1 WWW.GBD.SI

Julij 2007

Letn

ik 1

1, š

tevi

lka

2

RAZVAJANJE NAŠIH STRANK JE NAŠ LETOŠNJI CILJ!

Želimo imeti zadovoljne stranke, zadovoljne zaposlene in zadovoljne lastnike. Pa nam uspeva? Prav gotovo. Število reklamacij je minimalno, knjiga pripomb, pritožb in pohval ne vsebuje niti ene negativne zabeležke. Pozitivno presenečenje je tudi ekstremna rast delnic na naši borzi. Prepričana sem, da tudi največji optimisti niso pričakovali takšnih rasti in še kako prav smo se odločili, ko tako kot marsikateri, ki so bolj ali manj zapustili slovenski borzni trg, nismo vrgli puške v koruzo. Sedaj smo bogato poplačani. NOVOSTI, KI SMO JIH PRIPRAVILI ZA VAS Odslej vam ne bo treba več od banke do banke, če boste želeli najeti lombardno posojilo. Pri Banki Celje smo izposlovali posebej ugodne in konkurenčne pogoje za vse naše stranke, tako za fizične, kot tudi pravne osebe.

Večina bank je namreč povsem v nasprotju z zakonom, ki udeležencem trga kapitala veleva "da v vsem pazimo na interese stranke" zahtevala prenos vrednostnih papirjev k njim in seveda ponovno odprtje trgovalnega računa pri njih pod pretvezo, da sicer posojila ne morejo dobiti. Zastavno pravico na vrednostne papirje lahko seveda vpišete na obstoječih vrednostnih papirjih, na trgovalnem računu, kjer so in nobene potrebe ni po odpiranju novega računa in s tem povezanimi stroški. Pogoji so objavljeni na naši spletni strani. Obresti znašajo od 6 mesečni EURIBOR + 1,75 % dalje. Letos, ko praznujemo 10 let GBD-ja, vsako obstoječo stranko, ki nas priporoči novi stranki nagradimo z majico GBD. Število naših strank pa je že preseglo 11.000, rekordno je število uporabnikov on line trgovalnih sistemov: GBD On line in E*Trade. Povprečni znesek sredstev na portfelj pa znaša že 74.900 EUR. V tej številki Mojega Brokerja smo vam pripravili veliko izobraževalnega čtiva in seveda tudi priporočil kam investirati. Vabljeni k prebiranju. Hvaležni in veseli smo vašega zaupanja in ostanite v naši družbi. Ani Klemenčič, MBA

VSEBINA

Uvodnik

Predstavitev opcij in primerjava z naložbenimi certifikati

Pregled izdanih Turbo certifikatov na slovenske delnice

Izobraževalni seminar: Opcije in certifikati - prednost in pasti trgovanja

Vpliv novic na borzno dogajanje in psihologija množic

Pričakovanja na svetovnih kapitalskih trgih

Bili smo v Moldaviji in Londonu

Komentar dogajanja na Ljubljanski borzi in pričakovanja

Investicijske družbe (ID)

Ponudba lombardnih kreditov pri Banki Celje

Nekaj utrinkov iz konference o izvedenih finančnih instrumentih v Londonu

1

2

6

7

8

9

10

12

14

15

16

2 GBD IZOBRAŽUJE

PREDSTAVITEV OPCIJ IN PRIMERJAVA Z NALOŽBENIMI CERTIFIKATI Slovenski vlagatelji so dandanes že dobro seznanjeni z naložbenimi certifikati kot sodobno obliko naložbe prihrankov, ki ima za Slovence izjemno pomembno prednost tudi v tem, da tako realizirani kapitalski dobički niso obdavčeni. Poleg naložbenih certifikatov pa v segment izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja enak status glede obdavčitve, sodijo tudi t.i. opcije (Optionsscheines, Warrants). V tem članku bomo na praktičnem primeru razložili, kaj so opcije in katere so glavne razlike v primerjavi s certifikati. Zaradi lažjega razumevanja bomo pojem opcije predstavili kar na primeru delnice Krke. POMEMBNI PODATKI O OPCIJAH Vzemimo za primer opcijo na delnico Krke z WKN oznako EB16FW (daljše nem. "WertpapierKenNummer"). Na portalu Stuttgartske borze (www.euwax.de) smo na dan 27.06.2007 o tej opciji našli naslednje podatke: NEM/ ANG SLO vrednost

Basiswert/ Underlying Osnovna vrednost

Delnica KRKG

Optionsart/ Type Vrsta opcije Call Bezugskurs/ Strike Izvršilna cena 751,13

EUR

Bezugsverhältnis/ Ratio Razmerje 1:100

Ausübungsart/ Style Način vnovčitve

ameriška

Letzter Bewertungstag/ Maturity

Zapadlost 21.9.2007

Hebel/ Leverage Vzvod 3,98 Delta Delta 0,94 Omega Omega 3,78 Theta Theta -0,19 Vega Vega 0,01 Geld/ Bid Odkupna cena 2,46 EUR Brief/ Ask Prodajna cena 2,52 EUR Basiswertkurs/ Underlying Price

Cena osnovne vrednosti

987,94 EUR

NAKUPNE IN PRODAJNE OPCIJE Opcije so lahko nakupne (Call) ali prodajne (Put). Nakupna (Call) opcija nam daje pravico do nakupa po vnaprej določeni ceni, kar je dobičkonosno ob rastočih tečajih, medtem ko nam prodajna (Put) opcija daje pravico do prodaje po vnaprej določeni ceni, kar je dobičkonosno ob padajočih tečajih.

Slika 1: Izplačilo opcije na dan zapadlosti za primer opcije na delnico Krke (WKN: EB16FW)

Predstavljena opcija na Krko je nakupna (Call), kar pomeni, da nam daje pravico, da delnico Krke kupimo po vnaprej določenem tečaju 751,13 EUR. Bolj kot bo delnica Krke rasla, večja bo razlika med tržno in izvršilno ceno, s tem pa bo višji tudi naš potencialni zaslužek. AMERIŠKI IN EVROPSKI TIP OPCIJE Glede na to ali lahko pravico iz opcije izkoristimo kadarkoli ali pa le na datum zapadlosti, ločimo ameriški in evropski tip opcije. Pri evropskem tipu opcije lahko opcijo izkoristimo le na dan zapadlosti, pri ameriškem pa kadarkoli do dneva zapadlosti. Z obema tipoma opcij lahko seveda trgujemo tudi pred dnevom zapadlosti. Za večino opcij velja, da se ob vnovčenju izplačajo v denarju – tako nam ni treba vplačati in prevzeti delnic oz. drugega instrumenta, na katerega se nanaša opcija. To je enostavneje tako za kupca kot za izdajatelja opcije. Običajno se opcije ob zapadlosti avtomatično vnovčijo – pri nekaterih je treba za vnovčenje podati pisni zahtevek. Naša vzorčna opcija je ameriškega tipa, kar pomeni, da jo lahko izkoristimo kadarkoli (najkasneje pa 21.9.2007) – in ne le na datum zapadlosti 21.9.2007. OSNOVNA VREDNOST Opcija nam daje pravico do nakupa ali prodaje delnice podjetja (Krka, Microsoft, Agrobanka, …), indeksa (SBI, DAX, Belex15, …), surovin (zlato, nikelj, pšenica, nafta, …), valut (USD/EUR, EUR/YPN, …), idr. Vrednosti, na katero je opcija vezana, pravimo osnovna vrednost (angl. "Underlying"). V našem vzorčnem primeru je osnovna vrednost cena delnice Krke.

3 GBD IZOBRAŽUJE

RAZMERJE Razmerje (angl. "Ratio") pove, koliko opcij potrebujemo za nakup/ prodajo ene enote osnovne vrednosti. V našem primeru je razmerje 1:100, kar pomeni, da nam daje ena opcija pravico do nakupa ene stotine (1/100) delnice Krke. Ali povedano drugače, 100 opcij nam daje pravico do nakupa ene delnice Krke. IZVRŠILNA CENA Izvršilna cena je nakupna oz. prodajna cena osnovne vrednosti (angl. "Strike"). Kot rečeno vsebuje vsaka opcija vnaprej določeno ceno, po kateri lahko kupimo oz. prodamo osnovno vrednost. Predstavljena opcija nam daje pravico (in ne obveze!) do nakupa delnice Krke po ceni 751,13 EUR za delnico. NOTRANJA VREDNOST OPCIJE Ob zapadlosti je notranja vrednost nakupne (Call) opcije razlika med tržno vrednostjo osnovne vrednosti in ceno, po kateri imamo pravico kupiti to vrednost z opcijo (angl. "Strike"), upoštevati pa je potrebno tudi razmerje. Pri prodajnih (Put) opcijah je ravno obratno. Njihova vrednost ob zapadlosti je razlika med izvršilno ceno ("Strike") in tržno ceno osnovne vrednosti.

Notranja vrednost "Call" opcije = (tržni tečaj delnice Krke - "Strike") * razmerje = (987,94 - 751,13) * 0,01 = 2,3681 EUR

Če bi bil v našem vzorčnem primeru datum zapadlosti 27.06.2007, bi bila vrednost te opcije 2,3661 EUR. Delnico Krke bi z opcijami lahko kupili po 751,13 EUR in jo takoj prodali na trgu po 987,94 EUR, s čimer bi ustvarili 236,81 EUR dobička na delnico. Kaj pa, če je tržna vrednost manjša od izvršilne cene? V tem primeru je vrednost opcije nič. Opcija je namreč le pravica, ne pa obveznost, da kupimo osnovno vrednost, tako da je lahko le ničvredna, ne more pa imeti negativne vrednosti. Notranjo vrednost izračunavamo tudi za opcije, katerih zapadlost še ni nastopila. Pove nam, koliko bi bila opcija vredna, če bi jo izkoristili takoj. ČASOVNA VREDNOST OPCIJE Razliki med dejansko vrednostjo opcije na trgu ter njeno notranjo vrednostjo pravimo časovna vrednost (angl. "time value").

V našem vzorčnem primeru je tržna vrednost opcije 2,46 EUR, medtem ko smo izračunali, da je njena notranja vrednost 2,3681 EUR. Razliki med obema vrednostima v višini 0,0919 EUR na opcijo pravimo časovna vrednost opcije. Pri opcijah, ki so izven denarja (njihova notranja vrednost je torej nič), je njihova tržna cena v celoti časovna vrednost (v tem trenutku nimajo notranje vrednosti, saj njihovo takojšnje koriščenje ne bi imelo smisla). Časovna vrednost je odvisna predvsem od:

1. časa do zapadlosti opcije. Dlje kot je še do zapadlosti opcije, večja je njena časovna vrednost; s približevanjem dneva zapadlosti se časovna vrednost približuje vrednosti nič.

2. volatilnosti osnovne vrednosti. Večja kot je pričakovana volatilnost (nihanje) osnovne vrednosti, višja je cena opcije, saj je ob večji volatilnosti večja verjetnost, da bo opcija v nekem trenutku dosegla višjo notranjo vrednost.

TOČKA PRELOMA Točka preloma (angl. "Break-Even") pove, kolikšno vrednost mora doseči osnovna vrednost do zapadlosti, da ob zapadlosti nimamo ne dobička, ne izgube.

Točka preloma "Call" opcije = izvršilna cena + (cena opcije / razmerje) = 751,13 + (2,46 / 0,01) = 997,13 EUR

V našem primeru je točka preloma 997,13 EUR. Delnica Krke mora do zapadlosti narasti na 997,13 EUR, da bomo takrat dobili nazaj ravno toliko denarja, kolikor smo ga vložili. Slika 2: Prikaz posameznih vrednosti opcije na primeru opcije na delnico Krke (WKN: EB16FW)

4 GBD IZOBRAŽUJE

"V DENARJU", "IZVEN DENARJA" IN "PRI DENARJU" Če je notranja vrednost opcije enaka nič, pravimo, da je opcija "izven denarja" ("out of the money"). Če je notranja vrednost opcije večja od nič, pravimo, da je "v denarju" ("in the money"). Izraz "pri denarju" ("at the money") pa pove, da je opcija blizu meje med območjem "izven denarja" in območjem "v denarju". "Izven denarja" je opcija takrat, ko jo je nesmiselno izkoristiti. Če bi bila cena delnice Krke 500 EUR, bi bila naša vzorčna opcija "izven denarja", saj je nesmiselno izkoristiti pravico do nakupa Krke po 751,13 EUR, če pa jo lahko na trgu kupimo precej ceneje po 500 EUR. "V denarju" je opcija takrat, ko jo je smiselno izkoristiti. Če imamo našo vzorčno opcijo na Krko in je tečaj Krke 987,94 EUR, potem je to opcijo smiselno izkoristiti, saj tako prihranimo 236,81 EUR na delnico (na trgu je cena 987,94 EUR, mi pa jo lahko kupimo po 751,13 EUR). VZVOD Vzvod je razmerje med vložkom, ki ga mora vlagatelj vložiti v eno enoto osnovne vrednosti (v našem vzorčnem primeru v delnico Krke - 987,94 EUR) in vložkom, ki ga mora vložiti v opcije, ki predstavljajo eno enoto osnovne vrednosti (v našem primeru v 100 opcij – 246 EUR). V našem primeru je vzvod 4,02.

Vzvod = cena osnovne vrednosti / (cena opcije / razmerje) = 987,94 / (2,46 / 0,01) = 4,02

OMEGA Ker cena opcije (za razliko od cene certifikata) ne sledi linearno ceni osnovne vrednosti, vzvoda ne moremo tolmačiti v smislu "vzvod mi pove, koliko več (v odstotkih) zaslužim ali izgubim v primerjavi z naložbo v osnovno vrednost". Slednje nam pove omega.

Omega = delta * vzvod = 0,94 * 4,02 = 3,78

Za našo vzorčno opcijo je omega 3,78. To pomeni, da se ob manjših spremembah osnovne vrednosti pričakuje, da se bo cena opcije (procentualno) spremenila 3,78-krat toliko kot osnovna vrednost. Če cena delnice Krke narase za 0,100%, bo cena opcije narasla za okoli 0,378%. Če nas zanima pričakovana donosnost naložbe v opcijo v primerjavi z naložbo v osnovno vrednost, potem nam kratkoročno največ pove omega, na dolgi rok pa vzvod.

Omega nam za kratko obdobje in majhne spremembe pove, kolikokrat več bomo zaslužili (ali izgubili) z opcijo. Vzvod nam pove, kolikšno bo to razmerje nekoč, ko bo opcija blizu zapadlosti in globoko v denarju, če investiramo vanjo danes.

DELTA Delta pove, koliko se v absolutnem smislu (ne procentualno) spremeni cena opcije (oziroma cena za število opcij, ki predstavljajo eno enoto osnovne vrednosti), če se spremeni cena osnovne vrednosti za 1. Delta za opcije, ki so zelo v denarju in blizu zapadlosti, je običajno blizu 1. V našem vzorčnem primeru je delta 0,94. To pomeni, da če se cena delnice Krke spremeni za 1 EUR, se cena 100 opcij (ki predstavljajo eno delnico Krke) spremeni za 0,94 EUR (cena ene opcije se spremeni za 0,0094 EUR). THETA Theta pove, koliko izgubimo pri opciji vsak dan zaradi zmanjševanja časa do zapadlosti. Ali z drugimi besedami, theta pove, kako se s časom zmanjšuje časovna vrednost opcije. V vzorčnem primeru je theta 0,19. To pomeni, da na dan izgubimo 0,19 EUR izključno zaradi tega, ker se približuje dan zapadlosti – tudi če vse ostalo ostane enako. VEGA (LAMBDA, KAPA, SIGMA) Vega (tudi lambda, kapa ali sigma) pove, za koliko se spremeni cena opcije, če se volatilnost spremeni za 1%. Vega se zmanjšuje, ko se opcija približuje zapadlosti. V našem primeru je vega 0,01, kar pomeni, da bi opcija pridobila 0,01 EUR na vrednosti, če bi se volatilnost povečala za 1%. SCENARIJI

Opcijo je torej smiselno kupiti, če verjamete, da bo delnica Krke do datuma zapadlosti narasla nad prelomno točko 997,13 EUR, tako da bo donos presegel donos osnovne vrednosti in dividendni donos ter da bo pričakovani presežek donosa opravičil večje tveganje, ki ste mu izpostavljeni z naložbo v opcijo.

5 GBD IZOBRAŽUJE

VPLIV IZBRANIH DEJAVNIKOV NA CENO OPCIJ Slika 3: Vpliv izbranih dejavnikov na ceno opcij

LIKVIDNOST Pri delnicah se tečaj na borzi oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Če je večji pritisk na povpraševanju, cena delnice raste, in obratno. Pri opcijah pa (podobno kot pri certifikatih) trg v večji meri definira vzdrževalec likvidnosti. Zaradi množičnosti izdanih opcij in certifikatov namreč promet z njimi še zdaleč ne dosega obsega prometa z delnicami. Vzdrževalec likvidnosti sledi gibanju cene osnovnega produkta (v našem konkretnem primeru ceni delnice Krke) in drugih dejavnikov, ki bi znali vplivati na ceno osnovnega produkta v prihodnosti, in ustrezno spreminja ceno, po kateri opcije odkupuje ali prodaja. GLAVNE RAZLIKE MED OPCIJAMI IN TURBO CERTIFIKATI 1. Mnogi vlagatelji se raje odločijo za nakup opcij v

primerjavi s Turbo certifikati zato, ker so manj tvegane. Nimajo namreč t.i. "knock-out" meje, ob preboju katere vlagatelj izgubi vloženi kapital in se z instrumentom nemudoma prekine trgovanje.

2. Za razliko od certifikatov je vrednost opcij odvisna od volatilnosti. Poenostavljeno povedano, certifikati nimajo časovne vrednosti in v ceni nimajo vključenih pričakovanj o razvoju osnovne vrednosti v prihodnosti.

3. Certifikati linearno (1:1) sledijo gibanju cene osnovne vrednosti, medtem ko opcije ne (Delta!).

4. Časovna zapadlost ima pomemben vpliv na ceno opcij, medtem ko pri Turbo certifikatih nima vpliva na ceno, v kolikor so ti brez zapadlosti (Open end).

Pri opcijah in certifikatih velja opozoriti, da podatki na raznih finančnih portalih niso vedno pravilni, zato svetujemo, da si pozorno preberete prospekt izdajatelja.

PREGLED IZDANIH OPCIJ NA SLOVENSKA, HRVAŠKA IN SRBSKA PODJETJA Glavne banke izdajateljice opcij in certifikatov na delnice podjetij držav Ex-Yu so Erste Bank (www.erstebank-certificates.com), Raiffeisen Centrobank (www.rcb.at) in ABN Amro (www.abnamromarkets.com). Na njihovih spletnih straneh ali na strani Stuttgartske borze (www.euwax.de) lahko sledite novim izdajam. Pregled trenutno izdanih opcij na delnice Ex-Yu na dan 17.7.2007: WKN Osn. vred. Tečaj Valuta Strike Zapad. Vzvod

EB778Y Gorenje 38,37 EUR 26,08 31.3.08 2,80

EB778Z Gorenje 38,37 EUR 27,12 31.3.08 2,97

EB8JLC Gorenje 38,37 EUR 30,00 31.3.08 3,55

EB8PPF Gorenje 38,37 EUR 40,00 31.3.08 6,98

EB16FV Krka 995,00 EUR 625,94 21.9.07 2,65

EB16FW Krka 995,00 EUR 751,13 21.9.07 3,89

EB5YD4 Krka 995,00 EUR 834,59 28.9.07 5,39

EB779H Krka 995,00 EUR 834,59 31.3.08 3,91

EB779J Krka 995,00 EUR 938,91 31.3.08 5,06

DB43C6 Adris 650,00 HRK 650 13.12.07 15,64

DB43C7 Adris 650,00 HRK 750 13.12.07 46,91

DB43C4 INA 2.865,00 HRK 3500 13.12.07 2,01

DB43C5 INA 2.865,00 HRK 4000 13.12.07 46,22

EB7783 INA 2.865,00 HRK 1800 31.3.08 2,53

EB7784 INA 2.865,00 HRK 2000 31.3.08 2,98

EB7785 INA 2.865,00 HRK 2200 31.3.08 3,56

EB7786 INA 2.865,00 HRK 2400 31.3.08 4,30

EB7787 INA 2.865,00 HRK 2600 31.3.08 5,26

RCB7MW INA 2.865,00 HRK 0,01 18.7.08 1,00

EB8PR5 Agrobanka 36.312,00 RSD 0,01 30.9.08 1,01

EB7XTT AIK banka 11.719,00 RSD 0,01 30.9.08 0,97

EB7XTU Energoproj. 3.001,00 RSD 0,01 30.9.08 1,02

EB7XTV Metals banka 58.490,00 RSD 0,01 30.9.08 1,01

EB7XTW Soja Protein 23.104,00 RSD 0,01 30.9.08 1,01

EB7X09 Imlek 2.8099,00 RSD 0,01 30.9.08 1,01

EB7X1E Privredna ba. 5.568,00 RSD 0,01 30.9.08 1,01

mag. Sašo Pukšič

6 GBD IZOBRAŽUJE

PREGLED IZDANIH TURBO CERTIFIKATOV NA SLOVENSKE DELNICE

Vir: GBD d.d.

Osn

ovni

pro

dukt

Ozn

aka

Teča

jIz

daja

telj

Sim

bol

WK

NTi

pS

trik

eK

nock

-Out

Zapa

dlos

tŠ

e dn

iR

atio

Abs

. Spr

.R

el. S

pr.

Vzv

odV

red.

Cer

t.D

o K

nock

-Out

Bid

Ask

Auf

geld

Auf

geld

%A

ufge

ld p

.a.

Gor

enje

GR

VG37

,50

Erst

e B

ank

S145

EB5

YFL

Long

16

,69

17,9

428

.9.0

767

0,10

0,06

2,84

%1,

732,

081

-52,

16%

2,11

2,17

0,89

2,37

%13

,63%

Gor

enje

GR

VG37

,50

Erst

e B

ank

X4E

WE

B6D

T3Lo

ng

19,2

020

,86

31.3

.08

252

0,10

0,06

3,09

%1,

881,

830

-44,

37%

1,94

2,00

1,70

4,53

%6,

63%

Gor

enje

GR

VG37

,50

Erst

e B

ank

QSB

YE

B7XU

MLo

ng

26,5

029

,00

30.9

.08

435

0,10

-1,2

5-1

00,0

0%#D

EL/

0!1,

100

-22,

67%

1,25

0,00

-11,

00-2

9,33

%-2

5,27

%

Gor

enje

GR

VG37

,50

Rai

ffeis

en C

entro

bank

O

3MI

RC

B47X

Long

12

,52

13,7

718

.7.0

836

10,

100,

062,

26%

1,38

2,49

8-6

3,28

%2,

662,

722,

225,

92%

5,99

%

Gor

enje

GR

VG37

,50

Rai

ffeis

en C

entro

bank

ZR

YIR

CB7

N5

Long

19

,53

21,7

018

.7.0

836

10,

10-1

,91

-100

,00%

#DE

L/0!

1,79

7-4

2,13

%1,

910,

00-1

7,97

-47,

92%

-48,

30%

Krk

aK

RK

G1.

003,

00AB

N A

mro

13H

RA

A0J8

GLo

ng

806,

1690

6,80

open

0,01

0,25

13,0

2%4,

621,

968

-9,5

9%1,

922,

1720

,16

2,01

%#D

EL/

0!

Krk

aK

RK

G1.

003,

00AB

N A

mro

13H

SA

A0J8

HLo

ng

725,

1481

5,70

open

0,01

0,06

2,03

%3,

332,

779

-18,

67%

2,95

3,01

23,1

42,

31%

#DE

L/0!

Krk

aK

RK

G1.

003,

00Er

ste

Ban

k VO

8EE

B2J6

B Lo

ng

563,

3559

6,73

28.9

.07

670,

010,

081,

80%

2,22

4,39

7-4

0,51

%4,

444,

5212

,35

1,23

%6,

89%

Krk

aK

RK

G1.

003,

00Er

ste

Ban

k B1

8RE

B5V

T7Lo

ng

634,

2866

7,67

28.9

.07

670,

010,

082,

14%

2,63

3,68

7-3

3,43

%3,

733,

8112

,28

1,22

%6,

85%

Krk

aK

RK

G1.

003,

00Er

ste

Ban

k B1

8SE

B5V

T8Lo

ng

676,

0170

9,40

28.9

.07

670,

010,

082,

42%

2,96

3,27

0-2

9,27

%3,

313,

3912

,01

1,20

%6,

70%

Krk

aK

RK

G1.

003,

00Er

ste

Ban

k YW

3ZE

B6D

UL

Long

66

7,67

701,

0531

.3.0

825

20,

010,

082,

20%

2,70

3,35

3-3

0,10

%3,

633,

7135

,67

3,56

%5,

19%

Krk

aK

RK

G1.

003,

00Er

ste

Ban

k W

JYT

EB8

PM

5Lo

ng

710,

0075

5,00

31.3

.08

252

0,01

-3,1

9-1

00,0

0%#D

EL/

0!2,

930

-24,

73%

3,19

0,00

-293

,00

-29,

21%

-39,

37%

Krk

aK

RK

G1.

003,

00Er

ste

Ban

k YW

31E

B6D

UM

Long

66

8,53

730,

2631

.3.0

825

20,

01-3

,42

-100

,00%

#DE

L/0!

3,34

5-2

7,19

%3,

420,

00-3

34,4

7-3

3,35

%-4

4,43

%

Krk

aK

RK

G1.

003,

00Er

ste

Ban

k Q

SB2

EB7

XUQ

Long

75

5,00

800,

0030

.9.0

843

50,

01-2

,92

-100

,00%

#DE

L/0!

2,48

0-2

0,24

%2,

920,

00-2

48,0

0-2

4,73

%-2

1,21

%

Krk

aK

RK

G1.

003,

00R

aiffe

isen

Cen

troba

nk

U1N

XR

CB4

2Y

Long

40

8,95

500,

7518

.7.0

836

10,

010,

071,

14%

1,62

5,94

1-5

0,07

%6,

136,

2025

,95

2,59

%2,

62%

Krk

aK

RK

G1.

003,

00R

aiffe

isen

Cen

troba

nk

ZRYJ

RC

B7N

6Lo

ng

676,

0175

1,13

18.7

.08

361

0,01

-3,3

5-1

00,0

0%#D

EL/

0!3,

270

-25,

11%

3,35

0,00

-326

,99

-32,

60%

-32,

90%

Krk

aK

RK

G1.

003,

00R

aiffe

isen

Cen

troba

nk

U1N

WR

CB4

2X

Long

50

0,75

584,

2118

.7.0

836

10,

01-5

,14

-100

,00%

#DE

L/0!

5,02

3-4

1,75

%5,

140,

00-5

02,2

5-5

0,07

%-5

0,46

%

Luka

Kop

erLK

PG92

,00

Erst

e B

ank

B21S

EB8

JMA

Long

40

,50

44,5

031

.3.0

825

20,

100,

132,

38%

1,64

5,15

0-5

1,63

%5,

475,

604,

504,

89%

7,16

%

Luka

Kop

erLK

PG92

,00

Erst

e B

ank

QSB

4E

B7XU

SLo

ng

69,0

075

,00

30.9

.08

435

0,10

0,12

4,23

%3,

112,

300

-18,

48%

2,84

2,96

6,60

7,17

%5,

99%

Luka

Kop

erLK

PG92

,00

Rai

ffeis

en C

entro

bank

ZR

YKR

CB7

N7

Long

36

,43

40,4

818

.7.0

836

10,

100,

111,

94%

1,59

5,55

7-5

6,00

%5,

675,

782,

232,

42%

2,45

%

Mer

cato

rM

ELR

388,

90Er

ste

Ban

k B2

1YE

B8JM

CLo

ng

170,

0018

7,00

31.3

.08

252

0,01

0,05

2,19

%1,

672,

189

-51,

92%

2,28

2,33

14,1

03,

63%

5,29

%

Mer

cato

rM

ELR

388,

90Er

ste

Ban

k Q

SB6

EB7

XUU

Long

23

0,00

250,

0030

.9.0

843

50,

010,

010,

56%

2,15

1,58

9-3

5,72

%1,

801,

8122

,10

5,68

%4,

75%

Mer

cato

rM

ELR

388,

90R

aiffe

isen

Cen

troba

nk

O3M

JR

CB7

HR

Long

91

,80

103,

4918

.7.0

836

10,

100,

501,

69%

1,29

29,7

10-7

3,39

%29

,58

30,0

83,

700,

95%

0,96

%

Mer

cato

rM

ELR

388,

90R

aiffe

isen

Cen

troba

nk

ZRYL

RC

B7N

8Lo

ng

171,

0919

1,95

18.7

.08

361

0,10

0,50

2,27

%1,

7321

,781

-50,

64%

22,0

022

,50

7,19

1,85

%1,

87%

Mer

kur

MER

368,

90R

aiffe

isen

Cen

troba

nk

ZRYM

RC

B7N

9Lo

ng

129,

3614

6,05

18.7

.08

361

0,10

-23,

82-1

00,0

0%#D

EL/

0!23

,954

-60,

41%

23,8

20,

00-2

39,5

4-6

4,93

%-6

5,34

%

Pet

rol

PET

G92

0,00

Erst

e B

ank

B23G

EB8

JMK

Long

40

0,00

440,

0031

.3.0

825

20,

01-5

,38

-100

,00%

#DE

L/0!

5,20

0-5

2,17

%5,

380,

00-5

20,0

0-5

6,52

%-7

0,07

%

Pet

rol

PET

G92

0,00

Erst

e B

ank

QSE

PE

B7XV

CLo

ng

465,

0051

0,00

30.9

.08

435

0,01

-4,9

1-1

00,0

0%#D

EL/

0!4,

550

-44,

57%

4,91

0,00

-455

,00

-49,

46%

-43,

59%

Pet

rol

PET

G92

0,00

Rai

ffeis

en C

entro

bank

O

3MK

RC

B7H

SLo

ng

233,

6825

9,97

18.7

.08

361

0,01

0,50

7,17

%1,

236,

863

-71,

74%

6,97

7,47

60,6

86,

60%

6,67

%

Pet

rol

PET

G92

0,00

Rai

ffeis

en C

entro

bank

ZR

YNR

CB7

PA

Long

41

7,29

467,

3718

.7.0

836

10,

01-5

,15

-100

,00%

#DE

L/0!

5,02

7-4

9,20

%5,

150,

00-5

02,7

1-5

4,64

%-5

5,04

%

Piv

ovar

na L

aško

PIL

R91

,00

Erst

e B

ank

B23H

EB8

JML

Long

30

,50

33,5

031

.3.0

825

20,

10-6

,21

-100

,00%

#DE

L/0!

6,05

0-6

3,19

%6,

210,

00-6

0,50

-66,

48%

-79,

47%

Piv

ovar

na L

aško

PIL

R91

,00

Erst

e B

ank

QSE

QE

B7XV

DLo

ng

50,0

055

,00

30.9

.08

435

0,10

0,15

3,36

%1,

974,

100

-39,

56%

4,47

4,62

5,20

5,71

%4,

77%

Piv

ovar

na L

aško

PIL

R91

,00

Rai

ffeis

en C

entro

bank

O

3ML

RC

B7H

TLo

ng

17,9

420

,24

18.7

.08

361

0,10

0,05

0,69

%1,

257,

306

-77,

76%

7,24

7,29

-0,1

6-0

,18%

-0,1

8%

Piv

ovar

na L

aško

PIL

R91

,00

Rai

ffeis

en C

entro

bank

ZR

YPR

CB7

PB

Long

33

,38

37,5

618

.7.0

836

10,

10-5

,80

-100

,00%

#DE

L/0!

5,76

2-5

8,73

%5,

800,

00-5

7,62

-63,

32%

-63,

72%

Tele

kom

Slo

veni

jeTL

SG

488,

00Er

ste

Ban

k 13

HW

AA0

J8Q

Long

37

4,27

421,

00op

en0,

010,

075,

83%

3,84

1,13

7-1

3,73

%1,

201,

2713

,27

2,72

%#D

EL/

0!

Tele

kom

Slo

veni

jeTL

SG

488,

00Er

ste

Ban

k 13

HX

AA0

J8R

Long

33

6,87

378,

90op

en0,

010,

095,

81%

2,98

1,51

1-2

2,36

%1,

551,

6412

,87

2,64

%#D

EL/

0!

Tele

kom

Slo

veni

jeTL

SG

488,

00Er

ste

Ban

k W

K7I

EB8

PN

VLo

ng

300,

0033

0,00

31.3

.08

252

0,01

-2,0

0-1

00,0

0%#D

EL/

0!1,

880

-32,

38%

2,00

0,00

-188

,00

-38,

52%

-50,

57%

Tele

kom

Slo

veni

jeTL

SG

488,

00Er

ste

Ban

k J4

2FE

B8JM

SLo

ng

250,

0027

5,00

31.3

.08

252

0,01

0,07

2,79

%1,

892,

380

-43,

65%

2,51

2,58

20,0

04,

10%

5,99

%

Tele

kom

Slo

veni

jeTL

SG

488,

00Er

ste

Ban

k Q

SHA

EB7

XWY

Long

34

0,00

370,

0030

.9.0

843

50,

01-1

,80

-100

,00%

#DE

L/0!

1,48

0-2

4,18

%1,

800,

00-1

48,0

0-3

0,33

%-2

6,16

%

Tele

kom

Slo

veni

jeTL

SG

488,

00R

aiffe

isen

Cen

troba

nk

ZRYQ

RC

B7P

CLo

ng

221,

1724

6,20

18.7

.08

361

0,10

-27,

63-1

00,0

0%#D

EL/

0!26

,683

-49,

55%

27,6

30,

00-2

66,8

3-5

4,68

%-5

5,07

%

23.7

.200

7

Lege

nda:

RA

ZPR

OD

ANO

NO

VO

Pre

d kr

atki

m je

Rai

ffei

sen

Cen

tro

bank

a (w

ww

.rcb

.at)

izda

la tu

di d

va T

urbo

cer

tifik

ata

na in

deks

SB

I TO

P z

zap

adlo

stjo

dec

embr

a 20

08 in

vzv

odom

1,9

(RC

B71

T) o

z. 2

,3 (R

CB

71U

).

7 GBD ORGANIZIRA

IZOBRAŽEVALNI SEMINAR: OPCIJE IN CERTIFIKATI - PREDNOST IN PASTI TRGOVANJA Jeseni, 4.10.2007 ob 16.00 v hotelu MONS, organiziramo izobraževalni seminar. Govorili bomo predvsem o praktičnem vidiku trgovanja z opcijami in certifikati. Gostili bomo tujo predavateljico, dr. Iskra Kalođero, ki ima z omenjeno temo veliko izkušenj. Predavanje bo potekalo v hrvaškem jeziku, za kakršna koli vprašanja pa vam bodo na voljo tudi zaposleni GBD. Predavanje je primerno za vse, ki so vam opcije in certifikati popolnoma novi pojmi in za vse, ki imate z izvedenimi finančnimi instrumenti že nekaj izkušenj. Prepričani smo, da boste pridobili veliko novih, zanimivih koristnih informacij in praktičnih napotkov.

Če vas tema o izvedenih finančnih instrumentih zanima, se prijavite preko naše spletne strani www.gbd.si, preko e-pošte info@gbd.si ali telefonsko 04/ 280 10 18 Barbari Verlic. Kotizacija za seminar znaša 50,00 EUR, število mest pa je omejeno, zato s prijavo ne odlašajte.

PROGRAM SEMINARJA Investiranje v izvedene finančne instrumente Kaj so, zakaj investirati v izvedene FI, prednosti in slabosti glede na investiranje v osnovne vrednosti.

Opcije Kaj so, kakšne vrste poznamo, pojasnitev ključnih pojmov, kaj vpliva na njihovo ceno, vloga banke izdajateljice (postopek izdaje, zaslužek, zaščita), likvidnost, idr.

Certifikati Kaj so, kakšne vrste poznamo, pojasnitev ključnih pojmov, kaj vpliva na njihovo ceno, vloga banke izdajateljice (postopek izdaje, zaslužek, zaščita), likvidnost, idr.

Opcije in certifikati v praksi (v živo!) Kdaj izbrati opcijo in kdaj certifikat, kako izbrati pravo opcijo/ certifikat med številnimi možnostmi, kako "beremo" podatke o opcijah in certifikatih s spletnih strani, kako najbolj učinkovito trgovati, idr.

Trendi glede izvedenih FI v svetu Opcije in certifikati na trgu danes in kaj lahko pričakujemo jutri (nove regije, novi produkti, nove izdaje)

Predviden zaključek seminarja bo okrog 20.00 ure, nakar vam bo Dr. Kalođera na voljo za vsa vaša vprašanja.

PREDSTAVITEV PREDAVATELJICE

Dr. Iskra Kalođera prihaja iz Hrvaške, diplomirala je na fakulteti ekonomskih znanosti Karl-Eberhards v Nemčiji (smer finance in znanstvene raziskave). Sočasno je dokončala študij poslovne ekonomije (smer marketing) na Ekonomski fakulteti v Zagrebu.

Podiplomski študij s področja financ in monetarne ekonomije je nadaljevala na Univerzi Goethe v Frankfurtu ter slednjega zaključila z doktorsko disertacijo "Essay on Stock Options: Price Dynamics, Liquidity and Information transmition". Prve delovne izkušnje je nabirala v Plivi, kasneje pa nadaljevala kot vodja razvoja finančnih instrumentov v Commerzbanki v Frankfurtu, kjer je zadolžena za kreiranje novih finančnih produktov ter njihovo lansiranje na trg kapitala. Med drugim za Commerzbanko na izobraževalnih seminarjih v Nemčiji predava o uporabi izvedenih finančnih instrumentov v praksi in hkrati predava na MBA študiju v Zagrebu.

IZOBRAŽEVALNI SEMINAR: KAKO USPEŠNO TRGOVATI Z OSNOVAMI TEHNIČNE ANALIZE? Trudimo se, da bi v jeseni, točneje novembra, organizirali še en izjemno aktualen finančni seminar s tujima predavateljema. Z veliko sreče nam bo uspelo v Slovenijo pripeljati dva največjih strokovnjakov aktivnega trgovanja, ki imata dolgoletne izkušnje in jih danes prenašata naprej preko izobraževanj po vsem svetu. Gospoda AJ Monte in Rick Swope, The Market Guys (www.themarketguys.com), sta tudi uradna partnerja E*TRADE na področju izobraževanj.

Več informacij o predvidenem seminarju "Kako uspešno trgovati z osnovami tehnične analize?" vam bo na voljo v začetku jeseni na www.gbd.si.

8 GBD IZOBRAŽUJE

VPLIV NOVIC NA BORZNO DOGAJANJE IN PSIHOLOGIJA MNOŽIC Klasična fundamentalna (temeljna) in tehnična analiza štejeta že desetletja kot pripomoček, ki se ga poslužujejo vlagatelji na kapitalskem trgu pri izboru naložb ali trenutku vstopa. Izkušnje pa so nas naučile, da obnašanje vlagateljev na borzah pogosto ni racionalno in da pretirano reagirajo na informacije. Zato se je v zadnjih letih kot analitično orodje močno okrepila tudi borzna psihologija oziroma vedenjske finance. V razprave med "tehniki" in "fundamentalisti" so se torej vključili še "behavioristi", ki stavijo na spoznanja o vedenjski in socialni psihologiji ter se v prvi vrsti zanašajo na indikatorje razpoloženja vlagateljev. Borzno psihološki in novičarsko psihološki pristop ni namenjen samo dolgoročnim investitorjem, ampak je zanimiv tudi za tiste, ki trgujejo kratkoročno. PSIHOLOŠKI REAKCIJSKI VZOREC V osnovi je strategija na borzi čisto preprosta. Ko so tečaji nizki, naj bi kupovali, ko pa so visoki, naj bi prodajali oziroma "shortali". Pri tem naj bi pozitivne novice povzročale rast tečajev, negativne pa njihov upad. Vendar iracionalni vedenjski vzorci, od katerih so vsi bolj ali manj vtisnjeni v naš spomin, vodijo k temu, da se teh elementarnih osnov in načel v praksi ne da tako preprosto zasledovati. Psihologija in z njo povezane vedenjske anomalije (nepravilnosti) imajo pomemben vpliv na naše odločitve.

V medijih so bile prisotne samo pozitivne novice in razpoloženje na trgu je bilo evforično. Kritični in opozorilni glasovi stroke so bili ignorirani. Razsajala je delniška vročica, ki je "obnorela" skoraj vsakogar. Ta emocionalna vročica, ki je obvladovala množico ljudi, je izločila njihovo racionalno razmišljanje. Zanimalo jih je le, kako bodo nasitili ta svoj čredni nagon ("če gre eden, gremo vsi"). Pozneje je bilo vsakemu samoumevno jasno, da je bil to najboljši čas za prodajo vrednostnih papirjev. Vir: Traders .mag. Junij 2007

Kadar so v finančnih in borznih medijih pretežno pozitivne novice in so negativne novice spregledane (kot npr. novice o krizi nepremičninskega trga v ZDA ali o razvoju jedrskega programa v Iranu), je običajno pravi čas za prodajo vrednostnih papirjev oz. je čas za "shortanje". Kadar se v borznih medijih pojavljajo samo negativne novice, prevlada ravno obratna ekstremna situacija. Najboljši vstopni čas je takrat, ko borza na negativne novice ne reagira več s padanjem tečajev.

Slika 4: Tipičen borzni cikel

1. Depresija. Večina vlagateljev je potrtih zaradi izgube. Redko kdo si upa vstopiti na trg v tem trenutku. Novice imajo zelo negativen pečat.

2. Skepsa. Glavnina vlagateljev ne zaupa v raste tečajev, ker menijo, da je trg že toliko narasel, da bolj ne more. Na površje začnejo v majhni količini prihajati prve pozitivne novice. V tem trenutku na trg vstopajo najbolj pogumni vlagatelji.

3. Zmeren optimizem. Opaziti je mogoče občutno pomirjenje. Položaj novic ima še vedno pretežno negativen pečat. Naraščajoče število pozitivnih novic pa prepriča del prejšnjih skeptikov.

4. Optimizem. Vzpon postane občuten. Večina previdno tvega le del likvidnosti za nakupe. Še vedno so na trgu prisotne negativne novice, vendar je število prepričljivih pozitivnih novic naraslo.

5. Navdušenje. Optimizem se sprevrže v prepričanje, da bo trend trajen. Pretežno pozitivne informacije nad razcvetom gospodarstva podpirajo rast tečajev.

6. Evforija. Špekulativna faza je v polnem teku. Borzna vročica je zajela širok krog ljudi. Pozitivne novice obvladujejo trg. Obstaja komaj nekaj negativnih novic, če se že pojavijo, potem so ignorirane.

7. Upanje. Množica je polna pričakovanj. Novice so še vedno pozitivne, ampak postopoma začnejo naraščati opozorilni glasovi. To so govorice konsolidacije.

8. Zmerno zaupanje. Večina vlagateljev se kljub padajočim tečajem še naprej trdno drži svojega utrjenega prepričanja. Novice so pretežno pozitivne, ampak število negativnih novic in pesimistov počasi narašča.

9. Zaskrbljenost. Pri večini vlagateljev se poraja bojazen, da tečaji vendar ne morejo več naprej rasti. Mnogi nočejo realizirati izgube. Razmerje pozitivnih in negativnih novic je v ravnotežju.

10. Strah. Razpoloženje se spremeni. Število pesimistov je večje od optimistov.

11. Panika. Čredni nagon se pojavlja tako, da množica, brez oziranja na izgubo, prodaja. Pojavi se depresija.

9 GBD IZOBRAŽUJE

Slika 5: Možni scenariji glede na novice in gibanje tečajev

Tisti, ki trgujejo na podlagi novic, v splošnem čakajo objavo določenih informacij, ki se pričakuje v povezavi s trgom, na primer število novih naročil v določeni panogi. Običajno si že pred objavo informacije v trgovalnem sistemu predpripravijo dve naročili, eno "long" in eno "short", po objavi novice pa čim hitreje posredujejo na trgu enega od obeh naročil, odvisno od vsebine novice. Slika 6: Trgovalne strategije

NAPAKE/ NASVETI ZA TRGOVANJE 1. Ne vztrajajte v naložbah z izgubo. 2. Ne izbirajte visoko volatilnih delnic. 3. Trgujte le jasne vzorce glede na tehnično analizo. 4. Ne razmišljajte o možnem zaslužku, osredotočite se

na trgovanje. 5. Osredotočite se na eno delnico naenkrat. 6. Določite si maksimalno dnevno izgubo. 7. Osredotočite se na kakovostne izvršitve. 8. Učite se skozi vsak posel, ki ga opravite. 9. Privoščite si kaj posebnega po dobrem poslu. 10. Ne pozabite, da imajo tudi najboljši med najboljšimi

posle z izgubo! mag. Goran Dolenc

PRIČAKOVANJA NA SVETOVNIH KAPITALSKIH TRGIH Na svetovnih kapitalskih trgih so lahko vlagatelji zadovoljni. Pomembnejši svetovni indeksi so od začetka koledarskega leta pridobili na vrednosti. Rast izbranih indeksov od 3.1.2007 do 13.7.2007:

Seveda vsakega preudarnega vlagatelja bolj zanimajo pričakovanja, kako se bodo indeksi in tečaji gibali v bodoče. Zbrali smo ocene največjih svetovnih upravljavcev premoženja (ABN Amro, Allianz Global, AXA Inv., Barclays Global, BNP Paribas, Credit Suisse, HSBC Inv., JPMorgan, KBC, Morgan Stanley, Oppenheim, Pioneer Inv., Société Générale, UBS Global), ki za naslednjih dvanajst mesecev napovedujejo nadaljnjo rast oz. pozitivne trende na trgih v ZDA, EU in Azije. AZIJA. Močan pozitivni trend se napoveduje v Aziji, poznavalci pa so pozorni na vse večji vpliv Kitajske in njihove monetarne politike na celotno azijsko regijo.

ZDA. Bolj previdne, a vseeno bikovske so napovedi za ameriški trg kapitala, kjer 15 % vseh upravljavcev napoveduje korekcijo, vsi ostali pa nadaljnje pozitivne trende.

EU. V Evropi poznavalci opozarjajo, da moramo biti pozorni na dvigovanje obrestnih mer ECB in Bank of England, kar lahko povzroči manjše pritiske na delnice v tej regiji, vendar pozitivni trendi v veliki večini prevladujejo.

EUR/ USD. Večina navedenih upravljavcev je enotnega mnenja in ocenjuje, da se bo na valutnem trgu razmerje EUR/USD še naprej krepilo v prid EUR. Napovedi priznanih upravljalcev premoženja glede gibanja kapitalskih trgov v naslednjih 12 mesecih:

Vir: I&PE, Junij 2007, letnik 11, številka 6

10 GBD PO SVETU

RAZVIJAJOČI KAPITALSKI TRGI IN SUROVINE Razvijajoči kapitalski trgi se iz volatilne in nestabilne preteklosti vse bolj razvijajo in dobivajo podobo razvitih trgov. Analize preteklih desetih let kažejo, da se volatilnost oziroma nihanje tečajev umirja, to pomeni, da je vse manj dvomestnih zdrsev in rasti tečajev v zelo kratkem obdobju. Poleg tega se je potrebno zavedati, da ekonomije v razvoju prispevajo skoraj polovico celotne svetovne gospodarske aktivnosti in povpraševanja ter da rastejo dvakrat hitreje kot razviti trgi, zato je za vlagatelje prisotnost na teh trgih zelo pomembna. Najhitreje razvijajoči kapitalski trg na svetu je zagotovo Kitajska, ki zaenkrat še ne kaže nobenih indicev za umiritev gospodarske rasti in rekordnega povpraševanja po vseh gospodarsko pomembnih surovinah in dobrinah. Glede na analizo, ki jo je opravila Banka za mednarodne poravnave (BIS), je povpraševanje Kitajske leta 2005, glede na celotno svetovno povpraševanje znašalo: − 57% celotnega globalnega povpraševanja po

aluminiju, − 60% celotnega globalnega povpraševanja po bakru, − 30% celotnega globalnega povpraševanja po nafti. Če upoštevamo od 8 do 10% realno gospodarsko rast in napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF), se verjetnost ohladitve rekordnih cen surovin še bolj zmanjša. Torej, razvijajoči kapitalski trgi kot tudi naložbe v surovine so aktualne in zanimive za vsakega vlagatelja. Izbrani indeksni certifikati na glavne delniške indekse posameznih razvijajočih trgov (več na www.euwax.de): Država WKN Izdajatelj Brazilija ABN176 ABN Amro Češka 635183 Dresdner Bank Hrvaška DB2CR0 Deutsche Bank Indija 256685 ABN Amro Južna Afrika 256688 ABN Amro Južna Koreja GS0CCX Goldman Sachs Kazahstan DB1KAZ Deutsche Bank Kitajska A0ABG2 ABN Amro Madžarska RCB42Q RCB Mehika GS5HHC Goldman Sachs Poljska DB4PLN Deutsche Bank Romunija AA0F6D ABN Amro Rusija ABN98G ABN Amro Slovenija AA0DMM ABN Amro Srbija EB7XTX Erste Bank Tajvan GS8UQZ Goldman Sachs Turčija ABN4HJ ABN Amro Ukrajina DB1UKR Deutsche Bank Vietnam DB6GSC Deutsche Bank

Marko Pavlović

BILI SMO V MOLDAVIJI, KJER SMO ZA VAS RAZISKOVALI TRG V juliju smo za vas raziskovali moldavski trg. Država Moldavija je v preteklosti spadala pod okrilje Sovjetske zveze. Glavni dejavnosti sta kmetijstvo ter vinogradništvo. Glavni izvozni trg je Rusija. Prav Rusija je pred enim letom tudi uvedla trošarine na moldavska vina, kar je moldavsko gospodarstvo zelo prizadelo. Privatizacija poteka od 1993. Imeli so certifikatno privatizacijo. Razlika med našimi in moldavskimi pidi je v tem, da se trenutno nahajajo v triletnem obdobju preoblikovanja. V tem obdobju se bo večina pidov likvidirala. V tem obdobju se s pidi tudi ne trguje. Imetniki jih lahko prodajo le v sklad lastnih delnic, za kar morajo pidi prodati svoje premoženje. Država je sicer strateške družbe večinoma že prodala tujim investitorjem. Vsak delničar, ki želi prodati delnice, mora priti osebno v glavno mesto Chisinau. To je tudi eden izmed glavnih razlogov, da je borza nelikvidna, saj je na borzi povprečno 5 transakcij na dan. V primeru, da nam bo z lokalno borznoposredniško družbo uspelo navezati sodelovanje ter bo trg postal likvidnejši, vam bomo omogočili tudi investiranje na moldavsko tržišče. O podrobnostih vas bomo obveščali. Robert Žnidar

BILI SMO V LONDONU NA MEDNARODNI KONFERENCI O IZVEDENIH FINANČNIH INŠTRUMENTIH Potem, ko smo se spomladi udeležili konference o trgovanju v New Yorku, smo bili pred kratkim tudi v Londonu na mednarodni konferenci o izvedenih finančnih instrumentih (International Derivatives Conference), vezanih predvsem na razvijajoče trge (developing markets). Gospodarstva razvijajočih se trgov rastejo z veliko večjo stopnjo kot razviti trgi, zaradi česar lahko pričakujemo tudi višje rasti delniških tečajev na teh kapitalskih trgih. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na večja tveganja in bistveno večje nihanje (volatilnost) teh trgov. Vedno večji pomen se tako pripisuje predvsem Kitajski, ki je četrta največja svetovna ekonomija in je prevelika, da bi jo lahko prezrli. Razvoj Kitajske ni več lokalni fenomen. Trenutno je največji igralec v svetovni trgovini z rastočim

11 GBD PO SVETU

tržnim deležem, ki znaša že 8,4%. Kitajska je že postala največji trg mobilnih telefonov in najhitreje rastoči avtomobilski trg, medtem ko globalni investitorji tja še vedno zelo malo investirajo. Kitajski BDP trenutno predstavlja približno 4% svetovnega BDP-ja (nominalno) oziroma 16%, če gledamo kupno moč, medtem ko kapitalski trg predstavlja manj kot 1% svetovnega indeksa MSCI AC World Index. Pričakuje se, da bo za kitajski trg prišlo do velikega porasta v zanimanju globalnih investitorjev. Po strmi rasti kitajskih delnic v letu 2006 (130%, merjeno v lokalni valuti) se je v začetku letošnjega leta veliko govorilo o balonu na kapitalskem trgu in veliki precenjenosti delnic. Konec februarja je potem res prišlo do največjega dnevnega padca domačega "A" delniškega trga v zadnjih desetih letih. Vendar so si bili predstavniki kitajskega trga v Londonu enotni, da je bila to le korekcija v okviru pričakovanj. Kratkoročno za Kitajsko pričakujejo večjo volatilnost, zato pazljivost ni odveč, medtem ko dolgoročno pričakujejo nadaljnja rast. Pozitiven signal za kapitalski trg predstavlja tudi vedno večja vpletenost sofisticiranih tujih vlagateljev. Kitajska v zadnjih nekaj letih pospešeno odpira vrata tujim vlagateljem. V preteklosti so tujci lahko dostopali do kitajskega trga le preko "H" delnic in "Red Chips", ki kotirajo v Hong Kongu. Šele v zadnjem času so skozi sistem kvalifikacije tujih institucionalnih investitorjev (QFII) le-ti lahko začeli investirati tudi na domači "A" delniški trg. Vendar pa je bila ta licenca podeljena le redkim mednarodnim upravljalskim družbam, poleg tega pa lahko investirajo maksimalno 200 mio $ na domači "A" trg na borzi v Shanghai in Shenzhen. V prid investiranja na Kitajsko govorijo še: močni makroekonomski podatki, 11% delovne sile predstavlja srednji razred, ki naj bi se do leta 2020 povečal na 55%, stopnja varčevanja predstavlja 50% BDP, odpravlja se državno lastništvo, srednji razred vedno več vlaga v delnice, nizke obrestne mere in visoka podcenjenost valute, ki sicer spodbuja izvoz, po drugi strani pa predstavlja dodatno tveganje za tuje investitorje. Najpogostejša problema sta nepreglednost trga in špekulacije, ki izvirajo iz prevelike količine denarja. Med ostalimi razvijajočimi se trgi, ki so se v Londonu še predstavili, so bili trgi ostalih vzhodno evropskih držav, Brazilije, Rusije, Indije, Tajske, Malezije in Taiwana. Prav slednji bi utegnil biti med najatraktivnejšimi. Med azijskimi trgi je bil v zadnjem letu, predvsem če gledamo po donosih, spregledan. Trenutno delnice na tem trgu kotirajo pri vrednosti kazalnika P/E 12, poleg tega pa se v prihodnjih dveh letih pričakuje dvomestna rast dobičkov podjetij. Tudi za Taiwan, tako kot za večino ostalih azijskih držav, je značilna nizka obrestna mera in podcenjenost domače valute.

Pri 23 milijonih prebivalcev je v letu 2006 na borzi trgovalo skoraj 3 milijone investitorjev, kar kaže na velik interes za vrednostne papirje predvsem med malimi investitorji (v letu 2006 je delež novo odprtih trgovalnih računov presegel 95% vseh odprtih računov). Kljub temu, da se število malih vlagateljev povečuje, se njihov tržni delež zmanjšuje zaradi povečanja investiranja domačih institucionalnih investitorjev. Presenetljiv je podatek, da ima Taiwan eno največjih stopenj internetne povezave na svetu, saj ima kar 75% vseh gospodinjstev dostop do interneta, to pa ustvarja zelo ugodno okolje za internetno trgovanje. S koncem leta 2005 je prišlo tudi do večjega znižanja transakcijskih stroškov, poleg tega pa država z liberalizacijo in drugimi ukrepi spodbuja tuje investicije. Na splošno so bili vsi predstavniki borz iz navedenih razvijajočih se trgov zelo optimistični. Promet z izvedenimi finančnimi inštrumenti se v zadnjih letih bistveno povečuje, iz česar lahko sklepamo, da bo rasel promet tudi s produkti, na katere so ti instrumenti vezani. Ker so za razvijajoče trge značilne visoke volatilnosti in večja tveganja, priporočamo, da v kolikor se boste odločili za investiranje nanje, to storite le z manjšim delom vaših sredstev, na katera lahko "pozabite" za malo daljše obdobje (5-10 let).

Več utrinkov s konference najdete na zadnji strani. Alenka Eržen

12 GBD ANALIZIRA IN SVETUJE

KOMENTAR DOGAJANJA NA LJUBLJANSKI BORZI Kako se čas ter razpoloženje hitro spreminjata na borzi. Še lani spomladi in zgodaj poleti je bilo na Ljubljanski borzi čutiti veliko pesimizma, prometa praktično ni bilo, tečaji so padli tako nizko, da so se tudi največji optimisti ustrašili za svoje prihranke. Se še spominjate tečaja Luke koper po 5.900 SIT (24,6 EUR), Istrabenza po 8.200 SIT (34,2 EUR), Pivovarne Laško po 7.800 SIT (32,51 EUR)? Toda maja 2006 se je negativni trend na borzi ustavil in tečaji so se spet obrnili v pozitivno smer. Kaj je povzročilo, da so se tečaji nenadoma obrnili in doživeli tako silovito rast? Slika 7: Rast indeksov SBI20, PIX, BIO ter najbolj donosne delnice ITBG od 3.1.2007:

Vir: GBD d.d. V lanskem letu je bil razlog predvsem v tem, da so bili tečaji res na zelo nizki ravni in so bila podjetja relativno (glede na fundamentalno analizo) cenejša kot primerljiva tuja podjetja iz sorodnih panog. To je pritegnilo svež denar na borzo, povečali so se prilivi v vzajemne sklade in rast se je začela…in tudi nadaljevala… V zadnjih 6 mesecih pa lahko govorimo, da so tečaji na Ljubljanski borzi močno precenjeni, saj nimajo podpore v realnem poslovanju. Kaj je vzrok potem taki strmi rasti? Vzrokov je več in za določeno časovno obdobje lahko izpostavimo tudi določen vzrok. Verjetno glavni vzrok za tako neorgansko rast vidim predvsem v "globini" oz. boljši izraz bi bil v "plitkosti" trga. Naj navedem primer: vzajemni sklad, ki lahko v skladu s pravili upravljanja investira samo na slovenskem trgu, mora seveda vse prilive investirati na domačem trgu. Če so prilivi nadpovprečni in če primanjkuje "dobrih" naložb, se to odrazi v nadpovprečni rasti na borzi. Skladi morajo namreč v skladu s politiko

upravljanja zasledovati določeno strukturo sklada - se pravi, če gre za slovenski delniški sklad, morajo imeti v portfelju slovenske delnice, ne glede na to ali so drage ali so poceni. In ko zrastejo vse delnice, ki so bile po kazalcih precenjene, se denarna sredstva usmerijo še v tiste delnice, ki še niso zrasle in ki morda sploh nimajo "tehtnega razloga" za rast. Naslednji dejavnik, ki povzroči nenaden skok tečajev na Ljubljanski borzi so izdaje turbo certifikatov (izvedenih finančnih inštrumentov) tujih bank na slovenske delnice. Da se lahko izda npr. določeno število certifikatov na Krko, banke potrebujejo kot "kritje" določeno število teh delnic. Večja kot je izdaja, več kritja se zahteva in tečaji se ponovno zvišajo. Pri tem je zanimiv še dodaten faktor, ki deluje kot "bumerang" - z agresivnimi nakupi delnic, ki jih potrebuje banka za kritje, se seveda nadpovprečno zviša tudi tečaj certifikata, kar še dodatno pritegne špekulante željne hitrega zaslužka. Špekulanti s povečanim povpraševanjem po certifikatih povzročijo, da mora izdajatelj kupiti še več delnic za kritje in balon se napihuje. Dodaten dejavnik je tudi velika količina prostega denarja no borzi. Bančne obresti zadovoljujejo vedno manj varčevalcev in veliko jih išče alternativne – potencialno bolj donosne naložbe na borzi oz. v vzajemnih skladih. V zadnjih mesecih pa so glavni razlogi rasti na Ljubljanski borzi špekulacije o konsolidaciji lastništva. Dejansko kakih javno objavljenih informacij o konsolidaciji ni, je pa ogromno govoric, ki očitno pritegnejo množico investitorjev. Država bo prodala delež Telekoma na borzi, govori se o skorajšnji uvrstitvi Zavarovalnice Triglav na borzo, madžarsko podjeteje Mol naj bi prevzelo Petrol, Interueropa naj bi bila že "prodana", tudi z Luko naj bi država imela določene namene (saj je prednostne delnice zamenjala v redne), kakor tudi Laščani s pivovarskim delom holdinga. Laško in Istrabenz naj bi se tudi bojevala za prevlado v Mercatorju, Kad naj bi še letos prodal delež v Gorenju, povrhu pa naj bi se še privatizacija državnih bank (NKBM, NLB) delala preko borze. Kaj imajo skupnega vsi ti našteti primeri? Da vse temelji na govoricah, ki imajo sicer lahko realno osnovo, lahko pa tudi ne. Opažamo lahko, da se je oblikoval blok 4 skupin, ki pretežno obvladuje slovenski kapitalski trg - skupina okrog Istrabenza, Pivovarne Laško, KD ter Sava z "gorenjsko navezo". Vsa ta podjetja so postala tako imenovani finančni holdingi z velikim kreditnim potencialom. V zadnjem času so se predvsem na relaciji Istrabenz - Laško odnosi ohladili (ali pa gre za spretno manipulacijo) – razlog naj bi bil boj za prevlado v Mercatorju, kjer ima vsaka stran okoli 25% delež. Vsaka stran naj bi imela svoja videnja o vodenju Mercatorja in seveda tako ena kot druga stran želi priti do večinskega

13 GBD ANALIZIRA IN SVETUJE

vpliva. Rezultat "hladnih" odnosov je ponudba Infond Holdinga (skupina okrog Pivovarne Laško) za nakup državnega deleža v Istrabenzu. Dejansko lahko to potezo razumemo kot nagajanje Laškega Istrabenzu, kjer se je že dalj časa govorilo o managerskem odkupu. V Istrabenzovo zgodbo se je dodatno vključil še Tuš, ki je pri managerskem odkupu Merkurja deloval kot "posrednik" med državo in Merkurjem. Za "koga" je dal protiponudbo Tuš (težko je verjeti da deluje v svojem imenu) je seveda nehvaležno ugibati – prej pa je verjetno, da pomaga Istrabenzu. Morda je dodaten razlog, ki govori tej tezi v prid tudi dejstvo, da je dal Tuš tudi ponudbo za nakup državnega deleža Pivovrane Laško. S tem dejanjem bi lahko "ponagajal" že sicer močno skoncentriranem lastništvu v Pivovarni Laško. Dodatno se je v zgodbo za državni delež Istrabenza vključil še srbski holding Delta, ki je tudi dal ponudbo za nakup. Pri Delti je lahko v ozadju ponoven naskok na Mercator (Mercatorjev delež, ki ga ima v lasti Istrabenz) ali pa pomoč Istrabenzu v zameno za Drogo Kolinsko, ki bo verjetno naprodaj. Pri tem je treba omeniti tudi to, da Istrabenz agresivno kupuje delnice Petrola – s kakšnim namenom, je spet težko ugotoviti. Če pa drži špekulacija, da je Droga Kolinska naprodaj, potem seveda tudi Mercatorjevih polic Istrabenz ne bo potreboval in celotna kupnina od obeh deležev bi se lahko prelila v Petrol. Dejstvo je le, da je Bavčar vseeno zaveznik Janeza Janše in da kupuje z določenim razlogom – se pravi, da ima verjetno "blagoslov" za vstop v lastništvo Petrola. Vseeno je Istrabenz finančni holding, ki se še "lovi" v svoji primarni dejavnosti in ne bi bilo nemogoče, da ponovno postanejo naftni derivati osnovna dejavnost. Kako se bo zgodba z Istrabenzom končala, bomo videli šele takrat, ko bo dejansko prodan državni delež – je pa pozitivno za delnico to, da so v igri za ta delež kar trije kupci. Novi vroči zgodbi sta seveda privatizacija Telekoma – država naj bi v mesecu avgustu objavila razpis za prodajo 49 % deleža v Telekomu. Prej je imela namen prodati v prvi fazi privatizacije samo 38 % delež, sedaj pa bi z večjim deležem poizkusili iztržiti tudi višjo ceno – to bi se moralo odražati tudi na tečaju delnice na borzi. Druga vroča zgodba je seveda informacija, da se madžarsko naftno podjetje Mol zanima za nakup slovenskega Petrola. Uprava Petrola je takoj sporočila, da niso seznanjeni z nobeno uradno ponudbo za nakup. V zgornjih treh primerih smo nazorno pokazali, zakaj tečaji na borzi tako "divjajo" - poganjajo jih zgolj špekulacije o lastniških premikih oz. konsolidaciji lastništva. V ozadju pa je lahko še ena "teorija zarote" za tako "norijo" – v zadnjem času opažamo strmo rast

predvsem tistih podjetij, ki naj lastniško še ne bi bila v celoti skoncentrirana in kjer želi management izpeljati managerski odkup. To sta predvsem Istrabenz ter Pivovarna Laško, deloma bi lahko sem šteli tudi Savo. Država želi izstopiti iz lastniške strukture teh podjetij, po tržni kapitalizaciji pa gre za podjetja, ki so vredna več kot pol miljarde evrov. Za management je takšen finančni zalogaj seveda prevelik in povsem možno je, da želijo preko "prijateljskih" podjetij "umetno" dvigniti tečaj in se s tem obraniti pred sovražnim prevzemom. Potencialni prevzemniki seveda ne bodo pripravljeni plačati neracionalne cene za te družbe, na drugi strani pa KAD in SOD tudi ne bosta izstopala iz teh podjetij pod borzno ceno. V nasprotnem primeru bi se lahko hitro ponovila afera s prodajo državnega deleža v Mercatorju. S tem management doseže odlog prodaje oz. si pridobi čas za zagotovitev višjega kreditnega potenciala. KAJ SE TOREJ OBETA V PRIHODNJE? Kot smo že nekajkrat omenili, so tečaji močno pregreti, vendar še vseeno menimo, da bo do konca leta indeks SBI na višjem nivoju kot sedaj. Potencial vidimo predvsem v tistih podjetjih, kjer želi država kratkoročni izstopiti iz lastništva in so potencialno zanimiva tako za management, kot tudi za vstop novega lastnika v lastniško strukturo. Spodnja slika kaže na ta podjetja, kjer država razmišlja o prodaji svojega deleža ter višino deleža, ki ga ima v lastniški strukturi. Slika 8: Delež države v lastništvu podjetij

Vir: KDD d.d. Za tiste, ki niste pripravljeni toliko tvegati, pa še vseeno priporočamo nakup investicijskih družb, ki še vedno izkazujejo "lepe" diskonte do knjigovodske vrednosti. Diskonti znašajo med 17% (ID Maksimo) pa vse do 41% (ID KD). Jani Javornik

14 GBD ANALIZIRA IN SVETUJE

INVESTICIJSKE DRUŽBE (ID) Investicijske družbe predstavljajo alternativo vlagateljem, ki ne upajo investirati neposredno v delnice. Gre za varnejšo naložbo, saj je portfelj sklada razpršen. Idi se razlikujejo po diskontu do knjigovodske vrednosti in po kakovosti premoženja. Večji kot je diskont, bolj je sklad podcenjen glede na pravo vrednost sredstev (knjigovodska vrednost sklada oz. čista vrednost sklada). Trenutno največji diskont izkazuje Kmečka družba ID (41 %), najmanjši pa Maksima ID (slabih 17 %). Zakaj se diskonti idov tako razlikujejo? Vzroka sta dva: prvi in najpomembnejši je seveda kvaliteta premoženja. Več kot ima sklad tržnega premoženje (premoženje, ki kotira na borzi), bolj realno je ovrednoten. Idi, ki imajo več netržnega premoženja, lahko izkazujejo "napačno" knjigovodsko vrednost. Skladi namreč vrednotijo netržne naložbe po nabavni ceni, ki je lahko bistveno višja (seveda lahko tudi nižja) od prave vrednosti te naložbe. Drug razlog za razlike v diskontih so špekulacije o preoblikovanju teh Idov v vzajemne sklade (potem Id kotira po knjigovodski vrednosti). Prej kot naj bi se Id preoblikoval v vzajemni sklad, manjši je diskont do knjigovodske vrednosti. Maksima ID naj bi se preoblikoval leta 2009, Zvon Ena ID 2010, ostali pa leta 2011. Seveda pa je potrebno upoštevati tudi geografsko razpršitev premoženja. Maksima Id ima npr. že skoraj tri četrtine naložb v tujini, na drugi strani pa ima Nacionalno finančna družba celoten portfelj naložen v Sloveniji. Ravno zaradi te lastnosti je bila v preteklem letu in letos daleč najbolj donosna investicijska družba, lahko pa bi bilo tudi obratno. Če bi prišlo do večje korekcije v Sloveniji, bi bila Nacionalna finančna družba tista, ki bi potencialno najbolj padla, Maksima pa tista, ki bi korekciji najbolj ušla.

30.6.2007 NF1N - NFD 1 ID, d.d.MESTO VREDNOSTNI PAPIR DELEŽ V %

1 Krka 18,00%2 Telekom Slovenije 11,00%3 Petrol 10,00%4 Merkur 10,00%5 Sava 9,00%6 Pivovarna Laško 6,00%7 Cinkarna Celje 5,00%8 Helios 3,00%9 Mercator 3,00%

10 NLB 2,00%Delež v Sloveniji 88,45%Delež v tujini (EU, ZDA) 5,88%Ostalo 5,34%

19.7.2007 Diskont 25,99%Knjigovodska vrednost 3,49 EURDelež tržnih naložb 89,50%

29.6.2007 IFIR - Infond ID, d.d.MESTO VREDNOSTNI PAPIR DELEŽ V %

1 Intereuropa 9,81%2 Pivovarna Laško 9,76%3 Krka 8,69%4 Depozit 5,13%5 Telekom Slovenije 5,04%6 Obveznica NLB14 4,63%7 Hit 3,54%8 Obveznica RS53 2,94%9 ABN Amro D.D. 2,77%

10 Aluminium Corp. Of China 2,65%Delež v Sloveniji 75,72%Delež v tujini (EU, ZDA) 17,59%Ostalo 6,69%

19.7.2007 Diskont 34,26%Knjigovodska vrednost 17,83 EURDelež tržnih naložb 86,00%

29.6.2007 IFDR - Infond ID 1, d.d.

MESTO VREDNOSTNI PAPIR DELEŽ V %1 Intereuropa 10,48%2 Krka 9,38%3 Obveznica RS32 5,22%4 Pivovarna Laško 4,08%5 Obveznica RS48 3,65%6 Aluminium Corp. Of China 3,58%7 Hit 3,47%8 Deutsche Telekom 3,45%9 Impol 3,12%

10 Elektro Gorenjska 3,03%Delež v Sloveniji 53,72%Delež v tujini (EU, ZDA) 32,74%Ostalo 13,54%

19.7.2007 Diskont 31,49%Knjigovodska vrednost 9,02 EURDelež tržnih naložb 78,60%

30.4.2007 ZVIR - Zvon Ena ID, d.d.

MESTO VREDNOSTNI PAPIR DELEŽ V %1 Žito 9,45%2 Sava 8,75%3 Iskra avtoelektrika 8,50%4 Telekom Slovenije 7,56%5 Krka 6,84%6 Etol 5,17%7 Salus 5,10%8 NFD Holding 4,51%9 Gorenje 3,93%

10 Zvon dva holding 3,15%Delež v Sloveniji 75,70%Delež v tujini (EU, ZDA) 21,40%Ostalo 2,90%

19.7.2007 Diskont 35,31%Knjigovodska vrednost 27,13 EURDelež tržnih naložb 91,00%

15 GBD ANALIZIRA IN SVETUJE

29.6.2007 SNOG - Krona Senior ID, d.d.MESTO VREDNOSTNI PAPIR DELEŽ V %

1  Krka 18,49%2  Gorenje 7,98%3  Maksima ID 6,41%4  SOD 6,29%5  Petrol 5,88%6  Pivovarna Laško 5,24%7  NFD1 ID 3,26%8  Sava 2,40%9  Telekom 1,88%

10  Juteks 1,87%Delež v Sloveniji 66,48%Delež v tujini (EU, ZDA) 4,28%Ostalo 29,24%

19.7.2007 Diskont 22,29%Knjigovodska vrednost 13,33 EURDelež tržnih naložb 96,00%

29.6.2007 KDIR - KD ID, d.d.

MESTO VREDNOSTNI PAPIR DELEŽ V %1 Petrol 15,32%2 Krka 14,31%3 Luka Koper 8,93%4 Telekom Slovenije 5,74%5 Gorenje 3,93%6 Žito 3,27%7 Elektro Primorska 2,37%8 Elektro Gorenjska 2,03%9 Ljubljanske mlekarne 1,89%

10 ING Groep 1,86%Delež v Sloveniji 74,00%Delež v tujini 24,00%Ostalo 2,00%

19.7.2007 Diskont 41,37%Knjigovodska vrednost 19,00 EURDelež tržnih naložb 82,00%

29.6.2007 MAIR - Maksima ID, d.d.

MESTO VREDNOSTNI PAPIR DELEŽ V %1 Aerodrom Ljubljana 9,67%2 Petrol 4,20%3 Pivovarna Lasko 4,19%4 Krka dd Novo mesto 4,04%5 iShares MSCI Japan Index Fund 3,63%6 Gorenje Velenje 2,70%7 Luka Koper 2,45%8 Pfizer Inc 1,22%9 Exelon Corp 1,21%

10 Microsoft Corp 1,13%Delež v Sloveniji 27,96%Delež v tujini 72,04%Ostalo 0,00%

19.7.2007 Diskont 16,74%Knjigovodska vrednost 19,60 EURDelež tržnih naložb 96,00%

Jani Javornik in Marko Pavlović

PONUDBA LOMBARDNIH KREDITOV PRI BANKI CELJE V želji, da bi našim strankam zagotovili celovito finančno storitev smo v sodelovanju z Banko Celje vsem našim komitentom omogočili najem lombardnega posojila pod posebej ugodnimi in konkurenčnimi pogoji. Prihranili pa si boste tudi stroške nepotrebnega prenosa vrednostnih papirjev na izbrano banko, kjer bi sicer najeli posojilo, ki pa vsekakor niso zanemarljivi (0,034% od vrednosti transakcije + pribitek 6,01 EUR).

Lombardna posojila so tista posojila, ki so zavarovana z zastavo vrednostnih papirjev, zaenkrat zgolj slovenskih izdajateljev. Znesek odobrenega kredita, pa je odvisen od tržne vrednosti zastavljenih vrednostnih papirjev.

Znesek odobrenega kredita in vrednost zastavljenih vrednostnih papirjev sta razmerju 1:1,3. To pomeni, da za 13.000 EUR vreden portfelj lahko dobite kredit v vrednosti največ 10.000 EUR. V času vpisane zastavne pravice zastavljenih delnic ni mogoče prodajati. Lahko pa kredit predčasno poplačate, banka pa vam nato sprosti zastavno pravico. Ni odveč omeniti, da je imetnik vrednostnih papirjev kljub zastavni pravici, še vedno upravičen do dividend in ostalih upravičenj iz naslova lastništva. DOGOVORJENI (INFORMATIVNI) POGOJI ZA KREDITIRANJE KOMITENTOV GBD Obrestna mera in doba kredita

Način vračila Glavnica ob zapadlosti, obresti mesečno.

Strošek obdelave zahtevka 1,2 % od zneska kredita, min 8,35 EUR – max 125,19 EUR.

Zavarovanje kredita Zastava vrednostnih papirjev (slovenskih izdajateljev), v razmerju najmanj 1 : 1,3. Vlogo za odobritev kredita lahko podpišete na sedežu GBD. Črpanje kredita je možno najkasneje v dveh dneh po podpisu kreditne pogodbe. Več informacij 04/ 280-10-21. Urša Božič

16

Bilten Moj Broker izdaja GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. in je namenjen informiranju investitorjev. Brezplačno ga prejmejo komitenti GBD Gorenjske borzno posredniške družbe d.d. Omejitev odgovornosti: V publikaciji izražena mnenja ne pomenijo ponudbe za nakup ali prodajo določenih vrednostnihpapirjev ali skupin vrednostnih papirjev, temveč so podana izključno za boljše razumevanje vrednostnih papirjev in delovanjatrga kapitala. Informacije so bile pridobljene iz virov, za katere avtorji verjamejo, da so verodostojni, vendar ne zagotavljajo njihovenatančnosti in popolnosti. GBD d.d. in avtorji ne prevzemajo nobene odgovornosti za posledice odločitev, ki bi bile sprejete napodlagi mnenj in informacij, podanih v tej publikaciji. Bilten je brezplačno dostopen registriranim uporabnikom spletne strani www.gbd.si.

GBD d.d. Koroška cesta 33, 4000 Kranj MŠ: 5943086, DŠ: 46365877 TRR za nakup vrednostnih papirjev: 01502-0007250097, referenca 00 in vaša davčna številka. Tisk: Typografika Naklo, naklada 12.500 izvodov.

NEKAJ UTRINKOV IZ KONFERENCE O IZVEDENIH FI V LONDONU

Singapurci so na sejmu privabljali obiskovalce tudi z lokalnim pivom ☺ Ransquawk- online storitev glasovnega obveščanja o aktualnih dogodkih.

Ej Japončki, ti so se samo hihitali na vsako bolj konkretno vprašanje. Indija se je predstavila kot izrazito perspektivna za vlagatelje.

Malezija, gospodična iz borze je izpostavila naložbo v palmovo olje. Tajvan, zelo hitro rastoč kapitalski trg,bo gostil naslednjo konferenco.