Udeleženci sobotnega pohoda na Kališče pred odhodom na Trstenik (prva fotografija), kjer je bila osrednja prireditev ob prazniku krajevnih skupnosti Gorice, Golnik, Trstenik, Tenetiše in Bela " i 32. obletnici ustanovitve Kokrškega odreda.

Leto X X V I I . Številka 51

Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar

Kranj, sreda, 3. 7. 1974 Cena: 1 dinar

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

OfiTHfiTRRTHH

m m m m

mmw„

6 . z b o r

JESENICE.4.VII.1974

Združitev v Toplicah

V Združenem podjetju hoteli Toplice na Bledu se pripravljajo na združitev temeljnih organizacij združenega dela v enotno organizacijo združenega dela. Stališče, da se začne postopek za združitev, so že sprejeli delavski svet in družbenopolitične organizacije v združenem podjetju. Tako so zaposlenim v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela dali v razpravo tudi že predosnutek sporazuma o združ i - A. Z.

Na Vogel — zastonj V četrtek, 4. julija, bo minilo

10 let, odkar je podjetje Transturist Skofja Loka v Bohinju odprlo nihalno žičnico na Vogel. Kakor smo zvedeli, je od takrat do danes naprava prepeljala 2,738.000 potnikov, vsi Transturistovi vlečni objekti skupaj pa so do 30. junija letos zabeležili rekorden promet 9,394.755 oseb. To sta le dva najosnovnejša podatka, ki nazorno pričata o silovitem razmahu žičničarstva kot posebne turistično-transportne panoge v Sloveniji. Povejmo še, da bo prevoz z gondolo na Vogel za goste, izletnike in priložnostne obiskovalce jutri ves dan brezplačen.

GOSTIŠČE

RIKLI

Obišč i te priznano blejsko g o s t i š č e

Dobra kuhinja Senčni vrt — terasa

š P E c e r i n a 1 ^

4. julij—dan borca Jutri ob pol enajstih dopoldne bo v Semiču v Beli Krajini osrednja slovenska proslava ob 4. juliju, dnevu borca, imenovana »Bela Krajina 44«. Na jutrišnji slovesnosti v partizanski Beli Krajini bomo proslavili tudi 30. obletnico začetka delovanja številnih partizanskih ustanov in organov ljudske oblasti na osvobojenem belokranjskem ozemlju. Tu so se rodile tudi nove kulturne, gospodarske in družbene dejavnosti, prvi tečaji, šole itd. Organizatorji računajo, da se bo zbralo jutri v Semiču veliko ustanoviteljev in sodelavcev ter ustanov, odborov in predstavnikov tedanjih organov ljudske oblasti, borcev in aktivistov, mladine in članov specializiranih mladinskih organizacij, pripadnikov JLA itd. -jk

XIX. izseljenski piknik

Spet veselo snidenje rojakov

Za X I X . izseljenski piknik, ki bo jutri že sedmič v Škofji Loki in katerega pokrovitelj je letos republiška konferenca SZDL, je vse pripravljeno, so nam tik pred zaključkom redakcije sporočili prireditelji tradicionalnega osrednjega slovenskega srečanja rojakov: Prireditveni prostor je urejen in mesto je dobilo praznično podobo. Prvi izseljenci so že prispeli, večje število pa jih Škof-jeločani pričakujejo še danes do večera. Za prevoz ostalih udeležencev piknika bosta poskrbela jutri dopoldne Slovenska izseljenska matica in podjetje Transturist.

Ker smo že pri prevozih in prometu, še naslednje opozorilo! Cesta prek Reteč je zaradi popravil zaprta! Zato prireditelji svetujejo, naj se motorizirani obiskovalci piknika, ki prihajajo iz ljubljanske smeri, tudi ne poslužujejo ozke obvozne prometne žile prek Sore, ampak naj se napotijo prek Medvod, Jeprce, Kranja in Zabnice.

Tudi letos bo na prireditvenem prostoru na grajskem, v r t u ob dnevu borca, 4. j . i i i ju, zdaj že tradicionalno srečanje aktivistov in borcev NOV. Temu prazniku bo dan poseben poudarek tudi v osrednjem programu na pikniku. Na srečanje so vabljeni vsi udeleženci NOV, posebno pa še borci in aktivisti iz škofjeloške občine.

Program piknika v zadnjih dneh ni doživel nikakršnih sprememb! Ansambli naših rojakov bodo že drevi nastopili na javni radijski oddaji v Ljubljani, jutri pa se bodo predstavili še v Skofji Loki. Nastopili bodo tudi vsi domači najavljeni umetniki in skupine!

Na pikniku bodo za lačne in žejne goste skrbela ista gostinska podjetja kot pretekla leta. Kot posebno atrakcijo pa bi tudi letos veljalo omeniti vola na ražnju, ki ga bo na prireditvenem prostoru že tretjič vrtel hotaveljski birt »Lipan«.

J. Govekar

Jutri, v četrtek, 4. julija b c na Poljanah nad Jesenicami VI. zbor gorenjskih aktivistov. Zborovanje se bo začelo ob 11. uri. Po slavnostnem govoru članice sveta federacije Lidije Šentjurc bodo v kulturnem programu Nastopili dramski in filmski umetniki ter združeni pevski zbori jeseniške in radovljiške občine. Na zborovanju bodo je-seniško-bohinjskemu odredu podelili priznanje OF, ki mu ga podeljujeta občinski konferenci SZDL Jesenice in Radovljica.

V popoldanskem delu zborovanja bo za ples in razvedrilo igral ansambel Jožeta Kampiča in Veseli Kranjci.

Na prireditveni prostor bo dostop iz dveh smeri: z Jesenic prek Blejske Dobrave in z Bleda prek Spodnjih Gorij. Udeleženci zborovanja iz jeseniške občine bodo uporabljali prvo smer, medtem ko bodo vsi drugi prihajal} na Poljane prek Bleda in Gorij. Na prireditveni prostor bodo vozili tudi avtobusi, in sicer bodo odpeljali iz Rateč ob 9. uri, iz Mojstrane ob 9.15 in iz Begunj ob 9. uri. Avtobusi se bodo ustavljali na postajah: Podkoren, Kranjska gora, Martuljek, Belca, Poljane, Dovje, Hrušica, Žirovnica, Potoki. D. S.

V današnji številki posebna kulturna rubrika Snovanja

Odslej posluje v veleblagovnici Globus v Kranju trgovina

A U T O C O M M E R C E Pomoč Kozjanskemu Iskra in Gorenje združena

Pri občinskem svetu zveze sindikatov na Jesenicah so že ustanovili stal) za pomoč občinam, ki jih je prizadel potres. Vsem osnovnim organizacijam sindikata in temeljnim organizacijam združenega dela v občini so poslali poziv, da takoj organizirajo solidarnostno akcijo. Vsi zaposleni naj hi prispevali enodnevni zaslužek, temeljne organizacije združenega dela pa naj bi po svojih zmožnostih namenile tudi sredst va iz svojih skladov.

Prva se je na Jesenicah odzvala osnovna šola v Kranjski gori, kjer so zaposleni prispevali še več kot enodnevni zaslužek, delovna skupnost družbenopolitičnih organizacij jeseniške občine je tudi že sklenila, da za prizadete na prizadetem območju nameni enodnevni zaslužek. Občinski svet zveze sindikatov Jesenice pa je iz rezervnega sklada prispeval 5000 dinarjev.

I). S.

Konec minulega tedna so predstavniki Združenega podjetja Iskra in Gorenje Velenje slovesno podpisali v Ljubljani samoupravni sporazum o združitvi organizacij združenega dela Iskre in Gorenja v sestavljeno organizacijo združenega dela elektrokovinske industrije Ljubljana. Tako je v Sloveniji nastala najmočnejša organizacija združenega dela, v kateri bodo letos naredili za osem milijard dinarjev. O pripravah in pomembnosti te odločitve oziroma podpisa sporazuma o združitvi so pred podpisom govorili direktor Gorenja Ivan Atelšek, direktor ZP Iskra Jože Hujs in predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar. A. Ž.

L il

C1 XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 9. DO 19. AVGUSTA

Naročnik:

Mladi znanstveniki

V Ljubljani je bilo zvezno tekmovanje Znanost mladini. V preizkusu znanja iz astronomije, biologije, fizike, kemije in matematike se je pomeri/o 150 učencev srednjih šol in višjih razredov osemletk iz vseh republik in pokrajin. Tekmovanje, ki poteka zdaj že deseto leto, je pokazalo, da bi ga bilo treba razširiti še na druge šole, vključiti pa bi bilo treba še družboslovne discipline ter tako omogočiti mladim, da se izkažejo prav na vseh področjih znanstvenega delovanja.

Pomoč Kozjanskemu

po potresu Začetne težave pri organi

ziranju pomoči kozjanskim krajem, ki jih je pred kratkim prizadel potres, so pri kraju. Koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa na Kozjanskem je ugotovil, da delo že organizirano poteka. Odbor je pozval k solidarnostni akciji vse delavce v združenem delu', obrtnike, kmete, upokojence in delavce v svobodnih poklicih. Pozval je tudi sa m oupra i m e stano va njske skupnosti, naj iz solidarnostnih stanovanjskih skladov prispevajo najmanj 5 odstotkov letošnjih vplačil za obnovo stanovanj na Kozjanskem. Ugotovljena škoda je prav zaradi starosti večine objektov na potresnem območju veliko večja kot je najprej kazalo. Odbor je pozval k solidarnosti tudi kreditno hranilniške službe za pomoč pri kmetijski proizvodnji, predvideva pa se tudi oprostitev prispevkov in davkov na solidarnostna vplačila. Odbor je tudi predlagal, naj bi prizadete in ogrožene kmete oprostili vplačevanja prispevka za starostno in zdravstveno zavarovanje za letos.

Razstava naivcev

Sekretar IK predsedstva CK ZKJ Stane Dolanč je v Trebnjem odprl 3. salon likovnih samorastnikov Jugoslavije. Na tej likovni manifestaciji sodeluje 50 naivcev iz vseh republik, obenem pa ob razstavi poteka tudi tradicionalni tabor likovnih samorastnikov iz vse države. Organizatorji tega srečanja jugoslovanskih naivcev so letošnjo prireditev še razširili s sodelovanjem drugih kulturnih institucij ob trebanjskem kulturnem dogajanju.

Brigade na Kozjanskem S l. julijem je začela na

zvezni mladinski delovni akciji na Kozjanskem delati že četrta letošnja izmena brigadirjev iz vseh republik. Vsega skupaj bo nadaljevalo dela pri gradnji ceste in vodovodnega omrežja okoli 250 brigadirjev. Mladi iz višje šole za socialne delavce, šole za zdravstvene delavce, vzgojiteljske šole in drugih šol pa bodo pomagali tudi pri razvijanju zdravstvene službe na tem področju. Ljubljanski specializirani brigadi, ki bo med drugim gradila tudi kulturni dom, se bodo pridružili tudi mladi člani delegacije levega krila socialdemokratske stranke ZRN, ki so na obisku pri ljubljanski mladini.

Nagrade prosvetnim delavcem

Letošnje Zagarjeve nagrade, ki jih vsako leto prejmejo zaslužni, prosvetni delavci Slovenije, so podeljene. Med sedmimi letošnjimi nagrajenci je tudi prof. Šla vi ca Zirkelbach. upokojena ravnateljica osnovne šole France Prešeren v Kranju.

Jesenice VI. zbora gorenjskih aktivistov na Poljanah se bodo udeležili tudi člani osnovnih organizacij sindikata,

predstavniki jeseniške mladine, interesnih organizacij ter drugi. Člani krajevnega odbora ZB na Blejski Dobravi bodo skupaj z mladinskim aktivom Blejska Dobrava postavila na Poljanah partizansko karavlo.

Minuli petek so v Kranju 93 uslužbencem upravnih organov skupščine občine Kranj podelili priznanja in nagrade za več kot deset ali več kot dvajsetletno delo v javni upravi. Priznanja je jubilantom izročil in jim čestital predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franc Šifkovič. — A. Ž. — Fo-to: F. Perdan

Konferenca in komite do konca leta Na petkovi seji komiteja občinske

konference ZKS v Tržiču so ugodno ocenili uresničevanje delovnih programov komisij in aktivov ZK. Obravnavali so tudi dodatne naloge in sprejeli ločena programa dela za konferenco in komite do konca leta.

Konferenca bo do konca leta razpravljala o integracijah v tržiškem gospodarstvu in njegovem povezovanju v regiji in republiki, sprejela program izobraževanja komunistov

Jubilej Jožeta Koselja

Rezervni poročnik Jože Koselj bo ta mesec praznoval 50. rojstni dan. Rodil se je na Srednji Dobravi pri Kropi v delavski družini. Kot devet-najstletni fant je šel 1943. leta v partizane in bil komandir štabne čete. Bil je tudi ranjen. Po okrevanju pa je bil osebni kurir komandanta gorenjskega vojnega področja Albina Drolca-Krtine.

Po vojni je bil Jože Koselj nekaj časa komandir milice v Besnici, potem pa se je zaposlil pri železnici. Zdaj je vlakovni odpravnik na železniški postaji v Podnartu. Ves čas, po vojni je aktivno delal v družbenopolitičnih organizacijah. Je tudi tajnik krajevne organizacije ZB NOV Ljubno, podpredsednik krajevne skupnosti Ljubno, tajnik sindikalne organizacije železničarjev v Lescah in član delegacije železničarjev.

Bil je odlikovan z medaljo za hrabrost, po vojni pa je dobil posebno priznanje zveze rezervnih vojaških starešin in letos 27. aprila srebrno značko O F, ki mu jo je podelila občinska konferenca socialistične zveze Radovljica. C. R.

V spomin kurirjem

Minulo nedeljo so člani krajevne organizacije ZB Dovje-Mojst rana ter šolska mladina položili cvetje na spominsko obeležje šestim kurirjem, ki so padli 1944. leta. Govoril je Franc Salberger, ki je bil takrat kurir na karavli GT-I9. V kulturnem programu so recitirali in zapeli več pesmi učenci osnovne šole v Mojstrani ter pevski zbor upokojencev z Jesenic. B. B.

Srečanje borcev iz železarn

Pred nedavnim je bila pod predsedstvom Gregorja Klančnika seja koordinacijskega odbora zveze združenj borcev NOV Slovenske železarne. Na seji so se dogovorili, da bo drugo srečanje borcev NOV iz Združenega podjetja Slovenske železarne 24. avgusta na Rimskem vrelcu v Kotljah pri Ravnah na Koroškem. Srečanje ho pripravila železarna Ravne. Srečanja se ho udeležilo okrog 1200 borcev in njihovih svojcev. Povabili pa bodo tudi predstavnike mladinskih organizacij, španske borce in prvoborce, ki so bdi ali pa so še zaposleni v Združenem podjetju Slovenske železarne. C. R.

v prihodnji izobraževalni sezoni, ocenjevala delo in organiziranost ZK v občini in uresničevanje sklepov 7. kongresa ZKS ter razpravljala o položaju združenega dela in delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela. O obveščanju v organizaciji ZK in tržiški občini nasploh bodo komunisti spregovorili na decembrski problemski konferenci. Komisija za idejna vprašanja pri komiteju pripravlja potrebno gradivo.

Letošnje delo komiteja bo v veliki meri vezano na naloge konference. Posebno pozornost bo komite posvetil uveljavljanju delegatskih odnosov v občinski skupščini, uresničevanju ustavnih dopolnil, krajevni samoupravi in splošnemu ljudskemu odporu. Prezreti pa ne kaže tudi dodatnih in sprotnih nalog C K ZKS.

Komite je nato razpravljal o uresničevanju stališč C K ZKS in skupščinske resolucije o idejni usmerjenosti vzgojnoizobraževalnega procesa. Oceno je pripravil aktiv komunistov pedagoških delavcev. Člani komiteja so menili, da je ocena pomanjkljiva in da kaže v njej opredeliti tudi prizadevanja prosvetnih delavcev za večjo idejnost vzgoje in izobraževanja. Tudi akcijski program aktiva pedagoških delavcev bo treba po sodbi komiteja dopolniti z novimi in konkretnejšimi nalogami, -jk

Tržičani spet na Bistriško

planino Tržičani že ocj rickdaj radi zaha

jajo na Bistriško planino, ki se je z modernizacijo dostopne ceste še bolj zbližala z dolino. Do planine je sedaj le dobre pol ure hoje. Obisk Bistriške planine, ki je bila med vojno varno in pogosto zatočišče partizanov in aktivistov, se je po vojni še povečal. Komisija za ohranjevanje tradicij NOV pri občinskem odboru ZZB NOV Tržič in krajevno združenje Bistrica bosta tudi letos organizirala na planini srečanje Tržičanov in borcev. Srečanje, združeno s proslavo 4. julija, dneva bona, se bo začelo jutri ob 11. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali člani tržiškega Amaterskega gledališča, učenci osnovne šole Kokrškega odreda iz Križev ter partizanski harmonikarji. Privlačno bo tudi množično strelsko tekmovanje (organizator Športno združenje ;">. avgust), v katerem bo lahko sodeloval vsak udeleženec srečanja. Za jedačo ho poskrbela Lovska družina Kovor. Nekateri borci in aktivisti bodo odšli na Bistriško planino že d revi in pripravili taborni ogenj.

-jk

Kranj V ponedeljek dopoldne se je pod predsedstvom Cirila Ankersta sestal na prvi seji novoizvoljeni uprav

ni odbor Gorenjske turistične zveze. Razpravljal je o osnutku zakona o društvih, o svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju 1978. leta v Kranjski gori, o srečanju turističnih delavcev Gorenjske in o akciji za odpravo škode ob elementarni nesreči v Dragi. — Stavbo turističnega društva Begunje v Dragi je lani močno poškodovala odtrgana skala. Po predračunu bi obnovitev in predvsem ureditev objekta veljala okrog 60.000 dinarjev. Tolikšnega zneska pa turistično društvo Begunje ne zmore. Enkrat se je društvo že obrnilo za pomoč na Gorenjsko turistično zvezo, ki je potem priporočila turističnim društvom in turističnim organizacijam naj begunjskemu društvu priskočijo na pomoč. Vendar so takrat zbrali premalo denarja. Zdaj so se dogovorili, da bo Gorenjska turistična zveza ponovno pozvala društva in turistične organizacije za pomoč, hkrati pa se bodo skušali dogovoriti z banko in radovljiško občino za ustrezno posojilo. A. 2.

Kranj, 2. julija — Dopoldne so se sestali na zboru vlagatelji sredstev za izgradnjo rekreacijsko turističnega centra Krvavec. Ocenili so delo poslovnega odbora in razpravljali o delovnem programu konzorcija za izgradnjo Krvavca za letos. Govorili so tudi o zbiranju dodatnih sredstev in o pridobitvi novih članov konzorcija. A. 2.

Minuli teden so na seji vseh zborov radovljiške občinske skupščine sklenili, da se delegatom in drugim ko

legijskim organom občinske skupščine prizna povračilo potnih stroškov, nadomestilo za izgubljeni zaslužek in sejnina. Nadomestilo za izgubljeni zaslužek se bo delegatom priznalo za čas odsotnosti, če je bila seja v delovnem času. Sejnine pa so od prejšnjih 10 povečali na 20 dinarjev za vsako sejo. — Ko so na seji razpravljali o gibanju gospodarstva v minulem letu in poslovanju delovnih organizacij v občini v letošnjih mesecih, je delegat Janez Pezdič iz krajevne skupnosti Radovljica predlagal, naj bi v prihodnje pri podobnih razpravah in analizah rast in višino osebnih dohodkov prikazali ne le v poprečjih, marveč tudi po posameznih strukturah. — Na seji skupščine so razpravljali o desetih točkah dnevnega reda, enajsto Volitve in imenovanja pa so preložili na naslednjo sejo. A. 2.

I J V H | H H Q B M V ponedeljek je bilo v Tržiču redno wt mMžšAŠA I zasedanje občinske konference

H H U B H M i ^ l SZDL, na katerem so sprejeli načrt dela konference do konca letošnjega leta. V načrtu ima najpomembnejše mesto ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, ki v tržiški občini še niso ustanovljene, ter organizacijsko utrjevanje že delujočih skupnosti. Konferenca je potrdila zaključni račun za leto 1973 ter sprejela finančni načrt za letošnje leto. -jk

Letošnji kranjski nagrajenci

Radovljica

Kranjska občinska skupščina je na zadnji seji vseh zborov minuli teden sklenila, da se tudi letos za občinski praznik — 1. avgust podelijo tri nagrade občine Kranj za leto 1974. Po podaljšanem razpisu je komisija za priznanja in odlikovanja dobila 28 predlogov. Po skrbni in temeljiti razpravi pa se je odločila, da predlaga vsem zborom skupščine, da se podelijo nagrade kolektivu podjetja Gorenjska oblačila, Mariji Šmid in Črtomiru Zorcu.

Gorenjska oblačila bodo dobila nagrado za dosežene uspehe na področju gospodarstva in produktivnosti. Ta kolektiv je v zadnjih letih dosegel izredne uspehe in pred nedavnim s svojimi sredstvi zgradil in odprl novo tovarno.

Marija Šmid je gumarska delavka v Savi in bo dobila nagrado kot zgledna delavka, mati, žena komunistka i r." borka za samoupravne socialistične odnose. 27 let je že zaposlena v Savi, kjer je priljubljena in cenjena in kjer kljub napornemu delu v proizvodnji opravlja še razne druge družbenopolitične funkcije. Prav tako aktivna pa je tudi na terenu.

Upokojeni ravnatelj tehniške tekstilne šole Črtomir Zoreč je znan kot kulturni delavec v Kranju in tudi na Gorenjskem ter v Sloveniji. Vse od 1962. leta je kustos v Prešernovem spomin-

Minuli teden v sredo smo V Glasu na prvi strani v podpisu pod sliko pomotoma zapisali, da je Vinko Hafner govoril v Stražišču na otvoritvi

-osnovne šole. Kot je razvidno i / sestavka pa so v Straž-išču v soboto, 22. junija, odprli nov vrtec. Za napako se opravičujemo.

skem muzeju, kjer se je posvetil prešernoslovju in obravnavi drugih gorenjskih književnikov. Nič manj pomembno ni njegovo kulturno delo na drugih področjih v kranjski občini. Razen tega pa že nekaj časa sistematično zbira in objavlja gradivo o raznih krajih v občini in na slovenskem Koroškem.

Nagrade bodo podelili na letošnji seji občinske skupščine ob občinskem prazniku. A. 2.

Sodelovanje z Valjevom se

utrjuje Prijateljske vezi med Tržičem in

Valjevom, kamor so bili v začetku vojne izseljeni številni Tržičani, so iz leta v leto trdnejše. Na lanski zbor gorenjskih aktivistov v Podljubelju so Tržičani povabili valjevsko delegacijo, enako pa nameravajo storiti tudi ob letošnjem občinskem prazniku, 5. avgustu. Prve prijateljske in delovne stike sta navezali tudi občinski konferenci Zveze mladine obeh mest.

Vabilu valjevske organizacije ZB se je odzvala tudi tržiška borčevska organizacija. 25. in 26. junija je bila tržiška delegacija gost na proslavljanju 33. obletnice ustanovitve Va-ljevskega partizanskega odreda in 30. obletnice osvoboditve Valjeva. Slavni partizanski odred je dal med drugim večino borcev za zaščitni bataljon vrhovnega štaba NOV in POJ s tovarišem Titom na čelu. 19 borcev odreda je bilo proglašenih za narodne heroje. Živih jih je še pet. Tržiško delegacijo so v Valjevu izredno toplo sprejeli, jo seznanili z zgmlovino mesta in z njegovimi značilnostmi, sprejel pa jo je tudi sekretar občinskega komiteja ZK in predsednik občinskega odbora ZZB.

-jk

Glas od 9. julija ob torkih in petkih Časi se spreminjajo in svet se spreminja

z njimi, pravi star ljudski rek. Tokrat je »žrtev« teh sprememb Glas, oziroma čas njegovega izhajanja. Prosta sobota je na pohodu in vedno manj je ljudi, ki bi bili voljni delati ob sobotah. Delovne organizacije, ki poslujejo ob sobotah, vse teže dobijo delavce in se morajo prilagajati splošnim razmeram. Očitno je, da pri tem tudi pošta ni izjema. Da bi lahko za raznašalce uvedla vsaj delne proste sobote, bo zmanjšala obseg dostave na ta dan in med drugim bo ukinila tudi dostavo Glasa ob sobotah. Tem zahtevam se moramo v uredništvu in upravi časopisa radi ali neradi podrediti in zato bomo morali spremeniti čas izhajanja Glasa. Namesto ob sredah in sobotah bo od 9. julija naprej Glas izhajal ob torkih in petkih. Nov urnik nam bo povzročil nemalo težav, a ker ima vsaka medalja dve plati, ima tudi ta sprememba svojo dobro stran, ki je v tem, da bodo petkov Glas dobili pred nedeljo prav vsi naročniki. Doslej so ga namreč dobivali nekateri

šele v ponedeljek, kar velja zlasti za področje ljubljanskega podjetja za PTT promet in za nekatere odročne kraje na Gorenjskem. Novemu času izhajanja se bodo morali prilagoditi tudi vsi, ki v Glasu objavljajo oglase, razpise in objave. Naročila za objave v torkovi številki bodo morala priti v upravo Glasa najkasneje v petek, to je pred koncem tedna, za petkovo številko pa v sredo do 14. ure. Izjeme bo po novem še teže upoštevati kot doslej. Male oglase bo oglasni oddelek sprejemal tudi na dan pred izidom, to je v ponedeljek in v četrtek do 12. ure.

Čeprav bo novi čas izhajanja manj ugoden kot je bil dosedanji in nam bo povzročil veliko novih skrbi, upamo, da jim bomo kos in bo Glas tudi v prihodnje pester, aktualen in zanimiv. Naše bralce, dopisnike in poslovne prijatelje prosimo, da to nujno spremembo z razumevanjem upoštevajo

Glavni urednik Anton Miklavčič

Krajem in ljudem pod gorami še nismo dali vsega!

V nedeljo je bila na Trsteniku osrednja proslava ob prazniku krajevnih skupnosti Trstenik, Tene-tiše, Gorice, Golnik in Bela ter 32. obletnici ustanovitve Kokrškega odreda — Kljub slabemu vremenu bataljona odreda na Kališču — Na slovesnosti govorila Martin Košir in Tine Zaletel-Tilen — Razstava o Kokrškem odredu v trsteni-

ški osnovni šoli V soboto in nedeljo so slavile kra

jevne skupnosti Trstenik, Tenetiše, Gorice, Golnik in Bela. Praznovanju podgorskih krajev so se pridružili borci Kokrškega odreda, ki slavi letos 32. obletnico ustanovitve. Ustanovljen je bil 18. junija leta 1942 na Kališču. Od letos dalje bomo junija slavili »dan Kokrškega odreda«, in sicer skupaj s krajevnim praznikom omenjenih vasi. Borci in aktivisti odreda so namreč v vaseh pod Storžičem in Kriško goro zanetili iskro upora in naleteli na nesebično pomoč prebivalcev.

V soboto popoldne sta proti Kališču krenila bataljona Kokrškega odreda, prvi s tržiške, drugi pa s kranjske strani. Sestavljali so ju borci odreda s komandantom Jankom Prezljem na čelu, pripadniki sedanjega Kokrškega partizanskega odreda, graničarji karavle na Ljubelju, ki nosi odredovo ime, taborniki odreda Severne meje iz Tržiča, mladinci Peka, taborniki iz Besnice, planinci iz Naklega pod vodstvom borca Dušana Feldina in mladinska četa Bratje Šiška iz Stražišča. Ba

taljona sta V dežju in viharju, premočena in premražena, prispela na Kališče. Na krajši proslavi je govoril borec odreda Miloš Rutar-Ružo. Predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar pa je izročil odredu priznanje kranjskih planincev za dolgoletno sodelovanje s planinsko organizacijo in nesebično prenašanje tradicij NOB na mladi rod planincev.

V nedeljo zjutraj sta se bataljona spustila s Kališča, pred ploščo, kjer je bil odred ustanovljen, položila venec in ob desetih dopoldne skupaj s patruljami krajevnih skupnosti, ki so obiskale spomenike in obeležja, prispela na slavnostni prostor na Trstenik. Na proslavi je govoril prvoborec Tine Zaletel-Tilen. Opozoril je na sklepe zadnjega kongresa jugoslovanskih borcev in dejal, da so kraji, ki v teh dneh slave, veliko dali partizanom, družba pa jim še ni dala tistega, kar zaslužijo. Prav na področju, kjer je deloval Kokrški odred, je bilo ustreljenih največ talcev.

Pred tem je bila v trsteniški šoli slavnostna seja svetov krajevnih skupnosti in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Udeležili so se je tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, sekretar občinske konference SZDL Kranj Franc Thaler, predsednik ZB Kranj Pavle Bajželj, delegacija kokrškega odreda, predstavnika pokroviteljev praznovanja Save in Živil, častni občan podgorskih krajevnih skupnosti Franc Štefe-Miško ter prvoborca Peter Debeljak in Tine Zaletel. Na seji je govoril sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir. Dejal je, da je odred v teh vaseh sejal seme revolucije in zato današnji dan ni le praznik borcev in aktivistov, temveč vseh delovnih ljudi, ki sodelujejo pri revolucionarni samoupravni preobrazbi družbe. Opozoril je na sporočila kongresov Z K J in ZKS ter kongresa ZB, na novo ustavo in veliko odgovornost, ki jo ima jugoslovanski delavski razred pred delavskim razredom sveta. Revolucija je zmagovala kljub padcem in vzponom in take vrline ima tudi ZK, je nadaljeval. Ko je govoril o odredu, je poudaril vojaške in politične funkcije na tem področju in kot takega ga cenimo. Vendar za ohranjanje tradicij NOB borci sami ne bodo skrbeli večno. To nalogo morajo prevzeti mlajši. Zgodovini NOB je treba dati več pozornosti in ne dovoljevati zaostajanja. Za to so odgovorne tudi samoupravne ustanove, je končal govornik. J . Košnjek

Pred jutrišnjim praznikom gorenjskih aktivistov

Poletna vstaja na Gorenjskem

1941 Gorenjska sega v alpsko področje — tedaj med

Italijo in Nemčijo (Avstrijo) — in prek nje potekajo in so potekale pomembne komunikacije, na katere je okupator računal že pred zasedbo.

V začetku in pri pripravah na vstajo pa je tudi slovensko vodstvo upora na stvarnih osnovah računalo nekako takole: Gorenjska je najbolj razvita, ima precejšnjo industrijo in veliko delavstva ter razmeroma močno K P , ki bo povedla ljudi v vstajo. Prav tako je na Gorenjskem zadosti gozdov in njen relief je primeren za gverilsko bojevanje ter za hitro manevriranje, kjer vstaja mora uspeti najprej in najbolje.

Toda zaradi »sosedstva« z Avstrijo je bilo poleg drugega že od vsega začetka dosti težje na levem kot na desnem bregu Save. S severne strani Karavank je lahko prišel samo sovražnik. Umik partizanov proti Avstriji je lahko samo povečal nevarnost, kar so pokazali poznejši dogodki.

Vstaja na Gorenjskem se je na pobudo in pod osebnim vodstvom revolucionarjev-komunistov julija 1941 res uspešno začela, a takoj se je pokazalo, da napotki zanjo niso vsebovali zadosti stvarne ocene močnega okupatorja, in pa pomembnosti gorenjskega prometnega vozlišča zanj.

Tudi ko analiziramo poznejše poskuse za širjenje v staje na Gorenjskem, ta element — geostrateški, geopolitični — pri ocenjevanju razmer ni bil zadosti upoštevan.

Zapostavljena je bila geografska, geopolitična pomembnost pokrajine, njen sestav in okupatorjeva vojaška moč. Razmeroma majhno, močno komunikativno ozemlje, strmine Karavank in Julijcev, razse-kanost in razčlenjenost pokrajine, ki jo poleg tega po dolgem seka reka Sava (le-ta je bila vseskozi huda o v i r a za partizane) in še kaj, je šlo v prid okupatorju m v škodo partizanskim enotam.

Nemci niso ne mogli, ne smeli dovoliti, da se v tej Pokrajini razrašča vstaja brez močnih posegov proti "jej.

Važno je tudi dejstvo, da je bila Gorenjska vsa leta okupacije, tako kot Štajerska, pod Nemci, in da se je vse odvijalo pod znanim Hitlerjevim naročilom, da »mi to deželo napravite spet nemško!« To je že takoj Po zasedbi pomenilo nepopisno nasilje in naglo germanizacijo z namenom, da bo pokrajina čimpreje godna za priključitev k rajhu.

Tako se je sicer dobro pripravljena vstaja na Gorenjskem začela odvijati v pogojih neugodnega odnosa sil in elementov. V prvih mesecih vstaje, je bilo moč naleteti tudi na dve skrajnosti glede načina boja: na eni strani je bilo preveč optimizma, ki je mejil že na podcenjevanje nemškega okupatorja, na drugi strani Pa preveč defetizma, češ da na najožjem predelu Gorenjske ni pravih pogojev za nastanek, rast in obstoj Partizanskih enot in za oborožen boj proti tako močnemu okupatorju. Dejansko pa je šlo za iskanje primerne borbene poti, za prve oblike boja proti močnemu, izkušenemu in premetenemu sovražniku, ki je takoj začel s svojo socialno demagogijo, hkrati pa je uvedel najbolj črn nasilniški režim, ki so ga simbolizirali razpredena gestapovska mreža, begunjska kaznilnica, izseljevanje ter streljanje talcev. 6 Vloga delavskih središč: Jesenic, Kranja Iržiča, škofje Loke in kamniške okolice je prišla do izraza takoj v začetku vstaje, saj so vstajo organizirali in v ?di l i revolucionarji prav iz teh centrov. Vendar je mlo treba precej prelite krvi in izkušenj, da je tako kot frugod prišlo do spoznanja, da boj ne bo ne lahek ne kratkotrajen. .,

V političnih referatih in tudi v ocenah nekaterih zgodovinarjev najdemo hudo kritiko Gorenjcev, ki da niso ubogali vodstva NOB iz Ljubljane in da zaradi »oportunizma« niso preprečili izseljevanja in niso pre

gnali Nemcev, pač pa so se skrivali pred njimi in so zato morali dolenjski in notranjski partizani dokazati, da je mogoče ustvariti osvobojeno ozemlje tudi na Gorenjskem.

Sodim, da je mogoče odgovoriti na vprašanje, zakaj je nastalo prvo večje osvobojeno ozemlje na Dolenjskem in Notranjskem, ne pa na Gorenjskem, šele po podrobni analizi "ne le subjektivnih, marveč tudi objektivnih faktorjev. T i so na Gorenjskem onemogočali, na Dolenjskem in Notranjskem pa omogočili delno in začasno osvoboditev.

Začetke vstaje na Gorenjskem moramo torej gledati skozi prizmo silovite okupatorjeve moči, njegovega oblastnega aparata in njegove nepreklicne pripravljenosti, da za vsako ceno »pomiri« pokrajino. Začetno fazo vstaje na Gorenjskem in trdovratnost upora najbolje ilustrirajo sami okupatorjevi voditelji. Takratni višji vodja SS in policije za XVII I . vojno okrožje SS-Brigadefiihrer dr. Schell je A. avgusta 1941 polkovniku Mascusu, poveljniku redarstvene policije za alpske dežele, telefoniral:

»Namestnik komandanta korpusa mi je povedal, da je šef civilne uprave za Koroško prosil za enote, ki naj bi takoj odšle v akcijo ter na tem območju vzpostavile red in varnost. Danes me je ponovno prosil za natančne informacije in za podatke o moči enot. Vojska kako enoto odstopa le v zelo nujnih primerih. Prosim, da mi še danes zvečer brzojavno sporočite, ali policija resnično ni več gospodar položaja, ali pa ni več zmožna zagotoviti varnosti. Takšne razmere bi bile v tretjem rajhu edinstvene«.

To pomeni, da sb Nemci pokrajino imeli za sestavni del rajha, in pa da so bile razmere zaradi vstaje na Gorenjskem v primerjavi z drugimi zasedenimi pokrajinami res izjemne.

Kaj je torej pokazal začetek oborožene julijske vstaje in dogodki na Gorenjskem v začetku avgusta 1941?

Vstaja je dosegla svoj namen: okupator je bil občutno prizadet, kar je nehote priznal sicer z naglimi, močnimi, brezobzirnimi in nasilniškimi posegi tako proti prvim partizanom kot tudi proti njihovim sodelavcem in prebivalstvu na terenu. Hkrati s tem je priznal in pokazal tudi politično slabost, kar je izražala tudi začasno izsiljena ustavitev množičnega izseljevanja gorenjskega prebivalstva.

Zaradi oboroženega upora je bilo na Gorenjsko — zlasti na levi breg Save — pripeljanih znatno število predvsem policijskih enot, ki jih je Nemcem potem primanjkovalo drugod.

Prav tako se okupatorju ni posrečilo od prebivalstva izolirati komunistov — organizatorjev vstaje, kar je bil njihov očitni namen. Zgodilo se je nasprotno: okupator je bil prisiljen razkriti svoj pravi nasilniški obraz, komunisti-organizatorji vstaje pa so v očeh prebivalstva rasli kot pravi borci za svobodo.

Na strani upornikov pa se je tudi pokazala vrsta slabosti. Te so izvirale iz neizkušenosti in vsega, kar je spremljalo te začetke: Nemci so bili vojaško neprimerno močnejši in nagli, uporabljali pa so tudi različne oglednike in vodiče. Partizani se v nekaj dneh niso mogli vojaško utrditi.

Moštvo je bilo sicer prežeto z visoko zavestjo in moralo, a pripravljeno je bilo le na krajše bojevanje. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo so preveč podcenjevali nemško moč in zvijačnost. Primanjkovalo je osposobljenih, z revolucionarnimi idejami prežetih poveljnikov.

Oborožitev je bila še zelo pomanjkljiva. Poleg tega pa moštvo tudi še ni znalo dobro ravnati s tistim, kar so imeli. Zato po eni strani ni bilo samozavestno po drugi pa občasno preveč zaneseno, čemur je treba dodati še neizkušenost.

Pomembno vlogo je igrala tudi lega in konfiguracija terena. Okupator je storil vse, da bi na ozemlju, ki je bilo politično, vojaško in gospodarsko zanj tako važno, stri upor že v začetku. Zavedal se je pomembnosti komunikacij in industrije, ki je bila razmeščena v tej pokrajini. Prav ta razvitost pa mu je hkrati pri napadanju omogočala naglo manevriranje.

Kljub pomanjkanju orožja in organizacijskim slabostim ter omahovanju posameznikov, so bili uporniški začetki zelo ofenzivni. Nekaj ljudi je po prvih udarcih res odpadlo, nekaj se jih je pred nasiljem prestrašilo in izgubilo perspektivo, vendar to ni bilo poglavitno — vstaja se je razrasla v močno gibanje. Ivan Jan

V nedeljo, 30. junija, so odprli novo cesto od Dovjega do visokogorske kmetije Sedučnik nad Dovjem. Cesto je zgradilo Gozdno gospodarstvo Bled. — Foto: B. Blenkuš

K O M P A S JUGOSLAVIJA

Svet samoupravne delovne skupnosti skupnih s lužb t u r i s t i č n e g a in gostinskega podjetja

Kompas Jugoslavija Ljubljana, D v o r ž a k o v a II"/a

objavlja za nov hotel A kategorije v Kranjski gori naslednja prosta delovna mesta:

1. šefa strežbe 2. 3 vodij izmen v strežbi 3. 12 natakarjev 4. 4 točajev 5. slaščičarja 6. frizerja 7. vrtnarja 8. 2 kuharskih pomočnikov 9. 4 vratarjev

10. 5 sobaric 11. 8 snažilk 12. 3 pomivalk posode

Pogoji: za delovna mesta pod 1. in 2. se zahteva V K gostinske stroke od 3. do 7. K V gostinske stroke, pod 8. P K delavci, pod 9. priučeni delavci in od 10. do 12. N K delavci. Delovna praksa v stroki je zaželena. Za vsa delovna mesta je določeno dvomesečno poskusno delo. Prednost bodo imeli kandidati iz zgornje savske doline.

Za šefa strežbe je zagotovljeno stanovanje. Kandidati se lahko prijavijo v 15 dneh po objavi na naslov: Turistično in gostinsko podjetje Kompas Jugoslavija, 61001 Ljubljana, Dvoržakova I I /a , kadrovsko socialna služba.

Iniciativni odbor za ustanovitev Samoupravne stanovanjske skupnosti D r i skupščini občine Skofja Loka razpisuje delovno mesto

tajnika samoupravne stanovanjske skupnosti Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) višja ali srednja strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali

druge ustrezne smeri z najmanj pet oziroma osemletnimi izkušnjami s poznavanjem stanovanjske problematike,

b) moralna neoporečnost, c) ustrezna politična aktivnost.

administratorke z znanjem strojepisja in pisarniškega poslovanja. Lahko je tudi začetnica.

Kandidati naj pošljejo prijave iniciativnemu odboru za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti pri skupščini občine Škofja Loka v 15 dneh od dneva objave tega razpisa.

Obrat plastičnih izdelkov Od ščipalk do cevi — Dovolj naročil za obrat IPI trgovsko proizvodnega podjetja Zarje na Jese

nicah Trgovsko proizvodno podjetje

Zarja na Jesenicah praznuje v letošnjem letu 20-letnico obstoja. Vse do leta 1971 se je podjetje ukvarjalo s trgovino, septembra 1971. leta pa so se usmerili tudi v proizvodnjo s tem, da so začeli s poskusnim obratovanjem v obratu plastičnih izdelkov na plavškem travniku. Na zamisel, da bi se ukvarjali tudi z industrijo plastičnih izdelkov, niso prišli naključno, saj so že poprej imeli delavnico za montažo ščipalk.

Med glavne izdelke sodijo vsekakor polietilenske cevi (alkaten), cevi za električno napeljavo, plastifi-cirane žice raznih dimenzij, artikli za industrijo in široko potrošnjo. Pri izdelovanju uporabljajo dve tehniki, in.sicer eksturzijo in vlivanje pod pritiskom v kalupe. Na leto proizvedejo okoli 400 ton cevi.

Zaradi vedno bolj razširjene uporabe plastike na tržišču se morajo neprestano prilagajati in iskati nove

oblike ter izdelke. Prodajajo le na domači trg, največ Metalki, Jeklo-tehni, Grosistu iz Gorice, njihovi izdelki pa so zaželeni tudi na bosanskem tržišču. Medtem ko z naročili nimajo težav, jih imajo z nabavo surovin, ki jih dobivajo pri Organsko kemijski industriji Zagreb, nekaj pa tudi iz uvoza.

Obrat ima 1800 kvadratnih metrov proizvodne površine in prav toliko skladiščnega prostora. Zaposluje 23 delavcev, ki delajo v treh izmenah. Zarjin obrat IPI na Plavžu tvori skupaj z delovno enoto Cokla na Blejski Dobravi, delovno enoto Tapoplastik ter delovno enoto Radio-servis temeljno organizacijo združenega dela industrije in obrti.

D. Sedej

Filmarji v kanjonu Kokre Kanjon Kokre so minul i četr

tek zavzeli kaj čudni obiskovalc i : eni nosijo orožje, drugi kamere, tretji pa kable, kovčke s š m i n k a m i , zajetne mape in podobno kramo, ki je pri snemanju filmov pač nepogreš l j iva . V s l i kovi t i soteski ekipa ljubljanskega podjetja V I B A n a m r e č lovi na celuloidni trak uvodne kadre zgodbe Č U D O V I T I P R A H . PO romanu h r v a š k e g a pisatelja Vje-koslava Kaleba jo je za film pr i redil M i l a n Ljubic. Ljubic bo delo tudi rež i ra l . In kdo so igralci?

Dober poznavalec sedme umetnosti bi v možeh in ženah, potikajočih se tam naokrog, spoznal nekatere znane obraze z jugoslovanskih odrov in platen, saj je režiser tolmačenje osrednjih vlog zaupal Ljubiši Sa-mardžiču, Silvu Božiču, Marinki Sebez, Janezu Vrhovcu, Jožetu Zupanu, Majdi Potokar, Demetru Bi-tencu, Alenki Rančič, Anki Zupane, Ivanki Mežan, Vinku Podgoršku, Borisu Cavazzi, Andreju Nahtigalu in Nevenki Vrančič. Dogajanje so avtorji postavili v čas NOB. Glavni osebi sta partizana Goli (Samardžič) in Deček (Božič), ki med prebojem skozi sovražnikov obroč izgubita stik s svojo enoto ter v nekajdnevni odisejadi doživita veliko hudega. Srž štorije tvorijo prepričljivi opisi partizanskih premikov, realistično, nikdar pretirano prikazane dogodivščine obeh junakov, njun boj z lakoto in utrujenostjo, njune bitke z nasprotnikom ter njuna svojevrstna filozofija, polna vere vase, polna nagona po samoohranitvi, a tudi prepričanja v končno zmago pravice. Notranja vsebina zgodbe sloni na spopadu svetlih in temnih sil: prve so združene v zvestih, pogumnih in poštenih ljudeh, druge pa v zavojevalcih in uničevalcih mladosti, veselja in ljubezni. Čudoviti prah ni santo slika krute resnice, v kateri se gibljeta partizana, ko iščeta brigado. Je hkrati simbolizirana podoba narodove težnje po svobodi in napredku. Pisatelj vzpostavlja resnični stik s človekovo notranjostjo oziroma s posameznikovim podoživi janjem zunanjega sveta. I. G.

Tovarna obutve

Tržič

r a z g l a š a prosto delovno mesto

šefa končne kontrole

Pogoji za sprejem: — čevljarski tehnik s šestimi leti delovnih izkušenj v stroki ali — izučen čevljar z desetimi leti delovnih izkušenj v stroki — poskusno delo tri mesece.

Nastop dela po dogovoru. Prijave na razglas sprejema kadrovski oddelek podjetja v 8 dneh po objavi.

Beograjčani gostujejo v Tržiču Zaradi sobotnega slabega vremena

so se začele 11. tržiške poletne prireditve v nedeljo. Domači igralci so na dvorišču tržiškega gradu uspešno uprizorili Linhartovega Matička. Včeraj in danes sta bila v paviljonu NOB filmska večera amaterjev iz Velenja in Zagreba.

Poletne prireditve se bodo nadaljevale jutri zvečer. Na prireditvenem prostoru se bo predstavila 50-članska skupina folkloristov, pevcev in tamburašev kulturno umetniškega društva Branko Cvetkovič iz Beograda, ki šteje sicer 450 članov. Skupina ni znana le doma, temveč tudi v svetu. Avgusta odhaja na gostovanje v Sovjetsko zvezo. Društvo je zaradi zaslug na kulturnem področju odlikoval predsednik republike Tito. Gostovanje Beograjčanov je za Tržič izjemen kulturni dogodek. Ne le zaradi tega, ker v mestu še ni go-

Pred novim referendumom

Ko je aprila letos radovljiška občinska skupščina izdala za vse družine v občini tiskano poročilo o gradnji šol, je hkrati predlagala občinski konferenci socialistične zveze in drugim družbenopolitičnim organizacijam v občini, naj preučijo možnosti in pripravijo vse potrebno, da bi po izteku sedanjega samoprispevka občanov in prispevka delovnih organizacij na podlagi referenduma iz leta 1968 razpisali nov referendum. Do začetka prihodnjega leta, ko se bo izteklo zbiranje samoprispevka, šole namreč ne bodo v celoti dograjene. Pri vseh šolah, razen pri šoli v Lip-nici, manjkajo telovadnice, razen tega pa je obveza skupščine, da zgradi še šolo v Begunjah.

Vrsto razprav je bilo v prejšnjem mandatnem obdobju v skupščini (in tudi iz poročila je razvidno), da zaradi velikih podražitev celotnega programa do izteka samoprispevka ne DO moč izpolniti. Šole brez telovadnic pa so dejansko nedograjene.

Blejske turistične informacije

Turistično društvo Bled je tudi letos izdalo vsakoletne turistične informacije, v katerih so poleg koledarja prireditev v sezoni opisane še druge posebnosti Bleda in okolice in podobno. Obširneje kot prejšnja leta

' je v informacijah popisan geološki in zgodovinski razvoj Bleda, precej podroben pa je cenik letošnjih hotelskih in drugih storitev. Skrbno so prikazani tudi kulturni spomeniki na Bledu, kot novost pa zasledimo nekatere splošne informacije, ki jih v prejšnjih brošurah ni bilo. Ob skrbnem pregledu lahko še ugotovimo, da je dokaj bogat tudi program različnih prireditev v letošnji glavni sezoni. Veliko je folklornih in koncertnih prireditev, malo pa pomembnejših mednarodnih, saj je Bled od vrste takšnih prireditev v prejšnjih letih uspel obdržati le še mednarodni bridge turnir v začetku oktobra.

Blejske turistične informacije je turistično društvo založilo v 50.000 izvodih v petih jezikih (nemški, francoski, angleški, nizozemski in slovenski). Informacije pa je natisnila tiskarna CP Gorenjski tisk v Kranju.

A 4 %Jf

A. Ž.

Da bi jih dokončali oziroma zgradili telovadnice in šolo v Begunjah, bi potrebovali še okrog 14 milijonov dinarjev. Nekajkrat je bilo v vodstvih občinskih družbenopolitičnih organizacij in tudi na terenu slišati mnenje, da je edina rešitev za dograditev oziroma uresničitev programa ponoven referendum in samoprispevek. Vendar je bilo ob takšnih mnenjih in ugotovitvah tudi slišati pripombe, da bi ob ponovnem referendumu morali program dopolniti in vanj vključiti še izgradnjo vzgojno varstvenih ustanov in morda še nekaterih drugih komunalnih ali podobnih objektov.

Pred nedavnim so se v družbenopolitičnih organizacijah (predvsem v socialistični zvezi) v občini začele konkretne in resne priprave na ponovni referendum. Tako so na nedavnem seminarju za usposabljanje delegatov občinske skupščine v Bohinju izvedli anketo. Rezultati le-te so pokazali, da so bila dosedanja razmišljanja, da bi po izteku sedanjega samoprispevka razpisali nov referendum, upravičena in pravilna.

Od 251 anketiranih delegatov jih je namreč 72,5 odstotka predlagalo, da bi uresničili zastavljeni program izgradnje šol dopolnjen z izgradnjo vzgojnovarstvenih ustanov s ponovnim referendumom. Skoraj 80 odstotkov vprašanih je tudi menilo, da bi občani glasovali za samoprispevek. Velika večina (skoraj fH) odstotkov) je izrazila tudi pripravljenost za aktivno sodelovanje v pripravah na referendum. Na vprašanje, kaj naj bi poleg izgradnje šol še zgradili Z.novim samoprispevkom, pa so delegati v večini predlagali gradnjo vrtcev ter razne krajevne akcije oziroma objekte

Glede na odgovore delegatov — izvoljenih predstavnikov občanov in delovnih ljudi radovljiške občine — je torej najbrž moč ugotoviti, da je dana zelena luč za začetek priprav /a novi referendum. V občinski organizaciji socialistične zveze in v nekaterih drugih so z njimi zato tudi že začeli. Tako je septembra predvidena javna razprava o predlogu in izoblikovanju gradbenega programa, o katerem naj bi se občani odločali na referendumu za samoprispevek. Seveda pa bodo pred referendumom pripombe z javne razprave skrbno preučili, jih uskladili in potem predložili konkreten in (to so v dosedanjih razpravah še posebej poudarjali) realen program; takšnega, ki bi ga z zbiranjem sredstev potem tudi lahko uresničili. A. Zalar

štovala kulturna skupina iz bratskih republik, temveč tudi zaradi velikega števila delavcev iz drugih republik, ki so se zaposlili v Tržiču. Predstava je namenjena tudi njim. Da bi bila udeležba le-teh čim boljša, bodo zanje del stroškov vstopnine pokrile delovne organizacije in občinski sindikalni svet. Posameznik bo moral za vstopnico odšteti le 5 dinarjev! Sicer pa velja enotna vstopnina 20 dinarjev. Če bo deževalo, bo prireditev v dvorani kina v Cankarjevem domu.

Poletne prireditve se bodo nadaljevale v soboto s ponovitvijo Linhartovega Matička. -jk

H E M I Č N A T O V A R N A P 0 D N A R T Odbor za medsebojna razmerja

Kemične tovarne Podnart objavlja prosto delovno mesto

kurjača visokotlačnih kotlov Pogoj: izpit za kur jača ter ustrezne delovne izkušnje za samostojno opravljanje dela

ter vabi k sodelovanju

K V in P K delavce za delo v proizvodnem oddelku in s k l a d i š č u

Pismene prijave je treba poslati na naslov: Kemična tovarna Podnart; kandidati lahko dobijo podrobnejše informacije v splošnem sektorju podjetja.

Pot nekega protesta ali kranjski balet Sicer je res minilo že skoraj mesec

dni, kar je bila v prostorih plesne in baletne šole iz Kranja v Delavskem domu produkcija gojencev; pa tudi, ko bi pravočasno poročal zgolj o predstavitvah, bi le ne mogel mimo problemov, ki tarejo plesno in baletno šolo.

V vabilih za produkcijo je bila iskrena želja privabiti nas v*njihovo dvorano, kajti, vse da tako kaže, poslednji baletni prikaz je na sporedu. In v resnici. Ni šlo toliko za predstavitev kakovosti kakor za protestni shod, čeprav je seveda razumljivo, da so podobne produkcije vsakoletne. Gre predvsem zaradi prostorov, ki jih plesna in baletna šola uporablja že več kot dvanajst let, rečeno pa je bilo, da se bodo morali letošnjo jesen preseliti. Dosegel sem, da mije prišel na vpogled dopis Milana Stoka, vodje šole, ki deluje v sestavu Centra za estetsko vzgojo v Kranju, ki ga je naslovil na kranjsko kulturno skupnost. Na 22. seji te skupnosti se je razpravljalo o finančnem načrtu za kulturo v letošnjem letu, obenem pa je prišel predlog, naj bi se plesna in baletna šola preselila na Prim-skovo. Ta predlog pa je bil hkrati vzrok za dopis Milana Stoka kulturni skupnosti, kjer je med drugim rečeno: »Menim, da je nedopustno ali vsaj neobzirno forsirati eno panogo dejavnosti na račun druge dejavnosti in drugo dejavnost metati iz hiše, kjer imata urejene prostore že več kot deset let. In končno so delavci gradili ta dom zato, da jim bo kot kulturni center, v katerem bodo vse dejavnosti, v katerih se naša delavska mladina udejstvuje, in ne samo ena ali dve dejavnosti.« Citirano dobesedno! (Prostore namreč, ki jih ima sedaj na voljo plesna in baletna šola, so namenjeni za knjižnico. Mislim, da se osebno lahko oziroma tudi se, opredeljujem za načrt o razširitvi knjižničnih prostorov, ne da bi pri tem podcenjeval dejavnost baletne šole, njen pedagoški moment ali raven prikazanega znanja. Hkrati pa bi s prestavitvijo te šole na Primskovo, kjer za kulturni dom nudi velike vsote kulturna skupnost, bilo doseženo tudi to, da bi se tako imenovane mestne kulturne institucije preselile tudi na periferijo. Primskovo je del Kranja, če pa pogledamo kulturno delovanje krajevne skupnosti. je več kot razumljivo, da postanejo prostori bolj izkoriščeni. In ker se tja, pO besedah Milana Batiste (Center za estetsko vzgojo v Kranju) ne bo preselila le plesna in baletna šola, pač pa tudi druge dejavnosti, je preselitev vendarle ne le utemeljena, pač pa tudi koristna. Po čudni logiki je namreč Delavski dom vendarle v lasti Zveze sindikatov Slovenije, ne pa kranjski kulturni dom. V stavbi so poslovni prostori, /HI so tudi prostori, ki so večji del neizkori'

Učeni, in možno je še vedno, da se kulturna skupnost skupaj s Centrom :a estetsko vzgojo in plesno baletno

šolo dogovarja o morebitnih drugačnih prostorskih rešitvah z upravnim odborom Delavskega doma.

In bilo je mnogo hudih in jeznih besed zaradi tega tako imenovanega problema, nestrpnosti. Če so pedagogi in vodstvo plesne in baletne šole v resnici toliko zagnani za delo, zlasti če trud rodi sadove, kar jih, potem, se mi zdi, sprememba lokala ne bo mogla vplivati na njihovo kakovostno delovanje. Je pa dopis kulturni skupnosti vendarle upravičen. Čas bi že bil, da se raz

nim kulturnim dejavnostim zagotovi nemoteno delovanje, problemi v zvezi »vprašanja bodočega delovanja baletne in plesne šole v prostorih Delavskega doma« naj bodo le opomin, da se to ne bo prepogosto dogajalo. Namreč: po najnovejših izjavah odgovornih bo plesna in baletna šola ostala še eno leto v istih prostorih. Ta zapis naj spodbudi pravočasna razmišljanja o tovrstni problematiki, da pač ne bo prihodnje leto preveč boleča. -

Janez Poštrak

Spet razstava RELIK v Radovljici in Lescah V okviru sodelovanja med likovno sekcijo pri ZKPO Radovljica in

med likovniki, včlanjenimi v skupino R E L I K v Trbovljah, je spet prišlo do zanimive razstave. Ker so trboveljski likovniki pripravili za razstavo precejšnje število del, so slike in plastike razstavili v Radovljici in v Lescah.

Tokrat so se v radovljiški graščini in v leski šoli predstavili najvidnejši ustvarjalci skupine R E L I K . Njihov motivni svet je tesno povezan z rudarskim življenjem. Prav zato radovljiškim in leškim obiskovalcem razstava odkriva drug svet in tudi druge tehnike. Zanimive so zlasti nekatere plastike in reliefi iz lignita.

Ob otvoritvi obeh razstav je bil krajši koncert pevskega zbora iz Zasipa, srečanje trboveljskih in radovljiških likovnikov pa je omogočilo tudi dogovor o nadaljnjem sodelovanju. N . R.

Gostovanje zdomskega društva na Bledu Na povabilo zveze kulturno prosvetnih organizacij in kulturno

umetniškega društva Bled bodo v petek na Bledu gostovali člani folklorne in instrumentalne skupine Slovenskega kulturnega društva Bled iz Essna v Zvezni republiki Nemčiji. Na prireditvi, ki bo ob 20. uri v festivalni dvorani, bodo nastopili tudi pevci moškega zbora K U D Bled.

Člani Slovenskega kulturnega društva Bled iz Essna so že lani gostovali z dramsko skupino v petih krajih radovljiške občine. Takrat so se tudi dogovorili za nadaljnje sodelovanje z radovljiško kulturno skupnostjo, hkrati pa izrazili željo, da bi navezali tesnejše stike s kulturnim društvom na Bledu. Domačini so z zadovoljstvom sprejeli to ponudbo. JR

Koncert v zdravilišču Ob dnevu borca je komorni moški zbor A. T. Linhart iz Radovljice

včeraj priredil brezplačen koncert za bolnike v klimatskem zdravilišču Dvorska vas. Pod vodstvom Slavka Boleta so radovljiški pevci peli borbene in ljudske pesmi.

DOLIK razstavlja V soboto, 29. junija, so v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu

na Jesenicah v počastitev VI. zbora gorenjskih aktivistov odprli slikarsko razstavo članov likovne sekcije D O L I K . Razstavo, ki se tematsko navezuje na zgodovino NOB in predvojno revolucionarno delavsko gibanje, so odprli s kratkim kulturnim sporedom. Tokrat razstavlja 10 avtorjev 21 del. — Razstava bo odprta do 10. julija. D. S.

Koncert Jeklarja - V soboto zvečer je bil na Jesenicah koncert moškega pevskega

zbora Jeklar, ki bo praznoval prihodnje leto 10-letnico obstoja. Na koncertu se je pevski zbor predstavil z enakim programom kot ga je izvedel na nedavnem gostovanju na Koroškem. Na koncertu sta sodelovala tudi solista Jaka Jeraša in Andrej Kosem. D. S.

Razstava in koncert v Radovljici . Delavska univerza Radovljica bo v petek, 5. julija, ob 19.30 pri

pravila v dvorani radovljiške graščine razstavo akvarelov Bruna Vav-potiča. Ob otvoritvi razstave bo koncert Tria Lorenz. Razstava bo odprta do 15. julija.

GOSTILNA PRI CEŠNARJU CERKLJE — BOHINC MARIJA vas vabi v času razstave cvetja in lovstva, ki bo od 4. do 8. julija v Cerkljah, na vse vrste jedil po jedilnem listu, domače mesnine, kot so klobase, salame, zaseka, šunka in želodec pa tudi na dobra domača vina. V nedeljo, 7. julija, bo v gostilni od 11. do 18. ure razstava tradicionalnih jedi. Večino le-teh bo mogoče že ta dan naročiti. Ob zaključku razstave bo žrebanje. Dobitki bodo razstavljena jedila. Poskrbeli bomo tudi za prijetno domačo zabavo.

Zamrzovalne skrinje prijateljice gospodin)

VELETRGOVINA

Z IVI L. A KRANJ

Cenjeni potrošniki! Vabimo vas k ugodnemu nakupu v tednu stanovanjske opreme v blagovnici Cerklje.

Od 1. do 7. julija vam pri nakupu nad 500 din nudimo

5 % POPUSTA Blagovnica bo odprta tudi v nedeljo, 7. julija.

Priporočamo se za obisk in nakup

Veletrgovina Živila Kranj

Turistično društvo Cerklje prireja v prostorih osnovne šole 8. razstavo cvetja in lovstva od 4. do 8. julija 1974.

Vabljeni

G M D i S

GIP Gradiš Ljubljana T O Z D Lesno industrijski obrat Škofja Loka

razpisuje prosto delovno mesto

snažilke Interesentke naj pošljejo pismene ponudbe ali naj se osebno javijo v kadrovskem oddelku Gradiš T O Z D L I O Škofja Loka, Kidričeva c. 56.

Osnovna šo la F R A N C E P R E Š E R E N K R A N J razpisuje za š o l s k o leto 1974/75 za n e d o l o č e n č a s mesto:

vzgojiteljice za oddelek p r e d š o l s k e ga varstva v Dupljah.

Množično v gore V skladu s programom temeljne

telesnokulturne skupnosti Kranj, kamor je vključeno tudi Planinsko društvo, so pripravili kranjski planinci osnutek programa izletov v gore in planine. Će bo telesnokulturna skupnost osnutek sprejela, bi planinci julija že organizirali prve izlete.

Sestavljava programa predlagajo, da bi za popularizacijo planinstva, predvsem med mladino, organizirali dva ali tri velike množične pohode v gore ali pa številnejše enodnevne izlete s- »planinskim« avtobusom. Avtobus bi planince zjutraj pripeljal do podnožja gore, ki jo nameravajo v spremstvu vodnika in dežurnega reševalca obiskati, po vrnitvi s pohoda pa bi jih vrnil na zborno mesto. Takšni enodnevni izleti prispevajo k planinski množičnosti, razen tega pa izleti ne bi bili zahtevni in udeleženec ne bi imel velikih stroškov.

-jk

POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH (Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje inVoklo)

(10. zapis) Mnogi potopisci pravijo, da je

Olševek ena 6d najlepših vasi na Slovenskem. To je zatrdil ob eni svojih vizitacij celo tako prefinjeni estet, kakršen je bil ljubljanski kne-zoškof Anton Alojzij VVolf. (Prav letos bo izšel reprint Pleteršnikove-ga slovensko-nemškega slovarja, ki nosi ime »Wolfov slovar«; pač zato, ker je škof gmotno omogočil sestavo in tisk tega obsežnega, že klasičnega dela.)

Manj razumljivo opazko glede Olševka (v ljudski govorici: Uševk) je zapisal zgodovinar Josip Lavtižar: »Zal, da v Viševku kmečki domovi ne uspevajo tako, kakor bi lahko, in da vsled tega pojema blagostanje. Vzroka ni težko ugeniti: Gorenjci — strupena vodka!)« — To je Lavtižar zapisal 1. 1901.

Pa vendar je danes le nasprotno res: Olševek je urejena, čista vas; gospodarsko trdna in vsa obnovljena. Večina poti in dovozov na dvorišča je asfaltiranih. Ni pa v vasi gostilne — pač pa imajo vrli Olševčani kulturno-prosvetno društvo Straža.

Le to premišljam, zakaj je Olševek, ta res lep in zdrav kraj pod gorami, po številu svojega prebivalstva v zadnjih sto letih tako nazadoval. L. 1869 so našteli še 344 vaščanov, 1. 1966 pa le še 286! V vsej obširni šen-čurski občini je Olševek edini, ki je po svojem človeškem potencialu pokazal negativno bilanco.

Sicer je na splošno- res, da se delavci izseljujejo iz svojih vasi in se naseljujejo bliže kraju svoje zaposlitve. Toda to velja za vse naše podeželje — a tolikega upada števila prebivalstva drugje ni. Vsaj v ravninskih vaseh ne. Saj Olševku, ki je le kakih 20 m dvignjen nad ravnino, ne moremo reči gorska vas; iz teh vasi pa res skoro ves naraščaj hiti v zložnejše ravnice; najprej na delo, potem se naseli . . .

^~ LIST IZ ZGODOVINE

S e pred ustanovitvijo velesov-skega samostana 1. 1238 je bil Olševek (v listinah: Olsvvik) že znana vas. To potrjuje darilna pogodba, s katero je ob ustanovitvi samostana belih nun mengeški župnik Veriand podaril kloštru pet zemljišč na Olševku.

Zaradi pomanjkljivih zapisov ostaja vprašanje o obstoju prvotne olševske cerkve nerešeno. Ker so to, sedanjo, sezidali šele 1. 1791, je seve verjetnost, da je stala prvotna cerkev že prej močno podprta s kratko pripombo cerkvenega zgodovinarja: »Zelo star mora biti stolpov zid, ker je ostal še od prvotne cerkve; le zgornji del so nekoliko vzdignili, da je dobil lepšo podobo.«

Zidana pa je sedanja cerkev kar nenavadno — po obliki rahlo spominja celo na rimski Angelski grad — saj pa je tudi olševska cerkev posvečena nadangelu Mihaelu (kip njegov

je vzidan v nišo sicer golega pročelja nad glavnim vhodom v cerkev).

»COKVARJI« IN ŠTEMPIHARJI

N enavadna hišna obrt je doma v Olševku: izdelovanje lesenih cokel. Torej je »cokvar«, kdor oblikuje to, danes zopet iskano robo. Tudi vaški duhovnik je bival nekoč v Košnikovi hiši, ki pa se j i je reklo le »cokvarjeva bajta«.

Za slovitega silaka Štempiharja, ki je krotil žandarje in se metal z medvedom, pa itak tradicija trdi, da je bil z Olševka doma.

No, sedajle pa se mi ponuja kar lepa priložnost, da odbijem bodico, češ, preveč pišeš o svetnikih in o starin fajmoštrih. Marsikod res ni drugih. posebnosti v vasi: le starinska cerkev, ljudsko znamenje na polju pa spomin na kakega starega, učenega župnika, ki je v kraju služboval — zraven pa botaniziral, sadjaril, čebelaril, pisal zgodovino in podobno.

In zdaj mi Olševek daje priložnost, da spregovorim o hrustu, ki ni bil kaj prida božji, pač pa bolj človeški in pravičen.

Kot imajo Notranjci svojega Martina Krpana, rojaki ob Kolpi in Cabranki svojega Petra Klepca, Istrani svojega Velega Jožo — tako imamo Gorenjci svojega Štempihar-ja!

Pisatelj in pesnik Matija Valjavec Kračmanov (1831—1897), rojak s Srednje Bele pri Preddvoru, je med drugim v svojih zapisih ohranil tudi mično pripovedko o gromozansko močnem možaku, ki je pred davnim časom domoval na Olševku in juna-čil po vsej širni ravnini pod gorami. Glas o njegovi čudežni moči pa je šel po vsej deželi.

Cerkev sv. Mihaela na Olševku. Arhitekturna zasnova pročelja močno spominja na sloviti Angelski grad v Rimu.

DEŽ IN SLABA MUSAKA Zdajšnje I Vile so majhno naselje

• številnimi trgovinicami in nekaj hoteli in leže tik pod starim stadio-no m. Vse kaže. da prebivalci žive izključno od turizma.' Za odhod moramo še malo počakati, ker šofer nekaj poplavlja avtobus. Zato se še malo razkropimo po trgovinicah. Precej drago je tu. Ce vas bo pot kdaj zanesla sem, se raje ustavite nekaj vasi prej, kjer so bogato založeni /. vso robo, ki privlači turiste in ceneje je, kot kjerkoli. Volnen cekar, brez katerega menda nobena ženska M l ' zapusti Grčije, dobiš tu že za 20 drahem, medtem ko jih drugje drle tudi po 60 drahem.

V Delfin pravkar urejujejo kana* ' i ̂ i i»• i j o, tako da 80 vse razkopane. DeŽ je delavce prignal v preprosto restavracijo, kjer diši po vroči juhi. stisnili so se k »gašperčku« sredi prostota, pijejo belo vino, kade in Čakajo, da bo nehalo liti. Tudi z Nado naročiva neko grško specia-"teto vsaj na listku je pisalo »a ta ( , 1 'cce«, toda dobili sva presneto slabo krompirjevo in makaronovo musako. Poceni je ta kuhinja In seveda le bolj za delavce, ki delajo tu Bori. Za turiste so na voljo boljši pa dražji hoteli.

Nehalo je deževati in globoko »podaj v ozki dolini se pokažejo tisti lepi Oljčni nasadi. V daljavi pa se leskeče

morski zaliv. Končno je naš avtobus popravljen in lahko odrinemo.

TEBE LE ŠE VAS Tam sredi Beocijc le še toliko Za

vijemo na stranpot, da si ogledamo ostanke legendarnih Teb; dobro se še vidi mogočno obzidje, obrisi Akropole in nekaj mestnih biš ter zanimiv trg sredi mesta. Včasih je bilo to glavno mesto Beocije; najmočnejše je bilo v letih od 371 do 362 pred našim štetjem. Leta 335 jih je razdejal v svojem zmagovitem pohodu proti KgiptU Aleksander Veliki. Danes so Tebe le še malo večja vas. \ Mrači se že, zato ne izstopamo m

si le skozi okna avtobusa ogledamo te skromne ostanke nekdaj tako cvetočega mesta, kjer je vladal med drugimi ludi Oidip, ter pohitimo piot i Atenam.

MEHANIKA PO GRŠKO Kakšnih petnajst kilometrov pred

Atenami pa smo v nekem križišču obstali; avtobus enostavno ni hotel nikamor več. Semafor je nekajkrat poka/al vse svoje barve in za nami se je nabrala kolona. Šofer poskuša vse. da bi gare spravil naprej, toda rtič, Zleze dol. da hi pogledal, če je spet narobe na mestu, kjer |e popravljal v Dellih, pa mu še kljuka ostane v rokah, tako da zdaj ne nune več v avtobus skozi svoja vrata. "No. to je pa tipično grško!«

pove Nada. »Tu nihče nič ne popravlja, dokler do konca ne crkne, potem pa vržejo proč.« Naši pomorščaki jih s te plati menda dobro poznajo. Na svoje ladje Grki zlepa n i ' morejo dobiti posadk, kajti poznane so po zelo slabem vzdrževanju. Ce ^ je nekje nekaj pritrjeno s tremi vijaki, pa eden odpove, pravijo: »Saj še dva držita!« Ko pa še drugi odpove, malo pogledajo, pa menijo povsem optimistično: »Saj je še eden.« In tako naprej, dokler- ne pade skupaj. Menda se prav na grških ladjah naredi največ nesreč' in če tuji mornarji niso prepričani, da je ladja res čisto nova. ne gredo nanjo.

No, tale avtobus je res pravo potrdilo za tako grško gospodarjenje. Odpovedale so nam prestave — menda je Sel zobčenik — pa še luči in verjetno Se marsikaj. Ne sinem pomisliti, da bi se nam to naredilo kje tam v tistih samotnih hribih pod Parnasom!

POLICA.JSKO KAVAHRSTVO TUDI ZA NAS

Kaj hitro je tu policaj. Šofer je Sel v bližnji motel telefonirat lastniku agencije, da smo obstali in da naj pošlje dlllg avtobus ali pa taksije. Policaju smo nazorno pokazali, da jo tole »kaput« in da šofer telefonira. Šel je za njim. ob avtobusu pa se je ustavila že neke druge v iste policija; v belih jopičih ko bili in zelo prijazni. Tole ho pa tista turistična policija, smo menili. Pa je bila res. Nekaj rasa so hodili okrog avtobusa, še oni povprašali po šoferju in spel s(iWi po svo|e dopovedovali m razlar.ali. Putem su h i l i o pieusn iciil i promet in na-- |»oprostil, da izklopimo. Zdaj slilo ludi sumi ipu*|i priložnost občutiti, kako ceni in t u i M e \ Grčiii.

; • « p i • J 5 r • " • l i l i

Hiltonovi hoteli, ki so razkropljeni po vsem svetu in so še vedno pojem popolnega udobja, so vedno neke posebne oblike; tale na Aveniji kraljice Sofije v Atenah je malo zaokrožen, stranske stene pa krase reliefni motivi iz grške zgodovine.

Dosti moških smo imeli s sabo. da hi lahko porinili avtobus s ceste. |»a niso pustili. Šofer je sedel za volan, policaji v belih jopičih in z opasači pa so se uprli zadaj in avtobus je bil mimogrede ponujen skozi križišče na rob ceste, O. pa so hili Se naprej kavalirji. Ker ni kazalo, da hi agencija poslala kakšen d rti}* avtobus, so nam kar policaji »nalovili« proste taksije in počakali, da je bil slednji preskrbljen s prevozom. Pa še ni bilo konec' Zadnjemu taksiju so še celo sami sledili \ se

Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.

prodam Prodam nerjaveči, prosto stoječi

ŠTEDILNIK. Šubic, Delnice 19, Poljane nad Škofjo Loko 4255

Prodam 2 breji Z A J K L J I . Šem-petrska 15, Stražišče, Kranj 4289

Prodam otroški VOZIČEK, globok. Ivan Sušnik, Beleharjeva 17, Šenčur 4290

Prodam K O N J A , nad 500 kg težkega, za vožnjo. Podreča 54, Kranj

4291 Prodam oranžno beli ŠOTOR za

4—5 oseb. Ogled: Pavla Toman, Gorenjska c. 43, Radovljica 4292

Prodam B I K C A , 7 tednov starega, za rejo ali za zakol. Rupa 15 4293

H A R M O N I K O , 8 registrov, 120 basov, »veltmaister« prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4294

Ugodno prodam gumijasti ČOLN maestral-7. Pevc, C. talcev 6, Škofja Loka, telefon 60-754 4295

Prodam francosko dirkalno KOLO, športno. Zg. Brnik 81, Cerklje

4296 Prodam P U N T E in B A N K I N E

ter mlado K O B I L O ali zamenjam za G O V E D . Pivka 15, Naklo 4297

Prodam novo diatonično H A R M O N I K O . Poženik 3, Cerklje 4298

Prodam 10 dni stare B I K C E . Rupa 11, Kranj 4299

Prodam C E M E N T . Luža 38, Šenčur 4300

Prodam globok otroški VOZIČEK, zelene barve, za 400 din. Zorica Žitnik, Šempetrska 50, Kranj

4301 Prodam zazidljivo P A R C E L O z

vso dokumentacijo. Lahovče 65, Cerklje 4302

Prodam 2 novi navadni H A R M O NIKI . Naslov v oglasnem oddelku

4303 Prodam betonsko železo. Virmaše

32, Škofja Loka 4304 Prodam sedem tednov stare

P U J S K E in malo avstrijsko SLA-M O R E Z N I C O s puhalnikom in verigo. Pungert 11, Škofja Loka 4305

kupim Kupim navadno rabljeno harmo

niko. Naslov v oglasnem oddelku 4306

vozila Prodam MINI 1000, Jetnik 1970.

Maček, Tavčarjeva 9, Škofja Loka 4265

Prodam karambolirano ŠKODO 100 S, letnik 1971. Informacije po telefonu 21-742. Covič, M . Pijade 5, Kranj 4307

Prodam FIAT 600 D po delih. Trojarjeva 33, Kranj-Stražišče 4308

Ugodno prodam dobro ohranjeno garažirano ZASTAVO 750, registrirano do februarja 1975. Tepina, Pševska c. 3/B, Kranj 4309

Prodam dobro ohranjen FIAT 1300, letnik 1963, registriran do maja 1975. Mohorič Janez, Zg. Besnica št. 105 4310

Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963 za 3000 din. Sp. Brnik 4 4311

SPAČEK 1973 ugodno prodam tudi na ček. Informacije v sredo popoldan na 21-808 4312

Prodam A U S T I N 1300 in R-4 v odličnem stanju. Križaj, Zg. Senica 10, Medvode 4313

Karambolirano ZASTAVO 101, i;taro 2 meseca, prodam. Trboje 87, Smlednik 4314

Prodam SPAČKA — letnik 1967 in PRINZ — 1200 C — letnik 1971. Šenčur, Štefetova 6

Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1971. Breg 40 a, Žirovnica 4315

Prodam FIAT 750/72 — tudi na ček. Repanšek, Mušičeva 38, Loka pri Mengšu 4316

Prodam FIAT 1300 na plinsko napravo, 10.000 km po generalni ali zamenjam za drug avto star 3 leta. Zg. Duplje 21 4317

Prodam FIAT 750 z vgrajenim radioaparatom. Prevoženih 29.000 kilometrov. Jelenčeva ul. 21, Kranj

4318 Prodam PONI expres. Katja Je-

senovec, Stara c. 12, Škofja Loka

Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: ČP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju števi lka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna IS din, tena /.a 1 Številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po

pristojnem mnenju 421-1/72.

kis 1L# jHfc -iCS^ Sreda — 3. julija 1974

Od 9. julija dalje Glas vsak torek in petek. — Male oglase sprejemamo za torkovo številko do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka prav tako do 12. ure.

Prevzamem vsa zidarska dela vključno z izkopom. Kušaj Mustaf, Rupa 23/b, Kranj 4327

Sprejmem V A J E N C A za ključavničarsko stroko. Jalen, Huje 23, Kranj 4332

Poceni prodam VW kombi keso-nar, letnik 1960, neregistriran in ko-ritasti mešalec. Ogled popoldan. Sat-ler, Grosova 32, Kokrica, Kranj

4319 Prodam ZASTAVO 750, 55.000 km

letnik 1970, v dobrem stanju. Ogled popoldne. Markovič, Tenetiše 43, 64204 Golnik 4320

Prodam 2 JAVVI 175 ccm in MOP E D na 2 prestavi. Tenetiše 12, Golnik 4321

Ugodno prodam motorno kolo TOMOS, licenca puch. Adamič 2iv-ko, St. Žagarja 6, Kranj 4322

Prodam dobro ohranjen M O P E D kolibri 15. Langerholz, Vincarje 11, Škofja Loka 4324

Prodam FIAT 1300, letnik 1965. Cena po dogovoru. Struževo 20 a

prireditve V soboto, 6.7. 1974, priredi G D

Sp. Brnik DRUŽABNI VEČER združen z izbiro najlepšega para na plesišču. V N E D E L J O , 7. julija 1974, ob 14. uri pa je V E L I K A V R T N A V E S E L I C A . Oba dneva kegljanje za koštruna. Obakrat igra ansambel EROS 4331

stanovanja Soliden mlad moški, dober plač

nik, išče sobo med Radovljico in Medvodami. Naslov v oglasnem oddelku 4328

V Kranju ali okolici vzamem v najem stanovanje ali sobo. Oddati ponudbe pod »LAHKO N E OPREMLJENO« 4329

Mladoporočenca brez otrok nujno iščeta sobo in kuhinjo ali samo sobo s posebnim vhodom v Kranju ali okolici, po možnosti neopremljeno. Naslov v oglasnem oddelku 4330

zaposlitve V A J E N C A sprejmem za A V T O -

LIĆARJA. Ambrož Vinko, Luznar-jeva 13, Kranj 4279

.28-letno dekle išče zaposlitev v času Gorenjskega sejma. Oddati ponudbe do 15. julija pod »Vajeno dela na sejmih« 4326

Kranj CENTER 3. julija franc. barv. film Z A K L A D NA

V R H U N E B O T I Č N I K A ob 16., 18. in 20. uri, jug. barv. film B O M B A Š I ob 22. uri

4. julija jug. barv. film B O M B A Š I ob 15., 17. in 19. uri, ital. barv. film P A S T ob 21. uri

5. julija nem. barv. film P O Č I T N I C E B R E Z D E K L E T ob 16., 18. in 20. uri

Kranj STORŽlC 3. julija franc. barv. film V E S E L E POČIT

N I C E ob 18. in 20. uri 4. julija ital. barv. film LOVCI NA G L A V E

ob 16., 18. in 20. uri 5. julija ital. barv. film P A S T ob 18. in 20. uri

Tržič 3. julija ameriški barvni film K A P E T A N

S L A UG H T E R ob 18. in 20. uri 4. julija ameriški barvni film K A P E T A N

S L A U G H T E R ob 17. in 19. uri 5. julija jug.-ital. barv. film G E N E R A L IN

V O J A K ob 18. in 20.-uri

Kamnik DOM 3. julija jug.-ital. barv. film G E N E R A L IN

V O J A K ob 18. in 20. uri 4. julija franc. barv. film N E K O Č J E BIL

P O L I C A J ob 17. in 19. uri 5. julija franc. barv. film N E K O Č J E BIL

P O L I C A J ob 18. in 20. uri

Škofja Loka SORA 3. julija ital. barv. film L J U B I M C A IZ B E

N E T K ob 18. in 20. uri 4. julija amer. barv. film IGRA POPOL

N E G A ZLOČINA ob 20. uri 5. julija amer. barv. film IGRA P O P O L N E

G A ZLOČINA ob 17.30 in 20. uri

Železniki OBZORJE 3. julija amer. barv. film D V O B O J ob 20. uri 5. julija amer. barv. film D V O B O J ob 20. uri

Radovljica 3. julija japon. barv. film I Š Č E S E O l C l ,

21V A A L I M R T V A ob 20. uri 4. julija franc. barv. film A L F R E D O V E N E

Z G O D E ob 18. uri, jug. barv. film B E G U N E C ob 20. uri

Jesenice RADIO 3. julija franc. barv. film S E D E M M L A D I

Č E V IN E N A 5. julija amer. barv. film P A R A D A N O R I H

Jesenice PLAVŽ 4. julija amer. barv. film P A R A D A N O R I H 5. julija franc. barv. film S E D E M M L A D I

Č E V IN E N A

barv. film J E R E M I J A H Kranjska gora 3. julija amer.

J O H N S O N 4. julija franc. barv. film S E D E M M L A D I

Č E V IN E N A

Kmetijsko živilski kombinat Kranj — enota agromehanika Cesta J L A št. 1, tel.: 24-778 in 23-485

na kredit — dobava takoj D

Niewdhner-wiihlmaus KOMBAJN ZA KROMPIR z bobnom in v e r i ž n i m sistemom za praznjenje bunkerja.

Niew6hner-wuhlmaus IZKOPALNIK KROMPIRJA z v e r i ž n o pretresalno napravo v d o m a č i in u v o ž e n i izvedbi.

— samohodne kosilnice BCS z e l e k t r i č n i m v ž i g o m in s h i d r a v l i č n i m dvigom volana

— BCS bencin ali diesel D O B A V A T A K O J — kosilnice SIP z o b r a č a l n i k i — kosilnice G O R E N J E Velenje — kosilnice MOTI z o b r a č a l n i k i — ter italijanske kosilnice F B — t r a č n e o b r a č a l n i k e za seno SIP Š e n p e t e r in V O G E L -

N O O T — traktorske kosilnice za IMT 533 — traktorske kosilnice za Z E T O R 2511 — traktorske kosilnice za U R S U S

Razstava rož v Cerkljah V počastitev dneva borca bo danes, v sredo, 3. julija, odprlo Turi

stično društvo Cerklje v prostorih osnovne šole razstavo cvetja in lovstva.

Letos bo v okviru razstave tudi prvi potrošniški sejem, na katerem bo sodelovala Kmetijska zadruga Cerklje, Elita Kranj in Central Kranj. Razstava bo odprta do 8. julija. B. B.

Pred tednom dni so na Zgornjem Plavžu na Jesenicah začeli goreti odpadki na smetišču, kamor vozijo nesnago številna jeseniška podjetja. Odpadki so goreli več dni in čeprav na večer prvega dne smrad prebivalcem Plavža skorajda ni dal dihati, ognja niso niti poskušali pogasiti. — Foto: D. Sedej

E N T R A L GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ

Maistrov trg 11 razpisuje prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju:

1. D E L O V N A S K U P N O S T S K U P N I H S T R O K O V N I H S L U Ž B

vodjo splošnega sektorja Pogoj: visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri.

referenta za personalo s r e d n j e š o l s k a izobrazba

2. T O Z D D E L I K A T E S A

kuharja-ico za pripravo specialitet za delikatesno trgovino v Kranju, Maistrov trg 11 Pogoj: kvalificirana kuharica

več delavk ali delavcev za numeriranje in razmestitev blaga v novi samopos t r e ž n i trgovini Pogoj: osnovna šola, nudimo možnos t priučitve.

3. V E Č U Č E N C E V V G O S P O D A R S T V U , IN SICER:

a) prodajalcev za trgovino Delikatesa v Kranju

b) natakarjev in kuharjev za hotele: Kazina na Jezerskem, Bor-Grad Hrib v Preddvoru, Evropa v Kranju in restavraciji Park v Kranju.

Pogoj: dokončana osnovna šola Kandidati naj poš l je jo pismene ponudbe ali se osebno oglase najkasneje v 15 dneh na upravi podjetja Maistrov trg 11.

TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ

Nudimo večjo izbiro letnih oblek v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču

Zahvala Ob boleči izgubi predobrega moža in očeta

J a n e z a D o l e n c a

se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Bračkovi in dr. Zrim.šku za zdravljenje na domu ter g. župniku za lep pogrebni obred. Posebno, pa se zahvaljujemo selškemu pevskemu zboru in organizaciji ŽB ter vsem ostalim za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Vsem še

enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: žena Marija, sin -Janko, hčerke Marica, Stanka, Silva iti Anka z družinami

Lenart nad Lušo 18, 28. junija 1974

naš komentar

Solidne uvrstitve Le še prestavljena tekma I. A slovenske košarkarske lige

Novoteks : Triglav (bila je v ponedeljek) nas loči do zaključka prvega dela v moški ligi. Gorenjski ligaši kranjski Triglav, Jesenice ter košarkarice loškega Kroja so v tem delu zasedli solidne uvrstitve.

V elitni I. A ligi so triglavani startali odlično in so bili po petih kolih v vodilni četverici. Doma so spravili na kolena vse nasprotnike, v gosteh pa so imeli nekaj slabih trenutkov, saj bi bili lahko višje kot so. Kljub temu smo z njihovim petim mestom na lestvici zadovoljni, saj vemo, da imajo pomlajeno moštvo, ki pod vodstvom novega trenerja Marjana Rusa še ni reklo zadnje besede. Če bodo tudi v drugem delu zaigrali tako ali še bolje, od njih lahko pričakujemo še boljših uspehov.

V I.-B moški ligi so Jeseničani, ki so lani izpadli iz I.-A začeli tako dobro kot triglavani. Vse do sedmega kola so držali prvo mesto. Po zaključku pa so zdrknili na tretje in za vodilnimi Prulami zaostajajo le 4 točke. V drugem krogu ne smejo imeti slabih iger in le s tem se lahko nadejamo, da bodo v sezoni 1975 spet zaigraM v družbi I.-A lige.

V ženski I. ligi Ločanke igrajo tako kot znajo. Že vrsto let so med najboljšimi ženskimi vrstami v Sloveniji. V tem delu prvenstva so v zlati sredini na 4. mestu. Ni se nam treba bati, da nas bodo razočarale in se morale boriti za slovo od lige.

Košarkarji in košarkarice imajo do 24. avgusta zaslužen počitek, nato pa bodo nadaljevali z borbami. Čeprav so pred nami počitnice in dopusti, tega ne smejo pozabiti, saj bodo le s trdim delom in treningom odpravili napake, kar se bo poznalo tudi na njihovih igrah in uvrstitvah. Prepričani smo, da nas bodo vsi še razveseljevali z novimi zmagami. Le-te pa bodo na košarkarska igrišča privabila še več ljubiteljev te dinamične igre, saj bomo ravno v teh dneh prpk televizijskih ekranov spremljali igre na svetovnem prvenstvu v Portoriku, kjer jugoslovanska moška reprezentanca brani naslov svetovnega prvaka.

D. Humer

Rokometaši Šeširja v republiški ligi

Rokometni klub Šešir iz Škofje Loke je novi član slovenske rokometne lige. Po desetih letih trdega dela, nastopanja v gorenjski in ljubljanski conski rokometni ligi, se je ta podvig posrečil naslednjim članom ekipe: Debencu, Vrbincu, Orešniku, Jordanu, Kuželju, Bregar-ju, Kristanu, Kalamarju, Pokornu in Mahonjiču. Prav nič manj zaslužni za uspeh pa niso Oblak, Podnar in Trobec, ki zadnji del prvenstva niso igrali zaradi služenja kadrovskega roka v J L A , ter Kalan, ki je moral počivati zaradi bolezni.

»Rokometaše Šeširja sem začel trenirati pred dvema letoma,« pripoveduje trener kluba Igor S fupnišek. »Prav takrat so se fantje pripravljali na tekmovanje v ljubljanski conski rokometni ligi. Že takrat sem dobro poznal stanje v klubu. Fantje so bili disciplinirani, pridni pri delu, prijatelji med sabo! Prvo leto smo si za cilj zadali: ostati v ligi. Na presenečenje vseh pa smo bili celo tretji. Tak uspeh nas je vezal, da letos naredimo še nekoliko več. In uspelo nam je! Po prvem delu tekmovanja smo bili popolnoma prepričani o uspehu. Zaradi izgube kar štirih standardnih igralcev pa ie bila bitka v drugem — spomladanskem — delu bolj ostra in do konca negotova. Lahko povem, da smo pomladanski del odigrali z eno samo menjavo. Veliko srečo smo imeli, da nas niso spremljale bolezni in poškodbe!«

Rokometaši Šeširja se bodo na bližnjo sezono, na nastop v elitni republiški druščini, začeli pripravljati v začetku avgusta. Težave z začetkom priprav so predvsem zaradi dopustov posameznih igralcev.

»Teden dni se bomo pripravljali v Cerknem, nato pa doma,« pravi Igor Stupnišek. »Največja želja za to sezono nam je ostati v ligi. Računamo predvsem na domače igralce. Morda se bomo pojačali le z enim ali dvema perspektivnima mladima rokome-tašema iz bližnjih klubov. Seveda čakamo tudi na vrnitev domačih fantov iz JLA! Uvoz ,zvezd' za nas odpade. Naslednja težava je — igrišče! Ker ne ustreza predpisom, tekem republiške lige na sedanjem ne bo mogoče igrati. Trenutno so vprašanje samo sredstva. Upamo, da nam bo 50.000 din ob pomoči vseh odgovornih in ljubiteljev rokometa le uspelo zbrati. Že v bližnji bodočnosti pa pričakujemo tudi ureditev razsvetljave.«

Slabost loškega rokometa je bila vrsto let tudi premajhno zanimanje za vzgojo mladih moči v klubu! Stanje se je popravilo šele v zadnjem času. Poleg trenerja A in B moške ekipe Igorja Stupniška delata v klubu še dva trenerja z izpiti. Kuželj vodi pionirsko ekipo in krožek na šoli, Kalamar pa trenira žensko ekipo ter vodi krožek na drugi šoli. '

»Na vseh tekmah smo imeli veliko gledalcev,« je dejal trener ekipe. »Najzvestejši navijači so z nami potovali celo na tuja igrišča. Doma v zadnjih dveh letih nismo izgubili niti enega srečanja, osvojili pa smo več pokalov. Prav zato se bojim, da nas naši simpatizerji ne bodo razumeli, ko bomo v prihodnje zagotovo, saj je to višja tekmovalna stopnica, tudi na domačem igrišču doživeli kak poraz. Upamo, da nam bo tudi naš mentor — tovarna Šešir — nudil vsaj takšno pomoč kot doslej.«

.1. Govekar

Novoteks : Triglav 73:77

Novo mesto, l . A S K L Novoteks : Triglav 73:77 (43:44), gledalcev 300, sodnika Š. Oblak, Gomboši (oba Ljubljana).

Tr ig lav : Košir 16, Mavric 11, Lipovac 7, Zupan 6, Kalan 22, Sku-bic 2, Klavora 1, Slokan 7, Fartek 5.

V zaostali tekmi so bili gostje veliko boljši od domačih košarkarjev, saj jim je uspelo, da so na vročem igrišču v Novem mestu osvojili dve pomembni točki, ki so jih skupaj z Vrhniko spravile na vodilno mesto na lestvici. ' -dh

Klubski dan za Češko kočo

Smučarski klub Triglav je za zaključek sezone organiziral klubski dan, ki je bil združen s prvenstvom kluba v veleslalomu na smučiščih za Češko kočo.

Vrstni red: cicibanke: 1. Nataša Blažič, 2. Savina Mihelič, 3. Andreja Bašelj; cicibani: 1. Leon Pintar, 2. Andrej Simoniti, 3. Miro Štular; pionirke: 1. Barbara Gogala, 2. Mojca Pust, 3. Karin Premrov; pionirji: 1. Matija Horvat, 2. Edvin Pintar, 3. Miloš Božičevič; mladinke: 1. Simona Bajželj, 2. Nataša Pa-vec, 3. Boža Bašelj; mladinci: 1. Darko Štular, 2. Stane Prezelj, 3. Tomo Česen; člani: 1. Drago Leben, 2. Dušan Blažič, 3. Iztok Skok.

S. Bajželj

Zmago Malavašič je začel s serijo golov na ponedeljkovi vaterpolski tekmi Triglav : Senta. Domačini so bili v vseh pogledih boljši nasprotnik. — Foto: F. Perdan

II. zvezna vaterpolska liga

Prvih šest točk

Osnovna š o l a dr. F R A N C E T A P R E Š E R N A K R A N J razpisuje za n e d o l o č e n č a s prosto delovno mesto

za pomoč v računovodstvu Zaželena je srednja izobrazba ekonomske smeri al i večletna praksa na podobnem delovnem mestu.

V soboto so v letnem bazenu startali v letošnjo sezono vaterpolisti kranjskega Triglava v II. zvezni ligi. V prvih treh kolih so doma gostili tri vojvodinske klube Bečej, ŽAK (Kikinda) ter Sen-to. Po pričakovanju so premagali vse tri nasprotnike in vknjižili prvih šest točk.

Triglav : Senta 24:5 Kranj, letni bazen, II. zvezna va

terpolska liga Triglav : Senta 24:5 (9:0, 7:2, 4:1, 4:2), gledalcev 800, sodnik Kostiov (Ljubljana).

Strelci za Triglav: Balderman 5, Kodek 4, Mohorič, Nadižar 3, Malavašič, Švegelj, Stariha. Velikanje po 2, Strgar 1.

Triglav: Vidic, Malavašič, Mohorič, Kodek, Nadižar, Švegelj, Balderman, Stariha, Calič, Strgar, Velikanje.

Senta: Ujhazi, Brinza, Varga, Kovać, Tot, Prikidanović, Repaš, Šerda, Terzin, Capati.

TRIM steza v Radovljici Komisija za množičnost in rekre

acijo pri občinski zvezi za telesno kulturo Radovljica, si je že v letu 1973 zastavila nekatere naloge za popularizacijo T R I M akcije, ki je obsegala uvedbo T R I M udejstvova-nja občanov z izpolnjevanjem nalog rdečega kartončka po lastni izbiri, modrega kartončka z naprej določenim programom za izpolnjevanje norm, oziroma zibranja točk za osvojitev zlate, srebrne ali bronaste značke ter gradnjo T R I M stez.

Občanov kljub dobri propagandi prek odgovornih rekreatorjev v sindikalnih organizacijah ni uspelo pridobiti za to udejstovanje, z izjemo Gozdnega gospodarstva Bled, kjer so se stvari pravilno lotili in uspeli.

Gradnja T R I M stez pa je stekla, prva je že zgrajena. Speljana je v

gozdiču Oble gorice nad kopališčem v Radovljici. Dolga je 550 m, ima 12 postaj z navodili za doziranje in izvajanje različnih "vaj. Rabila bo občanom, športnikom, šolam pa tudi kopalcem in začasnim prebivalcem kampinga.

S pripravami za ureditev ca. 2000 m dolge T R I M steze so pričeli tudi pri T V D Partizanu v Begunjah. Steza bo speljana v neposredni bližini smučarskega centra v Krpinu. Ker bo pri gradnji sodelovala tudi tovarna Elan oziroma Institut, lahko pričakujemo, da bo naprava res vzorna.

Temeljna telesnokulturna skupnost Radovljica bo podprla sleherno iniciativo za gradnjo T R I M stez, tako da bi v nekaj letih imeli vsi večji kraji občine te preproste in koristne naprave. Č. A.

/ / SCHIEDEL - YU - Kamin

P 1 dimnik št. 1 v Evropi

I * Sil ffHlI PQP

L " \ GRADNJA ŽALEC

Rokometna ekipa Šeširja i • Skope Lola

Graditelj i! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis

Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah:

— stavbno pohištvo — hrastov in bukov klasični parket — hrastov lamelni parket — uvoz — betonske mešalce L 100

^ Izkoristite ugoden nakup! J

Informacije dobite na tel. št. 21-611

Toča golov domačih igralcev v igri s Sento. To moštvo prav gotovo ni zrelo za drugo ligo. Triglavani so prihajali pred gol nasprotnika kadar so hoteli in zabijali gole kot za .šalo. Lani je Senta to srečanje izgubila s 16:6."

Triglav : ŽAK 18:7 Kranj, letni bazen, II. zvezna

vaterpolska liga Triglav : ŽAK 18:7 (3:1, 6:4, 4:2, 5:0). Gledalcev 500, sodnik Sardelić (Zagreb).

Strelci za Triglav: Švegelj 7, Nadižar 4, Balderman 3, Malavašič 2, Mohorič 1, Stariha 1.

Triglav: Vidic, Malavašič, Mohorič, Kodek, Nadižar, Balderman, Švegelj, Stariha, Calič, Strgar, Cer-melj.

ŽA