VISOKA ŠOLA ZA

VARSTVO OKOLJA VELENJE

Seminarska naloga pri predmetu: OKOLJSKA SOCIOLOGIJA

VPLIV TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ NA EKONOMSKE, OKOLJSKE IN SOCIALNE DEJAVNIKE

(THERMAL POWER PLANT ŠOŠTANJ IMPACTS ON ECONOMIC ENVIRONMENTAL AND SOCIAL FACTORS)

Avtorica Kristina Šavc

Mentor: izr. prof. dr. Leo Šešerko

Velenje, 21. 12. 2009

KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................................................ 3

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA............................................................................ 4 1.2 NAMEN SEMINARSKE NALOGE....................................................................................................... 4 1.3 METODE DELA..................................................................................................................................... 5

2 OKOLJSKE TEHNOLOGIJE KOT KONKURENČNA PREDNOST PODJETJA ............................. 6

3 TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ .......................................................................................................... 7

3.1 BLOK 6 ................................................................................................................................................... 8 3.2 TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ KOT STEBER TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ........................... 8

4 VPLIV TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ NA GOSPODARSTVO, PREBIVALSTVO IN OKOLJE........................................................................................................................................................... 9

4.1 VPLIV NA OKOLJE............................................................................................................................... 9 4.2 VPLIV NA PREBIVALSTVO.............................................................................................................. 11 4.2.1 ŠOŠTANJ – NEPOSREDNA OKOLICA TEŠ ................................................................................ 12 4.2.2 ZAVODNJE ................................................................................................................................... 14

4.3 VPLIV NA GOSPODARSTVO............................................................................................................ 18

5 SKLEP ......................................................................................................................................................... 19

6 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................................ 20

7 SEZNAM SLIK........................................................................................................................................... 21

3

POVZETEK Čeprav se je po statističnih podatkih poraba električne energije v Sloveniji v zadnjem letu dosti zmanjšala, takšnega trenda v prihodnje nikakor ne moremo pričakovati. Razloge za to bi morda lahko iskali v recesiji, ki že kar nekaj časa močno obremenjuje globalno gospodarstvo. Uporaba električne energije sama po sebi ni sporna in je v primerjavi z ostalimi viri energije zelo prijazna do okolja. Velik problem pa predstavlja pridobivanje električne energije. Težko je dokazati, kateri način pridobivanja je najbolj usmerjen v trajnost. Sama sem mnenja, da takšen ni nobeden od prevladujočih obstoječih načinov; hidroelektrarne, termoelektrarne, nuklearne elektrarne. Prav zaradi tega sem se odločila, da problematiko pridobivanja električne energije prenesem v svojo seminarsko nalogo pri predmetu okoljska sociologija. V seminarski nalogi sem izpostavila Termoelektrarno Šoštanj, kjer prav zdaj potekajo priprave na gradnjo bloka 6. za to sem se odločila, ker mi je ta termoelektrarna dokaj blizu, poleg tega pa tudi zaradi informacij, kako to minimalno ali pa sploh ne vpliva na okolje in posledično tudi ljudi – prebivalce Šaleške doline. V seminarski nalogi sem na kratko predstavila pomen sodobnih okoljskih tehnologij, saj na njih podjetja gradijo svoj ugled in dokazujejo svojo družbeno odgovornost ter spoštovanje do okolja v katerem delujejo. Nekoliko sem predstavila samo Termoelektrarno Šoštanj. Pri tem sem poudarila pomen, prednosti pa tudi slabosti gradnje bloka 6, katerega projekt že teče. Termoelektrarno Šoštanj sem predstavila kot steber trajnostnega razvoja. Največji elektroenergetski objekt v Sloveniji si prizadeva delovati v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Vendar se moramo pri tem zavedati, da je za podjetje, ki se ukvarja s takšno dejavnostjo, to nemogoče oziroma je nemogoče doseči popolno trajnost. Osrednji del moje seminarske naloge je predstavitev vplivov Termoelektrarne Šoštanj na tri ključna področja. Analizirala sem, kako sama proizvodnja električne in toplotne energije vpliva na okolje, gospodarstvo Šaleške doline in na celo slovensko gospodarstvo ter v kakšni meri je to moteče oziroma škodljivo za prebivalce v neposredni bližini termoelektrarne – v Šoštanju in kako za prebivalce kraja Zavodnje. V tem poglavju sem dodala še izjavo slovenske klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj. Njen pogled na gradnjo bloka 6 in na celotno termoelektrarno sem v določeni meri tudi kritizirala. Moje mnenje je, da je kljub emisijam in ostalim motečim dejavnikom, še vedno bolje vlagati v termoelektrarne kot pa v nuklearne elektrarne. Kar pa želim poudariti pa je, da bi se morali bolj zavedati pomena okolja; človek, ki ne živi v čistem in prijaznem okolju, ne more biti zdrav – gospodarstvo pa je odvisno tako od človeka kot tudi okolja, saj temelji na naravnih virih. Vendar na žalost, preveč je odvisno od neobnovljivih!

4

1 UVOD 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA Okoljska problematika, predvsem varovanje naravnega okolja je staro toliko, kot je stara človeška zgodovina. Vse večjo pozornost pa posvečamo temu področju v zadnjih nekaj letih (desetletjih). Človeštvo je skozi celo svojo zgodovino odvisno od okolja v katerem živi. Ves čas smo izkoriščali naravne vire, v okolje izpuščali strupene emisije, odlagali odpadke v naravo,… Zaradi malomarnosti mnogih človeških generacij je naše okolje že degradirano. Čedalje bolj se zavedamo, da je naše preživetje odvisno od preživetja ekosistemov na Zemlji in od njihovega učinkovitega delovanja. Zaradi tega želimo danes, s težnjo k sonaravnemu razvoju, popraviti, kar smo dolga leta delali narobe. Okolje ne odgovori takoj, saj potrebuje določen reakcijski čas. Ko pa postanejo rezultati našega dela očitno vidni v naravi, je morda lahko že prepozno. V današnjem času za večino ljudi (izjema so seveda prebivalci tretjega sveta) niso več najvišja vrednota osnovne življenjske dobrine, kot je bilo to še pred nekaj desetletji. Danes pravzaprav živimo v izobilju in se nam postavlja vprašanje o prihodnosti. Okolje (voda, zrak, zemlja) postaja za nas nevarno in našemu zdravju škodljivo. Šaleška dolina velja za okoljsko najbolj obremenjen pokrajinski predel Slovenije. v tej regiji namreč premogovništvo predstavlja nosilno gospodarsko dejavnost. Ta dejavnost spreminja kvaliteto regij z emisijami nevarnih dimnih plinov, pepela ter drugih produktov, ki nastajajo pri pridobivanju električne in toplotne energije. Proizvodni bloki termoelektrarne Šoštanj kurijo premog – lignit, ki ga kopljejo v Premogovniku Velenje. Zaradi nenehnega izpodkopavanja premoga se površje ugreza. Zaradi tega se posledično spreminja relief Šaleške doline. V Šaleški dolini se je v zadnjih nekaj letih stanje okolja pričelo nekoliko izboljševati. Zaradi očitnih posledic na okolju, so pričeli s sanacijami največjega slovenskega termoenergetskega objekta – Termoelektrarno Šoštanj. Tudi na splošno lahko trdim, da se vedno več ljudi posveča proučevanju okolja oziroma predvsem se posvečajo negativnim učinkom čezmernega obremenjevanja in onesnaževanja okolja. Vse več ljudi se trudi vlagati v razvoj, ki je uravnotežen z naravo in njenimi zakonitostmi delovanja sistema na Zemlji. Poleg neposrednega pokrajinskega učinka človekovega poseganja v naravno okolje, postajajo vse bolj pomembni posredni vplivi degradacije na življenje ljudi. 1.2 NAMEN SEMINARSKE NALOGE Namen moje seminarske naloge je ugotoviti, kako Termoelektrarna Šoštanj vpliva na tamkajšnje prebivalstvo, na gospodarstvo Šaleške regije in na gospodarstvo države, predvsem pa, kakšen vpliv ima na okolje. Zanima me tudi mnenje tamkajšnjih prebivalcev, kaj menijo o vplivih Termoelektrarne Šoštanj, kaj opažajo, kaj se jim zdi najbolj zaskrbljujoče.

5

1.3 METODE DELA pri pisanju seminarske naloge bom uporabila predvsem vire z interneta in članke iz revij. Strokovne literature na tem področju namreč ne morem dobiti. Pri analizi vpliva termoelektrarne na okolje bom uporabila vire Termoelektrarne Šoštanj. Pri analizi vpliva termoelektrarne na prebivalce v njeni okolici bom uporabila anketo, ki jo bom sestavila sama, glede na svoja predvidevanja o tem, kaj bi lahko bilo moteče za tamkajšnje prebivalce. Anketna vprašanja bodo različna. Pri nekaterih vprašanjih bodo odgovori ponujeni vnaprej, večinoma pa bodo vprašanja odprtega tipa. Zanima me namreč mnenje ljudi, njihova opažanja, izkušnje, mnenja. Predvsem njihov pogled na Termoelektrarno Šoštanj. Pri analizi vplivov na gospodarstvo, pa si bom nekoliko pomagala z viri Termoelektrarne Šoštanj, večinoma pa bom poskusila predvidevati in ugotoviti sama (na podlagi svojega znanja).

6

2 OKOLJSKE TEHNOLOGIJE KOT KONKURENČNA PREDNOST PODJETJA Med slovenskimi in nedvomno tudi svetovnimi potrošniki narašča ugled tistih podjetij, ki delujejo v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Podjetja s to aktivnostjo dokazujejo javnosti svojo družbeno odgovornost ter spoštovanje etičnih in moralnih načel do okolja v katerem delujejo. Podjetja morajo aplicirati to odgovornost na svoje izdelke in storitve ter tako zmanjšati negativne vplive na okolje. Uresničevanje oziroma izvajanje načel trajnostnega razvoja v praksi pomeni: • uvedba novih tehnologij v podjetjih – učinkovitejša raba surovin, vode, energije, neuporaba

strupenih snovi v tehnoloških procesih, zmanjšanje emisij in odpadkov; • recikliranje in zagotavljanje ponovne rabe odsluženih izdelkov s strani proizvajalca; • spodbujanje podjetništva preko povečevanja okoljske učinkovitosti; • podpiranje povezovanja in spodbujanje okoljske usmerjenosti drugih podjetij; • spodbujanje uvedbe sistemov za upravljanja z okoljem; • ozaveščanje in izobraževanje zaposlenih o vplivih na okolje na lokalni ravni; • usposabljanje predstavnikov podjetij za učinkovito komunikacijo s prebivalci za

vključevanje javnosti v sprejemanje odločitev; • spodbujanje rabe krajevnih dobrin za preprečevanje nastanka dolgih preskrbnih verig

(Regionalni center za okolje). Po mnenju dr. Pluta (Plut, 2009), predstavlja Slovenija le delček svetovnega ekosistema, ki je pod trajnim vplivom posegov človeštva v naravo. Okoljska globalizacija je za Slovenijo, kot tudi za druge države, postavila v ospredje načelo planetarne in medgeneracijske okoljske odgovornosti. Slovenija se sicer lahko pohvali s stabilizacijo prebivalstva, vendar je poraba naravnih virov in ustvarjanje različnih oblik obremenjevanja okolja na prebivalca, čezmerna. Tako prispeva relativno velik in planetarno nadpovprečen delež. Čeprav so opazni pozitivni premiki glede zmanjševanja nekaterih pritiskov na okolje in izboljšanje kakovosti nekaterih sestavin okolja, so podatki še vedno zelo neugodni. Trajnostni (sonaravni) razvoj je okvir, v katerem Slovenija, odkar je postala polnopravna članica Evropske Unije, oblikuje svojo politiko. Osnova trajnostnega razvoja so okoljske tehnologije, ki prispevajo k ohranjanju kakovosti življenja. Okoljska učinkovitost je poslovna strategija, ki spodbuja posamezna podjetja k iskanju okoljskih izboljšav, le-te pa prinašajo gospodarske priložnosti. Okoljska učinkovitost se osredotoča na poslovne priložnosti in hkrati spodbuja podjetja, da postanejo bolj odgovorna do okolja v katerem delujejo in hkrati tudi bolj dobičkonosna. Okoljska učinkovitost tako spodbuja kreativnost podjetij in inovacije ter iskanje novih poti za doseganje tako okoljskih kot tudi ekonomskih ciljev. Trije glavni cilji, ki pomagajo podjetju doseči okoljsko učinkovitost so: • zmanjšana poraba virov – vključuje zmanjševanje rabe energije, surovin, vode, prostora ter

spodbuja recikliranje in trajnost proizvodov; • zmanjševanje vpliva na naravo – vključuje zmanjševanje emisij, onesnaževanja vode,

degradacije tal ter spodbuja trajnostno rabo obnovljivih virov energije; • povečevanje vrednosti izdelka ali storitve – gre za zagotavljanje večjih koristi strankam z

izboljšanjem funkcionalnosti in fleksibilnosti proizvodov ter izboljšanjem kakovosti storitev.

7

Načini za doseganje večje okoljske učinkovitosti podjetij so naslednje: • spremembe proizvodnega procesa – zmanjšanje rabe surovin, zmanjšanje onesnaževanja,

zmanjševanje stroškov; • sodelovanje z drugimi organizacijami – to prinaša možnost za prodajo oziroma oddajo

odpadkov, ki za druga podjetja pomenijo surovino; • sprememba oblike proizvoda – to omogoča večjo trajnost in ponovno uporabo; • iskanje novih možnosti za zadostitev potreb – nekatera podjetja lahko ob tesnem

sodelovanju s strankami ugotovijo njihove potrebe in jim prilagodijo svoje izdelke oziroma storitve.

Podjetja, ki dosti vlagajo v zeleno tehnologijo, že na kratek rok gradijo konkurenčno prednost. Tako z vidika obremenitev, v obliki taks in stroškov odpadkov, kot tudi z vidika končnih uporabnikov, ki so čedalje bolj osveščeni in rangirajo ponudnike na podlagi okoljevarstvenih meril (Zbornik referatov, 2005). 3 TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ Termoelektrarna Šoštanj označuje kot začetek svojega delovanja leto 1956. Danes pa njena zmogljivost znaša 809 MW in je tudi največji slovenski elekroenergijski objekt. Pokriva približno eno tretjino potreb po električni energiji v Sloveniji. Tudi v prihodnje želi Termoelektrarna Šoštanj ostati največji dobavitelj električne energije v Sloveniji in potrošnikom zagotavljati zanesljivo, varno, konkurenčno in okolju prijazno oskrbo z električno in toplotno energijo (TEŠ, Tehnični povzetek, 2009). TEŠ povprečno proizvede letno: • 3,8 do 4,2 milijarde kWh električne energije; • 0,45 milijarde kWh toplotne energije. Za to pa pokuri okoli 4 milijone ton premoga – lignita (TEŠ, 2009). Termoelektrarna Šoštanj želi svojo pomembno vlogo ohraniti tudi v prihodnje in jo še okrepiti. To želi doseči z nadomestitvijo blokov 1, 2, 3 in 4, z novim Blokom 6. Ta projekt bo zmanjšal stopnjo onesnaževanja okolja, izboljšal bo energetsko učinkovitost ter omogočil doseganje mednarodnih standardov s pomočjo najboljših razpoložljivih tehnologij (TEŠ, Tehnični povzetek, 2009). Termoelektrarna Šoštanj leži na dnu Šaleške doline. Dolina je klimatsko relativno zaprta, kar pomeni, da se predvsem v zimskem času pojavi temperaturna inverzija. Posledica tega pa je potenciran negativni vpliv na okolje – posledično pa tudi na zdravje tamkajšnjega prebivalstva. Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sta bili nosilna in samočistilna sposobnost okolja, zaradi nenehnega dograjevanja proizvodnih blokov, presežena. Posledice vse intenzivnejše proizvodnje električne energije so bile poškodbe gozdov na kotlinskem obodu, vode so bile močno onesnažene (reke, jezera), koncentracija emisij v zrak pa so bile močno presegale maksimalne dovoljene vrednosti. To je bil tudi razlog, da so v TEŠ-u začeli leta 1977 pripravljati ekološki sanacijski program (ESP). Le-ta je bil že takrat zasnovan celovito, kar pomeni, da je zajemal ekološki informacijski sistem, rekonstrukcijo elektrofiltrov, rekonstrukcijo odpepeljevanja in transporta pepela ter žlindre. TEŠ je začela zmanjševati onesnaževanje okolja po letu 1983. K temu je prispeval tudi začetek obratovanja Nuklearne elektrarne v krškem. To je omogočilo zmanjšanje proizvodnje v TEŠ (TEŠ, 2009).

8

3.1 BLOK 6 Slovenija se je leta 1997 s podpisom Kjotskega protokola zavezala zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov; natančneje: zavezala se je znižati emisije ogljikovega dioksida iz termoenergetike za 9 %, kar je veliko. Izpolnitev te zahteve bo za Slovenijo prav tako pa tudi za Termoelektrarno Šoštanj velik izziv. Potrebne bodo precejšnje izboljšave energetske učinkovitosti obstoječih proizvodnih naprav. Kot sem že omenila, namerava Termoelektrarna Šoštanj nadomestiti obstoječe proizvodne bloke 1, 2 in 3, z novim blokom 6. Ti trije bloki so namreč zastreli in imajo nizke izkoristke. Njihova življenjska doba se jim že izteka. Stare bloke bodo nadomestili z dvema plinskima enotama po 42 MW. Plinski turbini imata ob manjšem onesnaževanju boljši izkoristek od starih blokov, poleg tega pa se bo izboljšal izkoristek blokov 4 in 5 – s turbinskimi izpušnimi plini bodo dogrevali kotlovsko napajalno vodo. Tako bodo z nadgradnjo in posodobitvijo blokov 4 in 5 ter z izgradnjo novega bloka 6, povečali proizvodnjo električne energije s porabo domačega premoga (lignita) iz Premogovnika Velenje, hkrati pa se bodo emisije ogljikovega dioksida, po zaslugah najsodobnejših tehnologij, vgrajeni v blok 6, znantno znižale. Glavne prednosti bloka 6 so torej: • povečana proizvodnja električne energije ob planirani porabi premoga; • izpolnjevanje obveznosti v skladu s Kjotskim protokolom; • znižanje specifičnih emisij ogljikovega dioksida; • znižanje stroškov proizvodnje električne energije ter posledično zagotavljanje ekonomske

uspešnosti energetskega sektorja (predvsem v Šaleški dolini); • ohranitev zaposlenosti na območju Šaleške doline (TEŠ, Premogovnik Velenje in druga

sodelujoča podjetja). Projekt gradnje bloka 6 že teče. Proizvodni blok 6 bo poskusno bo začel obratovati leta 2014, pravi zagon in proizvodnja električne ter toplotne energije pa sledijo leta 2015 (TEŠ, Tehnični povzetek, 2009). 3.2 TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ KOT STEBER TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TEŠ želi proizvajati električno energijo v skladu z načeli trajnostnega razvoja: • uporaba sodobne tehnologije z visokim izkoristkom energenta; • zanesljivost oskrbe z električno energijo; • zagotavljati sprejemljivo ceno električne energije; • čim manjše onesnaževanje okolja; • nizka raven hrupa. Zavedati se moramo dejstva, da v dejavnosti, kot je pridobivanje električne energije iz fosilnih goriv, popolno trajnost nemogoče doseči. S trudom pa se temu cilju lahko le poskušamo čim bolj približati. TEŠ predstavlja enega najpomembnejših stebrov trajnostnega razvoja Šaleške doline z vidika: • tehnoloških in ekonomskih kazalcev; • skrbi za socialno stabilnost in položaj zaposlenih;

9

• širšega družbenega razvoja regije (TEŠ, 2009). 4 VPLIV TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ NA GOSPODARSTVO, PREBIVALSTVO IN OKOLJE Slovenska klimatologinja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, dr. Lučka Kajfež Bogataj (Finance, 2009) pravi, da v gradnji novega proizvodnega bloka šoštanjske termoelektrarne, ne moremo najti nič pozitivnega s stališča okolja – enako lahko gledamo na globalni ravni, na vse termoelektrarne sveta. Pravi, da neposredno in posredno izpusti iz dimnikov termoelektrarn škodijo zdravju prebivalstva v bližnji in v določenih vremenskih razmerah tudi širši okolici. Izpusti škodujejo rastlinam, posevkom, živalim, materialom (stavbam in spomenikom). Poleg tega pa kurjenje premoga povzroča tudi podnebne spremembe. Med vsemi fosilnimi gorivi, kurjenje premoga povzroča največje izpuste toplogrednih plinov. Kajfež Bogatajeva poudarja dejstvo, da bomo morali vse izpuste toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, drago plačevati – Slovenija je namreč podpisala Kjotski sporazum, ki ga mora izpolnjevati. Sama pa se delno strinjam z njeno izjavo – res je, da ne gradnja, niti obratovanje bloka 6, ne bosta pozitivno vplivala na okolje in prebivalce v okolici termoelektrarne, vendar menim, da so škodljivi učinki proizvodnje električne energije v termoelektrarnah – predvsem blok 6 z najsodobnejšo tehnologijo, še vedno manj škodljivi kot so škodljive nuklearne elektrarne, ki proizvajajo električno energijo s postopkom cepitve (fisija)ali spajanja (fuzija) atomskih jeder. Vsekakor se strinjam, da emisije pri sežiganju fosilnih goriv – lignita, ne morejo biti popolnoma nične, kljub temu, da bo v blok 6 vgrajena vrhunska tehnologija v evropskem merilu. Pri tem pa se moramo zavedati, da je gorivo nuklearnih elektrarn radioaktivna kovina. Za vse te kovine je značilno sevanje in pa zelo dolga razpolovna doba. V Nuklearni elektrarni Krško uporabljajo kot gorivo Uran (Uran 237). Ta težka radioaktivna kovina ima razpolovno dobo približno 250. 000 let. Pri tem se postavlja zelo težko vprašanje: »Kam bomo odlagali nuklearne odpadke???« Ti odpadki so radioaktivni in nedvomno imajo negativen vpliv na zdravje okolja ter ljudi zaradi sevanja. Res je, da so nesreče v nuklearnih elektrarnah redke, ampak če do tega pride, so posledice lahko zelo hude. Spomnimo se nesreče v Černobilu leta 1986. Iz tega primera je razvidno, da nesreča v nuklearni elektrarni, kjer dejansko pride do raztalitve reaktorja, povzroči vidno škodo v radiu nekaj deset kilometrov od žarišča nesreče. Kar pa je še hujše pa je dejstvo, da se sevanje razširi na zelo velikem območju. Sevanje ob nesreči v Černobilu so zaznali celo na Švedskem? Ali se res zavedamo, kaj se torej dogaja na območjih bližje nesreče? Če posledic, negativnih vplivov, emisij ne vidimo takoj, to še ne pomeni, da dejansko ne obstajajo. 4.1 VPLIV NA OKOLJE Na Inštitutu za ekološke raziskave Erico Velenje so izvajali biomonitoring gozdnega ekosistema po zmanjšanju emisij Termoelektrarne Šoštanj na osnovi biokemijskih parametrov v iglicah smreke. Monitoring se je izvajal od leta 1987 dalje, naročnik raziskave pa je bila Termoelektrarna Šoštanj.

10

Ta raziskava predstavlja oceno stanja gozdnega ekosistema na osnovi fizioloških pokazateljev stresa. Vzorčili so smreko na stalnih vzorčnih mestih na imisijskem območju Termoelektrarne Šoštanj – Lajše, Topolšica, Laze, Veliki Vrh, Graška Gora, Zavodnje, Brneško sedlo, Kramarce, Kope, Smrekovec), primerjalno pa na Pokljuki. Najvišjo vsebnost žvepla so imeli iglice smrek z Velikega Vrha. Nekoliko manjšo koncentracijo žvepla v iglicah so imele smreke na lokaciji Lajše, Topolšica in Zavodnje. Po izgradnji čistilnih naprav v Termoelektrarni Šoštanj, se je obremenjenost okolja zaradi emisij žveplovega dioksida (SO2) zmanjšala. To zmanjšanje pa ni vplivalo na zmanjšanje imisij na Velikem Vrhu in je leta 2002 še vedno prekoračevala zakonsko določeno vrednost. Z raziskovanjem in analiziranjem vpliva imisij so ugotovili, da emisije žveplovega dioksida (SO2), močno povzročajo obremenjenost in onesnaženost okolja (Erico, 2002). Slika 1: Lokovica – gozd v neposredeni bližini TEŠ-a

Slika 2: Gozd nad Zavodnjami – vzorčno mesto emisij TEŠ-a

Vir: Erico, 2002 Vir: Erico, 2002 EMISIJE POSAMEZNIH PROIZVODNIH BLOKOV Proizvodni blok 6 bo z visokim izkoristkom 43 % v veliki meri prispeval k zmanjšanju specifičnih emisij ogljikovega dioksida – tiste količine ogljikovega dioksida, ki se sprosti v ozračje na vsako enoto proizvedene električne energije. Tabela prikazuje specifične emisije ogljikovega dioksida za vsak posamezen blok Termoelektrarne Šoštanj ter skupno specifično emisijo ogljikovega dioksida za obdobje med letoma 2009 in 2027. iz tabela je razvidno očitno zmanjšanje specifičnih emisij ogljikovega dioksida: od leta 2009 do leta 2015 iz 1,012 kg/kWhe na 0,804 kg/kWhe in na 0,782 kg/kWhe po letu 2027. Te vrednosti so po podatkih TEŠ-a zelo blizu vrednostim, ki so bile izmerjene v termoelektrarnah v Nemčiji, ki kurijo rjavi premog (Tehnični povzetek, 2009).

11

Slika 3: Prikaz emisij posameznih proizvodnih blokov v TEŠ BLOK 1,2,3 BLOK 4 BLOK 5 BLOK 6 SKUPAJ 2009 1,243 1,045 0,951 0,000 1,012 2010 1,243 1,045 0,951 0,000 1,006 2011 1,243 1,045 0,945 0,000 1,008 2012 1,243 1,045 0,951 0,000 1,006 2013 1,243 1,045 0,952 0,000 1,006 2014 1,243 1,045 0,945 0,000 1,008 2015 0,000 0,000 0,919 0,768 0,804 2016 0,000 0,000 0,919 0,768 0,804 2017 0,000 0,000 0,919 0,768 0,804 2018 0,000 0,000 0,919 0,768 0,804 2019 0,000 0,000 0,919 0,768 0,804 2020 0,000 0,000 0,919 0,768 0,804 2021 0,000 0,000 0,919 0,768 0,801 2022 0,000 0,000 0,919 0,768 0,799 2023 0,000 0,000 0,919 0,768 0,796 2024 0,000 0,000 0,919 0,768 0,792 2025 0,000 0,000 0,919 0,768 0,789 2026 0,000 0,000 0,919 0,768 0,785 2027 0,000 0,000 0,919 0,768 0,782 Vir: TEŠ – Tehnični povzetek, 2009 Po podatkih iz Termoelektrarne Šoštanj bodo glavni neposredni vplivi bloka 6, emisije v zrak in pa hrup. Blok 6 bo imel inštalirane naprave za čiščenje dimnih plinov. Tako bo zagotavljal skladnost z veljavnimi standardi. Emisije bodo spremljali neprekinjeno, prav tako pa tudi kakovost zraka v Šaleški dolini. V projekt bloka 6 so vključeni tudi dušilci hrupa in zaščitno ohišje generatorja in zvočna izolacija. Negativen vpliv bo predvsem mogoče opaziti na zemeljskem površju. Rudarjenje – izpodkopavanje premoga namreč povzroča pogrezanje površja – sprememba reliefa pokrajine. Z anketo, ki sem jo izvedla sem želela izvedeti tudi mnenje prebivalcev glede pokrajine v Šaleški dolini, ki se zaradi izpodkopavanja premogla (lignita) pogreza. Anketirani so v veliki meri zgroženi nad tem dogajanjem. Zanje je to dokaz, da ima denar prednost pred naravnim okoljem. Zgražajo se nad dejstvom, da so zaradi tega nekateri ljudje izgubili domove, kmetije, obdelovalno zemljo, čeprav jim je Premogovnik Velenje nadomestil domove in zemljo. 4.2 VPLIV NA PREBIVALSTVO V Termoelektrarni Šoštanj zagotavljajo, da gradnja in delovanje bloka 6 ne bosta vplivala na socialno strukturo Šaleške doline. Predvideni socialni učinki obratovanja proizvodnega bloka 6 so pozitivni. Predvsem se nanašajo na lokalno prebivalstvo, regijo in gospodarstvo. Predvidevanja Termoelektrarne Šoštanj glede zaprtja starih blokov in vzpostavitev novega bloka 6 so relativno pozitivna. Predvidevajo, da to ne bo močno vplivalo na delovno silo v termoelektrarni. Presežek delovne sile se bo upokojil, ostale pa bodo prekvalificirali in

12

zaposlili na novem bloku 6. Predvidevajo pa tudi novo zaposlovanje dodatnih delavcev. Sam proces gradnje novega bloka pa bo tudi zahteval nekaj delovne sile. 4.2.1 ŠOŠTANJ – NEPOSREDNA OKOLICA TEŠ Da bi lahko ugotovila, kako Termoelektrarna Šoštanj s svojim delovanjem vpliva na tamkajšnje prebivalce, sem izvedla anketo. Vzorec anketirancev je zajemal trideset ljudi, večinoma starih med 20 in 30 let – 63 %, nekoliko manj je bilo starih od 31 do 40 let – 30 %. Le dva človeka sta bila stara od 41 do 50 let in sta predstavljala 7 %. V anketo je bilo zajetih 14 moških, kar predstavlja 47 % in 16 žensk, kar predstavlja 53 %. Tudi izobrazbena struktura anketiranih je bila dokaj pestra in sicer: osnovnošolska izobrazba – 17 %, srednješolska izobrazba – 43 %, višješolska izobrazba – 23 %, visokošolska izobrazba – 13 % in več – 3 %. Slika 4: Zadovoljstvo prebivalcev Šaleške doline z okoljem

17 %

63 %

17 %3 % zelo zadovoljen

zadovoljen

srednje zadovoljen

razočaran

zelo razočaran

Odgovori na to vprašanje so me nekoliko presenetili. Glede na to, da vsi vemo, da okolje (zrak) v Šaleški dolini je onesnažen, so tamkajšnji prebivalci zadovoljni. Zelo zadovoljnih je kar 17 %, zadovoljnih pa 63 %. Vzrok za takšno zadovoljstvo bi šlo morda iskati v vsem trudu Termoelektrarne Šoštanj, da vlaga v najboljše tehnologije, čistilne postopke,… Predvidevam, da so odgovori na to vprašanje tako pozitivni zaradi izvedenih okoljskih sanacij termoenergetskih objektov. Slika 5: Hrup Termoelektrarne Šoštanj

30 %

70 %

da ne

Zanimalo me je mnenje prebivalcev v okolici termoelektrarne glede hrupa v okolici. Večina, to je 70 % anketiranih pravi, da je v okolici termoelektrarne mogoče opaziti hrup. Predvsem je to pretok vode iz hladilnih sistemov ter občasna vzdrževalna dela, remonti,…

13

Slika 6: Ali je hrup za prebivalce moteč?

33 %

67 %

da

ne

Lahko trdim, da se to in prejšnje vprašanje nekoliko pokrivata. 70 % anketiranih pravi, da hrup je prisoten, od tega pa je moteč za 67 % anketiranih. Pravijo, da se v okolici termoelektrarne vseskozi nekaj dogaja. Skratka, nikoli ni miru. Ostalih 33 % anketiranih pa pravijo, da jih hrup ne moti oziroma pravijo, da ga ni (je zanje nemoteč). Ta dobra tretjina anketiranih pravi, da cestni promet – avtomobili povzročajo več hrupa, saj so avtomobili bistveno glasnejši od obratovanja termoelektrarne, ki je zanje skoraj neslišno. Slika 7: Ali prebivalci zavohajo emisije iz dimnikov termoelektrarne?

20 %

80 %

da

ne

Na to vprašanje so anketiranci v veliki večini odgovarjali pritrdilno – 80 %. Pravijo, da je v okolici termoelektrarne možno zavohati smrdeče emisije, ki prihajajo iz dimnikov termoelektrarne. Pravijo, da te emisije zavohajo skoraj vsako jutro. Poleg tega opažajo, da smrdi tudi reka Paka (???), iz dimnikov termoelektrarne pa poleg nevidnih emisij (dima) prihajajo prašni delci, ki se tamkajšnjim prebivalcem usedajo na okenske police. Slika 8: Ali so te emisije moteče?

20 %

80 %

da

ne

14

Tudi to vprašanje se popolnoma pokriva s prejšnjim. Tistih 80 %, ki polaga pozornost na svojo okolico in opazijo emisije iz termoelektrarne, so tudi zaskrbljeni. Motijo jih vsi izpusti, poleg tega pa jih močno skrbi za njihovo zdravje , predvsem pa zdravje otrok. Menijo, da je njihovo okolje še veliko bolj onesnaženo, kot pa jim je predstavljeno s strani organizacij, ki opravljajo meritve. Ostalih 20 % pravi, da so se na to že navadili in zaradi tega zanje emisije niso več moteče. Slika 9: Ali so zaradi emisij prebivalci že imeli zdravstvene težave?

73 %

27 %

da

ne

Zanimalo me je tudi, če so ljudje na območju Šaleške dolini že imeli zdravstvene težave zaradi izpustov termoelektrarne. Tri četrtine anketiranih pravi, da. Predvsem anketirani opozarjajo na težave z dihanjem, padec odpornosti organizma (ki uradno ni zaradi termoelektrarne), težave z želodcem (jejo namreč zelenjavo, ki je rasla ob prisotnosti emisij). Na koncu me je zanimalo še, kaj pravijo anketirani na gradnjo novega proizvodnega bloka 6. Presenetil me je zelo pozitiven odziv na eni strani in hkrati tudi velika skrb. Menijo, da je to vsekakor dobro, saj jim to zagotavlja dokaj brezskrbno prihodnost glede socialnega statusa (zaposleni v TEŠ). V njihovih komentarjih je mogoče opaziti veliko bojazen, kakšno potem življenje v Šoštanju, ko bo še en blok več. Postavljajo se vprašanja glede hrupa med gradnjo. Bojijo se za okolje in svoje zdravje. Upajo, da bo tehnologija v tem bloku omogočila čistejšo in okolju bolj prijazno proizvodnjo. Glede vplivov na okolje jedrske in termoelektrarne, so mnenja anketiranih zelo razdvojena. Nekateri bi seveda dali prednost investiranja v Nuklearno elektrarno v Krškem. Pravijo, da je nuklearna elektrarna okoljsko bolj sprejemljiva, saj ne povzroča takšnih emisij. Velike negativne posledice lahko nastanejo tako na okolju kot tudi na ljudeh, če pride do nesreče – eksplozije. Drugi pa menijo, da je termoelektrarna okoljsko veliko bolj sprejemljiva. 4.2.2 ZAVODNJE Iz slike 2: Gozd nad Zavodnjami – vzorčno mesto emisij TEŠ-a, v poglavju 4.1 je razvidno, da imajo emisije Termoelektrarne Šoštanj katastrofalno negativne vplive na drevesa, kar vodi do uničenja celotnih gozdov. Če je tako, predvidevam, da je negativne posledice vseh emisij termoelektrarne možno opaziti tudi na ljudeh – prebivalcih Zavodenj. Predvidevam, da imajo ti ljudje težave z zdravjem, predvsem z dihali, različnimi alergijami, živci,… Zaradi tega sem se odločila, da s prebivalci Zavodenj opravim krajšo anketo, saj menim, da mi prav ti ljudje, ki so izpostavljeni vplivom Termoelektrarne Šoštanj, lahko dajo najboljše

15

odgovore na moja vprašanja. Oziroma, z njihovo pomočjo lahko svoja predvidevanja potrdim ali pa zanikam. V krajši anketi, ki je vsebovala 6 vprašanj, sem anketirala 15 ljudi (gospodinjstev). Zanimalo me je, kaj ti ljudje menijo o vplivih blokov 1, 2, 3, 4 in 5 Termoelektrarne Šoštanj, kaj menijo o gradnji in obratovanju novega bloka 6. Zanimalo me je, ali imajo zaradi visokih količin emisij iz termoelektrarne težave z zdravjem (oni sami, njihovi otroci, sorodniki, znanci, njihovi otroci, ki živijo v Zavodnjah. Pomembno se mi zdi, ali so ti ljudje zaposleni v Termoelektrarni Šoštanj, premogovniku Velenje ali ne, saj me zanimajo razlike pri ostalih vprašanjih glede na to vprašanje, saj me zanima, kakšne zdravstvene težave so skupne ljudem, ki so zaposleni v Termoelektrarni Šoštanj, Premogovniku Velenje. Poleg tega sem jih vprašala, do kakšnih nesreč pri delu prihaja. V tej anketi sem zajela petnajst ljudi. Uporabila sem čisto preprost način – telefon. Telefonske številke anketirancev sem dobila v Telefonskem imeniku Slovenije. Anketiranci so bili prebivalci Zavodenj. Anketirala sem enajst moških in štiri ženske. Stari so bili od 26 do 61 let. Pri tej anketi bi rada opozorila na vprašljivost podatkov – s temi ljudmi namreč nisem vzpostavila osebnega neposrednega stika, zaradi tega ne morem vedeti, ali so govorili resnico. Vendar bom dobljene odgovore upoštevala kot resnične. Poleg tega je ta način izvajanja ankete dokaj kompliciran. Bistvenega pomena v tem primeru je bilo to, da sem dobila mešano strukturo ljudi, glede na to, kje so zaposleni. Rada bi primerjala izjave zaposlenih v Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje z izjavami tistih, ki so zaposleni kje drugje (moji sogovorci ali njihovi ožji družinski člani). Slika 10: Struktura glede na zaposlitev

17 %

27 %

73 %

Termoelektrarna Šoštanj Premogovnik Velenje Drugo

Kot sem to tudi predvidevala, mi je uspelo, da sem v anketo zajela največ ljudi, ki so sami ali njihovi družinski člani zaposleni v Termoelektrarni Šoštanj. Teh je bilo kar 73 % oziroma osem oseb; šest moških in dve ženski. 27 % anketiranih ljudi je zaposlenih (ali njihovih družinskih članov) v Premogovniku Velenje. To pomeni štiri anketirane osebe; dva moška in dve ženski. Ostalih 17 % anketiranih, to so trije; dve ženski in en moški, je zaposlenih nekje drugje (Spar, Gorenje, upokojenka).

16

Slika 11: Mnenje glede vplivov

100 %

Pozitivni Negativni Jih ni

Vsi prebivalci Zavodenj, ki sem se z njimi pogovarjala, menijo, da proizvodni bloki Termoelektrarne Šoštanj imajo negativne vplive. Njihova mnenja glede vplivov so precej enotna, kar je tudi potrdilo moja pričakovanja in predvidevanja. Vplivi, ki jih prebivalci Zavodenj opažajo so predvsem vplivi na okolje, posledično pa tudi na ljudi. Nekateri opažajo, da se jim na vrtovih brez kakšnega konkretnega razloga sušijo drevesa. Nekoliko subjektivna se mi je zdela izjava anketiranca, da je v Šoštanju zaradi termoelektrarne dosti topleje kot v Zavodnjah. Zavedajo pa se tudi dejstva, da brez industrije tudi ni delovnih mest. na onesnaženje okolja pa vsekakor moramo gledati globalno: zavedajo se, da bo onesnaženje prišlo od drugod (po zraku, vodi,…), tudi, če elektrarne ne bi bilo. Posledica tega pa bi bila, da mnogo prebivalcev v šaleški dolini ne bi imelo dela. Zdi se mi, da se s tem nekoliko tolažijo, ker se pač zavedajo, da ne morejo nič spremeniti – vzeti, kaj je pri tem dobrega, ostalo pa vzeti v zakup. Slika 12: Ali je gradnja 6. bloka dobra ali slaba odločitev?

73 %

13 %

13 %

Dobra Slaba Delno dobra

73 %, kar predstavlja enajst anketiranih meni, da je gradnja bloka 6 zelo dobra odločitev. Zavedajo se, da Termoelekrarna Šoštanj nudi delo mnogim prebivalcem v Šaleški dolini in tako je z izgradnjo bloka 6 po njihovem mnenju zagotovljeno delo vsaj še za štirideset let.Poleg tega so informirani glede gradnje bloka 6; vedo, da bo vanj vgrajena najboljša tehnologija v evropskem merilu in da bo posledično onesnaževanje okolja in zastrupljanje ljudi bistveno manjše kot pa je bilo to pri ostalih petih blokih. Ostalih 26 %, ki pa se jim odločitev za postavitev in vzpostavitev novega bloka 6 zdi slaba ali pa delno dobra, pa svoje odgovore argumentirajo s tem, da to predstavlja še vsaj štirideset let zastrupljanja okolja ter ljudi.

17

Slika 13: Ali imajo v Zavodnjah težave z zdravjem zaradi TEŠ-a

100 %

Da

Ne

Prav vsi, 100 %, pravijo, da imajo zdravstvene težave zaradi Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Njihovi želodci so občutljivi na zelenjavo, ki je pridelana na njihovem domačem vrtu, prav tako vsi navajajo težave z dihali, grlom ter požiralnikom. Nekateri simptome svojih dihalnih težav primerjajo s težavami kadilcev, čeprav trdijo, da sami to niso. Tudi tisti, ki pravijo, da nikoli v svojem življenju niso kadili. Opažajo namreč »kadilski« kašelj. Dosti pa je tudi rakavih obolenj. Pravijo, da življenje v kraju z veliko emisijami, na njihov živčni sistem ne vpliva. Sicer so s svojim krajem ti ljudje zadovoljni in to nekako povezujejo z odsotnostjo živčnosti. Če izpostavim tistih 12 ljudi, ki so zaposleni v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj, lahko opazim, da zaposleni v Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje sami pri sebi opažajo naslednje težave: • občasne bolečine v pljučih; • občasne bolečine v grlu; • težave z želodcem; Tisti, ki sami ali njihovi družinski člani niso zaposleni v eni izmed teh dveh podjetij, opažajo negativne posledice pridobivanja električne energije iz fosilnih goriv bolj kot posledico na okolje, ki se šele nato preko sadja, zelenjave, vode,, zraka,… prenese na njihovo zdravje. Iz pogovora z anketiranci se je dalo razbrati, da ti ljudje tudi niso tako zelo nestrpni, kot tisti, ki so tam zaposleni. Predvidevam, da je to mogoče pogojeno tudi z informacijami, ki jih imajo posamezni ljudje. Prav gotovo tisti, ki so zaposleni v Termoelektrarni Šoštanj ali Premogovniku Velenje, vedo dosti več o negativnih vplivih na okolje in človeka kot tisti, ki nimajo neposrednega dostopa do informacij. Prepričana sem, da zaposleni na teh delovnih mestih dobro vedo, da se z delom, v želji po zaslužku in posledično boljšemu življenju, dobesedno izpostavljajo. Anketiranec, katerega sin je zaposlen v premogovniku Velenje pravi, da njegov sin sicer je živčen, ampak je to pritisk na delovnem mestu, ki ga dandanes doživljamo prav vsi, ne glede na delovno mesto in kraj zaposlitve. Sam pa pravi, da ga ob živce spravljajo dimniki oziroma gigantske gmote dima, ki se valijo iz dimnikov Termoelektrarne Šoštanj. Problem pa je, kot pravijo, da težave definitivno so emisije, ki se sproščajo pri sežiganju fosilnih goriv, ampak zdravnik tega nikakor ne potrdi. Pravijo, da so te emisije in škodljivi učinki tako neznatno nizki, da na zdravje človeka nikakor ne morejo vplivati. Zavedajo se, da zelo drago plačujejo davek s svojim zdravjem.

18

4.3 VPLIV NA GOSPODARSTVO V Termoelektrarni Šoštanj predvidevajo, da bo vzpostavitev novega bloka 6 pozitivno vplivala na gospodarstvo Šaleške regije. Zaradi potreb po delovni sili se bo nekoliko zmanjšala brezposelnost. Zaradi tega se bo morda nekoliko povečala kupna moč prebivalstva, kar je dobro. Če gledamo na Termoelektrarno Šoštanj kot na največji slovenski elektroenergetski objekt, nedvomno prispeva velik delež k celotnemu BDP-ju, zaposluje veliko število ljudi z različno izobrazbeno strukturo ter jim tako zagotavlja fiksni prihodek in življenjski standard. Prav tako tudi anketirani menijo, da Termoelektrarna Šoštanj s svojo dejavnostjo pomembno vpliva na celotno slovensko gospodarstvo, še večji vpliv pa opažajo, da ima na gospodarstvo Šaleške doline. Zavedajo se dejstva, da je od Termoelektrarne Šoštanj odvisnih veliko ostalih družb v regiji (Esotech, P.V. Invest,…) in ljudi, ki so v teh družbah zaposleni. Zavedajo se, da je Termoelektrarna Šoštanj v preteklost, kakor še tudi danes, pomembno vplivala na razvoj Šaleške doline čeprav veliko na račun okolja v katerem živijo.

19

5 SKLEP Slovenija je šele na začetku prenove celotnega svojega elektroenergijskega sistema. Obnoviti bomo morali vse termoelektrarne, pa tudi druge. V zadnjem letu je poraba električne energije res nekoliko upadla, vendar ne verjamem, da lahko takšen trend pričakujemo tudi v prihodnje. Razvoj novih tehnologij vse bolj pritiska na večanje porabe električne energije, da bi s tem posledično zmanjšali porabo fosilnih goriv. Raba le-teh je namreč v nasprotju s Kjotskim sporazumom. Zaradi neizpolnjevanja omejitev tega protokola, pa lahko Slovenijo doletijo visoke kazni, ki pa si jih v sedanjih situacijam, ko recesija močno pritiska na gospodarstvo države, nihče ne želi. Glede na to, da v prenovo vlaga tudi termoelektrarna Šoštanj in je to sedaj zelo aktualna tema mnogih razprav, me je zanimalo, kaj o tem menijo prebivalci Šoštanja oziroma tisti, ki živijo blizu termoelektrarne Šoštanj. Ti ljudje, po mojem mnenju, namreč občutijo največ posledic, ki jih prinaša delovanje tako velikega termoenergetskega objekta. Pri analiziranju odgovorov, ki sem jih dobila s pomočjo ankete, me je najbolj presenetilo dejstvo, da velika večina ljudi, ki sem jih zajela v anketo, to je približno 80 %, zelo kritično razmišlja o emisijah termoelektrarne. Skrbi jih predvsem zdravje. Vsak dan vdihavajo škodljive emisije termoelektrarne, uživajo zelenjavo, ki zraste ob prisotnosti teh emisij v zraku, požirajo prašne delce,… Nekateri omenjajo tudi zdravstvene težave, ki pa uradno niso posledica emisij, vendar sami mislijo drugače. Poudarila bi rada pripombo enega anketiranca, ki pravi, da Termoelektrarna Šoštanj vsekakor je moteč dejavnik v okolju. Opozarja pa na ves promet in emisije, ki nastajajo pri uporabi motornih vozil. Zelo podobnega mnenja sem namreč tudi sama. Tudi jaz menim, da na to pomisli zelo malo ljudi. Termoelektrarna Šoštanj ima sicer dosti prednosti, predvsem bo to še bolj jasno očitno, ko bo deloval Blok 6. Zagotovljena so delovna mesta tako v Termoelektrarni Šoštanj in v Premogovniku Velenje ter tudi v drugih sodelujočih družbah. Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje imata pogodbo sklenjeno vse do leta 2054. Pozitiven učinek je tudi na gospodarsko rast, cenejšo električno energijo,… Dejstvo je, da je vlaganje v obnovljive vire oziroma v tehnologijo, ki omogoča rabo obnovljivih virov, zelo drago. Brez izdatne finančne pomoči države ali sklada Evropske Unije skoraj ni mogoče. Pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov je drago, poleg tega pa je drago tudi shranjevanje tako pridobljene energije. Kljub temu pa menim, da je to vsekakor zelo dobra naložba za prihodnost – tako za nas kot tudi za bodoče generacije. Prednost bi moralo imeti okolje – okolju in ljudem prijazne tehnologije. Zavedati se moramo, da je človek odvisen od okolja, gospodarstvo pa je odvisno od okolja in od človeka!!!

20

6 VIRI IN LITERATURA Šesta konferenca kakovosti, 2005., Družbena odgovornost – danes, jutri…?., Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem Velenje in GZS-Savinjsko-šaleška območna zbornica, Velenje. Kajfež Bogataj, L., 2009., Življenje ni le ekologija niti samo ekonomija., Finance [9. 11. 2009] Ne-tehnični povzetek., Posodobitev in obnova Termoelektrarne Šoštanj., Oktober 2009 TEŠ, 2009. Termoelektrarna Šoštanj. URL: http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=7 (citirano: 15. 10. 2009) Plut, D., 2008., Globalni trendi v okolju in odgovornost Slovenije. IPPC v Sloveniji

21

7 SEZNAM SLIK

SLIKA 1: LOKOVICA – GOZD V NEPOSREDENI BLIŽINI TEŠ-A......................................................... 10

SLIKA 2: GOZD NAD ZAVODNJAMI – VZORČNO MESTO EMISIJ TEŠ-A......................................... 10

SLIKA 3: PRIKAZ EMISIJ POSAMEZNIH PROIZVODNIH BLOKOV V TEŠ ...................................... 11

SLIKA 4: ZADOVOLJSTVO PREBIVALCEV ŠALEŠKE DOLINE Z OKOLJEM.................................. 12

SLIKA 5: HRUP TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ ................................................................................... 12

SLIKA 6: ALI JE HRUP ZA PREBIVALCE MOTEČ?................................................................................. 13

SLIKA 7: ALI PREBIVALCI ZAVOHAJO EMISIJE IZ DIMNIKOV TERMOELEKTRARNE?.......... 13

SLIKA 8: ALI SO TE EMISIJE MOTEČE?.................................................................................................... 13

SLIKA 9: ALI SO ZARADI EMISIJ PREBIVALCI ŽE IMELI ZDRAVSTVENE TEŽAVE?................. 14

SLIKA 10: STRUKTURA GLEDE NA ZAPOSLITEV .................................................................................. 15

SLIKA 11: MNENJE GLEDE VPLIVOV ........................................................................................................ 16

SLIKA 12: ALI JE GRADNJA 6. BLOKA DOBRA ALI SLABA ODLOČITEV?...................................... 16

SLIKA 13: ALI IMAJO V ZAVODNJAH TEŽAVE Z ZDRAVJEM ZARADI TEŠ-A .............................. 17

PRILOGA 1: ANKETA 1 – Šoštanj 1. Spol: moški ženski 2. Starost: 15 – 20; 21 – 30; 31 – 40; 50 – 60; 61 – in več 3. izobrazba: osnovnošolska; srednješolska; višješolska; visokošolska; več 4. V kolikšni meri ste zadovoljni z okoljem v katerem živite?

a) Zelo zadovoljen b) Zadovoljen c) Srednje zadovoljen d) Razočaran e) Zelo razočaran

5. Kaj menite, kako vpliva TEŠ s svojo dejavnostjo na Slovensko gospodarstvo in na

gospodarstvo Šaleške doline (brezposelnost, kupna moč, razvoj)? 6. Ali se vam zdi, da TEŠ s svojim delovanjem povzroča hrup v okolici? 7. Če ga povzroča, predvsem kdaj? 8. Ali vas to moti? Zakaj? 9. Ali kdaj zavohate smrdeče emisije, ki prihajajo iz dimnikov TEŠ-a (žveplo,…)? 10. Ali vas to moti? Zakaj? 11. Ali po vašem mnenju te emisije vplivajo na zdravje okoliških prebivalcev, tudi vas? In

kako? 12. Ste že imeli zdravstvene težave zaradi emisij TEŠ-a? Kakšne? 13. Kaj menite na to, da se je pokrajina v šaleški dolini na nekaterih območjih nekoliko

spremenila zaradi ugrezanja, ki je posledica dolgotrajnega izpodkopavanja premoga – lignita?

14. Kaj bi lahko rekli, kakšen vpliv ima TEŠ na vas glede na to, da živite dokaj blizu? 15. Ali jemljete slabosti in posledice, ki jih prinaša termoelektrarna v bližini vašega doma,

v zakup – glede na to, da TEŠ predstavlja tudi toplarno, ki vam zagotavlja ogrevanje stanovanja po relativno nizki ceni?

16. Kaj menite o gradnji novega proizvodnega Bloka 6, ki bo nadomestil stare bloke 1,2 in

3? Je gradnja tega bloka po vašem mnenju smiselna in zakaj? Menite, da bi bilo bolje investirati v nuklearno elektrarno (Krško)? Ali predvidevate, da vas bo sam potek gradnje motil?

PRILOGA 2: ANKETA 2 – Zavodnje 1. Spol: moški ženski 2. Starost: ______ 3. Kaj menite, kakšni so vplivi proizvodnih blokov 1, 2, 3, 4 in 5 v TEŠ? 4. Kaj menite o gradnji in tudi potem o obratovanju novega bloka 6? Se z gradnjo

strinjate, ali menite, da to ni dobra odločitev? Zakaj? 5. Ali imate v vašem kraju zaradi emisij TEŠ-a težave z zdravjem; vi sami, vaši otroci,

vaši sorodniki, znanci, njihovi otroci, ki živijo v istem kraju kot vi – Zavodnje? (Znano je, da so v tem kraju na okolju opazne zelo negativne posledice emisij TEŠ-a.)

6. ali ste vi ali vaši družinski člani zaposleni v: Termoelektrarni Šoštanj, premogovniku

Velenje ali kje drugje? 7. če ste zaposleni v Termoelektrarni Šoštanj ali Premogovniku Velenje, ali opažate, da

imate težave z alergijami (kakšnimi), bolezni dihal, težave z živci? Ali menite, da je na izbruh teh težav vplivalo vaše delovno mesto? Je to mogoče potrjeno (od zdravnika) ali ste do teh ugotovitev prišli sami?