4. ADVENTNA NEDELJA 18. december 2016 št. 4 / IV

Božja beseda: 1. berilo: Iz 7,10-14; 2. berilo: Rim 1,1-7; evangelij: Mt 1,18-24

IZPOLNITEV OBLJUBE

Prepoznavno znamenje zanesljivega človeka je držati dano besedo in posle-dično izpolniti obljubo. Ob tolikih danih besedah – od otroških priseg do življenj-skih obljub, ki ne pripeljejo do dejanj ali pa ne zdržijo dolgo, je včasih kar težko komu sploh še kaj verjeti.

Zadnja nedelja pričakovanja nam ponuja drugačen zgled – zgled izpolnitve davno izrečene Božje obljube: »Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami.« Obljuba, dana kralju Ahazu in Izra-elskemu ljudstvu po preroku Izaiju, postaja po skoraj šeststo letih resničnost. In to na zelo preprost način, po iskreni privolitvi Marije: »Glej, Gospodova služabni-ca sem, zgodi se mi po tvoji besedi.«

Mogoče ne preseneča toliko dejstvo, da Bog izpolni dano obljubo, kot pa na-čin, kako jo izpolni. Bog preseneča. Najprej Marijo z angelovim oznanilom. Še bolj pa njenega zaročenca Jožefa, ki ga nenavadno uresničevanje obljube posta-vi v nič kaj zavidljiv položaj: na kocko postavi celo njegovo načrtovano zvezo z zaročenko. A Bog spet ostaja zvest in poskrbi za rešitev: po svojem odposlancu - angelu - Jožefa pomiri, opogumi in pripravi na skrbništvo nad Božjim Sinom. Ma-rijino in Jožefovo sodelovanje z Bogom se izkaže za rodovitno in odrešilno. Člo-veštvo se končno razveseli Odrešenika, ki dobi ime Jezus, kar pomeni: Bog rešuje.

Izpolnitev Božje obljube je razlog za naše praznovanje Božiča. Postavljanje jaslic, okraševanje božičnega drevesa, večerja in blagoslov doma na sveti večer, praznovanje v družinskem krogu, polnočnica in božična maša … vse to naj nam pomaga podoživeti Božjo zvestobo in bližino, ki jo izražata že sami imeni za Odrešenika: Emanu-el (= Bog z nami) in Jezus (= Bog rešuje). Drža Božje velikodušne zvestobe danim obljubam pa nas vabi k posnemanju, da bi poživili in utrdili zvestobo danim besedam sebi, bližnjemu in Bo-gu. Naj bo praznovanje Božiča odsev našega rodovitnega sodelovanja z Bogom. Janko Rezar

MAŠNI NAMENI

19. 12.

PONEDELJEK Urban V., papež

ob 19.00 za + Štefana Felicijana in za zdravje in za + Marijo Cevzar

20. 12.

TOREK Dominik, opat

ob 19.00 za + Milana Skubica, osmina in v dober namen

21. 12.

SREDA Peter Kanizij, c. učit.

ob 19.00 za + Antona Lindnerja, osmina in za + Alojzija Jamarja, 30. dan

22. 12.

ČETRTEK Hunger, škof

ob 19.00 za + Vinka Hudovernika (obl.) in sorodnike in za + Štefko Riček

23. 12.

PETEK Janez Kancij, duh.

ob 9.00 v Domu v dober namen ob 19.00 za + Janeza Anclina, obl.

in za + družini Brezovšek in Kolar

24. 12.

SOBOTA

Adam in Eva, prastarši

SVETI VEČER

ob 18.00 ob 21.00 ob 21.00 ob 21.00

maša na sveti večer za otroke in družine za + Eriko in Danija Žlofa in za + Rudija Pavška v Cirkovcah za + Alojza Pušnika (obl.) in Pivnikove in za + Slavko Plazar v Plešivcu za + družino Jan, za + Marto in Alojza Dobnika in za + Ludvika (osmina) in Marijo (obl.) Krenkar v Šenbricu za žive in + trikraljevske kolednike

25. 12.

NEDELJA

- Božič -

PRAZNIK GOSPODOVEGA

ROJSTVA

opolnoči v Šmartnem za + Igorja Pirmanška, starše Špeh, Pantner in Špital ter Albino Lipičnik

opolnoči v Škalah za + Slavka Pocajta, obl. in za + Marijo Holzknecht, osmina

ob 7.30 za žive in rajne župljane

ob 9.00 v Škalah za + Štorove in Repnikove in za + Marijo Zagoršek

ob 9.00 v Cirkovcah za + Anico in Franca Avberška ter Cerkovnikove

ob 10.30 za + Ivana in Terezijo Črep in za + Rozalijo Hiršel ter Mihaela in Alojza Povha

ob 10.30 Plešivcu za + Ferda Hribernika in Kavdikove in za + Zinko Lorber, Olgo Vidmar, Replove in Pušnikove

ob 19.00 za + starše Koradej in Regoršek ter sorodnike in za + Alojza (obl.) in Ljudmilo Hleb ter Fortunata Cvikla

Zaradi večjega števila mašnih namenov je večkrat za isti termin naročenih in oznanjenih več mašnih namenov. Darovi za ostale namene so oddani duhovniku, ki nima svojih mašnih namenov in mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

BESEDA ŽIVEGA BOGA Ko pa je to premišljeval, glej, se mu prikaže

v spanju Gospodov angel in pravi: »Jožef, Davidov sin,

ne boj se vzeti k sebi Marijo, svojo ženo; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha.

Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, zakaj on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.«

Vse to pa se je zgodilo, da se je spolnilo, kar je bil Gospod napovedal po preroku,

ki pravi: »Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel,

kar pomeni: Bog z nami.« Mt 1,20-23

DEVETDNEVNICA PRED BOŽIČEM - Vabljeni k božični devetdnevnici, ki je bližnja priprava na Božič, praznik Jezusovega rojstva. Za veroučence v času devetdnevnice ne bo rednega verouka, ampak se namesto veroučne ure tisti dan, ko bi imeli sicer verouk (ali kak drug dan), udeležijo božične devetdnevnice. Devetdnevnica je vsak večer ob 19. uri. Otroci, ki v sklopu verouka niso bili pri sv. spovedi, naj pridejo k spovedi pol ure pred sv. mašo, ko bo možnost za sv. spoved. K devetdnevnici vab-ljeni tudi ostale dni. Redni verouk bo po prazniku treh kraljev (od 9. 1. 2017 naprej). MOŽNOST ZA SV. SPOVED je ob delavnikih pol ure pred sv. mašo. Pravočasno pristopite k sv. spovedi pred prazniki. Prav tako pravočasno sporočite, če želite obisk bolnikov na domu pred prazniki. MEŠANI PEVSKI ZBOR ŠKALE bo na Božič po maši ob 9. uri v Škalah in ob 10.30 v Plešivcu s prepevanjem obogatil božično vzdušje. Vabljeni, da jim prisluhnete! Na voljo je Družinska pratika (5,5 €) in Marijanski koledar (2,5 €) za leto 2017. RADIJSKA ODDAJA - V nedeljo, 25. 12., bo pri verski oddaji Duhovna iskanja na Radiu Velenje razmišljanje na temo Praznik Jezusovega rojstva in svete družine; pripravil ga bo Robi Rožič. Vabljeni k poslušanju (tudi v arhivu na www.radiovelenje.com)!

Moj ODMEV na Božjo besedo

Jezusovo rojstvo - kako velika in našemu razumu težko doumljiva je skrivnost Jezusovega rojstva. Uresničilo se je, kar je napovedal Gospod po preroku Izaiju: »Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami.«

Bog se nam je razodel na najbolj človeški način - preko matere. In ime Ema-nuel je najbolj pomenljivo ime med vsemi imeni: Bog z mano, s tabo, z nama.

Naj v teh dneh začutimo Njegovo bližino! Marija Glinšek

Za interno uporabo izdala Župnija Velenje - sv. Martin, Šmarška cesta 2, Velenje. Tel.: 03/897-56-80, splet: svmartin.net; e-pošta: zupnija@svmartin.net. Odgovarja Janko Rezar, župnik.

AKTUALNO

Pravi simbol Božiča so jaslice in ne Božiček S postavljanjem jaslic v takšni obliki, kot jih poznamo danes, so začeli jezuiti. Na ta način

so želeli, da bi se kristjani vsako leto znova spominjali Jezusovega rojstva. S čaščenjem jasli je začela že rimska cesarica Helena, mati cesarja Konstantina, ki je najbolj znan po tem, da je leta 313 priznal krščanstvo, s čimer se je zaključilo preganjanje kristjanov. Helena, ki je spreje-la Kristusov nauk, je namreč v Jezusovem rojstnem kraju Betlehemu našla del jasli, v katerih je Marija rodila sina. Ta del jasli so kasneje prenesli v Rim. Relikvijo še danes hranijo v baziliki Santa Maria Maggiore.

Točno kdaj naj bi verniki začeli postavljati jaslice, ni znano. Vemo le, da je Frančišek Asi-ški, ustanovitelj reda frančiškanov, prve jasli postavil leta 1223. V votlini v gozdu pri Grecciu je postavil jasli, vanje pripeljal oslička in vola in tam daroval polnočnico.

Jaslice, kakršne poznamo danes, so se prvič pojavile leta 1252 v Nemčiji. To so bile oltar-ne jaslice. Figure pa so bile narejene večinoma iz lesa. Kasneje so se iz teh jaslic razvile omarne jaslice, ki so jih izdelovale večinoma redovnice. Figurice so naredile iz voska in jih oblekle v dragocena oblačila. Kasneje so se pojavile t. i. proste jaslice. Zanje je bilo značilno predvsem to, da niso bile več omejene na neko določeno površino in so se razprostirale na večjem prostoru. Glede na to, da je prve jaslice postavil Frančišek Asiški, ni nič nenavadnega, da so bili ravno frančiškani tisti, ki so to umetnost širili po svetu. Kasneje, v baroku, so širjenje prevzeli predvsem jezuiti. Oni so bili tudi prvi, ki so jaslice postavili na Slovenskem. Tako smo prve jaslice dobili leta 1644 v Ljubljani. Jezuiti so menili, da si bodo verniki lažje predstavljali in predvsem zapomnili Jezusovo rojstvo, če bodo to videli kot prizor v cerkvi.

Jaslice so najprej postavljali samo v cerkvah. Kasneje so jih začeli postavljati tudi po do-movih vernikov. Na jaslice, ki so jih in jih še vedno postavljamo po slovenskih domovih, so najbolj vplivale alpske jaslice. Motiv alpskih jaslic je k nam prišel s Tirolske, ki še danes velja za klasično jasličarsko deželo. Za omenjene jaslice je značilno, da so figurice, večinoma nare-jene iz lesa in pobarvane, prestavljene v alpski svet. Tako hlevčku, kjer je sveta družina, dru-žbo delajo ljudje iz alpskega sveta. Take jaslice je za svoje duhovnike naročal tudi Anton Mar-tin Slomšek. Drugi tip jaslic, ki ga najdemo v slovenskem domu, so kotne jaslice. Po navadi so imeli ljudje v svojih domovih bogkov kot, pod katerega so na trikotno poličko v kotu postavili jaslice. Iz mahu, ki so ga nabrali, še preden je zapadel sneg, so naredili hribček, po katerem so razporedili pastirje in ovce. Na hribček so postavili hlevček. Manjkati pa ni smel niti obris Betlehema in angel, ki je, lebdeč nad jaslicami, oznanjal veselo novico: »Rodil se je Jezus

Kristus, odrešenik sveta.« Da jasličarstvo pri nas še živi, priča tudi muzej jaslic, ki se nahaja na Brezjah, kjer ga urejajo frančiškani skupaj s člani Društva ljubiteljev slovenskih jaslic. Iz leta v leto pa je po nekate-rih krajih vse bolj priljubljena tudi priprava živih jaslic. Tako v Postojnski jami vsako leto pripra-vijo že tradicionalne žive jaslice, v Mojstrani pa ledene jaslice.

po: http://www.ribnica24.eu/slovenija/pravi-simbol-bozica-so-jaslice-in-ne-bozicek/ Facebook stran: Bohkov kotek