12. NEDELJA MED LETOM 25. junij 2017 št. 31 / IV

Božja beseda: 1. berilo: Jer 20,10-13; 2. berilo: Rim 5,12-15; evangelij: Mt 10,26-33

NE BOJTE SE!

Tistega, ki vzdržuje svoj odnos z Bogom, to je, se ohranja v Božji milosti, pravi današnji evangelijski odlomek, bodo morda fizično sicer res lahko ubili; lahko mu bodo vzeli tisto bivanje, ki je podobno senci, na noben način pa mu ne bodo mogli vzeti življenja, ne bodo mogli pretrgati njegovega odnosa z Bo-gom. Tega ne morejo storiti drugi. To lahko stori samo tisti, ki ni zvest svoji obveznosti in ne prizna Jezusa pred ljudmi.

To je torej ukaz, ki predstavlja jedro Jezusovega učenja: Bolj se bojte tiste-ga, ki more dušo in telo pogubiti v pekel, kar pomeni, da lahko popolnoma od-vzame življenje, nepopravljivo potrdi prelom odnosa z njim. Stavek je trd in na prvi pogled se v tem primeru »bojte se« zdi sinonim izraza »strah naj vas bo«; razlogi pa, ki jih navaja Jezus, zelo zabrišejo ta pomen. Jezus pravi, da je Bog Oče za tiste, ki jih je on sam poslal na svojo žetev (Mt 9,38). In Oče skrbi za svoje stvari, tudi za vrabce, ki se prodajajo za en novčič. Oče je svojim odpo-slancem blizu tudi takrat, kadar so na sodiščih in jim pomaga po svojem Duhu (Mt 10,20). Jezus to tukaj pove s prelepo prispodobo: “Vam pa so celo vsi las-je na glavi prešteti.” V kakršnem koli položaju se poslani znajde, vedno je pod Očetovim varstvom. Jezus namreč pravi: “Več kot mnogo vrabcev ste vredni vi.” V tej luči ukaz “bojte se rajši tistega” izgubi svoj pomen strahu in kakor povsod v Svetem pismu izraža vdanost v Očeta, izraža ljubezen; in če že je nek občutek strahu, gotovo ni strah pred obsodbo, ampak strah, da ne bi ugajali Očetu, da bi izgubili tisti življenj-ski in večni odnos, ki ga imamo z njim in ga on želi ohraniti za večno.

Sedaj je vse jasno. “Ne bojte se” je spod-buda k zvestobi še iz drugega razloga: da bi ohranili edinost z Jezusom, ki nas čaka.

M. Galizzi, Evangelij po Mateju

MAŠNI NAMENI

25. 6.

NEDELJA

12. MED LETOM

- dan državnosti -

Viljem iz Vercellija, opat

ob 7.30 za žive in + župljane

ob 9.00 v Škalah za + Slavka, Alojza in Jožefo Pocajt, za + Ludvika in Marijo Arlič ter Brezovškove in za + Eda Lipnika, osmina

ob 10.30 za + Marijo Mihelič in stare starše

ob 10.30 v Šenbricu za + Jožefo Jelen - lepa nedelja - procesija z Najsvetejšim

ob 19.00 za + Maro Pranjič (obl.) in sorodnike

26. 6.

PONEDELJEK Jožefmarija Escrivá, ustanovitelj Opus Dei

ob 19.00 za + Alojza Jevšenaka in starše Velikonja in za + Faniko Brešar

27. 6.

TOREK Ema Krška, kneginja

ob 19.00 za + Johana Videmška in za + Jožefa (osmina) in Marijo Zadravec

28. 6.

SREDA Irenej Lyonski, škof, mučenec

ob 7.00 za + Antona Pavliča in v dober namen

29. 6.

ČETRTEK Peter in Pavel,

apostolaob 19.00

za + Marjana in Francija Vrčkovnika in za + starše Malovšek in sorodnike

30. 6.

PETEK prvi mučenci

rimske Cerkve

ob 9.00 v Domu v dober namen

ob 15.00 ob 19.00

zahvalna sv. maša ob sklepu oratorija za + Toneta Zupanca in v zahvalo in čast Jezusovemu Srcu

1. 7.

PRVA SOBOTA Estera,

svetopisemska žena

ob 19.00 nedeljska za + Ano (30. dan) in Rudolfa (obl.) Sevška, za + Marijo Horvat, 30. dan in za + družino Lipovšek

2. 7.

NEDELJA

13. MED LETOM

Ptujskogorska Mati Božja

ob 7.30 za žive in + župljane

ob 9.00 v Škalah za + Valterja in Janka ter Marto in Ivana Hudournika

ob 10.30 v čast sv. Antonu

ob 10.30 v Plešivcu za + Terezijo in Franca Pogorelčnika, za + Marijo in Eda Lipnikarja ter Jurija Lambizarja in za + Branka Supovca ter sor. - lepa nedelja - procesija z Najsvetejšim

ob 19.00 za + Eriko in Danija Žlofa

Zaradi večjega števila mašnih namenov je večkrat za isti termin naročenih in oznanjenih več mašnih namenov. Darovi za ostale namene so oddani duhovniku, ki nima svojih mašnih namenov in mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

POLETNI ORATORIJ za prijavljene otroke se začne v ponedeljek, 26. junija, z zbi-ranjem ob 9.30 uri, sklep pa bo v petek, 30. junija, s sklepno sv. mašo ob 15. uri. K sklepni sv. maši lepo vabljeni starši otrok in vsi župljani. RADIJSKA ODDAJA - V nedeljo, 2. 7. 2017, bo pri verski oddaji Duhovna iskanja na Radiu Velenje razmišljanje na temo Nedelja Slovencev po svetu; pripravila ga bo Milena Kumer. Vabljeni k poslušanju (tudi v arhivu na www.radiovelenje.com)!

Tvoja ljubezen je vedno z menoj. Kako čudovit dar si mi dal! Našel sem dom v tebi. Tudi če sva narazen, nosim tvojo ljubezen s seboj,

z zavestjo, da je vedno del mene. O, Bog, prosim te, pomagaj mi,

da bom vsak dan v stiku s tvojo ljubeznijo. Naj jo čutim, naj mi daje moč in zaupanje,

ko bom stal pred preizkušnjami. Naj se nikoli ne ločim od tvoje ljubezni.

Varno me vodi skoz vsak moj dan in me pripelji v tvoj večni dom. Amen.

S teboj je breme lažje

Moj ODMEV na Božjo besedo V današnjem evangeliju smo nazorno podučeni, koga se moramo bati: »Ne bojte se

tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v peklenski dolini!« Podobno pravi star slovenski pregovor: »Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kak si!« Današnja slovenska družba stoji na zgodovinski prelomnici, ko je končno treba priznati Kristusa pred celotno javnostjo. Osebno ga že priznavam tudi z zuna-njimi znaki/znamenji, kot so: da se na ulici pokrižam, kadar zaslišim zvonjenje cerkvenih zvonov, in okoli vratu nosim rožni venec. Kristusa priznavam pred ljudmi, zato verujem Vanj, da bo tudi On mene priznal pred Očetom, ki je v nebesih. Pa vi? Senka Karlovčec

BESEDA ŽIVEGA BOGA Ne bojte se jih torej!

Nič ni namreč prikritega, kar bi se ne razodelo, in skritega, kar bi se ne zvedelo.

Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho,oznanjajte na strehah!

Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti;

bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo v pekel pogubiti.

Mt 10,26-28

Za interno uporabo izdala Župnija Velenje - sv. Martin, Šmarška cesta 2, Velenje. Tel.: 03/897-56-80, splet: svmartin.net; e-pošta: zupnija@svmartin.net. Odgovarja Janko Rezar, župnik.

AKTUALNO

Molitev ob dnevu državnosti Gospodar vesolja in kralj vseh narodov in jezikov, prosi-mo te, razlij svojo milost na Slovenijo, našo domovino in domovino naših prednikov. Podeli ji svobodo, varnost, mir in pravo mesto v svetovni družini narodov. Podpiraj jo na poti k duhovni in družbeni prenovi po svoji volji. Sprejmi kri, ki je bila darovana za njeno pravico, in vse trpljenje njenih otrok, da bo v zadoščenje za kršitve tvoje postave na njenih tleh. Posebej te prosimo, vlivaj njenim sinovom in hčeram duha edinosti v resnici in pravici, da bo kmalu srečen dom vsem, ki skupaj živijo v njegovem zavetju. Vsem pa, ki so odšli po svetu, a zavestno sprejemajo slovensko duhovno domovinstvo, pomagaj, da se ohranijo v dejavni zvestobi svoji zavezi in tvoji postavi, da bodo živeli Sloveniji v čast in razcvet, deželi, ki ji pripadajo, in vsej človeški družbi v blagodejen razvoj in tebi v slavo, ki ti jo neprenehoma kličemo. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. B. Fink

Slovesni praznik apostolov sv. Petra in Pavla (29. junij)

Peter je bil ribič iz Betsajde ob Genezareškem jeze-ru. Jezus ga je poklical, da bi bil ribič ljudi in da bi kasneje kot pastir tudi vodil Cerkev kot Božje ljudstvo. Po svetopisemskem izročilu mu je Jezus po tem, ko ga je poklical za učenca, spremenil ime v Peter: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih« (Mt 16,18–20). … Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v Antiohiji, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi (1 Pt in 2 Pt), življenjsko pot pa je sklenil z mučeništvom v času vladanja cesarja Nerona. Na kraju njegove-ga mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja bazilika sv. Petra v Vatikanu je bila postavljena v letih med 1506 in 1526. Pod njenim glavnim oltarjem je gob apostola Petra, čigar nasledniki so papeži oz. rimski škofje.

Apostol Pavel se je rodil okrog leta 10 po Kr. v Tarzu, v glavnem mestu takratne rimske province Kilikije. Po rodu je bil Jud, po očetu pa je podedoval rimsko državljanstvo. Bil je farizej in poznavalec judovstva, ki je do spreobrnjenja na poti v Damask preganjal kristjane. Apostol Pavel je ob rojstvu dobil ime Savel, po spreobrnjenju pa se je dal krstiti in ime spremenil v Pavel. O delovanju apostola Pavla poroča evangelist Luka v Apostolski delih. Obhodil je velik del takratne rimske države in usta-navljal cerkvene občine ter jih spodbujal s pismi. Danes poznamo štirinajst ohranjenih Pavlovih pisem, ki so po vsebini in obsegu za štirimi evangeliji najpomembnejši del Svetega pisma Nove zaveze. Po-dobno kot apostol Peter je tudi on umrl mučeniške smrti za časa cesarja Nerona okrog leta 67.

Praznika obeh apostolov je Cerkev obhajala že v 4. stoletju. Najstarejši rimski koledar Furija Dio-nizija Filokala iz leta 354 navaja 29. junij kot praznik apostolov Petra in Pavla. Na predvečer ali na praznik apostolov Petra in Pavla slovenski škofje diakone posvečujejo v duhovnike. katoliska-cerkev.si