Primer okoljske

naravnanosti: Lafarge Cement

Slovenija

November 2010

2

Družba se zaveda, da trajni ekonomski razvoj ni možen brez socialnega razvoja,

zaščite okolja in spoštovanja lokalnih skupnosti.

Lafarge si zadaja interna, strožja merila glede vplivov na okolje kot jih predpisuje

lokalna zakonodaja

V letu 2010 je bila družba šesto leto zapored uvrščeno med 100 najbolj trajnostnih

družb sveta

Partnerstva z organizacijami, kot sta WWF in CARE.

Lafarge kot primer najboljše okoljske prakse

Direktor Lafarge Cementa VB (desno) prejema okoljsko nagrado iz rok bivšega podpredsednika ZDA Al Gora (drugi iz leve), za uporabo alternativnih goriv in materialov v Veliki Britaniji. Z enako prakso je v 2009 pričela tudi slovenska podružnica Lafargea – cementarna v Trbovljah.

Kratka predstavitev cementarne iz Trbovelj

V Trbovljah delujemo od leta 1876

Proizvodnja cca. 0,5 Mio ton

V letu 2002 smo postali del skupine Lafarge

Vodilne pozicije v vseh naših dejavnostih Vodilni proizvajalec cementa na

svetu Vodilni proizvajalec agregatov, št. 3

na betonih Tretji največji proizvajalec mavčnih

plošč

Posluje v 78 državah; zaposluje 78,000 ljudi

2,019 tovarn širom sveta

Trajnostne ambicije 2012 (za vsako poslovno enoto v skupini)

Število zaposlenih: 160

Število zaposlenih preko kooperantov 400

Poslujemo v skladu z ISO 9001 in ISO 14001.

Cca 600 družin ali 2.000 prebivalcev*

*vir: študija 2004 EF Ljubljana

3

4

Kakšna je bila tovarna v sedemdesetih in osemdesetih…

...in kakšna je danes

5

6

Zakaj skrb za trajnostni razvoj in uvajanje dobrih okoljskih praks?

Proizvodnja cementa ima vpliv na okoljeZa tono cementa porabimo skoraj 1 ¾ tone naravnih materialov, skupaj z emisijami v zrak pa še za približno 800 kg CO2.

1 tona

= =

1 ¾ tone

800 kgCO2

Cement je osnovni gradbeni material Beton je drugi najbolj uporabljan material na svetu,

za vodo Vplivi izdelkov uporabljenih za gradnjo domov so bili

neodvisno raziskani V 100-letnem življenjskem ciklu bi tako hiša zgrajena

iz betona emitirala 35 ton manj CO2 kot hiša iz lesa.

V prihodnosti, v kateri pričakujemo vedno toplejše klimatske razmere, ima lahko po rezultatih raziskav smotrna uporaba betona boljši učinek od uporabe lesa v svojem življenjskem ciklu.

Višja odvisnost od klimatskih naprav v zgradbah z leseno osnovo poleti; brez izkoriščanja sonca pozimi.

Kljub temu pa cement potrebujemo za sodobno družbo

Mostovi CestePoslovni objekti

Avtocesta Maribor- LendavaPuchov most čez Dravo na Ptuju Europark Maribor

Šole in vrtci

Glasbena šola v Murski Soboti

Stanovanja in hišeStadioniViaduktiParkiŠole in vrtci

LjubljanaMaribor Ljubno ob Savinji Maribor Maribor

8

Postopek proizvodnje cementa nudi številne priložnosti za uporabo odpadkov iz ostalih industrij, brez negativnih posledic na kakovost izdelkov in v podporo trajnostnega razvoja

Uporaba alternativnih/nekalciniranih

materialov kot surovin

Uporaba alternativnih/nekalciniranih

materialov kot goriv

Uporaba cementnih dodatkov

V procesu proizvodnje cementa dosega temperatura plamena od 1500 stopinj C do 2000 stopinj C

9

Preko 50.000 ton alternativnih materialov uporabimo vsako leto kot nadomestilo za surovino ali kot dodatek k končnemu izdelku. Prihranimo 85.000 ton surovin v naravi in

znižamo količino odloženih alternativnih materialov na deponije

Prihranimo 40.000 ton CO2 z uporabo kalciniranih (žganih, ogljično-nevtralnih) surovin (pepel iz termoelektrarn, žlindra iz železarn).

Vključevanje odpadkov drugih industrij med naše surovine dela našo (in tudi ostalo!) proizvodnjo bolj trajnostno

CO2 učinek enak zasaditvi 55.000 dreves

Količina uporabljenega pepela v enem letu je enaka površini štirih nogometnih igrišč v višini enega metra.

Partnerstvo z termoelektrarnama Šoštanj in Trbovlje v Sloveniji, s pomočjo katerega proizvajamo okolju prijaznejše vrste cementa. S tem letno: zaradi prihranka osnovne surovine

prihranimo 27.200 ton CO2

preprečimo odlaganje na deponije za več kot 20.000 ton pepela v Trbovljah in Šoštanju

10

Goriva, kot so izrabljene avtomobilske gume, odpadna olja in gorljivi odpadki – odpadna plastika predstavljajo ‘’win-win’’ situacijo:

Energijo pridobivamo iz goriv, ki bi nepredelani drugače končali med odpadki (organski del izgori; neorganski se vključi v naše izdelke)

Zamenjava fosilnih goriv, ki jih ohranjamo za prihodnje generacije Ogljično-nevtralna goriva pomenijo nižji CO2! Zadrževanje zviševanja cen energentov

Energijo pridobivamo tudi iz alternativnih goriv, ki nam zagotavljajo bolj trajnosten vir energije za naš proces

11

Odpadki, ki niso več primerni za snovno izrabo, postanejo s predelavo vir energije.

Brez predelave bi ti odpadki večinoma končali na slovenskih smetiščih, kazili podobo krajine ter potencialno ogrožali našo podtalnico.

Priložnost za kreiranje novih delovnih mest v celi verigi ravnanja z odpadki. Strožja zakonodaja na področju emisijskih vrednosti, zaradi katere so

investicije v opremo za nižje izpuste še intenzivnejše, vpliv na okolje pa še manjši.

Tehnologija sosežiga je varen in učinkovit način zmanjševanja količine in koristne uporabe odpadkov, ki omogoča konkurenčnost podjetij na trgu

Dokaz za to so uspešne okoljske politike najbolj okoljsko ozaveščenih članic EU.

Zmanjšanje emisij CO2 zaradi uporabe obnovljivih virov Skladnost z lokalno in evropsko zakonodajo Znižanje stroškov celovitega upravljanja z odpadki Večja stopnja predelave odpadkov Lokalni energetski vir Zelo počasno izboljševanje stanja v Sloveniji: v letu 2008 je povprečni

Slovenec proizvedel 450 kilogramov komunalnih odpadkov. Kar 74 % je bilo prepeljanih na odlagališča, le 11 pa je bilo zbranih ločeno. V Nemčiji so na prebivalca na odlagališča prepeljali le 4 kilograme odpadkov…

Uporaba alternativnih goriv ima še številne druge prednosti za okolje:

Cementarna Lafarge v Trbovljah – sodobna evropska cementarna

Aprila 2009 smo pridobili okoljevarstveno dovoljenje (IPPC)

v skladu z EU in SLO zakonodajo ter klasifikacijo dejavnosti• 3.1a – naprave za proizvodnjo cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh

s proizvodnjo zmogljivostjo več kot 500 t na dan• 5.1 Naprave za predelavo nevarnih odpadkov po postopkih kot so

določeni v Prilogi 4 (postopki R1, R5, R 6, R 8 in R9) Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS št. 84/98, 45/00,20/01, 23/03) in Pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, 85/98, 50/01) z zmogljivostjo več kot 10 ton na dan.

Identično dovoljenje kot za največjo slovensko cementarno v Anhovem, izdano leta 2007, ki prav tako uporablja alternativna goriva.

12

13

AVSTRIJAAVSTRIJA

NEMČIJANEMČIJA

POLJSKAPOLJSKA

ČEŠKAČEŠKA

SLOVSLOVAŠKAAŠKA

SSRBIJARBIJA

BIHBIH

HRVAŠKAHRVAŠKASLOVENISLOVENIJJAA

Cizkovice

Malogoszcz

Kujawy

Kirchdorf

Mannersdorf

Retznei

TrbovljeBeocin

Karsdorf

MMAADŽARSKADŽARSKA

Nadomeščanje fosilnih goriv z alternativnimi v %

Retznei, Avstrija 79% W&P, Avstrija 65%*

Karsdorf, Nemčija 70% Peggau, Avstrija 55%*

Mannersdorf, Avstrija 50% Anhovo, Slovenija 33%*

Cizkovice, Češka 66% Koromačno, Hrvaška 25%*

Malogosz, Poljska 43% Našice, Hrvaška 15%*

Beočin, Srbija 35%

Kujawy, Poljska 34% * Ocena

Trbovlje, Slovenija 30%

Našice

Dalmacijacement

Lukavac

Kakanj

Anhovo

W&PPeggau

KoromačnoHolcim

Holcim

Heidelnerber

Skupina Lafarge Skupina W&P Skupina Holcim

Ali drugače: razvitejša kot je država, višji je delež uporabe alternativnih goriv v njenih cementarnah…

Najvišji deleži uporabe alternativnih goriv v

ekološko najbolj zavednih in razvitih

državah – Švica, Avstrija in Nemčija.

13

14

Končno je na tem področju viden napredek tudi v Sloveniji. Z alternativnimi gorivi nas oskrbujejo partnerji, ki veliko večino teh goriv pridobijo na slovenskem trgu:

Gorenje Surovina d.o.o.: Dobavitelj trdnega goriva iz odpadkov,

proizvedenega v Sloveniji v sodobnem centru za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo.

Slopak d.o.o.: Dobavitelj izrabljenih gum, katere imetnik zaradi

poškodb, izrabe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne želi uporabljati in jo zato zavrže ali namerava zavreči.

Eco plus d.o.o., Kemis d.o.o., Saubermacher d.o.o. Dobavitelji odpadnih olj, zbranih v Sloveniji. Olja iz

gospodinjstev in industrije ne končajo v odtokih in zastrupljajo podtalnico, temveč nadomeščajo del fosilnih goriv.

Thermoteam (skupno podjetje Lafarge in Saubermacher) Dobavitelj trdnega goriva iz odpadkov, proizvedenega

v Avstriji v sodobnem centru za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo. Del odpadkov slovenskega izvora (prekmurska in štajerska regija).

V dobrem letu in pol smo trajno in na neškodljiv način uporabili 15.557 ton alternativnih goriv večinoma lokalnega izvora, s katerimi smo nadomestili izkop in sežig 17.374 ton premoga, v preteklosti pripeljanega iz Južnoafriške republike in Rusije.

In kako je z alternativnimi gorivi v Sloveniji?

15

Na trajnostni razvoj je potreben širši pogled kot le iz vidika ekologije

Štipendiramo mlade v Zasavju povprečni zaposleni se je v preteklem letu

izobraževal 28,3 ur 90% zaposlenih je sodelovalo na najmanj

enem izobraževanju v letu Vzor številnim podjetjem na področju varnosti

in zdravja pri delu V proizvodnji izvedli 236 varnostnih pregledov

po metodi Du pont V sklopu sistema inovacij smo na podlagi

predlogov zaposlenih uvedli in nagradili 16 izbojšav.

Naša vlaganja v lokalno okolje, naše zaposlene ter v odnose, ki jih imamo z njimi, koristijo okolju.

Letno namenjamo 300.000 € za donacije in sponzorstva projektov v lokalnem okolju

Urejanje okolja s sajenjem dreves in dodatne ozelenitve v bližini tovarne in področij v kamnolomu, kjer smo prenehali z izkoriščanjem surovine v skladu z najvišjimi ekološkimi standardi.

16

Na spletni strani objavljamo polurne rezultate meritev izpustov in podrobna mesečna okoljska poročila

Podatke prikazujemo prostovoljno, k temu nismo zavezani.

Mesečna okoljska poročila prejema zainteresirana javnost in mediji.

Na voljo brezplačna telefonska številka za dodatna pojasnila.

Naše okoljske prakse predstavljamo tudi na strani Facebook ter v časopisu, ki ga štirikrat letno prejmejo zaposleni, upokojenci, predstavniki lokalne skupnosti, mediji ter poslovni partnerji Lafargea.

Okoljske prakse predstavljamo tudi s filmi na spletni strani, na Facebooku in na DVD-ju.

Organizacija dnevov odprtih vrat.

Vključevanje lokalnih skupnosti v delovanje podjetja

Ukrepi v izboljšave: z naložbami v čistilne naprave in zanesljivost obratovanja do nižjih izpustov

17

Leto 2000 Leto 2010

Avtomatizacija procesa2002; 4,375 mio €

Povečanje zanesljivosti2003; 0,855 mio €

zmanjšanje prahu in SO2

2004; 0,095 mio €

Zaprtje klinker hale2005; 0,700 mio €

Skupaj v okoljske ukrepe: 17,725 mio €

Filter NOx2007; 2,115 mio €

Odžveplevalna naprava2006; 9,585 mio €

Ostale naložbe v posodobitev tovarne: 13 mio €

Ozelenitev tovarne in njene okolice; 2006-2010

Emisije: rezultati trajnih meritev – trajni monitoring*

Zakonska meja

Pred izgradnjo odvžepljevalne naprave

Daleč pod mejo, tudi izpod meje za sosežig

Zakonska meja za so-sežig

Izdaja IPPC in uvedba AG

Zakonska meja za cementarne

Daleč pod zakonsko mejo tudi izpod meje za sosežig

Zakonska meja za so-sežig

Izdaja IPPC in uvedba AG

SO2 žveplov dioksid

NOx

Dušikovi oksidi

*trajni monitoring – se izvaja neprenehoma, ves čas delovanja peči

Pred izgradnjo odvžepljevalne naprave

Maj 2007 April 2009

Maj 2007 April 2009

18

Emisije: rezultati trajnih meritev – trajni monitoring*

* trajni monitoring – se izvaja neprenehoma, neposredno na dimniku naprave, ves čas delovanja peči** Mejne vrednosti so vrednosti, ki jih zakonodaja dovoljuje, ker ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ali okolje*** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011*** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011

Daleč pod zakonsko mejo tudi izpod meje za sosežig

Izdaja IPPC in uvedba AG

PM 10prah

rezultati vseh meritev in parametrov vedno izpod dovoljenih mejnih vrednosti SO2 saniran aprila 2007 s postavitvijo odžveplevalne naprave Izpolnjujemo tudi bolj ostre meje postavljene z uvedbo sosežiga

April 2009Februar 2007

Zakonska meja za so-sežig

Zakonska meja za cementarne ***

19

20

Rezultati občasnih meritev*

Zakonska meja ***Zakonska meja ***

Izdaja IPPC In uporaba alternativnih goriv

Zakonska meja za sosežig ***Zakonska meja za sosežig ***

Izdaja IPPC in uporaba alternativnih goriv

Benzen

Dioksinifurani

April 2009

April 2009

* Občasne meritve – vzorci se zajamejo 2x letno neposredno na dimniku naprave, rezultati pa ovrednotijo v laboratoriju in interpolirajo na letne vrednosti** Mejne vrednosti so vrednosti, ki jih zakonodaja dovoljuje, ker ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ali okolje*** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011 *** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011

21

Rezultati občasnih meritev*

Zakonska meja za cementarne***Zakonska meja za cementarne***

Izdaja IPPC in uvedba alternativnih goriv

Težke kovine

rezultati vseh meritev in parametrov vedno globoko izpod dovoljenih mejnih vrednosti**občasno tudi pod mejo detekcijeZ uvedbo alternativnih goriv še nižje emisije, v skladu z napovedmi

* Občasne meritve – vzorci se zajamejo 2x letno neposredno na dimniku naprave, rezultati pa ovrednotijo v laboratoriju in interpolirajo na letne vrednosti** Mejne vrednosti so vrednosti, ki jih zakonodaja dovoljuje, ker ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ali okolje*** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do2011 *** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do2011

April 2009

22

Trajnostni razvoj pomeni dolgoročno obvezo Lafargea Ne moremo početi ‘’pravih stvari’’, če ni v ozadju ekonomska upravičenost Ostali bomo brez dela, z našimi 160 zaposlenimi ter zunanjimi izvajalci v

lokalnem okolju, v katerem delujemo

Kljub temu pa naše izkušnje kažejo, da smo poleg obveze k trajnostnemu razvoju le-tega uspeli vključiti v naše poslovanje

Trajnostni razvoj predstavlja jedro našega poslovanja zaradi uporabe alternativnih materialov kot surovin, goriva in dodatkov, ki bodo vključeni v naš proces proizvodnje za dosego tako ekonomskih, kot tudi ekoloških koristi

Naš vpliv na okolje se zmanjšuje z uporabo materialov, ki so cenejši od uporabe naravnih virov.

Naš izziv je nadaljno znižanje našega vpliva na okolje in proizvodnja bolj trajnostnih izdelkov za naše kupce.

Zaključek

23

Za dodatne informacije ali oglede tovarne nam pišite na info@lafarge.si, ali nas obiščite na spletu: www.lafarge.si in www.facebook.com/lafarge.si

Pridružite se preko 2.200 gostom, ki so se v zadnjih treh letih v živo prepričali o dejstvih glede obratovanja cementarne Trbovlje in naših vplivov na okolje. Vašega obiska bomo zelo veseli.

Vljudno vabljeni!