločili za lažjo pot industriali-zacije in onesnaženega okolja, ki pa pomenita, da v naši sredini ne bo več prav prijetno in zdravo živeti.

Škofja Loka, mesto civilnih iniciativ

MATEJA PODLOGAR, KOMUNALNO EKOLOŠKA LISTADAVID JEZERŠEK, NSI

Najbrž ste že slišali zgodbo o dveh volkovih v naši duši, ki jo indijanski poglavar pripoveduje svojemu vnučku. Gre nekako takole: V duši vsakega izmed nas poteka ne-prestan boj za prevlado med dvema volkovoma. Eden je hudoben. Jezen je, nevoščljiv, ljubosumen, agresiven, pohlepen, aroganten, egoističen, laže in krade. Drugi pa je dober. Vesel, miren, ljubeč, usmiljen, prijazen, dobro-nameren, sočuten, radodaren, resnicoljuben. Vnuček zamišljeno vpraša: In kateri volk zmaga? Dedek pa mu preprosto odgovori: Tisti, ki ga hraniš. Nekaj podobnega se dogaja na političnem parketu, le da je tu volkov – političnih strank – več in nobeden ni či-sto hudoben ali čisto dober. Kot državljani Slovenije in občani Škofje Loke imamo pravico in dolžnost vsakih nekaj let nahraniti volka. Na občinski ravni vsak glas šteje 2,2695 evra. S tem, ko na lokalnih volitvah oddate glas za svojo stranko, jo v celotnem mandatu nahranite s približno 10 evri, tak znesek država nakaže občinske-mu odboru stranke za vsak pridobljeni glas. Župano-va lista prijateljev Loke je iz tega financiranja izvzeta, ker ni stranka, a brez skrbi, oni si lahko delež vzamejo sami, prav tako kot na državnem nivoju vlada z dragim drugim tirom. Kako nahraniti pravega volka? Če sodimo volkove le po njihovih besedah, bomo najverjetneje nahranili napačnega. Kar šteje, so pretekla dejanja. Če bi se lju-dje odločali, koga voliti le na podlagi preteklih dejanj kandidatov, bi bil svet lepši, saj bi politiki v zavedanju, da je od tega odvisen njihov obstanek, svojo pozornost čisto zares od besed preusmerili k dejanjem.Še ena misel, ki se mi zdi omembe vredna: 'Politike imamo vedno natanko take, kot si jih zaslužimo.' Če smo ovce in jih sodimo zgolj po besedah, bomo izvolili take, ki znajo le lepo govoriti. Če ne bomo šli na volitve, bomo dobili brezbrižno elito, ki bo stvari delala po svo-je, mimo svojih volivcev. Če bomo odgovorni in bomo volili politike, ki so se v življenju z dejanji že izkazali, bomo morda izvolili odgovorne ljudi, od katerih bomo lahko odgovornost tudi zahtevali.Morda je tematika tega sestavka káko leto pred časom, a prve volitve nas čakajo že novembra letos, zato vam še enkrat polagam na srce: pazite, katerega volka hranite!Govoril sem, hawk.

Modrost indijanskega poglavarja


Obč

ina

Ško

fja L

oka,

Mes

tni t

rg 1

5,

Ško

fja L

oka


Slavnostni govornik župan Miha Ješe je v nagovoru navzočim občanom in gostom ob najslovesnejšem dnevu ob-čine omenil vrsto letošnjih dosežkov in načrte, ki jih ima v bližnji prihodnosti. Med slednjimi so tudi skorajšnja ob-nova strehe na gradu in v prihodnje tudi severnega pročelja, v vsebinskem pogledu pa tri nove zbirke (Groharjeva, pasijonska in športna). Govoril je o po-stavitvi merilnikov kakovosti zraka v mestu, ki ga onesnažujeta gost promet in pozimi kurišča, urejanju cest na loškem podeželju, dokončanju kana-lizacijskih vodov v nekaterih naseljih, pripravi na začetek protipoplavnega urejanja Puštala, protipoplavno bo za-ščitena tudi Stara Loka, in sicer ob pro-jektu severne obvoznice. Jeseni bodo odprli pasijonsko sobo in Romualdovo pot. Začenjajo uresničevati celostno prometno strategijo, snujejo pa zdra-vstveno. Vse to zmoremo s skupnimi močmi, je dejal župan Miha Ješe in pri tem poudaril tudi pomen sodelovanja vseh štirih županov na Škofjeloškem. Velik prispevek pa občini dajejo tudi prostovoljci, zaradi česar Škofja Loka tudi ponosno nosi naziv prostovoljcem

prijaznega mesta. Med njimi so tudi letošnji občinski nagrajenci. Podelili so dva bronasta in dva srebrna grba ter naslov častnega občana, župan pa še dvoje posebnih priznanj. Eno je namenil Zuhdiji Mušedinoviću, ki je stokrat daroval kri, kar pomeni petde-set litrov ali osem- do devetkratni krv-ni obtok, je ob tem dejal župan. Drugo županovo priznanje je šlo Muzejskemu društvu Škofja Loka ob njegovi osemde-setletnici. To je bilo sicer predlagano za zlati grb občine, a ga komisija za man-datna vprašanja, volitve in imenovanja ni izglasovala. Prevzemu županovega priznanja pa se je društvo odreklo. Bronasti grb občine Škofja Loka je dobil Rajko Krmelj za svoje skrbno delo pri tradicionalnem postavljanju jaslic pri Grebenarju. Rajko Krmelj iz Vincarij je z jaslicami pri Grebenarju rasel že od otro-ških let, pozneje pa mu je Grebenarjeva Tona namenila tako domačijo kot jasli-ce, saj sta lastnika kmetije ostala brez svojih otrok. Po Tonini smrti leta 2001 se tradicija postavljanja jaslic nadaljuje, še bolj pa obiski Ločanov, posebej družin z mladimi otroki – in to brez kakršnekoli reklame in plačila. V zadnjih letih priha-jajo tudi organizirane skupine otrok iz

vrtcev in prvih razredov osnovnih šol. Za vse so njihova vrata odprta. Rajko Krmelj pravi, da je za vse to zaslužna pokojna Tona, ki je zbrala in zapustila tako lepe jaslice, ponosen je, da iz spoštovanja že vrsto let nadaljuje njeno delo.Tudi Marinkina knjižnica pri Društvu upokojencev Škofja Loka je prejela bro-nasto priznanje. Marinkina knjižnica je bila ustanovljena leta 2007, nastala je iz sprva podarjenih knjig, najprej jih je bilo petsto, sedaj pa že 7400. Samo lani je bilo izposojenih 2652 knjig. Vseh deset let je za knjižnico tako strokovno kot organizacijsko skrbela gospa Marija Draškovič, ki so ji v veliko pomoč pro-stovoljke. Knjižnica nosi ime po Marin-ki Gartner, ki je knjižnici podarila prvih tristo knjig, Muzejsko društvo jim je podarilo vse številke Loških razgledov, kmalu so dobili celotni zbirki Nobelov-ci in Naša beseda. Knjižnica ima veliko vlogo pri ohranjanju bralne pismenosti tudi v tretjem življenjskem obdobju, skrbi za ohranjanje bralnih veščin med člani in tudi za medgeneracijsko sode-lovanje v Škofji Loki.Dobitnik srebrnega grba je Mihael Po-točnik za nesebično, pošteno in dosle-dno delo v Krajevni skupnosti Bukovica

Letos podelili tudi naslov častnega občanaNa Loškem gradu je potekala slavnostna akademija ob prazniku občine Škofja Loka. Koncertnemu violončelistu Milošu Mlejniku podelili naziv častnega občana.

Letošnji občinski nagrajenci z županom / Foto: Andrej Tarfila

Častni občan Miloš Mlejnik in župan Miha Ješe / Foto: Andrej Tarfila

Obč

ina

Ško

fja L

oka,

Mes

tni t

rg 1

5,

Ško

fja L

oka


Na dan državnosti so v Hafnerjevem naselju v Škofji Loki na hiši Štefana Kalamarja in njegove družine odkrili spominsko ploščo, ki bo trajno spominjala na čas pred slovensko osamosvojitvijo. Leta 1991 je bilo namreč v tej hiši tajno skladišče orožja vojnih enot takratne milice. Slavnostni govornik Brane Virant, ki je bil v času osamosvojitve komandir postaje milice v Škofji Loki, je obudil spomin na leti 1990 in 1991, ko je politični vrh takratne Jugoslavije grozil Sloveniji z uvedbo izrednih razmer in z razoro-žitvijo njenih obrambnih struktur. Slovenska republiška oblast se je temu uprla, teritorialna obramba je uspešno obranila svo-je orožje, prav tako pa organi za notranje zadeve, ki so svoje orožje in strelivo preselili na skrivne lokacije. Na škofjeloškem območju je Postaja milice Škofja Loka s svojimi tremi oddelki v Žireh, Gorenji vasi in Železnikih izbrala šest takih objektov, eden od njih je bil tudi dom Štefana Kalamarja in družine Okorn. Na slovesnosti so bili navzoči tudi župan Miha Ješe, predsednik območnega veteranskega združenja Pavle Jereb, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Gorenjska Jože Mencin ter predstavniki aktivnega in rezervnega sestava policije.

Odkrili spominsko ploščo

Slovesnost ob odkritju spominske plošče hranitelju orožja v Hafnerjevem naselju / Foto: Primož Pičulin

- Bukovščica. V letih 2015–2016 je kot predsednik vodovodnega odbora Bukovščica vodil celovito prenovo tamkajšnjega vodo-voda in posodobitve vodohrana. Glede na svoje široko tehnič-no znanje je pripravil celoten načrt posodobitve, koordiniral potek del in pri obnovitvenih delih aktivno sodeloval s svojim delom. Med letoma 1994 in 1998 je bil član sveta Krajevne sku-pnosti Bukovica - Bukovščica in predsednik vaškega odbora Bukovščica. Poleg tega je že več kot trideset let aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Bukovica, od leta 2010 je ponovno poveljnik društva, v zadnjem letu gonilna sila pri izdelavi prizidka h gasilskemu domu. Srebrni grb je prejela tudi Marija Bogataj za dolgoletno pre-dano delo kot fizioterapevtka razvojno nevrološke obravna-ve. Na tem področju zavzeto dela že več kot petinštirideset let. Njena osebna specialnost je delo z novorojenčki in majh-nimi otroki, ki poleg visoke strokovnosti zahteva tudi delo s starši in razširjeno družino. S svojo predanostjo genera-cijam otrok in odraslih s cerebralno paralizo in z drugimi razvojnimi težavami je svetel primer ideala svojega poklica in zgled človečnosti. Že desetletja se njeno delo ne končuje po urniku ambulant v Škofji Loki in Kranju, ampak po ur-niku potreb. Vsa leta aktivno sodeluje v šolah za starše, šol-skih kolonijah in programih za odrasle osebe s posebnimi potrebami. Temelji, ki jih je kot članica Razvojnega tima za Gorenjsko razvijala skupaj z ostalimi člani, so postali stan-dard, ki ga danes uporabljajo in spoštujejo po vsej Sloveniji.Koncertni violončelist mednarodnega slovesa Miloš Mlejnik pa je postal novi častni občan, in sicer za izredno delovanje na glasbenem področju in pomemben prispevek k ugledu občine v širšem družbenem prostoru. Kot violončelist je deloval soli-stično, v komornih skupinah kot orkestrski glasbenik in kot violončelist – solist Simfoničnega orkestra Slovenske filhar-monije. Dosegel je in še dosega izjemne glasbene poustvaritve, zato je gostoval skoraj v vseh državah sveta in v različnih vlo-gah. Za uspehe je prejel najvišja domača in tuja priznanja. Kot glasbeni pedagog je deloval na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Deželnem konservatoriju za glasbo v Celovcu ter na obeh šolah vzgojil številne vrhunske violončeliste, ki se udejstvuje-jo kot solisti in kot člani simfoničnih orkestrov, od Ljubljane do berlinske filharmonije. Kot koncertant je Mlejnik pogosto gost na domačih in tujih koncertnih odrih, bodisi kot solist z različnimi spremljevalci in orkestri bodisi kot član komornih sestavov, zlasti klavirskega tria Arcadia in godalnega kvarteta Tartini. Koncentriral je domala v vseh državah Evrope, več-krat tudi v Združenih državah Amerike, nastopil je na mnogih uglednih festivalih, med drugim je kot solist igral z orkestrom Slovenske filharmonije v slovitem Carnegie Hallu v New Yor-ku, leipziškem Gewandhausu in v Schauspielhausu v Berlinu. Miloš Mlejnik je eden vodilnih slovenskih glasbenih umetni-kov, violončelist izbrušene tehnike, polnega, plemenitega tona in elementarne muzikalnosti. Ima obsežen repertoar, ki stilno obsega od pred klasike v današnji čas, precej slovenskih skla-dateljev je svoja dela, ki jih je krstno izvedel, napisalo prav zanj. Miloš Mlejnik se je ganjen zahvalil za častni naziv, ponosen, da je lahko s svojo glasbo, univerzalnim jezikom, ponesel ime svojega mesta po svetu.


Junija je občinski svet v Škofji Loki po drugi obravnavi sprejel celostno prometno strategijo. Nekateri svetniki so izrazili po-misleke, češ da strategija preveč poudarja mehke ukrepe, pre-malo nalog pa je na področju infrastrukture, preveč je splošna in ne upošteva dovolj specifike v občini, ni jasnih prioritet, niso upoštevane pripombe glede severne obvoznice, oddalje-ni so koridorji za tovorni promet, delež motornega prometa bo v 15 letih zmanjšan le za tri odstotke, kar je daleč od trajno-stnega razvoja. Glavnina, ki je strategijo podprla, pa meni, da je dobra in da imajo med drugim s tem dokumentom možnost kandidirati za evropsko sofinanciranje.

Sprejeli prometno strategijo


Obč

ina

Ško

fja L

oka,

Mes

tni t

rg 1

5,

Ško

fja L

oka


Že na prejšnji seji so sklenili, da bodo podjetja v Škofji Loki pozvali, naj jim po-sredujejo informacije o nevarnih sno-veh, ki jih morda uporabljajo v proizvo-dnji ali skladiščijo v svojih prostorih, saj občina želi o tem vzpostaviti nekakšen kataster. Te teme so se lotili zaradi eko-loške katastrofe na Vrhniki, do katere je prišlo zaradi požara v podjetju Kemis. Po daljši razpravi je občinski svet na-ložil občinski upravi, da po pridobitvi vseh poročil o uporabi in skladiščenju nevarnih snovi izdela register uporab-nikov nevarnih snovi za zagotavljanje varnosti v občini. Na pristojno služ-bo naj naslovi poziv, naj preverijo, ali je skladiščenje odpadkov urejeno na način, da ne more priti do škodljivih vplivov na okolje, in ali so zaposleni ustrezno usposobljeni in opremljeni za ukrepanje v primeru nesreče. Na pod-jetja znotraj zaokroženih industrijskih območij se pošlje priporočilo za izdelavo skupnega požarnega načrta za celotno takšno območje najkasneje do konca leta 2017. Na ta problem, ki ni samo lo-kalni, opozarja vodja občinskega štaba Civilne zaščite Nikolaj Kržišnik, češ da je na območjih, kjer je bilo v preteklosti

enovito podjetje, nastalo več novih pod-jetij in imajo posamično izdelane tudi požarne načrte. Gasilskemu poveljstvu občine Škofja Loka pa predlagajo, da na podlagi teh načrtov organizira ope-rativne gasilske vaje za primer nesreč in podrobneje seznani gasilce s poten-cialnimi nevarnostmi na tem območju. V zvezi s podjetjem Ekologija, ki do seje občinskega sveta še ni poslalo zahteva-nega odgovora glede nevarnih odpad-kov, pa so sklenili, da mora biti občin-ski svet seznanjen z morebitnimi obiski inšpekcij v podjetju in s tem, kakšne ukrepe posledično sprejema Ekologija. Prav tako so podjetje pozvali, naj pridobi vso dokumentacijo, povezano z varno-stjo in tehnično primernostjo tamkaj-šnjih naprav od kemijskih reaktorjev, jonskih izmenjevalcev, pralnikov plina, opis vseh morebitnih delovnih nesreč, če so bile, protokol nadzora, seznam delovnih mest z zahtevano izobrazbo, soglasje Slovenskih železnic, dokumen-tacijo agencije za okolje. Vse to naj po-šlje občinskemu svetu. Občinski svet pa poziva tudi državo, da zakonodajo uskladi tako, da morajo imeti skupne stavbe celotne požarne in varnostne načrte. Prav tako so svetniki zahtevali, da župan nemudoma obvesti vse pri-

stojne organe, inšpekcijo, agencijo za okolje, ministrstvo za okolje in prostor, da odredijo izredne nadzore Ekologije in da preverijo vsa relevantna dejstva v zvezi s tem.Nikolaj Kržišnik je ob tej točki tudi po-ročal, da so vprašanja v zvezi z načrti zaščite in reševanja poslali 58 podje-tjem v občini. Glavnina jih je do seje že poročala, med temi pa ima požarne načrte 18 podjetij. Kako se uresničuje sklep glede požar-ne varnosti v škofjeloških podjetjih in načrtovane požarne vaje na tem ob-močju, pa smo vprašali tudi župana Miho Ješeta. O tem je dejal: "Pri tem se ne spuščamo v posamezne primere, ker moramo skrbeti za celotno občino. Po požaru v Kemisu je bila naša nepo-sredna reakcija, da je treba pridobiti kataster uporabnikov nevarnih snovi. Pomembno je, kako je urejen režim ravnanja s temi sredstvi. Na občin-skem svetu so bili sprejeti tudi sklepi, da bomo inšpekcije povprašali, kako je s tem v posameznih podjetjih. V pri-meru požara so tu lahko v nevarnosti naši gasilci, zato je reagiral poveljnik štaba Civilne zaščite in na podlagi tega bomo zahtevali od podjetij, da bodo dali podatke o požarni varnosti."

Izredno o požarni varnosti Na pobudo škofjeloške Civilne zaščite so svetniki na junijski seji kot nujno obravnavali posebno točko dnevnega reda, povezano s požarno varnostjo v občini.


Na slavnostni akademiji ob občin-skem prazniku je župan Miha Ješe omenil, da bodo za Loški grad prejeli nepovratna sredstva. Kakšne obno-vitvene posege lahko pričakujemo? "Trudimo se, da naš grad obnovimo. Trenutno možnosti za celotno obno-vo še nimamo, ker je v teku izdelava konservatorskega načrta. Pridobili pa smo nepovratna sredstva za obnovo

strehe in prihodnje leto računamo, da bomo lahko obnovili celotno streho, v letu 2018 pa upam, da bomo pridobili še kakšna sredstva za sofinanciranje severne fasade, potem bo zunanjost gradu obnovljena," pove župan Miha Ješe. "Vsebino pa vodstvo muzeja že sedaj zelo bogati. Dobili smo zbirko Groharjevih del, nastajata še pasi-jonska in športna zbirka. Letos smo pridobili nekaj prostora tudi na račun selitve Javnega sklada za kulturne de-

javnosti, ki je pisarno preselil v Miho-vo hišo in tam zaokrožil svojo dejav-nost. Na gradu pa se je sprostil prostor v okroglem stolpu in letos sta tam dva meseca gostovala turška slikarja, ki sta tudi predstavila svoja dela, poleg tega pa sta imela odprt atelje, kar je znova dodana vrednost. Ob srečanju z ambasadorji, kjer je bila navzoča turška ambasadorka, smo ju povabi-li zraven, kar je bila tudi nadgradnja srečanja."

Obnovili bodo streho Loškega gradu



Osrednjo občinsko prireditev ob dne-vu državnosti 25. junija je slabo vreme z Mestnega trga pregnalo v Sokolski dom, kjer je zbrano občinstvo kot že tradicionalno ob tej priložnosti pri-sluhnilo Mestnemu pihalnemu orke-stru Škofja Loka. Letošnji slavnostni govornik Pavle Jereb, predsednik Ob-močnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, je orisal dogodke, ki so bo-trovali in leta 1991 privedli do osamo-svojitve Slovenije. Spregovoril je o na-stanku in razvoju teritorialne obrambe in današnjih razmerah v Slovenski vojski in varnosti države in državlja-nov. Govoril je tudi o današnji mladi-ni, na katero je ponosen in ji zaupa, pa naj se izkazuje na gospodarskem, razi-skovalnem, vojaškem ali katerem koli

drugem področju. Omenil je tudi pogo-ste izjave nezadovoljstva med veterani, češ da danes ni tako, kot smo pričako-vali v času slovenske osamosvojitve, in da Slovenija ni postala druga Švica. Nismo zadovoljni z gospodarstvom, socialno, zdravstvom, pokojninami ... "Ampak naša domovina je tako lepa,

da sem prepričan, da bi še enkrat pri-jeli za orožje," je prepričan slavnostni govornik.Župan Miha Ješe pa je v imenu obči-ne ob tej priložnosti Zvezi slovenskih častnikov Škofja Loka izročil častno lento. Sprejela sta jo Blaž Jesenko in Štefan Kalamar.

Proslavili državni praznik

Častna lenta za prapor Zveze slovenskih častnikov Škofja Loka / Foto: Primož Pičulin

Obč

ina

Ško

fja L

oka,

Mes

tni t

rg 1

5,

Ško

fja L

oka

12 | IZOBRAŽEVANJE

MATEJA RANT, FOTO: TINA DOKL

Šestdeset slovenskih in britanskih dijakov je tako sredi junija štiri dni preživelo skupaj na prijateljski odpra-vi po slovenskih gozdovih. Na poti iz Škofje Loke preko Dražgoš, Ratitovca in Soriške planine do Bohinjskega je-zera so preizkusili svoje sposobnosti preživetja v naravi. Obenem pa je bila to priložnost za tkanje novih prijatelj-skih vezi, izmenjavo izkušenj in pove-zovanje skozi vrednote, ki si jih delijo v okviru omenjenega mednarodnega programa."Dijaki so se odločno spoprijeli z ori-entacijo in kilometri in tudi letošnja skupina je dokazala, da so dobro pri-pravljeni za kvalifikacijsko odpravo septembra v Cornwallu," jih je po kon-

cu odprave pohvalila profesorica Ma-teja Prevodnik Mayland. Škofjeloškim dijakom so se na odpravi že desetič pridružili vrstniki iz Velike Britanije. Ker so z omenjeno odpravo zaznamo-vali tudi dvajsetletnico začetka uvaja-nja programa MEPI v Sloveniji, je del poti z njimi prehodila britanska ve-leposlanica v Sloveniji Sophie Honey v spremstvu škofjeloškega župana Mihe Ješeta. »Prepričana sem, da je to izkušnja, ki si jo zapomniš za vse življenje,« je poudarila Sophie Honey in dodala, da jo zelo veseli sodelova-nje med slovensko in britansko šolo. Program MEPI je po njenem prepriča-nju pomemben predvsem zato, ker pri mladih spodbuja samoiniciativnost, delo v skupini, samostojnost in iznaj-dljivost. Program je sicer namenjen

mladim od 14. do 25. leta in vključuje štiri področja delovanja, to so prosto-voljno delo, odprava, veščine in rekre-ativni šport. Izvaja se v treh stopnjah zahtevnosti, in sicer za bronasto, sre-brno in zlato priznanje.Udeleženci so priznali, da najbolj zani-miv del programa predstavljajo prav tovrstne odprave. "Lepo je, da se vsi zberemo skupaj in delujemo kot eki-pa, saj se ob tem tudi izvrstno zaba-vamo in na koncu ostane veliko lepih spominov," je poudarila udeleženka odprave v Škofji Loki Kathy MacQuar-rie in dodala, da je prav skozi odprave pridobila veliko vodstvenih izkušenj pa tudi kondicije in predvsem veliko prijateljev. Obenem pa je dosegla ene-ga od svojih osebnih ciljev – več dni preživeti samo s tistim, kar imaš v nahrbtniku, čeprav je bila na začetku misel na to kar srhljiva, je priznala. Že brez hrane je nahrbtnik težak enajst kilogramov, je pojasnil dijak Anže Oblak, ko ga je napolnil predvsem s testeninami in konzervami ter kru-hom, pa je imel še štiri kilograme več. Škofjo Loko štejejo za zibelko progra-ma MEPI v Sloveniji, je ob tem deja-la nacionalna koordinatorka Neda Kajfež. Med prvimi so ga v šolskem letu 2004/05 začele izvajati prav ne-katere škofjeloške šole, med njimi Gimnazija Škofja Loka. Ravnatelj Jože Bogataj meni, da program ponuja odlično dopolnilo formalnemu izo-braževanju v šoli. »Vidimo, da mlade pripravlja na izzive življenja in jim omogoča lažje in bolj pozitivno vklju-čevanje v družbo ter krepi njihovo sa-mostojnost.« Opaža, da se pozitivni učinki dela v programu MEPI odražajo tudi pri kakovostnejšem delu v šoli, saj mladim med drugim privzgaja de-lovne navade.

Izkušnja za vse življenjeV okviru priprav na odpravo za zlato priznanje programa Mednarodno priznanje za mlade (MEPI) se je dvaintrideset škofjeloških gimnazijcev podalo na osemdesetkilometrsko pot od Škofje Loke do Bohinja. Pridružili so se jim vrstniki iz Truro School iz Velike Britanije.

Šestdeset slovenskih in britanskih dijakov je sredi junija štiri dni preživelo na prijateljski odpravi od Škofje Loke do Bohinja.

IZOBRAŽEVANJE | 13

MATEJA RANT, FOTO: ARHIV ŠOLE

Osnovna šola Škofja Loka-Mesto je vključena v dvoletni evropski projekt Erasmus+ K2, pri katerem kot partner-ske države sodelujejo še Portugalska, Italija in Turčija. Po besedah koordina-torice projekta na šoli Betke Mahnič je poudarek na računalniškem opisme-njevanju, ki ga prepletajo s skupin-skimi družabnimi igrami. Učenci igre opisujejo v različnih računalniških programih in jih tudi v praksi izvajajo.Marca so v okviru projekta na šoli go-stili dvanajst učencev in šest učiteljev iz omenjenih partnerskih držav, ko-nec maja pa je šest njihovih učencev v spremstvu treh učiteljev odšlo na izmenjavo na Portugalsko. Bivali so v mestecu Póvoa de Varzim ob Atlant-skem oceanu. Učenci so portugalskim gostiteljem predstavili svojo šolo ter Škofjo Loko in Slovenijo. Prikaza-li so jim tudi stare družabne igre, ki se jih otroci še vedno igrajo pri nas, kot je zemljo krast, koza klanf, kan-glica, kanglica vodo drži in druge. "Vsi

skupaj smo pridobili nove izkušnje, zgradili nova prijateljstva ter spozna-vali kulturo in običaje te dežele," je poudarila Betka Mahnič in dodala, da so se njihovi učenci izkazali kot zelo vedoželjni, kultivirani, samozavestni, sproščeni in komunikativni sogovor-niki v angleškem jeziku.Učenci so se domov vrnili polni novih vtisov, bogatejši za marsikatero izku-šnjo. Gostitelji so jih med drugim na-učili upravljati jadrnico, je pojasnila devetošolka Marija Bojkova, ki so se ji v spomin vtisnile še številne prečudo-vite cerkve, ki so jih obiskali. Povabili so jih tudi v šolo Flavio Goncalves, kjer so bili prisotni pri uri matematike in fizike. "Spoznali smo razlike in podob-nosti med njihovim in našim šolskim sistemom," je razložila Marija Bojkova in dodala, da so jim gostitelji pri večer-ji pripravili pravi šov. Navdušili so jo odlični pevci in plesalci, pri čemer so jo očarali predvsem njihovi tradicionalni plesi. "Med njimi je tudi ples rusga, ki se pleše v skupinah, vsaka skupina pa ima svojo barvo." Nino Sovinc je zla-

sti pozitivno presenetila gostoljubnost portugalskih učencev, ki so jih takoj sprejeli medse. "Vsi so bili zelo odprti in prijazni in tako sem že prvi dan na-vezala nekaj tesnih prijateljstev." Naj-bolj se je veselila vožnje s kajakom in ogleda replike srednjeveške ladje. "Vi-deli smo tudi najdaljšo stkano čipko, ki se je zapisala v Guinessovo knjigo rekordov," je še dejala Nina Sovinc, ki je priznala, da so ob slovesu potočili tudi nekaj solz. "Prijateljem sem oblju-bila, da se vrnem na Portugalsko, saj smo skupaj preživeli nepozaben in zabaven, a tudi poučen teden." Nejcu Venetu pa je najbolj ostalo v spominu mesto Porto in njegove peščene plaže. "Enkrat smo odšli na peščeno plažo. Ko smo si sezuli čevlje in nogavice, smo začutili pesek med prsti in to je bil zelo prijeten in enkraten občutek, saj takih plaž v Sloveniji ali na Hrvaškem, kjer večina od nas preživlja dopust ob mor-ju, nimamo." Zatrdil je, da Portugalske nikoli ne bo pozabil, pa ne samo zaradi lepih mest in plaž, temveč predvsem zaradi prijaznih ljudi.

S Portugalskega polni novih izkušenjV okviru evropskega projekta Erasmus+ K2 se je šest učencev Osnovne šole Škofja Loka-Mesto konec maja udeležilo izmenjave na Portugalskem.

V okviru evropskega projekta Erasmus+ K2 se je šest učencev Osnovne šole Škofja Loka-Mesto konec maja udeležilo izmenjave na Portugalskem.

IGOR KAVČIČ

Eden najpomembnejših predstavni-kov slovenskega impresionizma, sli-kar Ivan Grohar se je rodil 15. junija 1867 v Sorici nad Železniki. Ob sto pet-deseti obletnici njegovega rojstva so se v Loškem muzeju odločili, da roja-ku v čast odprejo novo stalno razstavo njegovih del, ki jih hranijo. „Grohar je pomemben ustvarjalni del življe-nja preživel v Škofji Loki, zato je prav, da ima tu, na Loškem gradu, svežo, z digitalnimi vsebinami in v duhu so-dobnega časa prilagojeno postavitev, ki bo obiskovalca hkrati znala pope-ljati v njegov čas, čas razstavljanja v likovnih salonih na prelomu 19. sto-letja,“ odločitev Muzeja za novo stalno

postavitev Groharjevih del pojasnjuje avtorica tako imenovane Groharjeve sobe, umetnostna zgodovinarka Bar-bara Sterle Vurnik. Prvo predstavitev slikarja so pripravili sicer že leta 2012, v muzeju pa se držijo sodobnih ten-denc, zato zbirke razvijajo, jih poso-dabljajo, vnašajo vanje nove vsebine, hkrati pa se poskušajo približati duhu časa, v tem primeru preloma stoletja, ko je v Škofji Loki živel in ustvarjal Ivan Grohar. V Škofji Loki se je naselil jeseni leta 1904, po tem, ko se je po uspešni raz-stavi Kluba slovenskih umetnikov Sava na Dunaju vrnil v domovino. Takrat sta v Loki že bivala Jakopič in Sternen. Atelje si je uredil v »Štemar-jih« pri Francu Dolencu, kjer je ostal

do zadnje bolezni, živeč po večini v najtežji bedi. Večkrat je odhajal slikat v okolico Loke in na deželo, je pa tudi razstavljal v Berlinu, Varšavi, Beogra-du … Ko se ga je lotila jetika, je šlo le še navzdol. Ko mu je Kranjski dežel-ni odbor ob prizadevanju Jakopiča in Kreka pomladi 1911 podelil štipendijo 2000 kron, da odide na zdravljenje v Italijo, je bila pomoč prepozna. Ko je prišel v Ljubljano, da bi dvignil denar, je bil tako slab, da ga je Jakopič nemu-doma dal prepeljati v bolnišnico, kjer je še istega dne – 19. aprila 1911 – umrl. V Ljubljani je tudi pokopan.Grohar je imel rad deželo in vaško okolje, hkrati pa mu je godilo tudi bi-vanje v Škofji Loki, kjer se je družil in ustvarjal z drugimi slikarji, omenil

V Groharjevi sobiOb sto petdeseti obletnici rojstva slikarja Ivana Groharja so na Loškem gradu pripravili stalno postavitev njegovih slik, ki so v lasti Loškega muzeja.

Zamisel in koncept malega likovnega salona Ivana Groharja na Loškem gradu je pripravila umetnostna zgodovinarka Barbara Sterle Vurnik. / Foto: Igor Kavčič

14 | KULTURA

KULTURA | 15

sem že Jakopiča in Sternena. Iz doku-mentov, ki so vezani na Groharjevo bivanje v Škofji Loki, je še posebej za-nimivo slikarjevo pismo neznanemu naslovniku iz leta 1910, v katerem je opozarjal tudi na svoje gmotno stanje: „Sem še vedno v Škofji Loki, in sicer me vežeta nanjo dve stvari, lepa oko-lica, zelo prikladna za slikanje pokra-jin, ter cenejše življenje kot kje drugje. Ne manjka mi uspehov, lahko rečem, da vsaka razstava, ki se je udeležim, prinese nekaj, toda večina samo mo-ralna priznanja. Prodam sicer tu in tam, in sicer dobro, ali je to tako red-ko, redko. Za nakup smem računati le z javnimi činitelji, privatni ne kupuje-jo, ker umetnost ne spada pod naslov športa. Naročil ni.“

ZA TRENUTEK SAMI Z IVANOM

Grohar se v Škofjo Loko na neki način v majhnem delu vrača skozi pričujočo razstavo na Loškem gradu. Postavitev se – zanimivo – nahaja prav v sobi, ob kateri bo jeseni postavljena tudi tako imenovana Športna zbirka. Torej, pov-zpnemo se v nadstropje Loškega gra-du, v nekakšen likovni salon v malem. „Podobni saloni, v sicer večjem obsegu, so bili v Groharjevem času na primer Miethkejev salon na Dunaju, v kate-rem so člani Kluba Sava z uspehom razstavljali leta 1904, ali pa salon Prve slovenske umetniške razstave v Me-stnem domu v Ljubljani štiri leta pred

tem, ko je bil med razstavljavci tudi Grohar,“ pripoveduje Sterle Vurnikova. Stene v barvnem odtenku sive so ople-menitene z dekorativnim valjčkom, kot je za pleskanje prostorov veljalo nekoč. Na treh stenah je v višini po-gleda strnjenih štirinajst Groharjevih del, ki so last Loškega muzeja. Gre predvsem za portrete v tehniki olje na platnu oziroma papirju, ki je bil za slikarja cenejši material, kadar je bil brez denarja, na eksistenčnem robu.

Vse slike so v najboljši formi – resta-vrirane. Sredi sobice je oblazinjena klop, s katere si ogledujemo slike. Če imate možnost sami posedeti v salo-nu, ste zadeli glavni dobitek. Tako ste lahko slikarju povsem blizu. Sami – vi in Ivan. V pomoč pri vstopanju v Gro-harjevo zgodbo so priloženi katalogi, tu je računalniška tablica, na kateri ob branju življenjepisa, njegovih za-pisov, podatkov o njegovih delih ... lahko pridobite celostno informacijo o slikarju. Četrta stena prinaša video projekcijo z nekaterimi najbolj zna-nimi Groharjevimi impresionistični-

mi krajinami, ki jih v originalu sicer hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani. Slike se vrstijo ob glasbi. Kot je povedala Sterle Vurnikova, se preko video projekcije obiskovalec se-znani z njegovimi drugimi impresio-nističnimi deli in s tem ustvari most med njegovim zgodnjim in kasnejšim ustvarjalnim obdobjem, med religio-znim ter portretnim slikarstvom in krajinami. S tem dobimo informacijo o tem, kaj vse je slikal Grohar, s čim

se je ukvarjal, in ga tako spoznamo bolj celostno. „Postavitev v celoti spre-mlja glasba iz njegovega časa. Pri tem sem se ob pomoči dr. Franca Križnarja osredotočila na izbor posnetkov skla-datelja Oskarja Deva, ki je posebno v svojem škofjeloškem obdobju napisal kar nekaj glasbe, v kateri je zaznati duh impresionizma. Umetnika sta se poznala v Škofji Loki, ko sta bila člana Narodne čitalnice. Oba je inspirirala krajina,“ pojasnjuje snovalka Grohar-jevega salona na Loškem gradu.Na ogled je krog petnajst del, razsta-vljena so predvsem tista iz njegovega zgodnjega obdobja. „Gre za dela, ki so nastala po naročilih, dela z nabožno vsebino in portrete. Ne, to ni tipičen Grohar, ki ga poznamo, se pa na neka-terih delih prepozna slikarska poteza, ki je kasneje postala njegova značilna impresionistična poteza.“ Podatke o delih in fotografije je avtorica pridobila v NUK-u, Narodni galeriji, Moderni ga-leriji in v Mestnem muzeju Ljubljana. Delo postavitve razstave pa je odlično opravila tehnična ekipa Loškega mu-zeja ter oblikovalec Mito Gegič. Razsta-va sicer ni spektakularna, kot razmi-šlja avtorica, to niti ni bil njen namen, vsekakor pa lahko potrdimo, da nam na zanimiv in sodoben način omogoča vpogled v intimni svet slikarja pred sto in več leti v Sloveniji.Grohar je imel rad domače kraje. / Foto: Marija Demšar

Grohar je bil nadpovprečno visoke rasti, suh, po obrazu kozav, kodrastih rjavih las, kratke špičaste brade, dobrodušen, zaupljiv, zvest in radodaren, opore potreben, večinoma molčeč, neroden v izražanju, zgovoren in vesel le v svoji družbi, pevec, tipičen kmetski fant, ki je tudi kot slikar doma rad prijel za kmetsko delo in se dobro počutil le na deželi, z vsem srcem navezan na slovensko zemljo – je o njem zapisal Izidor Cankar.

16 | REPORTAŽA

Pričarali srednjeveško vzdušje v mestuNa ulicah in trgih starega mestnega jedra je bilo zadnjo soboto v juniju na letošnjem Historialu znova mogoče podoživeti loško preteklost s prikazi starih obrti, kulinariko, oblačilno kulturo preteklih stoletij ter staro glasbo, plesi in legendami.

Kulturno društvo Lonca se je predstavilo s historičnimi plesi.

MATEJA RANT, FOTO: ANDREJ TARFILA

Pod imenom Historial Škofja Loka so združili vrsto zgodovinsko-etnoloških dogodkov, s katerimi ohranjajo dele škofjeloške zgodovine. S Historialom pa po besedah župana Mihe Ješeta Škofja Loka postaja tudi mesto, ki iz bogastva lastne kulturne dediščine zna ustvariti nadvse zanimive in privlačne turistične zgodbe. "In Škofja Loka ima zgodbe, ki predstavljajo brezčasnost in zmožnost povezovanja različnih ča-sovnih obdobij," je še poudaril župan.Škofja Loka se tako za en dan v letu vrne v preteklost in se po mestnih uli-cah in trgih znova sprehajajo mešča-ni v razkošnih historičnih oblačilih. Na tradicionalnem sobotnem semnju na Mestnem in Spodnjem trgu oživi-jo stare domače obrti in rokodelsko tradicijo, na različnih prizoriščih v starem mestnem jedru pa je mogoče spremljati historične plese in glas-bo. Na osrednjem odru so nastopili člani plesne skupine Lonca, glasbene zasedbe Noreia in plesalci Viteškega reda Jurija in Volka Engelberta Turja-škega. Spoznati je bilo mogoče tradi-cionalno umetnostno obrt, ki temelji na dolgi cehovski tradiciji starodav-nih rokodelskih mojstrov, in okušati bogate recepture grajske in tradicio-nalne ljudske kulinarike. Obiskovalci so med drugim lahko poskusili loško medlo, ki jo je bilo mogoče najti na stojnici Prosvetnega društva Sotočje. V kovnici srednjeveških kovancev pred prostori Turističnega društva Škofja Loka so si obiskovalci lahko izdelali celo svoj kovanec. Za pravi spektakel je s svojimi nastopi poskrbela skupina Taboršti kupci iz pobratenega mesta Tabor. Njeni člani navdušujejo z me-tanjem zastav in prikazi mečevanja. Ker je škofjeloško območje še danes

Taboršti kupci iz pobratenega mesta Tabor so z metanjem zastav in mečevanjem poskrbeli za pravi spektakel.

REPORTAŽA | 17

bogato z miti, legendami in s pripo-vedkami, so eno izmed njih obudili v dramski igri Hudičeva brv, ki so jo prek dneva ponovili kar petkrat. Na svoj račun so prišli tudi najmlajši obiskovalci Historiala, za katere so na Spodnjem trgu in vrtu Loškega gradu pripravili zanimive delavnice, roko-delnice in igrarije, v knjižnih kotičkih pa so se lahko potopili v svet pravljic. Glavna tema rokodelnic na Spodnjem trgu so bile žabe. Otroci so si lahko izdelali žabice iz papirja, blaga, ka-menčkov in kartona ter celo glasbila v obliki žabic. Pravljičarka Agata Trojar pa jim je ob majhnem lesenem odru z ilustracijami Agate Pavlovec priča-rala pripovedko o puštalskih žabah in druge pripovedke o mostovih iz knjige Kamniti most. Predstavili sta se tudi otroški folklorni skupini Trata in Ka-mniti most. Na vrtu Loškega gradu pa so lahko uživali v lutkovnem kotičku z lutkarico Jasno Lajevec in starih igrah.

Škofja Loka se s Historialom za en dan v letu vrne v preteklost.

www.niko.siZAPOSLI

kandidate tehničnih smeri, z izkušnjami ali brez

V ŽELEZNIKIHORODJARJE,

ELEKTRIKARJE, ELEKTROTEHNIKE

MEHATRONIKE IN

V ŠKOFJI LOKI (NA TRATI)

MEHATRONIKA

Za več informacij pokličite: 04 51 17 725, 040 756 241

ali pišite na naslov: [email protected].

Veseli bomo vašega odziva !

Mojstri rokodelci so oživili stare domače obrti in rokodelsko tradicijo.

18 | DOMAČI KRAJI

MATEJA RANT

V Rokodelskem centru Ribnica so v za-četku junija odprli gostujočo razstavo z naslovom Bogata zakladnica roko-delske ustvarjalnosti Škofjeloškega, na kateri se predstavljajo mojstrice rokodelke in mojstri rokodelci, ki so združeni v Rokodelskem centru (RC) DUO Škofja Loka in so člani sekcije DUO pri Območni obrtni zbornici Ško-fja Loka. Prav v zvezi z omenjeno raz-stavo so po besedah Katarine Sekirnik iz RC DUO Škofja Loka poželi številne pozitivne odzive. "Razstava je res vr-hunska, dobivamo same pohvale in čestitke z vseh koncev, tudi s strani stroke," je poudarila. Rokodelska ustvarjalnost že od nekdaj povezuje preteklost in sedanjost ter soustvarja vsakdan ljudi, ki živijo na Škofjeloškem, so zapisali ob razstavi in dodali, da je za njihove mojstrske rokodelske izdelke značilna uporab-

nost, kakovost, izvirnost in uporaba naravnih materialov. "Izdelki so re-zultat znanja in izkušenj naših pred-nikov, lastne ustvarjalnosti mojstra rokodelca, njegove iznajdljivosti in občutka za estetiko," so še poudarili in dodali, da imajo posebno vrednost zato, ker kažejo lokalne značilnosti in ohranjajo identiteto okolja, v kate-rem nastajajo. Škofjeloški mojstri so v Ribnici, kjer so znani predvsem po lončarskih izdelkih in suhi robi, nav-dušili tudi z zelo širokim spektrom iz-delkov, je pojasnila Katarina Sekirnik. Na ogled so postavili izdelke klekljane čipke, ta male kruhke oziroma značil-no medeno pecivo, kovaške, pletarske, rezbarjene, stružene, glinene, usnje-ne, vezene, volnene – polstene, plete-ne in kvačkane izdelke ter izdelke iz papirja, blaga in stekla pa še mnogo drugega iz bogate zakladnice rokodel-ske ustvarjalnosti škofjeloškega ob-močja. Odprtje razstave so popestrile mojstrice rokodelke s prikazom roko-delske ustvarjalnosti. Petra Plestenjak Podlogar je predstavila ročno rezbar-jenje modelov za mali kruhek, Anja Musek mokro polstenje, Lili Panjtar

recikliranje in izdelavo uporabnih predmetov iz papirja, Katja Zrimšek pa izdelavo vitraža v Tifanny tehniki. "Z omenjeno razstavo bomo v Ribnici gostovali do 4. septembra, potem pa se seli v Slovensko Bistrico," je še ra-zložila Katarina Sekirnik.

Mojstri rokodelci s Škofjeloškega ne mi-rujejo niti poleti. Ta čas že snujejo novo razstavo v prostorih žirovske občine, vključeni so tudi v projekt Društva prija-teljev mladine Škofja Loka Dobimo se ob pol desetih, v okviru katerega otrokom popestrijo počitnice z rokodelskimi de-lavnicami. Vsako soboto za udeležence brezplačnih vodenih ogledov starega mestnega jedra pripravljajo ustvarjalne rokodelske delavnice z domačimi moj-stri rokodelci. Septembra pa bodo nada-ljevali z delavnicami in tečaji.

Številne pohvale za škofjeloške mojstreMojstri rokodelci, ki so združeni v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka, s svojimi izdelki ta čas navdušujejo na razstavi v Rokodelskem centru Ribnica.

Z odprtja razstave v Rokodelskem centru Ribnica / Foto: arhiv RC DUO Škofja Loka

Škofjeloški mojstri rokodelci se predstavljajo z zelo širokim spektrom izdelkov. / Foto: arhiv RC DUO Škofja Loka

Mojstri rokodelci s Škofjeloškega v Rokodelskem centru Ribnica razstavljajo do 4. septembra, potem pa se razstava seli v Slovensko Bistrico.

DOMAČI KRAJI | 19

MATEJA RANT, FOTO: PRIMOŽ PIČULIN

Na vrtu Sokolskega doma je tudi letošnje poletje zaživela Bralnica. V Knjižnici Ivana Tavčarja so poskrbeli za kako-vostne knjige in drugo gradivo, ob prebiranju katerega je mogoče uživati v zeleni oazi sredi mesta. Bralnica je odprta od torka do nedelje od 17. do 20. ure, v deževnem vremenu pa odpade. Bralnico so skupaj z različnimi škofjeloškimi organizacijami tudi letos obogatili s pestrim in zanimivim dodatnim programom, ki poteka ob torkih ob 18. uri. V pri-meru dežja ga bodo z vrta Sokolskega doma prestavili v malo dvorano Sokolskega doma. Ob odprtju Bralnice zadnji torek v juniju so v Škofji Loki go-stili sto mladih glasbenic iz Avstralije (na spodnji fotogra-fiji), ki so se na Cankarjevem trgu predstavile v različnih sekcijah – simfonični orkester, džezovski orkester in zbor. Pretekli teden so v sodelovanju z Marinkino knjižnico pri-pravili recital s profesorico pedagogike in psihologije Majdo Mencinger. V ospredju so bile knjige Bosa, Tujost, Samogo-vori in Če ti rečem. Nocoj bo Mladinski center Blok v sode-lovanju s PUM Škofja Loka gostil mladega in zelo uspešnega slovenskega pisatelja Jasmina B. Freliha, avtorja večkrat nagrajenega romana Na/pol. A kot pravijo udeleženci Bloka in Puma, ta tokrat za spremembo ne bo v ospredju, ampak bodo prek pogovora Jasmina B. Freliha poskušali predsta-viti predvsem kot mladega avtorja – kako se je pri njem

razvila ljubezen do pisanja in od kod črpa navdih za svoja dela, kako je videti pisateljev vsakdan in nastajanje mogoč-nega književnega dela, kot je roman. Potrudili se bodo, še obljubljajo, da odkrijejo tudi kakšno zanimivo podrobnost iz njegovih šolskih dni in razkrijejo še njegove druge talente. Dne 18. julija v sodelovanju z Modrijanovo knjigarno sledi pogovor o knjigi Živali nas človečijo, 25. julija pa Društvo pri-jateljev mladine Škofja Loka in društvo Grable pripravljata delavnico kreativnega pisanja z naslovom Kaj je to haiku. Prvi torek v avgustu bo na vrsti otroška gledališka predsta-va Igramo se gledališče, sledile bodo Zgodbe za boljši svet. V ospredju bosta knjigi Zato ne jemo živali in Veganstvo je ljubezen avtorice Ruby Roth – slikanici, ki na razumljiv in subtilen način opisujeta svet živali. Dne 22. avgusta bo gost Bralnice Kozma Ahačič. Predstavili bodo njegovi zadnji deli Kratkoslovnico in Slovnico na kvadrat. Tik pred začetkom no-vega šolskega leta bo kranjski pisatelj Borut Golob prihodnjim maturantom na hudomušen in zanimiv ter obenem poglo-bljen način predstavil dela, ki jih je treba prebrati za matu-ro 2018, to sta Ubežni delci Anne Michaels in Pomladni dan Cirila Kosmača. Tako kot se je z glasbo začela, se bo Bralnica z glasbo tudi končala. Prvega septembra bo namreč za zaklju-ček mogoče prisluhniti koncertu skupine The Problems.

Udaren začetek s sto glasbenicamiVrt Sokolskega doma se poleti spremeni v bralnico na prostem. Za veličasten uvod v letošnjo Bralnico so poskrbele mlade glasbenice iz Avstralije.

Vrt Sokolskega doma se poleti spremeni v bralnico na prostem.

20 | DRUŠTVA

MATEJA RANT

Zabavne počitnice so poimenovali celodnevno varstvo, ki ga bodo v DPM Škofja Loka za otroke od prvega do šestega razreda osnovne šole izvajali vse do 25. avgusta. Otrokom dan zapolnijo z raznolikimi dejavnostmi, saj so zanje pri-pravili pester športni, ustvarjalni in kulturni program, je pojasnila predsednica DPM Škofja Loka Jelka Jelovšek Sre-bot. V celodnevnem varstvu je bilo pretekli teden sedem otrok. Med 9.30 in 12.30 se pridružijo skupini v okviru pro-grama Dobimo se ob pol desetih, v kateri se dnevno zbere od trideset do štirideset otrok, lani jih je bilo včasih tudi po sedemdeset."Zelo mi je všeč, saj veliko ustvarjamo in se družimo," nam je pretekli torek zaupala desetletna Daša, ki se je počitni-škim dejavnostim pridružila že drugo leto. Navdušen je bil tudi devetletni Amar, ki je najbolj užival ob nogometu in odbojki, veseli pa ga tudi risanje. Sedemletni Luka pa je bil zadovoljen že s tem, da se lahko druži in igra s prijatelji. Letos se dobivajo na igrišču za odbojko pri Osnovni šoli Jela Janežiča v Podlubniku, kjer imajo na voljo igrišča za odboj-ko na mivki in pokrit prostor za prostočasne dejavnosti, v bližini je tudi zunanje igrišče Osnovne šole Ivana Groharja in dostop do Sore. "Mivka nam pomaga pričarati pravo po-letno vzdušje," je Jelka Jelovšek Srebot hvaležna odbojkar-skemu klubu Lubnik, ki jim je v uporabo ponudil igrišča za odbojko na mivki. Delavnice pripravljajo v sodelovanju z nekaterimi drugimi škofjeloškimi organizacijami in usta-novami, med drugim s knjižnico, Zavodom O in Rokodel-

skim centrom DUO. "Fante veselita predvsem nogomet in odbojka, dekleta in mlajši otroci pa najraje ustvarjajo," je pojasnil njihov mentor David Okršlar. Ob vročih dnevih se včasih ohladijo na kopališču Puštal, enkrat v tednu pa se udeležijo tudi delavnic v muzeju na Škofjeloškem gradu in v knjižnici.V Društvu prijateljev mladine Škofja Loka pa v več termi-nih preko poletja pripravljajo tudi desetdnevna letovanja za otroke iz upravnih enot Škofja Loka, Kranj in Tržič, in si-cer v Piranu, Savudriji in Poreču. Letovanja so namenjena otrokom od petega do devetnajstega leta. "Razdelimo jih v skupine glede na starost in zanje pripravimo različne ani-macije, da jim nikoli ni dolgčas. Naš cilj je, da se otroci na-učijo tudi plavati, zato se dvakrat na dan lahko udeležijo še šole plavanja," je razložila Jelka Jelovšek Srebot. Prva sku-pina iz Škofje Loke in Kranja se je na letovanje odpravila že pretekli petek, je pojasnila in dodala, da je skupaj na voljo več kot 350 mest, nekaj jih je še prostih. Strošek letova-nja se za otroka bistveno zniža, če ima potrjen zdravstven predlog s strani otrokovega osebnega zdravnika. Do tega je upravičen, če je bil v času od preteklega razpisa, to je od 29. 1. 2016 do 24. 2. 2017, večkrat bolan oziroma ima vsaj dva zapisa v zdravstvenem kartonu ali če je bil zaradi bolezni hospitaliziran, je razložila Jelka Jelovšek Srebot. Otrokom iz socialno ogroženih družin stroške zdravstvenega leto-vanja pomagajo sofinancirati tudi občine oziroma so za to namenjena sredstva iz programa Pomežik soncu.

Mivka za pravo poletno vzdušjeV Društvu prijateljev mladine (DPM) Škofja Loka so tudi letos poskrbeli za pester program brezplačnih počitniških dejavnosti pod naslovom Dobimo se ob pol desetih, prvič pa so med poletnimi počitnicami zagotovili tudi celodnevno počitniško varstvo.

V DPM Škofja Loka so tudi letos poskrbeli za pester program brezplačnih počitniških dejavnosti pod naslovom Dobimo se ob pol desetih.

Otroci nadvse uživajo na mivki, ki pomaga pričarati pravo poletno vzdušje.

Gorenjsko poletje

22 | GORENJSKO POLETJE

MATEJA RANT

Vodene oglede mestnih znamenitosti so v Turizmu Ško-fja Loka v sodelovanju z Rokodelskim centrom (RC) DUO pripravili šesto leto zapored, tokrat pod naslovom Ustvari svoje spomine. Drugo leto so jih nadgradili z ustvarjalnimi delavnicami z domačimi mojstri rokodelci. Zbor za udeležence je vsako soboto ob 10. uri pred glavno avtobusno postajo v Škofji Loki, od koder se z vodnikom odpravijo na ogled starega mestnega jedra. Vodenja pote-kajo v slovenskem in angleškem jeziku, tako da obisko-valce razdelijo v dve skupini, je pojasnila Jana Kuhar iz Turizma Škofja Loka. Na prvem vodenju v juliju se jim je pridružilo enajst udeležencev iz Slovenije, med katerimi je bila polovica domačinov iz Škofje Loke, ostali so bili iz drugih gorenjskih krajev, en par pa je prišel s Koroškega. Razen tega so po mestu popeljali še tričlansko družino iz Francije in prav tako tričlansko mešano slovensko-kitaj-

sko družino. Najprej sta si skupini ogledali znamenitosti v starem mestnem jedru. Po besedah Jane Kuhar si med drugim ogledajo staro mestno obzidje, Martinovo in Ho-manovo hišo ter Rotovž in se ustavijo pri Marijinem zna-menju. Posebej jim predstavijo še staro šolo in cerkev sv. Jakoba, spoznajo tudi kamniti most in Kapucinsko cerkev. Od zunaj si ogledajo še uršulinski samostan. "Obenem jim naši vodniki podrobno predstavijo ponudbo celotnega škofjeloškega območja, da bi jih spodbudili, da se ga tudi sami odpravijo raziskovat," je razložila Jana Kuhar. Vode-nja prilagodijo posameznim skupinam, saj zlasti domači-ni sprašujejo povsem določene stvari. Tako jim posamezne objekte v starem mestnem jedru poskušajo približati s po-močjo zgodb, ki so povezane z njimi. Ob tem je Jana Kuhar zagotovila, da vodenja po mestu izvajajo njihovi najbolj izkušeni vodniki, zato ni bojazni, da bi kakšno vprašanje ostalo neodgovorjeno. "Vodenih ogledov so se lani nekateri udeležili tudi po večkrat, ker se jim je zdelo tako zanimivo," je še poudarila. Lani so na voden ogled starega mestnega jedra skupaj popeljali 116 domačinov in 24 tujcev. Raziskovanje mesta obiskovalci sklenejo v RC DUO in svoje spomine vtkejo v izdelek na eni od ustvarjalnih delavnic. Tradicija rokodelstva na Škofjeloškem in širšem Gorenj-skem je namreč dolga in bogata, mojstri rokodelci pa z

Z vodnikom na potep po mestuPri Turizmu Škofja Loka tudi letos v juliju in avgustu pripravljajo brezplačna vodenja po starem mestnem jedru. V maju in juniju je Škofjo Loko obiskalo petnajst odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani.

V maju in juniju je Škofjo Loko obiskalo petnajst odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani (fotografija je simbolična). / Foto: Primož Pičulin

KAMPING

KAMPING

narodnozabavna

ROCK GLASBA TOP

ŠITIGRE

ŠPAS'N' RUNŠPA

SNAKULLLINARIKA

24 ansamblovigre

gold wingoff road tek

Gla

silk

a d.

o.o.

, Tre

binj

ska

ulic

a 7,

Lju

blja

na

Šarganska osmica je del ozkotirne železnice, ki je nekoč povezovala Beograd s Sarajevom in Dubrovnikom. Na tej progi je tako imenovani “Ćira” zadnjič vozil leta 1974. Del proge v obliki osmice od Mokre Gore do postaje Šargan Vitasi so ponovno oživili in muzejski vlak ponovno vozi skozi številne tunele. Res zanimivo doživetje.

Cena na osebo: 199 evrov (pri udeležbi najmanj 40 oseb) Cena vključuje: prevoz s turističnim avtobusom, dva polpenziona v hotelu turistične kategorije na območju narodnega parka Tara v dvo-posteljni sobi, turistično takso v hotelu, obvezno vstopno takso za Sr-bijo, vožnjo z muzejskim vlakom Šarganska osmica, vstopnino v muzej Sirogojno, vstopnino v Drvengrad, vstopnino v samostan Raša, lokalno vodenje po NP Tara, ladijsko vožnjo po Drini in kosilo na ladji, vodenje izleta, organizacijo ter DDV.

Za rezervacijo in dodatne informacije čim prej pokličite na tel. št. 04/201 42 41. Lahko se oglasite tudi osebno na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju ali pišete na: [email protected].

I IZLET / od 22. do 24. septembra 2017

ŠARGANSKA OSMICA IN VIŠEGRAD

WW

W.G

OR

EN

JSK

IGLA

S.S

I

GORENJSKO POLETJE | 23

veseljem svoje znanje delijo z drugi-mi, je pojasnila Katarina Sekirnik iz RC DUO. Na prvi delavnici v juliju so se skupaj z Lili Panjtar lotili izdelave recikliranega papirja, preteklo soboto pa se je bilo mogoče preizkusiti v ko-vanju žebljev. Delavnico so pripravili v sodelovanju s Turističnim društvom Železniki. V soboto bodo z Albino Ja-mnik tkali zapestnice, sledi polstenje sorških kamnov z Anjo Musek. Zadnjo soboto v juliju bodo z Janezom Kri-šljem spoznavali pletarstvo. V avgu-stu se bo mogoče pridružiti usnjarski delavnici s Klemnom Urbanijo, Petra Plestenjak Podlogar pa bo prikazala rezbarjenje modelov za loški kruhek, ki jih bo mogoče tudi poskusiti. Z Alenko Lotrič bodo nato izdelovali še dražgoške kruhke, zadnja pa bo sli-karska delavnica z akademsko slikar-ko Agato Pavlovec.V Turizmu Škofja Loka so ta čas zelo zadovoljni z obiskom, saj je v maju in juniju njihov turistično informacijski center obiskalo za petnajst odstotkov več turistov kot v enakem obdobju

lani, od tega jih je bila približno polo-vica tujcev. Slovenskih obiskovalcev je bilo za šest in pol odstotka več, število tujih obiskovalcev pa je poraslo kar za četrtino, je pojasnila Jana Kuhar in dodala, da so med tujci prevladovali

Nemci, Britanci, Francozi, Italijani in Američani. V zadnjih letih pa opažajo tudi trend povečanega obiska gostov iz vzhodne Evrope, predvsem iz Polj-ske, Češke in Madžarske, pa tudi iz Rusije.

Na prvi delavnici v okviru sobotnih brezplačnih vodenj po mestu so z Lili Panjtar izdelovali recikliran papir. / Foto: Igor Bertoncelj, arhiv RC DUO

www.visitkranj.si

PLAVI ORKESTARIVAN ZAK KLAPA ŠUFIT

HELP! A BEATLES TRIBUTE

MUZIKAL VESNA

NIPKE, TRKAJ IN CHALLE SALLE

BATISTA CADILLAC

DJOMLA KS

KRANSKA KUHNA

GINO & BAND

NINA DONELLI INES ERBUS

KRANJSKI BIG BAND

MAMBO KINGS

OTROŠKI KRANFEST

20 - 22. Julij

Kranjska35. Tradicionalna

noč2017

POLETJE PRINAŠA BOGATODOGAJANJE

✓ koncerti orkestrov iz Nemčije,Francije,Švice inEstonije

✓ nastopiansamblov

✓ plesnivečeri

in NOVOSTI ✓ prenovljenevsesobev

HoteluVita,

✓ novasončnaterasaob zunanjihbazenih,

✓ novaotroškaigrala shiško,plezalnovrvjo intoboganom,naterasi Caffe&RestaurantMay,

✓ domapripravljen naravnisladoled

NA POLETNE POČITNICEV TERME DOBRNA

POLETNE POČITNICEdo 03. 09. 2017

✓ WELL bon v višini 5,00 €, ✓ neomejeno kopanje v bazenih, tudi

na dan odhoda, ✓ koncerti orkestrov v parku, plesni

večeri in nastopi ansamblov, ✓ počitniški klub za otroke: igre v parku,

vodne igre, kreativne delavnice, obisk farme jelenov, mini disko,

✓ 1 x družinski izlet v MINI ZOO LAND.

1 x polpenzion + kopanje, že od 39,90 € oseba / noč, min. 2 noči*

Do2otrokabrezplačno!

✓ BREZPLAČEN PREVOZ od vašega doma do Term Dobrna in nazaj - PO VSEJ SLOVENIJI, BREZ OMEJITVE KILOMETROV (do 03. 09. 2017 brezplačen prevoz tudi za do 2 vnučka, ki bivata brezplačno),

✓ 1 x posvet pri zdravniku in storitve za zdravje,

✓ aktivnosti in družabni večeri, ✓ bivanje možno tudi za 7 in 10=11 noči.

Z DEDKOM IN BABICO NA POČITNICEdo 30. 12. 2017 - Lepo je biti upokojenec

5 x polpenzion + kopanje, že od 205,00 € oseba / 5 noči

Do2vnučkabrezplačno!

NAPOLETNEPOČITNICE!žeod 39,90 € oseba/noč*

+ do 2OTROKABREZPLAČNO

Brezplačna številka: 080 22 [email protected], www.terme-dobrna.si

Privoščite si več s Pošto Slovenije Pred nami so topli poletni dnevi, ko nam misli vedno pogosteje uhajajo k morju in drugim počitniškim destinacijam. Da si boste letošnje poletje lahko privoščili več, obiščite najbližjo pošto in uresničite svoje želje.

Na vseh poštah lahko izpolnite pristopni obrazec za pri-dobitev plačilne kartice Diners Club, ki vam nudi številne ugodnosti in prihranke. Z njo lahko nakupujete na obroke – do 24 obrokov pri nakupih v Sloveniji in do 12 obrokov pri nakupih v tujini. Z vsakim nakupom zbirate nagradne točke (1 EUR = 1 točka), s katerimi lahko v Nagradnem programu Diners Cluba prihranite tudi do 50 odstotkov vrednosti nakupa.

V času dopusta poskrbite tudi za vaše poštne pošiljke

Pošiljke lahko Pošta Slovenije dostavi tudi na izbrani naslov (npr. k sorodniku, sosedu …), na izbrano pošto, paketomat ali na Petrolov ben-cinski servis, kjer potem prevzamete pošiljko. Po dogovoru z vami pa vas pošiljka lahko počaka tudi na dogovorjenem prostoru (npr. na terasi, pod nadstreškom, na po vašem mnenju pri- mernem prostoru oz. lokaciji).

Za čas dopusta ali druge odsotnosti lahko za določen čas uredite prepošiljanje pošiljk na drug naslov. Lahko pa se dogovorite, da vas v hišnem ali izpostavljenem predalčniku čakajo tudi priporoče- na pisma brez dodatnih storitev, čeprav prejema pošiljke niste potrdili s podpisom.

V primeru večdnevne odsotnosti vas lahko poši - lj ke čakajo tudi na pošti. Strošek 30-dnevnega hranjenja pošiljk kot poštno ležeče znaša za fi-zične osebe le 4,67 EUR z DDV, za pravne osebe pa 9,00 EUR z DDV.

Pred dopustom obiščite najbližjo poštno poslo-valnico, pokličite lahko na brezplačno številko 080 14 00 ali preverite www.posta.si.

S kartico Diners Club do ugodnejšega zavarovanja AVTO ali Paket Dom GENERALI zavarovalnice na POŠTI.

Pridobite kartico Diners Club na pošti in prejmite bon ugodnosti GENERALI zavarovalnice v vrednosti 30 EUR. Bon lahko unovčite pri plačilu zavarovalne premije (za avtomobil ali nepremičnine) pri sklenitvi zavarovanja v poslovalnicah Pošte Slovenije. Več na www.posta.si.

V poletnih mesecih izkoristite 20-odstotni popust za izdelavo osebnih poštnih znamk ter naročite znamko z motivom, ki vas bo spominjal na počitnice. Več na www.posta.si ali na osebnaznamka.posta.si.

Če še ne veste, kje bi preživeli počitnice, preglejte ponudbo Poštnih potovanj, ki smo jo za vas pripravili v sodelovanju s turistično agencijo Sonček. Info & rezervacije: 02 220 80 00 in www.posta-potovanja.si. Vsi, ki boste dopustovali v sosednji Hrvaški, pred odhodom ne pozabite na hrvaške kune, na pošti pa si lahko uredite tudi turistično zavarovanje, kupite vse vrste vinjet za slovenske avtoceste, plačate položnice, lahko pa seveda preizkusite tudi srečo in vplačate LOTO ali EUROJACKPOT.

Po vrnitvi s počitnic si izdelajte foto knjigo (www.moja-fotoknjiga.si), lahko pa najlepše počitniške trenutke ujamete tudi na svoji osebni poštni znamki.

ogla

sno

spor

očilo

/ w

ww

.pos

ta.s

i


Si želite počitka in sprostitve v apartmaju, wellnes-su, v mirnem okolju, daleč od vrveža, pa vendar bli-zu? Preživeti prijetne urice v sauni, jacuzziju, sami, brez radovednežev. Potem smo pravi naslov za Vas.

V mirnem okolju, na vasi, v objemu gozdov,smo za vas uredili 5 zelo lepo urejenih, klimatiziranih apartmajev v lesenih hišah. Poleg lepe okolice lahko uživate v našem wellnessu, kjer so vam na voljo 4 različni prostori za individualno razvajanje s saunami, jacuzziji, masažami in kozmetičnimi storitvami. Na *Urškinem gartlcu* si lahko brezplačno naberete sezonsko zelenjavo in začim-be. Na voljo je jezero za plavanje in vožnjo s čolnom, ribo-lov, pozimi drsanje, otroško igrišče za otroke, vrt in žar, brezplačni ležalniki. Nudimo najem koles, tekaških smu-či, za sproščanje adrenalina pa motorne sani in spust s katuroc - zorbom.

Urška Reberčnik s.p., Ljubija 5, 3330 Mozirjetel. 03 583 11 22, 031 619 634

[email protected]

https://www.facebook.com/Apartmaji-in- Wellness-Center-Koro%C5%A1ec-135649928581/

Og

lasn

O s

pOr

Oč

ilO

Kmetija Korosec 1-2.indd 1 19.5.2017 12:32:43

Urška Reberčnik, s. p., Ljubija 5, 3330 Mozirje03 583 11 22, 031 619 634

[email protected]

https://www.facebook.com/Apartmaji-in-Wellness-Center-Korosec

APARTMAJI, SAVNE, JACUZZIJI, MASAŽE, KOZMETIČNI SALONSi želite počitka in sprostitve v apartmaju, wellnessu, v mirnem okolju, daleč od vrveža, pa vendar blizu? Preživeti prijetne urice v sauni, jacuzziju, sami, brez radovednežev? Potem smo pravi naslov za vas.

V mirnem okolju, na vasi, v objemu gozdov smo za vas uredili 5 zelo lepo urejenih, klimatiziranih apartmajev v lesenih hišah. Poleg lepe okolice lahko uživate v na-šem wellnessu, kjer so vam na voljo 4 različni prostori za individualno razvajanje s saunami, jacuzziji, masažami in kozmetičnimi storitvami. Na *Urškinem gartlcu* si lahko brezplačno naberete sezonsko zelenjavo in začimbe. Na voljo je jezero za plavanje in vožnjo s čolnom, ribolov, pozimi drsanje, otroško igrišče za otroke, vrt in žar, brezplačni ležalniki. Nudimo najem koles, tekaških smuči, za sproščanje adrenalina pa motorne sani in spust s katuroc – zorbom.Sama okolica vas vabi na sprehode, kolesarjenje, planinarjenje ... V bližini je park cvetja Mozirski gaj (2 min.), smučišče Golte in alpinetum (5 min.), terme Topolšica (12 min.). Lahko se odpravite na kajak in rafting po reki Savinji, ribolov, na ogled znamenitosti (Snežna jama, jama Pekel, rudnik Velenje, muzeji ...), jezdenje konj ...

SUZANA P. KOVAČIČ

Najbolj so posledicam visokih temperatur izpostavljene občutljivejše skupine prebivalstva, to so starejši, otroci, bolniki, osebe s socialno-ekonomskimi problemi ter ose-be, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja, kot so onesnažen zrak, imajo slabše bivalne pogoje, delavci, ki delajo na prostem, prebivalci mest, kjer je vpliv visokih temperatur še intenzivnejši. Sonce ima poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota) tudi škodljive učinke na naše zdravje, zato je pomembno upoštevati priporočila v zvezi s pravilnim samozaščitnim ravnanjem. Nacionalni inštitut za javno zdravje vsako leto izda kup priporočil v

zvezi s tem. Omenimo jih samo nekaj. Soncu se ne izpo-stavljamo med 10. in 16. uro, kot dodatno zaščito uporabi-mo kemične varovalne pripravke, se ustrezno zaščitimo s primernimi oblačili, pokrivali, očali ... In ne pozabimo na še eno vsesplošno priporočilo: za nadomeščanje tekočine pijemo dovolj vode. Pijače, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, strokovnjaki odsvetujejo, ker te povečajo odvajanje tekočine iz telesa.

NA OBISKUNa četrtkovo sončno dopoldne smo obiskali Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Stanovalci, s katerimi smo poklepetali, mu pravijo dom. Poklepetali smo na klop-cah pod drevesi, v senci, ki je okolje tega doma nudi veli-

V senco pa je takoj boljeTemperature so v letošnji poletni sezoni že poskočile na trideset stopinj Celzija in čez. Zelo pomembno je upoštevati priporočila v zaščiti pred močnimi sončnimi žarki, uspešen preventivni program, ki se začne že pri najmlajših v vrtcih, je Varno s soncem. Obiskali smo tudi stanovalce v Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, ki v zaščiti pred vročino pravijo: "V senco pa je takoj bolje."

Pepca Lemovec, z njo smo poklepetali v Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, sodi med tiste, ki težko prenašajo vročino. »Zelo veliko sem v parku, kjer je dovolj sence. Rada posedim na klopcah v senci pod krošnjami dreves. Živela sem v Žireh, po rodu pa sem doma iz okolice Brežic, kjer smo imeli kmetijo in na njivi delali po cele dneve. To danes zaradi premočnega sonca ne bi šlo več.« Poskrbi pa za zaščito kože, namaže se z zaščitno kremo in tudi klobuček si nadene.


ko. Jožica Bonča je povedala, da ima veliko srečo, ker dobro prenaša tako vročino kot mraz. "Poleti sem celo raje na soncu kot v senci, je pa senčnih kotičkov okrog našega doma za vse, ki se želijo umakniti pred soncem, za-res veliko. Če se že zgodi, da me malo opeče, se namažem z ognjičevo kremo in se koža potem tudi ne lušči." Kot je še dejala, bo nekaj letošnjih poletnih dni preživela na morju, sicer pa je zelo zadovoljna z življenjem v domu. Pa je bilo včasih sonce tudi tako močno, kot svarijo danes, smo jo še vprašali. "Pre-den sem prišla v dom, sem živela na Trati, po rodu pa prihajam iz Poljan-ske doline. Imeli smo kmetijo, dela na njej je bilo veliko čez cel dan in nismo imeli časa razmišljati o tem, ali nam je vroče. Res pa je imelo sonce včasih drugačno, manjšo moč kot danes." Pepca Lemovec sodi med tiste, ki težko prenašajo vročino. "Zelo veliko sem v parku, kjer je dovolj sence. Rada pose-dim na klopcah v senci pod krošnjami dreves. Živela sem v Žireh, po rodu pa sem doma iz okolice Brežic, kjer smo imeli kmetijo in na njivi delali po cele dneve. To danes ne bi šlo več zaradi premočnega sonca." Poskrbi pa za za-ščito kože, namaže se z zaščitno kre-mo in tudi klobuček si nadene. Delovna terapevtka Romana Kumer je povedala, da se v Centru slepih, sla-bovidnih in starejših Škofja Loka in pred njim tudi poleti veliko dogaja. Že omenjeni bližnji park je tudi senzorič-ni park – park čutil, vanj so umestili rusko kegljišče, občudovanja vredna so čudovita stara drevesa. Za poletno osvežitev so poskrbeli z namestitvijo avtomata s sladoledom v recepciji, in kot je še dejala Kumerjeva, so dnevne sobe klimatizirane. Stanovalce tudi čez poletje povabijo na številne špor-tne in družabne dogodke, ravno na dan našega obiska so imeli pred do-mom zaključek pevskih vaj. Med pev-kami je bila tudi Anica Plemelj, ki je povedala, da je pesem Beneških fantov Zvezde žarijo sploh njihova himna, in naštela še številne druge, predvsem narodne pesmi, ki so na obveznem repertoarju. Tudi Anica Plemelj je med tistimi, ki v vročih poletnih dneh hi-tro poišče senco, sta pa zanjo nepo-

grešljivi zaščitna krema in klobuček. Poleti je osvežitev tudi morje, avgusta bo šla na letovanje v Izolo v dom od-diha Zveze društev slepih in slabovi-dnih Slovenije. Tudi Anica je kot de-kle, doma je bila v Ribnem pri Bledu,

imela izkušnjo z delom na kmetiji in tudi ona ugotavlja, da je sonce včasih manj pripekalo kot danes. "Danes je sonce drugačno," pove. Jože Dolenc iz Železnikov je segel v spomine na mladost, na to, kako so


se poleti kopali v Sori in kako so lo-vili potočnice. Na čudovito četrtkovo dopoldne smo poklepetali tudi s pro-stovoljcem. Slavko Štimac je tisti, kot je poudarila Romana Kumer, ki je ve-dno dobre volje. Slavko rad kaj posto-ri okrog doma in če ne drugega, je pa listje za pograbiti ... Slavko je povedal, da vročino dobro prenaša, "sparine" pa ne. "Vročina" je bila včasih njegov dom, saj prihaja iz Baške na Krku. In

še en pomemben nasvet v zaščiti pred nevarnimi UV-žarki je dal: "Nikoli brez majice!"

VARNO S SONCEM

Vzgoja se začne že pri najmlajših. Na-cionalni inštitut za javno zdravje je že pred leti razvil preventivni program za predšolske otroke in starše Varno s soncem in je še vedno aktualen. Cilj-na skupina so otroci v starosti od štiri do šest let v vrtcih in njihovi starši, izvajalci programa pa strokovni de-

lavci v vrtcih. Glavni namen je otroke in njihove starše opozoriti na pomen pravilne zaščite pred škodljivim de-lovanjem sončnih žarkov in vzgojiti otroke k pravilnemu samozaščitne-mu ravnanju. S tem želijo dolgoročno prispevati k znižanju pojavljanja ko-žnega raka v Sloveniji. Med predlaganimi, otrokom simpa-tičnimi aktivnostmi, je tudi izdelava zaščitne legionarske kape pa izdelava knjižice Varno s soncem ... Do sedaj se je program Varno s soncem že dobro zasidral v številnih vrtcih v Sloveni-ji. V letih od 2007 do 2016 je v progra-mu sodelovalo že 257.893 predšolskih otrok. Samo v lanskem šolskem letu je bilo v program vključenih 178 ma-tičnih vrtcev oziroma 448 različnih enot vrtcev po Sloveniji. Program se je izvajal v 2183 oddelkih (skupinah), v katere je bilo glede na prijave vključe-nih 39.348 otrok. Program Varno s soncem se izvaja tudi v osnovnih šolah, ciljna skupi-na so učenci, ki se udeležujejo šole v naravi (to velja bolj za spomladanski čas), in njihovi starši. Širše želijo vse osnovnošolce seznaniti z osnovnimi samozaščitnimi ukrepi, starostni sto-pnji primerno. Izvajalci programa so strokovni delavci osnovnih šol.

Na četrtkovo sončno dopoldne smo obiskali Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Stanovalcem prijetno senco nudijo tudi krošnje dreves. / Foto: Tina Dokl

Vzgoja se začne že pri najmlajših. Nacionalni inštitut za javno zdravje je razvil preventivni program za predšolske otroke in starše Varno s soncem in je še vedno aktualen. Ciljna skupina so otroci v starosti od štiri do šest let v vrtcih in njihovi starši, izvajalci programa pa strokovni delavci v vrtcih. Glavni namen je otroke in njihove starše opozoriti na pomen pravilne zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov in vzgojiti otroke k pravilnemu samozaščitnemu ravnanju. V letih od 2007 do 2016 je v programu sodelovalo že 257.893 predšolskih otrok.


ALENKA BRUN

V slovenski prestolnici po novem lahko najdete tudi blagovno znamko največjega italijanskega proizvajalca kopalk in nogavic. In ko je Goldenpo-int v Galeriji Emporium odprl svojo trgovino, je poskrbel, da uradno odpr-tje ni minilo brez pompa oziroma je bilo v stilu plažne zabave. S pomočjo manekenk Nadiye Bychkove in Zlate Okugić je že tako visoka temperatura na ljubljanskih ulicah še bolj narasla. Letošnja kopalna moda omenjene blagovne znamke je drzna in roman-tična. Navdih zanjo so ustvarjalci do-bili v znamenitem St. Tropezu in tako so nastale tudi najbolj slavne kopalke tega poletja: trikini, ki jih seveda do-polnjujejo nepogrešljivi detajli, kot so resice, bleščice in kamenčki. Kolekcija je polna eksotičnih motivov, roman-tičnih in t. i. paisley vzorcev z orien-talskim pridihom. Paisley vzorec spada med eksotične vzorce z drobnimi motivi rož, ki se ga spominjamo iz preteklosti naj-več z rut, še ne tako dolgo nazaj pa so mu modni kreatorji na brveh po-novno posvetili precej pozornosti. Še posebej so lepe dolge in lahkotne po-letne obleke, ki so v celoti »posute« z raznobarvnim paisley vzorcem, ta pa na vsaki dami deluje drugače: na eni bolj boemsko, na drugi glamurozno, spet na tretji pomislimo na poletno modno kombinacijo s pridihom pre-teklosti. Odvisno tudi od tkanin in samih barv oziroma velikosti vzorca. V bistvu gre za fin vzorec z drobnimi motivi rož, ki so združeni v skupine z obliko pinijevih storžev iz Indije, na-meščenih na različnih mestih tkani-ne. In da se vrnemo nazaj k nedavno predstavljenim kopalkam. So modne, cenovno dostopne in poudarijo lepoto ženskega telesa. Njihov dodaten ve-

lik plus je, da, če kupujete dvodelne, lahko nedrček in hlačke kupite kot komplet ali pa se poigrate z različnimi

vzorci in kroji ter si ustvarite kopalke po svojem okusu. Na voljo pa je tudi kolekcija za moške in otroke.

Drzne in romantičneKopalke, ki so obnorele Italijo, smo lahko spoznali na ljubljanskih ulicah. Predstavili sta jih manekenki Nadiya Bychkova in Zlata Okugić.

Črno z resicami in zanimiv odsev modre / Foto: arhiv organizatorja

Občutek St. Tropeza na ulici / Foto: arhiv organizatorja

Matična prodajalna:

Proalp, Planet Tuš KranjTel.: 040 251 169, [email protected]

• Prijetnaklimavčevljih• Lastenrazvojnaosnovimednarodnihizkušenj

• Obutevizdelamotudipomerivašihnog

• IzdelanovTržiču

Dobro počutje in svoboden korak

Celotno ponudbo si oglejte na

www.proalp.si


MATEJA RANT, FOTO: TINA DOKL

Kopališče Puštal velja za eno bolj urejenih naravnih ko-pališč v okolici Ljubljane. Kopališki turizem v Puštalu je škofjeloška občina pred leti ponovno oživila s poglobitvijo struge Poljanske Sore in obnovo podnic na jezu, na katerih se zdaj zbirajo mladi in stari, ki si želijo ohladitve v teh vročih dneh."Odkar so kopališče ponovno uredili, redno prihajam na kopanje, saj uživam v naravi. Raje se kopam v reki kot na bazenu, saj tu ni klora, voda pa je kljub temu čista," je nav-dušena Meta Zakrajšek od Sv. Duha, ki je pretekli četrtek ob Sori uživala s prijateljico Mašo Široka iz Ljubljane. Pre-pričani sta, da bi morali znati bolj ceniti to, da se pri nas še vedno lahko kopamo v rekah, saj so v tujini marsikje že preveč onesnažene za to. V četrtek sta sicer v vodo po-močili zgolj noge, saj sta priznali, da je za plavanje kar malce premrzla. Drugačnega mnenja je bil Vinko Majcen iz Ljubljane, ki je z užitkom tudi zaplaval. "Super je, zdaj-le mora imeti že 18 ali 19 stopinj Celzija," je prav nič pre-mražen razložil po prihodu iz vode in ob tem pojasnil, da na puštalsko kopališče prihaja vsaj dvakrat na teden, ob

vročih dnevih pa tudi pogosteje. In to kar s kolesom iz Lju-bljane. "Čez Katarino je prav prijetna vožnja, saj je precej sence. Tako združim prijetno s koristnim." Priznal je, da se včasih v Poljanski Sori namoči že marca, če je dovolj toplo. V Puštal prihaja tudi iz nostalgije, je priznal, saj je rojen v Škofji Loki in je na to kopališče prihajal že kot otrok. V teh vročih dneh je reden obiskovalec kopališča tudi Miodrag Petrović iz Škofje Loke. "S sinom Matijo prideva vsak dan, če je lepo vreme, da se malo ohladiva ob vodi. Za plava-nje pa se mi zdi ta čas še malce premrzla." Ko ima voda kakšno stopinjo več, pa se vanjo z veseljem požene tudi z bližnjega mosta, kjer je dovolj globoka za skoke v vodo, je pojasnil. Triletni Matija je ob vprašanju, ali je voda kaj mrzla, vneto prikimal, kljub temu pa do pasu zakorakal vanjo. Dejal je, da najbolj uživa v škropljenju z vodnimi pištolami. Na kopališču v Puštalu smo srečali tudi številne otroke iz okolice, ki ob vodi preživljajo počitnice. "Skoraj vsak dan pridem sem s kolesom. Tu se dobimo s prijatelji in se kopamo," nam je zaupala Samira iz Škofje Loke. Nje-na prijateljica Irina je pojasnila, da zelo rada plava, brata Voranc in Ožbej pa sta se pohvalila, da znata narediti celo salto v vodo.

Ohladitev v čisti SoriVročinski val, ki je pretekle dni zajel Slovenijo, je številne zvabil na obrežja rek in jezer, če že ne k morju. Tako je bilo pretekli teden že dopoldne živahno tudi na naravnem kopališču v Puštalu.

Številni v teh vročih dneh poiščejo ohladitev ob čisti Sori.


VSE ZA BOLJŠI SPANEC: ležišča po meri, otroška ležišča, posteljnina, vzglavniki, posteljni okvirji, letvena dna ....

PO

STE

LJA

D.O

.O.,

ZA

PU

ŽE

10

B,

BE

GU

NJE

NA

GO

RE

NJS

KE

M

www.postelja.comMODRA ŠTEVILKA

www.postelja.comMODRA ŠTEVILKA

-25%

POPUSTNA LEŽIŠČA

V BAMBUS

PREVLEKI

KUPON

20 EUR

ob nakupu

nad 100 EUR

* POPUST VELJA LE OB PLAČILU Z GOTOVINO

VODA PRIMERNA ZA KOPANJE

Občina Škofja Loka je tudi letos pred začetkom kopalne sezone naročila strokovno analizo vzorcev kopalnih voda, ki je pokazala, da so skladni s priporočili o varnosti kopanja na na-ravnih kopališčih oziroma kopalnih območjih. Letos so poleg na treh stan-dardnih lokacijah, to je na Selški Sori v Podlubniku, Poljanski Sori na kopa-lišču Puštal in Sori v Retečah, anali-zo vzorcev vode opravili še za novo lokacijo, in sicer v Soteski na Selški Sori. Strokovno analizo je v juniju iz-vedel Nacionalni laboratorij za zdrav-je, okolje in hrano, oddelek za okolje in zdravje Kranj. Izkazalo se je, da so vsi odvzeti vzorci skladni s priporočili o varnosti kopanja na naravnih ko-pališčih oziroma kopalnih območjih, ki jih je izdelal Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pojasnil predstavnik za stike z javnostmi pri škofjeloški ob-čini Jernej Tavčar. "Vsekakor pa tudi na kopališčih, kjer je kopalna voda skladna s priporočili o varnosti kopa-

nja, svetujemo, da ljudje vode ne pi-jejo oziroma je ne zaužijejo, saj lahko to povzroči različne okužbe s povzro-čitelji črevesnih nalezljivih obolenj," je opozoril Tavčar in dodal, da je treba

biti pozoren zlasti pri otrocih, ki med kopanjem nenamerno popijejo več vode. "Svetujemo, da se po kopanju kopalci čim prej oprhajo s čisto pitno vodo," je še dodal Tavčar.

Voda nudi otrokom na počitnicah obilo zabave. / Foto: Tina Dokl

32 | MOJ DOM

MATJAŽ ERŽEN, ENERGETSKI SVETOVALEC MREŽE ENSVET

Z letošnjim letom je spremenjena zakonodaja udeležencem na trgu ze-meljskega plina naložila spremembo obračunskih enot. Namesto standar-dnih kubičnih metrov (Sm3) se od 1. 1. 2017 kot obračunska enota za pora-bljeno količino energenta uporablja kilovatna ura (kWh). S tem želi država po vzoru nekaterih drugih evropskih držav poenotiti obračun energentov, ki naj bi na ta način postal pregle-dnejši, lažja pa naj bi bila tudi primer-java cen različnih energentov med sabo. Pa je res?Načeloma da, v praksi pa ni. Zakaj? Prvič zato, ker je istočasno kot zame-njavo obračunske enote spremenila tudi obračunsko kurilno vrednost ze-meljskega plina. Če se je v preteklosti v široki potrošnji pri izračunih dejan-ske energijske vrednosti zemeljskega plina praviloma uporabljala spodnja kurilna vrednost (Hi), ki predstavlja količino s popolnim zgorevanjem

energenta proizvedene toplote brez upoštevanja energijske vrednosti uparjene vode v dimnih plinih, je po novem upoštevana zgornja kurilna vrednost (Hs), ki to latentno (upora-blja se tudi izraz kondenzacijska) to-ploto upošteva. Že brez upoštevanja dejstva, da gre za naravni plin, kate-rega energijska vrednost oz. kurilnost se vsakodnevno spreminja, se je samo zaradi te pravzaprav administrativne odločitve kurilna vrednost energenta 'povišala' iz cca 9,46 kWh/Sm3 na pri-bližno 10,68 kWh/Sm3.Drugič zato, ker se je istočasno spre-menila tudi merska enota za pre-račun oz. prikaz med izmerjenim volumnom in tistim, ki se uporablja za preračun enot. Zemeljski plin je namreč – tako kot vsak drug plin – zaradi fizikalnih zakonov podvržen občutnim spremembam gostote, če se mu spremeni temperatura in/ali tlak. Zato ni vseeno, ali merilnik meri koli-čino zemeljskega plina s temperaturo 0, 10, 15 ali 20 °C, saj enaka masa plina že pri nespremenjenem tlaku lahko pri navedenih temperaturah pomeni tudi več kot 7 odstotkov razlike v go-stoti oz. posledično izmerjeni prostor-nini porabljenega plina. Ko zraven upoštevamo še stisljivost plina zara-di višjega ali nižjega tlaka, so razlike lahko še večje. Namesto standardnih kubičnih metrov, ki predstavljajo ko-ličino porabljenega plina s tempera-turo 15 °C in tlakom 1013,25 mbar, se s 1. 1. 2017 uporabljajo t. i. 'normalni ku-bični metri' (Nm3), za katere velja, da ima pri njih zemeljski plin tempera-turo 0 °C, medtem ko tlak ostaja enak kot pri Sm3 (1013,25 mbar). Razmerje med tema dvema termodinamičnima točkama meritev je fiksno določeno, in sicer velja, da je 1 Sm3= 0,9476 Nm3.

Tretjič zato, ker so pri manjših od-jemalcih, kakršni so praktično vsi gospodinjski uporabniki, praviloma nameščeni plinomeri, ki sami ne upoštevajo sprememb izmerjenega volumna zaradi različnih temperatur in tlakov. Zato je regulator trga (Agen-cija RS za energijo) za take plinomere z aktom določil način preračunava-nja dejansko izmerjenih volumnov (VD) porabljenega zemeljskega plina v normalne kubične metre in pri tem upošteval lokacijo vgradnje plinome-ra (zunaj/znotraj), (nad)tlak plina pri merjenju in nadmorsko višino dis-tribucijskega območja, ki prav tako vpliva na natančnost meritve oz. raz-merje med dejansko izmerjenim in normalnim volumnom. Tako so tudi tu 'nastali novi faktorji' pretvorb, ki so načeloma sicer za posamezno odje-mno mesto vseskozi enaki, po državi pa se spet med sabo lahko razlikujejo tudi prek pet odstotkov. Tako je npr. plinomer v Novi Gorici nameščen zno-traj hiše pri tlaku 23 mbar in dejanski rabi 100 Nm3 na svojem številčniku prikazal porabo 104 m3, med tem ko je enak plinomer pri enaki temperaturi in (nad)tlaku plina v omrežju v Tržiču pri enaki porabi zemeljskega plina po-kazal 109,7 m3 dejanske prostornine, ki jo je izmeril števec.Četrti razlog za večjo zmedo strokov-no neukih potrošnikov pa je spre-memba njegove kurilne vrednosti. Ker je zemeljski plin naravni plin, se mu zaradi neprestane malenkostne spremembe sestave spreminja tudi njegova kurilna vrednost. Večino-ma ga sicer sestavlja metan (cca 98 odstotkov), nekaj pa je tudi še etana in drugih gorljivih ogljikovodikov ter dušika in ogljikovega dioksida. Ener-gijska vrednost zemeljskega plina se

Ste preverili svojo porabo zemeljskega plina?Spremenjen način obračuna zemeljskega plina je z letošnjim letom v imenu poenotenja in lažje primerljivosti z drugimi energenti na trg prinesel številna vprašanja in dileme – jih poznate? Brez njihovega razumevanja ne boste mogli primerjati niti letošnje porabe z lansko.

MOJ DOM | 33*a

kcija

vel

ja z

a na

kup

lese

nega

del

a do

31.

7.,

popu

st s

e up

ošte

va p

ri do

datk

ih o

troš

kih

sob

www.prevc.si

–50 % na kuhinje Alples

Kuhinja, majhna ali velika –naj bo taka, kot se šika.Kuhinja in pika.

Salon Prevc, Žabnica, tel. 04 502 19 00Alples studio, BTC Ljubljana, tel. 01 541 18 20www.prevc.si

Salon pohištva ŽABNICA, Dorfarje 17T: 04 502 19 00E: [email protected]

Alples studio Ljubljana BTC, Šmartinska 152T: 01 541 18 20E: [email protected]

*

običajno spreminja znotraj cca dveh odstotkov. Vsee-no pa to zadošča, da je pri velikih količinah take spre-membe treba poznati in meriti, zato slovenski operater prenosnega omrežja to vrednost redno spremlja (meri) in jo tudi vsakodnevno objavlja na svoji spletni strani, obenem pa v začetku meseca javnosti posreduje tudi podatek o povprečni mesečni zgornji kurilni vrednosti za pretekli mesec, ki jo potem vsak mesec v obračunu upoštevajo vsi slovenski distributerji in dobavitelji. V letošnjih prvih šestih mesecih je npr. znašala od 11,319 do 11,403 kWh/Nm3. V praksi pa to pomeni, da je 100 Nm3 januarja vsebovalo npr. 1.132 kWh, julija pa bo npr. 1.150 kWh energije. Vsak mesec je torej pretvornik med Nm3 in kWh drugačen, zato tudi pri elektronskih plinskih korektorjih ni mogoča nastavitev, ki bi bila sprogramirana že vnaprej in bi enostavno preračuna-vala enote in kazala kar kWh.Za več pojasnil na takšna in podobna vprašanja s po-dročja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije se lahko oglasite v najbližji energetsko svetovalni pi-sarni mreže Ensvet, kjer smo svetovalci občanom na voljo brezplačno. Za obisk v pisarni se je treba predho-dno naročiti – v Škofji Loki, kjer je pisarna na Kidriče-vi cesti 1 a odprta vsak torek med 16. in 18. uro, po tel. št. 04/50 60 220. Za rezervacijo termina lahko občani pokličejo vsak delovnik od 8. do 14. ure.

SUZANA P. KOVAČIČ

Pri pripravljanju jedi nastanejo tudi neprijetne vonjave, ki jih lahko odstranite ali vsaj omilite. Z lesene deske za rezanje živil neprijetne vonjave odstranite tako, da desko premažete s polovico limone. Na dno koša za odpadke položite ostružke mila in limonino lupino ali po njem potresite suh timijan. Če se neprijetni vonj širi iz hladilnika, nekaj zrn kave postavite na dno hladilnika, po drugem "babičinem" nasvetu pa položite vanj nekaj lističev lovorja. Vonja po zaprtem se znebite, če v manjšo skledo stresete sodo bikarbono in jo postavi-te v hladilnik. Pri čiščenju rib ostane vonj na rokah. Odstranite ga tako, da si roke natrete s polovico limone, z nohti pa povrtate po limonini mehki sredici. Poskusite lahko tudi samo z vodo in soljo. Vonj po cvrtju pa preprečite, če v olje položite rezino jabolka in jo odstranite, preden zlato porumeni. Neprijeten vonj, ki se pri kuha-nju zelja ali ohrovta razširi po kuhinji, preprečite tako, da v lonec dodate košček kruha. In še nekaj drugih "trikov"... Lupljenje kuha-nega krompirja bo šlo lažje, če ga takoj po kuhanju daste v hladno vodo. Želite lepo prozorne kocke ledu, ki ne bodo motne? Za bistri led vodo prekuhajte, preden jo zamrznete. Trdovratne kavne made-že s skodelic, kovinskih lis zaradi pribora na krožnikih pa se znebite s sodo bikarbono, ki jo zmešate z vodo.

Nad neprijetne vonjave pri kuhi in še nekaj preprostih zvijač

SUZANA P. KOVAČIČ FOTO: TINA DOKL

Monika pravi, da marsikdo komaj verjame, da se med ču-dovitimi ulicami in trgi v centru srednjeveške Škofje Loke za hišami skriva še toliko prostora, kjer ima večina prebi-valcev vrtove. "Spominjam se, da je bil ta ambient v času mojega otroštva predvsem velika igralnica, obdana s fu-ksijami, za katere je skrbela stara mama. Današnjo podo-bo pa je vrt dobil v zadnjih desetih letih."SKRBNO PREMIŠLJENA PRENOVA. Projekta prenove, ki je trajala kar nekaj časa, se je skrbno in premišljeno lotila Monikina mami Janka. Hiša in vrt so dom treh deklet: Janke in sester Monike in Nataše. Tako se danes za hišo

in ob kamnitem obzidju skriva prostor za počitek, sprosti-tev in zabavo z mediteranskim pridihom. Monika se na sprehodu povsem vživi in nasad vrtnic poetično opiše kot dehteči raj. "Sicer pa prevladujejo še hoste, clematis, lan-tane in hojhere. Za rože večinoma skrbi mami, pravi, da ji urejanje vrta predstavlja sprostitev in da bom nekoč to razumela tudi sama (smeh). Moja zadolžitev pa je ob zali-vanju predvsem skrb za letno kuhinjo, ki je odličen prostor za druženje, zabave in piknike," še pojasni.NAJLEPŠE ZGODBE SO POLETNE. Vrt v vsakem letnem času pripoveduje nove zgodbe, Monika Tavčar jim najraje pri-sluhne poleti, ko jo ob jutranji kavi že navsezgodaj zjutraj grejejo sončni žarki. In ni je čez solato z domačega vrta, prepričano sklene ta mini opis vrta sredi mesta ...

V vsakem letnem času pripoveduje novo zgodboObiskali smo vrt za hišo sredi srednjeveške Škofje Loke, v katerem je dovolj prostora za počitek, sprostitev in zabavo z mediteranskim pridihom. To je vrt znane radijke in voditeljice Monike Tavčar in velika ljubezen njene mami Janke.

Pogled proti letni kuhinji Caragana, lilije, wisteria, plumbago ...

Ob obzidju se skriva prostor za počitek, sprostitev in zabavo. Vrt z mediteranskim pridihom

ŠPORT | 35

VILMA STANOVNIK FOTO: ARHIV FBK INSPORT

Konec junija so se mladi iz FBK In-sport Škofja Loka udeležili tekmova-nja v okviru United World Games v Beljaku. Tekmovanja v floorballu so organizatorji pripravili v dvorani St. Martin, Insportovi fantje pa so nasto-pili z ekipami do 13, do 15 in do 17 let.S tekmeci iz Avstrije, Nemčije in Švice so opravili kot po tekočem traku in na skupaj osemnajstih tekmah 16-krat zmagali. Najbolj pomembne so bile seveda zmage na finalnih srečanjih. Med vsemi tremi ekipami se je v re-dnem delu najbolj izkazala ekipa fan-tov do 13 let, svojo prevlado na igrišču pa so fantje potrdili z visoko zmago. Tekmo so odigrali brez večjih težav ter na koncu z rezultatom 7:2 zasluženo premagali vrstnike iz Beljaka.Težje nasprotnike so v velikem finalu imeli fantje v kategoriji do 15 let. Ekipe iz Celovca so se insportovci lotili pre-vidno, saj je v rednem delu ti pokaza-la zelo dobro igro. V finalu so Ločani

od prve minute dalje igrali borbeno, zavzeto in nepopustljivo in na koncu zasluženo zmagali 5:3.V zadnjem srečanju turnirja so v fina-lu nastopili še igralci do 17 let, ki so se pomerili z domačo ekipo VSV Beljaka. To pot pa prostora za taktiziranje ni bilo več, zato je bilo kmalu jasno, da so insportovci premočni za nasprotnika. »Tekmo smo imeli povsem pod nad-

zorom, a smo si dve minuti pred kon-cem privoščili neumno izključitev. S tem smo omogočili nasprotniku, da je prepolovil našo prednost štirih zadet-kov. Z malo sreče smo razliko ohra-nili in potem v sklepnem delu tekme z dvema zadetkoma z igralcem manj zmago vseeno potrdili,« je o finalu, ki se je končal z rezultatom 8:4 za Loča-ne, povedal Gorazd Tomc.Poleg strokovnega vodstva, ki so ga sestavljali Gorazd Tomc, Jani Šubic in Gašper Trilar, je fantom zelo pomaga-la bučna podpora s tribun. "Poudariti je treba, da so bili za izpolnitev za-stavljenih ciljev fantje pripravljeni po koncu državnega prvenstva mesec in pol trdo trenirati. Niti dež na kondi-cijskih treningih niti visoka vročina v dvorani jih nista ovirala in jima je-mala motivacije, na kar smo lahko še posebej ponosni," pravijo v klubu in dodajajo, da lahko svojo udeležbo na United World Games v Beljaku opišejo z besedo neponovljivo. "Slavili smo v vseh treh kategorijah, nanizali 16 zmag na osemnajstih tek-mah. Skupaj smo dosegli 150 zadetkov in jih prejeli le 56. Imeli pa smo feno-menalno podporo s tribun,« je pove-dal Gorazd Tomc.

Mladi Ločani so osvojili vsa tri zlata odličjaNa igrah United World Games v Beljaku je škofjeloški Insport v floorballu nastopil s tremi ekipami, igralci prav vseh treh pa so se na koncu veselili zlatih odličij.

Mladi Ločani so v Beljaku osvojili kar tri zmagovalne pokale.

Na parketu dvorane v St. Martinu so v vseh kategorijah dokazovali, da so najboljši.

36 | ŠPORT

VILMA STANOVNIK

Košarkarski klub Škofja Loka v novo sezono vstopa z novim predsednikom kluba. Žal že pokojnega Janeza Gabra je za-menjal Anže Kalan. Sin Jara Kalana, nekdanjega direktorja Smučarske zveze Slovenije, je poleg alpskega smučanja v mlajših selekcijah igral košarko, v trenerske vode pa ga je povabil sedanji NBA-skavt Lojze Milosavljević. Kasneje je Kalan trenerske izkušnje nabiral še kot pomočnik direk-torju kluba Igorju Dolencu, nekaj let pa je samostojno vodil ekipo mlajših pionirjev. Bil je v izvršnem odboru kluba, iz-kušnje pa je nabiral na mnogih področjih. Kot predstavnik za stike z javnostmi je klub uspešno predstavil širši košar-karski javnosti, opravljal je vlogo uradnega napovedoval-ca na domačih tekmah, v veliko pomoč pa je bil tudi pri promociji in marketingu kluba. Njegov prvi večji projekt je bil Dan košarke v Škofji Loki leta 1995, kjer so kot prvi v Sloveniji začeli igrati ulično košarko. Leta 2011 je opravljal tudi vlogo direktorja ProBasketball Campa, vrsto let pa je aktivno sodeloval tudi kot član združenja prvoligašev na Košarkarski zvezi Slovenije. »KK Škofja Loka je društvo, ki organizirano trenira in igra košarko v Škofji Loki že vse od leta 1954. Smo eden red-kih klubov v Sloveniji, ki premore tako ženske kot moške selekcije. V preteklosti smo se že predstavili na evropski košarkarski sceni, člani v Koraćevem pokalu, članice v po-kalu Liliane Ronchetti, kar nekaj sezon pa smo bili tudi v Sloveniji v najvišjem rangu tekmovanja. Pri mlajših selek-cijah smo bili vsa leta uspešni in osvojili tudi nekaj naslo-vov državnih prvakov. V čast in ponos si štejem, da sem bil

predlagan in izvoljen za predsednika KK Škofja Loka. Moja ekipa iz izvršnega odbora kluba, podpredsednik, direktor kluba in jaz pa si bomo še naprej prizadevali, da gre klub po organiziranosti še kakšen korak naprej. Treba bo znova začeti delati na tem, da sestavimo žensko člansko ekipo, ki je nekaj let zaradi pomanjkanja igralk nismo imeli. Moška članska ekipa je bila najmlajša ekipa v 1. SKL. Žal smo v zadnji sezoni zaradi zmanjšanja lige na samo 10 klubov izpadli iz elitne druščine, a vsi skupaj si bomo prizadevali, da se moška članska košarka vrne v Ligo Nova KBM. Tudi v mlajših selekcijah bomo še naprej uspešno delali in po-izkušali čim več mladih odvrniti od ulice in jim pomaga-ti tudi pri njihovem razvoju. Trudili se bomo, da čim več mladih zaigra tudi v naši članski ekipi. Na koncu pa bi se rad še posebej zahvalil našemu najzvestejšemu pokrovite-lju, podjetju LTH Castings, ki je z nami podaljšal pogodbo in bo še naprej naš glavni pokrovitelj," je ob izvolitvi povedal Anže Kalan.

Anže Kalan na čelu košarkarjevNovi predsednik Košarkarskega kluba Škofja Loka je 42-letni domačin Anže Kalan.

Anže Kalan / Foto: arhiv KK Škofja Loka

MAJA BERTONCELJ

Slovensko avanturo – Adventure race Slovenia – je organizator, Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Vele-nje, letos pripravil nekoliko drugače. Start je bil v Bovcu, cilj pa naslednji dan v Škofji Loki. Potekala je le v ka-tegoriji popotnik. Avanturisti, ekipe

so bile sestavljene iz dveh članov, so se morali na poti preizkusiti v pestri paleti različnih športnih disciplin (kolo, treking, veslanje, plavanje, orientacija, jamarstvo, soteskanje, vrvne tehnike). Skupaj je to pomeni-lo okrog 180 kilometrov. Zmagovalne stopničke so zasedle tri slovenske ekipe in na tretje mesto se je uvrstila

loška ekipa Vaitapu Adventure valley z Meto Dagarin in Robertom Pobeži-nom. Kot sta dejala za spletno stran organizatorjev, jima je bilo na progi všeč, saj je bila avantura sestavlje-na iz disciplin, ki so jima ustrezale: "Bila sva v ospredju, čeprav to sploh ni bil najin namen. Prišla sva se do-bro imet."

Slovenska avantura se je zaključila v Škofji Loki

ŠPORT | 37

MAJA BERTONCELJ FOTO: ARHIV KLUBA

V Freisningu v Nemčiji, ki je pobraten s Škofjo Loko, je konec junija potekal mednarodni nogometni turnir, ki se ga je udeležila tudi ekipa NK Škofja Loka. Tekmovali so v kategoriji U13, ekipo pa so sestavljali igralci katego-rij od U11 do U13. Nastop v Nemčiji je bil nagrada za dobro delo v pretekli sezoni.V ekipi, ki jo je vodil trener Jalen Po-korn, nekdanji slovenski reprezen-tant, so bili igralci Jernej Krajnik, Tin Mijić, Matej Knežević, Lenart Mrak, Matevž Vrabec, Ali Bektašević, Urban Trobec, Leo Rimac, Bine Hribernik, Ga-šper Prevodnik, Jaka Debeljak, Matic Kokalj, Nejc Oman, Aljaž Pirnar in Ja-nez Rant. Vodja poti je bil Jože Hafner, sicer predsednik ŠD Kondor Godešič, z njimi pa je bil tudi Sten Vilar. Na tur-nir so se odpravili dan prej, prenočili v hotelu, naslednji dan pa jih je čakal boj na zelenicah. Med sedmimi ekipa-mi, od katerih je bila poleg njih še ena iz Italije ter po dve iz Avstrije in Nem-čije, so pokazali največ in se veselili končne zmage. V njihovih vrstah so imeli tudi najboljšega strelca turnir-ja. Jernej Krajnik, mladi nogometaš iz Reteč, je mreže nasprotnikov zadel sedemkrat, in se skupaj s soigralci veselil pokala za skupno zmago, ki so ga dobili na večerni podelitvi. "Po tur-

nirju smo ostali še eno noč, naslednji dan pa si ogledali stari del Freisinga. Sledila je le še pot domov. Ekipa je pu-stila zelo dober vtis tako s predstava-mi na igrišču kot z obnašanjem izven njega v vseh treh dneh potovanja. Tu se pozna tudi dobro delo trenerjev," je povedal vodja poti Jože Hafner. Igranje v tujini je za mlade igralce nepozabna izkušnja. "Igral sem že na turnirju na Hrvaškem, v Nemčiji pa do letos še ne. Bila je dobra konkurenca. Najtežje je bilo na tekmi s francosko ekipo, ki je bila edina, ki je nismo premagali.

Igrali smo neodločeno 0:0. Ponosen sem, da smo zmagali na turnirju, in tudi na to, da sem bil najboljši strelec. Zadetke dajem tudi na domačih zele-nicah," je dejal 11-letni Jernej Krajnik, ki si bo tridnevno nogometno druže-nje zapolnil tudi po številnih zanimi-vih dogodivščinah.Na ekipo je ponosen tudi trener Jalen Pokorn, ki je ob tem podal še misel, da bi organizacijo turnirja ponesli po pobratenih mestih in ga morda kot letošnji zmagovalci prihodnje leto or-ganizirali v Škofji Loki.

Mladi loški nogometaši zmagali v NemčijiEkipa NK Škofja Loka, sestavljena iz igralcev kategorij od U11 do U13, je bila najboljša na nogometnem turnirju v Freisingu. Najboljši strelec turnirja je bil Jernej Krajnik.

Zmagovalna ekipa U13 NK Škofja Loka na turnirju v Freisingu

MAJA BERTONCELJ

Ljubitelji nogometa so se že devetič zbrali na dobrodelnem 9. Tadejevem memorialu v malem nogometu in igrali v spomin na prezgodaj premi-

nulega prijatelja Tadeja Simoniška. Tekmovalo je šestnajst ekip, na koncu pa se je zmage veselila ekipa Sirena bar (Nejc Berzelak, Aleš Bešter, Rok Bešter, Alen Fetić, Tine Šturm, Luka Jamnik, Jan Lotrič), ki je bila v finalu

s 3:0 boljša od igralcev ekipe Bar Raj iz Puštala (Damir Smiljanić, Sandi Hir-kić, Tadej Avguštin, Vedran Smiljanić, Miral Samardžić, Emir Midžan, Ni-kola Smolović). Dvakrat je zadel Tine Šturm, enkrat pa Luka Jamnik.

Tadejev memorial ekipi Sirena bar

38 | ČIVKARIJE

Športna dvorana Trata je gostila že 17. Večer slovenskih viž v narečju. Nastopilo je devet ansamblov, za nekatere so med publiko navijale cele skupine. Takole so recimo prišli opremljeni navijači Raubarjev, nagrajencev občinstva zadnjih dveh festivalov: s plakatom, majicami in seveda uglašenimi glasilkami. A. B. / Foto: A. B.

V čarobnem ambientu Loškega gradu je ob občinskem prazniku zvenela tudi čarobna glasba. Na prireditvi je gostoval Operni oder z odličnimi solisti, mezzosopranistkama Jadranko Juras in Nuško Draščak, tenoristom Matejem Vovkom in ob klavirski spremljavi Aleksandre Naumovski Potisk. D. Ž. / Foto: Andrej Tarfila

Jan Oblak je v domači Škofji Loki obiskal mlade nogometaše, ki so tekmovali na turnirju z njegovim imenom. Na sliki z glavnim organizatorjem Sandijem Hirkičem. M. B. / Foto: Tjaša Vidrgar

Le kaj imata za bregom ali pa zgolj v mislih prijatelja, izvrstna umetnika, slikar in vsestranski

mojster oblikovanja Domen Slana in vselej duhoviti v govoru in delu kipar Matej Plestenjak,

dobitnik Gorharjeve štipendije za leto 2016? I. K. / Foto: Tina Dokl

ČIVKARIJE | 39

Za gospe na fotografiji ni vprašanje, kaj početi potem, ko si v pokoju. Izbire je več kot dovolj, med drugim jo sedaj ponuja tudi projekt Večgeneracijski center. V Škofji Loki je njegov nosilec Zavod O, zavod škofjeloške mladine, v njihovih prostorih pa potekajo tudi delavnice keramike, kjer ustvarjajo udeleženke z naše fotografije. / Foto: D. Ž.

V Sokolskem domu je bil junija slavnostni sprejem najboljših učenk, učencev in njihovih mentorjev, ki so dosegli izredne uspehe na tekmovanjih na državni ali mednarodni ravni. Zanje so nastopili učenci loške glasbene šole, takole pa so po odru, ki je sprejel najboljše glasbenike in tekmovalce iz znanja, polegli člani Impro gledališča Gimnazije Škofja Loka. D. Ž. / Foto: Andrej Tarfila

Ob Teku štirih mostov se zdi, kot da te ni, če nisi med udeleženci ali vsaj ob progi. Na progo se je letos podala tudi ekipa Radia Sora na čelu z odgovorno urednico Tanjo Barašin. M. B. / Foto: Tina Dokl

Koloka je znova dokazala, da je res huda. Na kolesarskem maratonu Alpe so bili izbrani za naj navijaško skupino. Za nagrado so dobili obisk Velike planine z nihalko in pravo pastirsko malico. M. B. / Foto: ŠD Koloka

Janez Bogataj iz Škofje Loke je nastopil na nedavnem 26. gorenjskem prvenstvu harmonikarjev v Besnici. Povedal je, da se je s harmoniko spoprijateljil že v mladih letih, imel je tudi ansambel Veseli Poljanci. "Vesel sem, če me še kam povabijo, za tekmovanje v Besnici pa lahko rečem, da je tam prijetno vzdušje in da so prijazni ljudje." S. K. / Foto: Iza Sladič

40 | NA KOLESIH

Izžrebani nagrajenci nagradne križan-ke, ki je bila objavljena v Loških novi-cah 13. junija 2017 z geslom ŠKOFJA LOKA PRAZNUJE, prejmejo knjigo ENA ŽLAHTNA ŠTORIJA. To so: Katarina Mali z Golnika, Dušan Bohinc iz Med-vod in Marija Kunstelj iz Škofje Loke. Nagrajencem iskreno čestitamo.

MIROSLAV CVJETIČANIN

Najnovejše novice, ki prihajajo iz BMW Group, pravijo, da so s svojimi štiri-mi znamkami BMW, MINI, Rolls-Ro-yce in BMW Motorrad vodilni svetovni premijski proizvajalec avtomobilov in motornih koles, obenem pa ponujajo premijske finančne storitve in stori-tve mobilnosti. Kot globalno podjetje upravlja BMW Group 31 proizvodnih in montažnih obratov v 14 državah in ima globalno prodajno mrežo razvejano po več kot 140 državah. V lanskem letu so po celem svetu prodali okoli 2367 milijo-nov avtomobilov in skoraj 145.000 mo-tornih koles. Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 9,67 milijarde evrov ob dohod-kih 94,16 milijarde evrov. 31. decembra 2016 je BMW Group zaposloval 124.729 ljudi. Statistika, ki pove ogromno. Svoj uspeh so vedno gradili na dolgoročni vi-ziji in odgovornem delu. Podjetje je tako ustvarilo ekološki in socialni trajnostni razvoj prek niza vrednot, celostne proi-zvodne odgovornosti in jasne predano-sti k ohranjanju virov kot integralnega elementa svoje strategije.

STRAST ZA DIRKALNI ŠPORT

Najživahnejši člani družine MINI so se predstavili na svojem domačem terenu – dirkališču. Štirje modelni predstavniki z več kot 230 konji so navdušili voznike s svojo okretno-stjo in lahkotnostjo. Vozila John Co-oper Works že od nekdaj slovijo po spogledovanju z ostrimi ovinki in odličnim oprijemom s cesto. Tokrat pa so bile vse te lastnosti še doda-

tno postavljene na preizkušnjo z vo-žnjami po popolnoma prenovljenem dirkališču Gaj v Cerkljah na Krki. Na progi sta se predstavila dva najokre-tnejša modela: 3-vratni MINI John Cooper Works in potovalni dirkač MINI John Cooper Works Clubman. Preizkusu dinamike na dirkališču pa je sledil še preizkus udobnosti in vsestranskosti vozila s panoramsko vožnjo po Posavju. Tukaj so modeli najnovejše generacije MINI John Co-oper Works združili moč motorja in tehnologijo podvozja, ki se popolno-ma prilagodita vozni podlagi. Glavni zvezdi sta bila John Cooper Works Countryman, najmlajši predstavnik urbanih dirkalnikov, in John Cooper Works Cabrio, ki je z vožnjo 'zgoraj brez' in vetrom v laseh hladil vroče glave voznikov.

Najživahnejši člani družineŠtirje modelni predstavniki z več kot 230 konji so navdušili voznike s svojo okretnostjo in lahkotnostjo.

NA KOLSEIH | 41

RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si

peugeot.si

Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,5 l/100 km. Izpuh CO2: 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.* Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 Active (1.2 PureTech 82) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 9.990 EUR; mesečni obrok je 108 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 18.04.2017 znaša 8,1% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,6%; financirana vrednost 6.993 EUR; skupni znesek za plačilo 11.816 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.

PEUGEOT 208

za

9.990 €*

KLIMA IN BLUETOOTH

ZVEZDA POLETJATO GOPEUGEOT

PEUGEOT_208_oglas_ZVEZDA POLETJA_KONCESIONARJI_210x148.indd 15 28/06/2017 14:20

MIROSLAV CVJETIČANIN

Kia je osvojila bronasto kolajno za obli-kovalsko odličnost IDEA 2017 (Interna-tional Design Excellence Awards) v kategoriji prevoznih sredstev, in sicer za konceptno vozilo, prvič predstavlje-no januarja 2016 na avtomobilskem salonu v Detroitu. Kia se je v zadnjih letih uveljavila s svojim vrhunskim oblikovanjem, saj je leta 2014 osvojila nagrade IDEA za model Soul in kon-cept GT4 Stinger, že leta 2012 pa za model Rio. Telluride je bil zasnovan v Kiinem kalifornijskem oblikovalskem studiu Kia Design Center America. Peter Schreyer, predsednik in vod-ja oblikovanja Kia Motors, je ob tem

povedal: “Telluride je Kiino drzno sta-lišče, ki ponuja vpogled v to, kako si naši oblikovalci predstavljajo luksu-zni športni terenec. Predstavlja obli-kovalsko vizijo koncepta, ki prepriča in predstavlja temelj za serijsko izde-lavo vozila. Zelo sem ponosen na naše oblikovalce in osvojeno nagrado, ki nam jo je podelila IDSA. To je velika čast za vse nas.”Koncept Telluride predstavlja vizijo luksuznega velikega športnega teren-ca, ki prinaša izstopajočo mišičasto SUV-obliko in zavoljo dolge medosne razdalje (najdaljše med vsemi Kiinimi modeli) omogoča maksimalno udo-bje na vseh sedmih sedežih. Koncept se osredotoča na prijetno počutje in

udobje potnikov v drugi vrsti sede-žev, ki se lahko skorajda povsem na-gne in nudi veliko prostora za noge. Sedeži v prvi in drugi vrsti v svojem hrbtnem delu nudijo odprtine s pa-metnimi senzorji, ki spremljajo ži-vljenjske funkcije potnikov. Podatki, ki se prikazujejo na zaslonih, name-ščenih na notranjih oblogah vrat, so sinhronizirani s sistemom LER (Light Emitted Rejuvenation). Gre za sistem pomlajevanja s svetlobo, ki uporablja velike stropne LED-panele in kabino osvetljuje s terapevtskimi svetlobnimi vzorci, ki zdravijo motnjo biološkega ritma (desynchronosis), bolj znano kot »potovalna bolezen« ali »jetlag«, ter tako izboljšuje počutje potnikov.

Bronasto priznanje za prihajajočo kioVeliki konceptni športni terenec z imenom Kia Telluride je prejel prestižno oblikovalsko nagrado, ki jo podeljuje ameriško društvo oblikovalcev IDSA.

42 | PRIEREDITVE

11. 7. • na igrišču za odbojko pred OŠ Jela Janežiča, 9.30–12.30

DOBIMO SE OB POL DESETIH: PROST PROGRAM (AKTIVNOSTI ZA OTROKE OD 1. DO 6. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE)

Informacije: Jelka Jelovšek Srebot, 040 33 44 75, www.dpm-skofjaloka.si

11. 7. • pred OŠ Cvetka Golarja, 9.30–12.30



11. 7. • vrt Sokolskega doma, 18.00

BRALNICA 2017: TISTA DRUGA POLOVICA – POGOVOR S PISATELJEM JASMINOM B. FRELIHOM

Informacije: Nejc Novak, 040 326 165, [email protected]





DOBIMO SE OB POL DESETIH: DELAVNICE V MUZEJU (AKTIVNOSTI ZA OTROKE OD 1. DO 6. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE)



DOBIMO SE OB POL DESETIH: DELAVNICE V KNJIŽNICI (AKTIVNOSTI ZA OTROKE OD 1. DO 6. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE)











14. 7. • Kavarna Homan Škofja Loka, 20.30

VEČER FRANCOSKIH ŠANSONOV POD HOMANOVO LIPO S SKUPINO ORIYON

Informacije: 041 724 121

15. 7., 22. 7., 29. 7. • Glavna avtobusna postaja Škofja Loka, 10.00

BREZPLAČNO VODENJE IN ROKODELSKA DELAVNICA USTVARI SVOJE SPOMINE!

Informacije: 04 517 06 00, [email protected], www.visitskofjaloka.si

16. 7. • Sokolski dom Škofja Loka, 18.00

IX. MEDNARODNI CIKEL KONCERTOV

KONCERT SENIORSKEGA ZBORA, KOMORNEGA ZBORA IN KONCERTNEGA ANSAMBLA ŠOLE ST. CATHERINE'S IZ BRAMLEYJA (VELIKA BRITANIJA)

Informacije: Katja Štucin, 04 511 23 12, [email protected]

17. 7. in 24. 7. 2017 • igrišče za odbojko na mivki ob športni dvorani Poden, 10.00

ODBOJKA NA MIVKI

Informacije: Nejc Novak, 040 326 165, [email protected]





DOBIMO SE OB POL DESETIH: PROST PROGRAM (AKTIVNOSTI ZA OTROKE OD 1. DO 6. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE


18. 7. • vrt Sokolskega doma Škofja Loka, 18.00

BRALNICA 2017: POGOVOR O KNJIGI ŽIVALI NAS ČLOVEČIJO



IX. MEDNARODNI CIKEL KONCERTOV

KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA ŠOLE WESTMINSTER (VELIKA BRITANIJA)











julij 2017

PRIREDITVE | 43





DOBIMO SE OB POL DESETIH: PROST PROGRAM (AKTIVNOSTI ZA OTROKE OD 1. DO 6. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE) Informacije: Jelka Jelovšek Srebot, 040 33 44 75, www.dpm-skofjaloka.si


DOBIMO SE OB POL DESETIH: PROST PROGRAM (AKTIVNOSTI ZA OTROKE OD 1. DO 6. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE) Informacije: Jelka Jelovšek Srebot, 040 33 44 75, www.dpm-skofjaloka.si





DOBIMO SE OB POL DESETIH: DELAVNICE V ROKODELSKEM CENTRU DUO (AKTIVNOSTI ZA OTROKE OD 1. DO 6. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE)









BRALNICA 2017: DELAVNICA KREATIVNEGA PISANJA: KAJ JE TO HAIKU?







Informacije: Jelka Jelovšek rebot, 040 33 44 75, www.dpm-skofjaloka.si




25. 8.–28. 5. • Tavčarjev dvorec Visoko

STO LET POVESTI CVETJE V JESENI

Informacije: Marija Demšar, 04 517 04 01, [email protected]

25. 8. • terasa mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Tavčarja, 20.00

PISANA LOKA, ODPRTJE FESTIVALA: KONCERT SEVERE GJURIN IN DEJANA LAPANJE


26. 8. • Cankarjev trg, 9.00

PISANI TEATER: GUSARSKO GLEDALIŠČE KAPITANA DADE



JADRANOVA USTVARJALNICA – HRAMBNICA


27. 8. • Kavarna Vahtnca, 10.00–13.00

DELAVNICA ANIMACIJE: RISANKA ZA VSE


28. 8. • staro mestno jedro Škofje Loke, 20.00

PISANI TEATER: VERTIGO


29. 8. • Mestni trg, 12.00

PISANI TEATER: BIROKRAT



PISANI TEATER: VESELE KOSTI



GIB SLIKE IN GLASBE



PISANI TEATER: TRIO ŠARDONE


31. 8. • Škofjeloški grad, 20.00

PISANA LOKA: VELIKI KONCERT S.A.R.S. IN HAMO & TRIBUTE2LOVE


1. 9. • Mestni trg Škofja Loka, 16.00

PISANA LOKA: MESTNI SKATEPARK



JADRANOVA USTVARJALNICA – RECIKLIRNICA


julij, avgust 2017

44 | HOROSKOP

OVEN 21. 3.–21. 4.

Spor z nekom, ki bo hotel imeti premoč nad vami, vam bo samo koristil. Napake se končno spregledajo in do cilja ni več nobene ovire. Kar boste naredili danes, vam ne bo treba jutri. Ta misel vas bo vo-dila, ko boste hiteli z opravili, ki so vam odveč, a vseeno precej pomembna. V lju-bezni bo nekaj lepega.

LEV 23. 7.–23. 8.

Ponavadi je srednja pot najboljša, vi pa se je vedno pazljivo izogibate. Prilagaja-nje situaciji je včasih najboljša rešitev. Imeli boste možnost za dodatni zaslužek. Odvisno pa bo samo od vas in od vašega razpoloženja. Za vsako ceno se ne smete z glavo zaletavati v zid, saj se vam s tem poruši cela zgradba.

STRELEC 23. 11.–21. 12.

Počasi prihaja čas, da boste lahko iz-pregli in se v celoti posvetili sami sebi in svojim najbližjim, ki so že začeli ra-hlo kuhati zamero. Zamisel o daljšem potovanju bo obrodila sadove, tako da ste lahko že pred tem dobre volje. Spo-znanje, da ste se ušteli med prebiranjem prijateljev, bo imelo določene posledice.

BIK 22. 4.–20. 5.

Sedaj je najboljši čas, da se posvetite sami sebi, v poglobljenem razmišljanju boste zopet odkrili svoje stare želje, ki ste jih pozabiti. Zaradi posla si ne boste delali skrbi, res pa je, da vam trenutno to ne bo na prvem mestu. Takšni, kakršni ste, ste najboljši in najlepši. In tisti, ki vas take tudi vidijo, so vas vredni.

DEVICA24. 8.–23. 9.

Priložnost, ki jo že dolgo čakate – tisto pravo, za katero ste prepričani, da se zgodi samo enkrat v življenju, lahko sre-čate v sredini meseca. Vse se vam bo zdelo lahko rešljivo in smejali se boste težavam, ki so vas še ne daleč nazaj te-žile. Res je, da za vsakim dežjem posije sonce, tudi vam.

KOZOROG 22. 12.–20. 1

Visoko merilo, ki ga imate do sebe, se vam lahko maščuje. Ponavadi se ravno v majhnih stvareh skriva sreča. Če imate kakršnekoli namene, da bi se spustili v resno zvezo in se s tem tudi ustalili, bo-ste imeli ta čas čudovito priložnost. Že nekaj časa prelagate določeno zadevo in skrajni čas je, da jo dokončate.

DVOJČKA 21. 5.–21. 6.

Kadar skušate prehitevati dogodke, podi-rate za sabo mostove in brišete spomine, ki so pomembni za prihodnost. Ne more-te več živeti tujih sanj, poiskali si boste svoje. Izgubljena resnica vas bo pripelja-la do želenega cilja. Ne jutri ali pa morda nekoč nekega lepega dne, življenje je rav-no zdaj, ta trenutek.

TEHTNICA24. 9.–23. 10.

Sto in sto načinov je, kako lahko osreči-mo sebe ali pa nekoga drugega. Vedno iščete srečo daleč od sebe, čeprav jo imate na dosegu roke. Prebudili boste v sebi željo in potem imate do cilja le še en korak. Pred vami je kar nekaj dogo-divščin in ne bo vam dolgčas. Obeta se vam zanimiva avantura.

VODNAR21. 1.–19. 2.

Zbegani in utrujeni boste zaradi tekanja od domačih in poslovnih obveznosti. Kljub temu da vam bodo dnevi prekratki, vam vse uspe po načrtu. Občutek, da ste prepuščeni sami sebi, vas bo varal, saj vas bo okolica hitro prepričala o naspro-tnem. Obeta se vam lepo presenečenje od nekoga, ki mu to ni v navadi.

RAK 22. 6.–22. 7.

Jeza se vam bo nakopičila, zato bodite pozorni, da vam ne izbruhne ob nepra-vem času poleg nepravih ljudi. Zaključili boste z varčevanjem in se odločili za in-vesticijo, a se vam v trenutku spremenijo načrti. Mnenja, ki jih boste iskali, bodo različna, zato bo odločitev na vas samih. Upoštevajte svoj šesti čut.

ŠKORPIJON24. 10.–22. 11.

Končno se bo le zgodilo tisto, kar že dolgo čakate. Za paniko in razne dvome ne bo časa, saj se rešitev odpre tik pred zdajci in ravno v pravem času. Veselili se boste vsakega dneva sproti. Sploh ne bo treba, da boste imeli za to kakšen pose-ben razlog. Težave v domačem krogu se bodo uspešno rešile.

RIBI20. 2.–20. 3.

Na čustvenem področju boste zelo po-gumni in končno boste razkrili svoje ob-čutke, ki ste jih dolgo časa skrivali. Kljub raznim nasprotovanjem boste vztrajali pri svojih načelih in ne boste se hoteli premakniti niti za milimeter. Z dobro vo-ljo in pozitivnim razmišljanjem se lahko ustvarijo čudeži.

46 | NAGRADNA KRIŽANKAO

krep

čeva

lnic

a Ze

ćir Z

ećiri

, s.p

., Ka

puci

nski

trg

13, Š

kofja

Lok

a

Nagrade: 10-krat sadna kupa ali porcija sladoledaRešitve križanke pošljite do ponedeljka, 24.julija 2017, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v poštni nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju.

ZAMORC – VAŠA POLETNA OSVEŽITEV V ŠKOFJI LOKI!

Zamorc kavarna in slaščičarna na avtobusni postaji, na vhodu

v staro mestno jedro.

Zamorc

LES 3 PLUS d.o.o.Jelenèeva 1, Kranj - IBI CENTER

Telefon: 040 418 251, 04 204 27 [email protected]

www.les3plus.si, www.masivni-podi.sipon-pet: 7-19. ure, sobota 7-13. ure

* Akcija traja od 3.7.2017 do 31.8.2017 oziroma do razprodaje zalog. Slike so simboliène. Popusti se ne seštevajo.

Specialisti za vaš dom

KAJ JE VINILNA TALNA OBLOGA ?

Je talna obloga, pakirana v plošèah, razliènih dimenzij. Izbirate lahko med široko paletolesnih dekorjev ali imitacijami kamna. Zelo je odporna na obrabo in zelo enostavna za èišèenje in vzdrževanje. Primerna je za vse prostore - stanovanja, pisarne,trgovine,... V našem prodajnem programu nudimo plošèe, ki se lepijo na pripravljeno površino in plošèena klik sistem. Lahko pa izberete vinil plošèe, sistem klik, skupne debeline 9,5 mm, pri katerih je gornja plast iz vinila, srednji sloj iz HDF plošèe s poveèano vodoodpornostjo, spodnji sloj pa je iz izolacijske plute. Pvc vinilne plošèe za lepljenje so primerne tudi zaprostore s talnim gretjem. Iz njih se lahko izdelajo tudi stopnice. Naše vinilne talne oblogene vsebujejo phthalatov. Obišèite nas, strokovno vam bom svetovali.

PVC vinilna talna obloga - prodajni hit letošnjega leta.

poletna ponudba

vse vinilne talne obloge -15%

Documents

7 Loške novice - gorenjskiglas.si€¦ · Go enjr ske ga gla sa, 11. julia 2017, izšle sov na kla di 25.000 iz vodov, prejela so jih vsa gospodinjstva v ob či ni Škofja Loka,