16. mednarodna literarna nagrada Mlade Vilenice 2016 · 2018-10-03 · 8 Nagrada v mini kategoriji (vrtec) Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji vrtec je Miša Gregorič iz vrtca

1

16. mednarodna literarna nagrada Mlade Vilenice 2016

22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222

3

zborzz nikrr

33333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333

16. MEDNARODNA LITERARNA NAGRADA

MLADE VILENICE 2016

Zbornik pesmi otrok vrtcev, osnovnih in srednjih šol

iz Slovenije in zamejstva v Italiji, Avstriji ter v Bosni in Hercegovini

zbornik

Kulturno društvo Vilenica Sežana, 2016

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Sežana

Občina Sežana

16. mednarodna literarna nagrada Mlade Vilenice 2016

4444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444

5

Zgodba o neki dekliciVsaka mama govori s svojim otrokom v jeziku svoje duše, z nežnostjo, ljubeznivostjo, iskrenostjo. Ta jezik ga bo spremljal skozi življenje, najprej v pritajenem momljanju enoletnega otroka, v ne vedno uspelih poskusih ponavl-janja dveletnega otroka, v že suvereni rabi osnovnošolca, v eksperimentiranju mej jezika ne še odraslega mla-dega človeka, in pozneje v tako imenovani odraslosti. Ko naj bi ga otrok, ki ni več otrok, že posredoval naprej. Spremlja ga v vsakem trenutku in v vsaki okoliščini.

Vsaka mama govori s svojim otrokom o pomembnih rečeh. O odnosih, o naravi, o prijateljstvu, o ljubezni, o družini, o odraščanju, o čustvih, o malih in velikih dogodkih. Govori tudi takrat, ko ne reče ničesar. Saj je več-krat tudi molk dovolj zgovoren.

Vsaka mama govori s svojim otrokom v drugem jeziku. Pa čeprav so vsi ti jeziki slovenščine, vsaka je malo dru-gačna. Na drugem koncu dežele govorijo čudno, v sosednji vasi govorijo drugače, že v sosednji hiši ni prav enako kot doma. Vsaka družina piše svoj slovar, kar je enostavno – imenitno! Toliko raznolikosti na tako majhnem kupu!

Včasih pa ni tako lepo. Naj vam povem zgodbo. S srečnim koncem, seveda. Ali pa – še boljše – s srečnim začet-kom.

Neka deklica je živela s svojo družino v tujini. Odraščala je s slovenskimi knjigami, govorila pa čisto svojo slo-venščino (saj vsak ima čisto svojo slovenščino, boste rekli). No, res je to bilo narečje, s knjig pa se je učila tiste »prave« slovenščine, res je tudi, da je v to narečje prišlo veliko tujih besed, ki pa jih je deklica znala nadomestiti s »pravimi« besedami, predvsem pa je res, da je zaradi bližine tujega jezika dekličin jezik večkrat doživel hude kratke stike. Take, pri katerih je deklica recimo rekla »čau, kako stojiš?« (»živjo, kako si?«) ali »čujem se slabo« (»počutim se slabo«).

Pri takih kratkih stikih ji je bilo vedno nerodno. Ker je drugi niso razumeli (vseskozi), ker so jo drugi debelo gle-dali (prav tako zelo pogosto), ker so jo drugi gledali zviška zaradi njenega jezika (večkrat), ker so se celo posme-hovali zaradi njene slovenščine (včasih, je pa najbolj bolelo).

Zaradi takih ne-rahločutnosti se je deklica sramovala svoje slovenščine in je raje molčala – tako se ji vendar ne bo nihče mogel posmehovati. So pa besede vrele iz nje v drugi obliki, skozi tanko črto črnila, skozi popisane liste papirja v izvezenem zvezku, skozi besede, ki so se ujemale v veličasten ples čustev, misli, želj, hrepenenj in sanj.

Deklica je postala pesnica.

Ivana Soban

Vodja 16. Mlade Vilenice

Sežana, 7. marec 2016

6

Pablo Lourenzo QuatraMOJE SLOVENŠČINE Navdih za 16. mednarodno literarno nagrado Mlada Vilenica 2016

Nekoč je za devetimi vodami in devetimi gorami živel jezik, ki mu pravijo slovenščina. Bila je tako težka, da je Hrvati niso mogli razumeti, saj so bili za deseto goro.

Slovenščina je radodarna in slovenščina ve, da na svetu primanjkuje samoglasnikov in je zaradi tega dala večino drugim jezikom. Zdaj moramo mi, izbrani študentje tega jezika, uživati v tem, da nas spoštujejo ljudje, ker zna-

mo izgovoriti besede, kot so: trg, vrt, rt, nahrbtnik in ministrstvo.

Slovenščina je majhna, a slovenščina je pogumna. Zmogla je preživeti na ozemlju velikanov. Če je ta jezik zmo-gel preživeti med italijanščino, madžarščino, nemščino pa srbohrvaščino, je to razlog za praznovanje, saj nimajo

jeziki vedno take sreče.

Slovenščina je dobra soseda. Slovenščina bo dobro skrbela za njihove otroke in, če bo potrebno, jih bo šolala v njihovem jeziku, ker nima manjvrednostnega kompleksa.

Slovenščina je okolju prijetna in ima rada živali, ima več kot tristo kosmatih medvedov. Toliko, da jih je nekaj dala tudi Španiji. A ti so se vrnili takoj, ko so imeli priložnost in so našli pot nazaj čez Alpe.

Slovenščina je bogata, saj ima besede za vse. Je pa tudi podedovala ogromno besed, kakor so: ‘špajgu’, ‘marela’, ‘piflar’, ‘bajta’ ali ‘tišler’.

Slovenščina je hkrati veliko potovala in je prinesla spominke za mlade Slovence: ‘lajf ’, ‘beden’, ‘frendica’ in ‘luzer’. Pa tudi ‘Ej, u izi stari!’, ‘Ta bejba je ful huda.’

In za konec, slovenščina je predvsem romantična in svobodna. Slovenščina ima posebno zvezo z vsakim govorni-kom in zna slepo najti razliko med mano in drugimi. Ima obliko ljubezni, ki jo imenuje dvojina in ki jo uporablja

samo, ko je z mano ali s tabo. In če se zaradi tega ne počutiš posebnega, ne vem s čim se boš.

Pablo Lourenzo Quatra (26), Španec in četrt Italijan, sicer iz Galicije. Velik ljubitelj galicijskega jezika, s katerim si portugalščina deli skupnega sred-njeveškega prednika, v mnogočem drugačnega od španščine. V šali vedno

pravi, da je njegova prestolnica v Lizboni in ne v Madridu. Živi v Bruslju in ljubi Slovenca.

Pablo je sicer velik linguafil, ljubitelj še posebno majhnih manjšinjskih je-zikov. Posebno pri srcu pa mu je, hkrati ali pa tudi zato, tudi slovenščina.

Obožuje slovenska narečja, Severino, Harrya Potterja in domačo salamo iz Ribnice.

Besedilo je dostopno na spletnem portalu Metina lista:

http://metinalista.si/povest-o-slovenscini/

7

16. mednarodne literarne nagrade

Mlade Vilenice

Nagrajenci

7777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777

8

Nagrada v mini kategoriji(vrtec)

Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji vrtec je Miša Gregorič iz vrtca Nova Gorica, enota Ciciban za pe-

sem »Mavrična Pesem«. Mentorici: Sara Maček, Nevenka Boškin

Mišino besedilo na zelo neposreden način izpoveduje doživetje lepote sveta, in sicer tako na ravni vsebine kot tudi

v jeziku. V slednjem je vidnih več slogovnih sredstev. Poleg značilnega ponavljanja je zelo opazen naslovni okrasni

pridevek.

Miša Gregorič

Letnik 2010

Vrtec Nova Gorica, Enota Ciciban

Mentorica Sara Maček

MAVRIČNA PESEM

Mavrica na nebu je,

mavrica na nebu je,

hura, hura!

Dežek nam pada,

sonček pa sije,

jaz pa samo gledam sonce,

ki bije.

Na nebu, na nebu

sonček bo osvetlil mavrico,

jaz pa jo gledam z mamico.

Mavrica krasnih barv je najlepša,

tu je svet najlepši.

9

Nagrada v 1. kategoriji

(prva triada osnovnih šol. 2007, 2008, 2009)

Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji prva trijada osnovne šole je Nejka Vratnik iz OŠ Brezovica pri Lju-

bljani za pesem »Malim so všeč«. Mentorica: Urška Bačar

V Nejkinem besedilu subjekt ob pomoči lastnega doživljanja tako rekoč raziskuje svet; pri tem je miselno odprt in

hudomušno igriv ter kaže posluh za izjemno. V pesmi je prisotna tudi posrečena jezikovna igra.

Nejka Vratnik

Letnik 2008

OŠ Brezovica Pri Ljubljani

Mentorica: Urška Bačar

MALIM SO VŠEČ

Malim so všeč nenavadne reči,

kot recimo hišniki,

kot recimo piloti,

kot recimo, kot recimo…

Malim so všeč sladke reči,

kot recimo nutela,

kot recimo čokolada,

kot recimo frutabela,


Malim so smešne besede všeč,

kot recimo mulasepolula,

kot recimo hlačedopetače,

Kot recimo, kot recimo …

10

Nagrada v 2. kategoriji(druga triada osnovnih šol. 2004, 2005, 2006)

Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji druga trijada osnovne šole je Ekaterina Mihajloska iz OŠ Mengeš

za pesem »Dva jezika, dva svetova«. Mentorica: Draga Železnikar

Mladostniški subjekt Ekaterininega besedila skozi odnos do matere ter do očeta išče svojo lastno podobo, in sicer

znotraj prepleta ženskega ter moškega bivanjskega načela. Ta podoba seveda zavzame individualno in pokončno

držo. Dvojnost sveta se v pesmi kaže tudi na ravni jezikovnih sredstev ter izdelane forme.

Ekaterina Mihajloska

Letnik 2004

OŠ Mengeš, Slovenija

Mentorica: Draga Železnikar

DVA JEZIKA, DVA SVETOVA

Moja mama slovensko

z mano govori.

Njej lahko povem,

če me kaj teži.

Moj oče makedonsko

z nami govori,

makedonsko me krega

s svojim močnim glasom.

Mamica je včasih

po službi zmatrana.

Če ji še jaz nagajam,

potem se skregava.

Z očetom se veliko

ne pogovarjava,

vase se zapiram

in malo strah me je.

Z mamico se hočem igrati,

ko dolgčas mi je.

A ko ona se hoče pogovarjat,

jaz vedno rečem: NE!

Očeta imam zelo rada,

kadar nisva skregana.

Zelo se bom trudila,

da bova prijatelja.

Pri nas govorimo dva jezika,

dva jazici zboruvame kaj nas,

pa vsi med seboj razumemo se,

megju sebe se razbirame.

11

Nagrada v 3. kategoriji(tretja triada osnovnih šol. 2001, 2002, 2003)

Nagrajenec 16. Mlade Vilenice v kategoriji tretja trijada osnovne šole je Aljaž Primožič iz OŠ Prebold za pesem

»Ker človek ne sliši«. Mentorica: Vesna Kumer

Aljažev pesniški subjekt v svetu tako imenovane normalnosti išče svojo lastno esenco, pri čemer odkriva predvsem

odtujenost in osamljenost, ki ju ubesedi s pomočjo izvirnega paradoksa. Subjektovo raziskovanje je na ravni sloga

obarvano z vedrim humorjem in z dovršenim ponavljanjem.

Aljaž Primožič

Letnik 2001

OŠ Prebold, Prebold, Slovenija

Mentorica: Vesna Kumer

KER ČLOVEK NE SLIŠI

Nekoč je bil fant.

Oči in nos po očetu,

po mami visoki diskant

ter kodrasti rjavci po dedku.

Normalen, bi rekli. Vsekakor.

Uho zavzema svoje mesto,

pa vendar ni slišal,

a poslušal je zvesto

vsako besedo praznine.

Čudno, bi rekli. Vsekakor.

Slišal ni »zdravo«, »hej«,

čeprav prisluhnil je vsem,

opazil ni »čao« in glej,

povsod brez odgovora.

Nonsens, bi rekli. Vsekakor.

Ni jokal v narečju.

Jokal je tiho in hlipajoče.

Vdal se ni pravorečju.

Jokal je sam.

Kar koli bi rekli, slišal vas ne bi … Nikakor.

Vsekakor.

12

Nagrada v 4. kategoriji(srednje šole)

Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji srednja šola je Lara ružič Povirk iz Gimnazije Ptuj za pesem

»Vznesena«. Mentorica: Merija Holc

Mlada pesnica sredi vsesplošne odtujenosti sveta, ki se skriva za različnimi kulisami, poskuša dotipati do svojega

notranjega bistva. Izpoveduje moderno hrepenenje po obstoju, ki naj bi zaobjel čim globljo celoto. Larino prodiranje

v svet notrine, kot je nekje dejal pisatelj F. Lainšček, je opazno tudi na jezikovni ravni.

Lara Ružič Povirk

Letnik 1997

Gimnazija Ptuj, Ptuj, Slovenija

Mentorica: Marija Holc

VZNESENA

Vznesena lovim vmesnosti.

Edino, kar si želim, je, da bi plesala skozi noči, ker bi vedela za dneve in jutra.

Zapeljem na konec, posujem jutro z zvezdnim prahom in se vrtinčim.

V vetrovih jutranjih zdihljajev.

Ustavim, zatrobim. Zakričim ali se zavijem v mračno tišino. Takrat ni več vmesnosti.

Zmernosti.

Ali sem zasanjala svoje življenje?

Nekam oddaljeno je in v njem je vedno prostor za off.

Trpka prevleka, zamegljeni obrisi poti in predmetov.

Vsa ta odtujenost mi nabija v tilnik in se širi v solznico, jo izsuši.

Nato odidem. Iskat sanje.

Na konec mostov.

K daljnim pomolom, ki jih zažiga zmedeno sonce.

Ne soočenje.

Neurje v laseh.

Izginjanje sebe.

Izbrala sem radost namesto prezira in norosti.

Skočila sem v morje.

In si enkrat za spremembo dovolila plavati v plitvinah.

Tam Sem. Zmerna in vmesna.

13

Posebne nagrade:

1. Posebna nagrada mentorici Mirjani Lazarević, OŠ Sveti Sava, Bijelina, Republika Srpska, BiH za skupinsko

sodelovanje na Mladi Vilenici, vsi mladi avtorji: Teodor Vidaković, Nadežda Perković, Minja Drakul, Katarina

Cacanović, Jovan Kokanović in Milka Bujanović so za natečaj prispevali izredno kakovostne pesmi.

2. Ajla TursunovićLetnik 2009

OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper, Koper, Slovenija

Mentorica: Sabina Višček

Pesem Alje Tursunović z naslovom ZATE je nagrajena, ker vsebuje drobno, a izredno prepričljivo ljubezensko iz-

poved, katere moč lahko bralec začuti tudi v slogu, in sicer ob posebni figuri stopnjevanja.

ZATE

Marjetice so zate,

objem je zate,

še bombonček ti dam,

srček ti narišem,

kolaček ti spečem

in v gore te popeljem.

Rada te imam.

14

3. Eric RenziLetnik 2005

COŠ P.Tomažič, Trebče, Trst, Italija

Mentorica: Barbara Boneta

Pesem Erica Renzija z naslovom MUOJA DOMAČA ABECEDA prejme posebno nagrado, ker se njen subjekt na

izviren način poigrava z jezikom in njegovim črkopisom, pri čemer v ospredje postavlja narečje.

MUOJA DOMAČA ABECEDA

Aroplan leti,

boršica leži,

cavata smrdi,

čelular zvoni,

Djelemo vsi brez skrbi.

Embet se piše,

facolet pa briše.

Guazd gori,

hruašč beži,

Indjanc zakreči,

japko diši,

luanc kuha reči.

Marenda je pronta,

nuona je kontjenta,

ombrela je odprta.

Penel barva,

rigel poravna.

Sunce nas greje,

štucikadent se smeje.

Televižjon je užgan,

uaso je zaspan.

Vagun je zvit,

zgunc pa razbit.

Žbjela je odletela,

abeceda je cjela.

15

4. Tomi PetekLetnik 1997



Tomi Petek v svoji pesmi z naslovom NOVI DAN NAJ TE BESEDE VARJE s sredstvi pesniške govorice in na zelo

izviren način ubeseduje pripoved o slovenskem človeku in njegovi besedi ter o njeni vlogi in preizkušnji, v kateri se

ni znašla prvič. Dobro je viden refren, ki izraža voljo do obstoja jezika.

NOVI DAN NAJ TE BESEDE VARJE

Čez polja sem prineslo je besede,

da so zdih’vale trate in gozdovi,

a dnevi, ko rodé se njih sinovi,

v noči se spremené in v viharje;

le novi dan naj te besede varje.

Mirnó nato so sedle na pragove

hiš, kjer človeška roka spanec snuje,

saj on jih je iskal, ki tam domuje,

da misli bi prebral s poletne zarje;

in novi dan naj te besede varje.

Le kod pa nosilo je te besede,

da njihov glas čez hribe se izgúbi,

na severu človeka tujec snubi;

le naj poprosi časa gospodarje,

da novi dan naj te besede varje.

Te nam besede tiho pesem tkejo,

iz nje pa trdne zidajo zidove,

v katerih močne nam gradé domove,

da prevetrimo mrzle vse viharje;

naš novi dan naj te besede varje!

16

5. Lota Martinjak Letnik 2003


Mentorica: Zdenka Ivančič

Lota Martinjak je napisala pesem NAŠ JEZIK. V njej je poetično označila slovenski jezik in njegova števila, ki vse-

bujejo prave pravcate svetove. Svoje sporočilo o lepoti jezika je Lota vtkala tudi v ponavljanje.

NAŠ JEZIK

Slovenščina

je lep jezik;

ima ednino

s katero se sami

v knjige zatopimo.

Slovenščina

je lep jezik;

ima dvojino

s katero ustvarja

prijetno bližino.

Slovenščina

je lep jezik;

ima množino

s katero prijateljem

srečo razdelimo.

Vsak po svoje,

vsak drugače

pesni njeno simfonijo ...

Ker kot prstni je odtis,

ki za sabo ga pustimo.

17

Lilijana Gustinčič Furlan

V Ljubljani sem na Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenščine in

ruščine, dve leti pa sem se učila češčino. S poučevanjem sem začela na

osnovni šoli v Dekanih, že vrsto let pa poučujem slovenščino na Gimnaziji

Piran. V zadnjih treh letih sem gimnazijcem dodala še pouk v navtičnem

oddelku na srednji pomorski šoli v Portorožu. Sem velika ljubiteljica

literature, filma in glasbe ter zelo rada obiskujem najrazličnejše kulturne

prireditve.

Delo v žiriji Mlade Vilenice sem sprejela in opravljala z velikim veseljem.

Tržaški pesnik, izumitelj številnih pravljic in zgodb, tudi prenašalec besednega blaga iz drugih jezikov na slov-

enski breg. Za 28 let premlad, da bi bil

stoletnik in bi ga vsi spoštovali in cenili, kot si zasluži. Kdo je to?

Marko Kravos

Angela Milharčič Hladnik

Ime mi je Angela Milharčič Hladnik. Sem dijakinja, ki rade piše, potuje in

bere. Še preden sem znala govoriti, sem si nabrala več letalskih milj kot

oba starša do svojega 30-ega leta. Del otroštva sem preživela v New Yorku

in Jeruzalemu, tako da angleščina mi ne dela težav. Obožujem rusko literaturo in dobre filme, predvsem pa lahko

preživim več ur s knjigo v roki.

111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111117777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777

preživim več ur s knjigo v roki.

18

Mini Kategorijaotroci vrtca

19

Evelyn Ristić Letnik 2011

Vrtec Sežana

Mentorici: Mirjam Štrukelj in Mateja Švara

VILE IN ZABAVNI NETOPIRČKI

NA KRASU ŽIVIJO LEPE VILE,

KI IMAJO PRELEPE OBLEKICE

IN PLEŠEJO. ROŽICE SO.

- JUHEJ, JUHEJ, JUHEJ -

VLAKEC VOZI IN VILE

SO NA NJEMU.

- ČU ČU, ČU ČU -

GREJO V POSTOJNSKO JAMO,

JUHEJ,

TAM PLEŠEJO V JAMI Z

NETOPIRČKI,

MISLILE SO DA SO NETOPIRČKI

ZLOBNI , AMPAK NI RES.

NETOPIRČKI SO PRIJAZNI IN

ZABAVNI.


KAMEN NA KAMEN JE KRAS,

KI LEPO STOJI ZA NAS.

VILE V JAMO VILENICO SE SKRIJEJO

ZATO DA SE ODPOČIJEJO


JAMA VILENICA JE ODPRTA ZA NAS.

JUHEJ

20

Blaž Kocjan Letnik 2010

Vrtec Sežana


JAMA VILENICA IN KRAS

V JAMI VILENICI

JE ZMERJA LEPO,

DOSTI KAPNIKOV,

DOSTI STOPNIC,

TAM BO SKUPINA KAMENČKI

NA ODRU ZAPLESALA.

Jaka IskraLetnik 2011

Vrtec Sežana


OBISK VILENICE

V JAMI VILENICI SMO BILI

IN KAPTNIKI SO ME NA ŽIVALI SPOMINJALI.

MALE VILE SO SE SKRILE,

KO LUČI SO UGASNILE.

S SEBOJ SVETILKE SMO IMELI,

DA BI V TEMI PREŽIVELI.

ZA KONEC SMO JAMO ZAPUSTILI

IN SE ZUNAJ ŠE MALO POVESELILI.

21

Skupina Pikapolonice: Gašper Bolje, Laura Grča, Ula Kobol, Jaka Lapajne, Tit

Miljavec, Nik Ravbar, Matevž Šček, Melani Švagelj, Iztok Cosmo Touwslager,

Karla Naomi Vukosavljevič RodriguezLetnik 2011

Vrtec Sežana, Enota Štanjel

Mentorica: Silvana Lozej

PIKAPOLONICE KOT MELONICE

Kuharica peče miške,

šteje miške, piške,

ko se nazaj zavrti,

se preštejemo mi.

Smo pikapolonice kot melonice:

jaz sem LAURA kot MRAVLJA,

jaz sem TIT- BALIT,

Jaz sem ULA kot PULA,

jaz sem MELANI - SPI,

jaz sem IZTOK kot PISTOK,

jaz sem JAKA-TOBAKA,

jaz sem MATEVŽ –MALEVŽ,

jaz sem NIK kot BIK,

jaz sem KARLA- MARLA,

jaz sem GAŠPER- MAŠPER,

jaz sem SILVANA kot BANANA

in jaz sem MOJCA kot BAJOLCA.

22

Tjaš ČerliLatnik 2010


Mentorja: Marija Saksida, Denis Lemut

PESEM O TITANIKU

TITANIK JE PARNIK,

IMA ŠTIRI DIMNIKE.

PLUJE, PLUJE

IN SE ZALETI V LEDENO GORO.

TONE, TONE

IN POTONE V GLOBOKO MORJE.

IŠČEJO GA, IŠČEJO S PODMORNICO.

Gabriel Simčič Letnik 2010


Mentorici: Marija Saksida, Denis Lemut

RDEČI AVTO

AVTO, RDEČI AVTO,

VOZI, ŠKRIPA, PELJE,

MALO PO CESTI,

MALO PO TRAVI

IN SE HITRO USTAVI.

Ajda BremecLetnik 2009



MOJE KOLO

MOJE VIJOLIČNO KOLO

ME VOZI PRI BABICI.

VOZI, VOZI, ŠKRIPA, CVILI,

MOJE VIJOLIČNO KOLO.

23

Luka Brcar Letnik 2010

Vrtec Sežana


VILENICA

PIKA POKA, PIKA POK,

TAM V VILENICI SLIŠIM ZVOK

SO TO VILE?

SO SE ZA ZAVESE SKRILE?

SO PRED NAMI POBEGNILE?

STALAKTITI, STALAGNITI,

ONI NIKOLI NISO SKRITI,

TU PA TAM SO V STEBRE ZLITI.

O KAKO LEPO SE JE

PO VILENICI SPREHODITI.

Žan UkmarLetnik 2010



TRAKTOR

NAŠ TRAKTOR HITI,

PO CESTI DRVI,

PRIKOLICO POZABI DOMA,

PRIPREŽE VITLO IN PELJE V GOZD

IN HLODE VLEČE DOMOV.

Mihael Mc CullyLetnik 2010



LADJA

LADJA PO MORJU PLUJE,

GALEB SE IMENUJE.

VOZI VOJAKE, KI GREJO NA RAKE,

SAJ NIMAJO HRANE, IMAJO BANANE,

NIMAJO MIŠI

IN MIR JE PRI HIŠI.

24

Elly LozejLetnik 2010

Vrtec Sežana


VILENICA KRALJICA

VILENICA JE KRALJICA

ZA NAS VSE.

V NJEJ RASTEJO KAPNIKI

STALAGMITI IN STALAKTITI

MI JIH PA OPAZUJEMO

VILENICA JE JAMA ZA NAS VSE.

TAM UČNE SO POTI

ZA BISTREMOŽGANČKE

V OTORŠKI

GLAVICI.

VILENICA JE KAMNITA

KRAŠKA KRALJICA.

Mia PircLetnik 2010

Vrtec Sežana


DEKLICA, KI JE SKUHALA ‘’KRAS’’

NEKOČ JE ŽIVELA ENA LEPA DEKLICA.

NA KRASU SE JE PRESELILA V VELIKANSKO HIŠO.

NEKOČ SI JE REKLA “SKUHALA SI BOM KAŠO”!

ZAČELA JE MEŠATI, MEŠATI,

IN SE JE KADILO IZ NJE.

SKUHALA JE DOBRO KAŠO.

IN JE REKLA KAR NAENKRAT “KRAS, KRAS, KRAS”.

ZATO JE REKLA, DA SE BO KLICALA »KAŠA KRAS«.

IN JE ZAPELA TOLE PESMICO:

“NA KRASU JE LEPO IA IA O”

25

Mark in Alessia VrhLetnik 2010, 2011

Vrtec Sežana


ŠKRATKI V JAMI

ŠKRATKI V JAMO SO ODŠLI,

DA KAPNIKE BI GLEDALI.

KO V JAMO SO STOPILI,

SO SE VANJO ZALJUBILI.

ENO SO VELIKI, ENI SO MAJHNI

DRUGI ČUDNE SO OBLIKE,

KO POGLEDAŠ JIH OD SPODAJ

SE TI ZDIJO VSI VELIKI,

KO POGLEDAŠ JIH PODROBNO

VIDIŠ, DA DRUGAČNI SO V SLIKI.

Lena JanschaLetnik 2010

Zweisprachiger Gemeinde Kindergarten/Dvojezični občinski otriški vrtec, Ludmannsdorf/Bilčovs, Austrija

Mentorica: Irena Selan

NA PLANINI JE LEPO

Ko z atom,

mamo in Mijo

na planino grem

se tam igrati začnem.

S sestrico Mijo se smejim,

se lovim,

rože naberem,

rumene, bele in rdeče.

Z Mijo se veselim

a mogoče še bratca

al sestrico dobim.

26

Janez SimonetaLetnik 2010

Vrtec Sežana, enota Dutovlje, Slovenija

Mentorica: Klaudija Babuder

Ena dva dva tri tri štir,

kaj domov prinaša mir.

Miša GregoričLetnik 2010

Vrtec Nova Gorica, Enota Ciciban

Mentorici Nevenka Boškin in Sara Maček

MAVRIČNA PESEM

Mavrica na nebu je,

mavrica na nebu je,

hura, hura!

Dežek nam pada,

sonček pa sije,

jaz pa samo gledam sonce,

ki bije.

Na nebu, na nebu

sonček bo osvetlil mavrico,

jaz pa jo gledam z mamico.

Mavrica krasnih barv je najlepša,

tu je svet najlepši.

Maks TavčarLetnik 2010



Rožice nabiram

in ptičke sem videl.

Ptičke sem pasel

in sem rasel.

Teja CurkLetnik 2010



Lepa pomlad

Veter piha v moj obraz,

rožice cvetijo.

Gobice rastejo in

ptički pojejo,

zato ker najlepša je pomlad.

27

David ŽikovičLetnik 2010

Vrtec Nova Gorica

Mentorici: Nevenka Boškin in Sara Maček

MOJE KOLO

Moje kolo je hitro kot blisk,

z njim vozim do kroga.

No, bi tudi ti imel tako hitro kolo?

Tako je hitro,

da niti tata niti mama ne vidita.

Eva GabrijelčičLetnik 2010

Vrtec Nova Gorica


SINIČKA IN PUNČKA

Nekoč je živela mlada punčkica lepo

in je prav rekla:

»Cici, cici, cici, cicido.«

Nekoč je srečala siničko prav lepo,

nekoč je rekla meni:

»Pa je čisto prav lepo.«

Tonja PeršoljaLetnik 2010

Vrtec Nova Gorica


KO MAVRICA SIJE

Mavrica je lepa

kadar vse,

dežek pa pada

in sonce sije.

Mavrica se takrat prismeje,

vsi so srečni,

kadar sonce na mavrico sije.

28

Rebeka DeželakLetnik 2011

Vrtec Nova Gorica


POMLAD JE TU

Pomlad je,

najlepše mi je.

Ptičice že čivkajo,

lepo, najlepše mi je.

Drevesa so že budna in vse.

Rožice že rastejo,

berem jih za mamico.

Tilen SirkLetnik 2010

Vrtec Nova Gorica


SOŠKA POSTRV V REKI

Soška postrv je lepa kot blisk,

v vodi praznujemo rojstni dan,

hoja hoja jajajam,

hoja hoja jajajam.

Ko po listih stopamo,

soška postrv po reki lepo,

voda in mlinček leteči lepo,

voda kaplja in mlinček veselo igra, igra. otroci prve triade osnovnih šol

29

Prva kategorijaotroci prve triade

osnovnih šol

30

PIA GARTNER Letnik 2009

OŠ Hinka Smrekarja, Ljubljana

Mentorica: Andreja Cerkvenik

ZDAJ PRIŠLA JE SPET POMLAD

Zdaj prišla je spet pomlad,

zvončki in trobentice

so pokukali iz zemljice.

Zvonček cinglja,

trobentica troblja,

sonce sije.

Končno prišla je

spet pomlad!

Gal Leonard KalcLetnik 2007

COŠ P.Tomažiča, Trebče, Italija

Mentorica: Elisabetta Danieli

TRJEBČE

Trjebče so u vase,

znane po celen Krase.

Mi usi tle prou žvimo

in se vslimo.

U vase je še spomenik

in n rastave u šule puhno slik.

Trjebče je pznana vas,

ki jo brane prou ceu Kras.

31

Zala GaleLetnik 2008

OŠ Marije Vere, Kamnik, Slovenija

Mentorica: Tanja Štiglic

Matija

Matija je Matija,

ki žogo rad nabija visoko do neba.

Ptičke sliši,

pa ga strese, mi pa se smejimo, ha.

Matija se jezi,

da vsi se ustrašimo, ker močen je za tri.

Vsi mu figce kažemo,

vsi se mu smejimo,

potem še bolj se razjezi.

Vsi se sprašujemo,

kaj mu je,

kaj mu je?

Nato vsi se skrijemo.

Matija, poišči nas, gremo!

Nejka VratnikLetnik 2008


Mentorica: Urška Bačar

MALIM SO VŠEČ

Malim so všeč nenavadne reči,

kot recimo hišniki,

kot recimo piloti,


Malim so všeč sladke reči,

kot recimo nutela,

kot recimo čokolada,

kot recimo frutabela,


Malim so smešne besede všeč,

kot recimo mulasepolula,

kot recimo hlačedopetače,

Kot recimo, kot recimo …

32

Vid Rebec Letnik 2008

OŠ S.Kosovela Sežana, Podružnica Lokev

Mentorica: Breda Čuk

Moja Slovenija

Slovenija je država,

Slovenija je moj dom,

kjer družino in prijatelje imam

in nikoli nisem sam.

Slovenija je majhna,

a zame je velika,

čeprav je na svetu

le ena majhna pika.

En delček države imenuje se Kras,

tam jemo pršut in pojemo na glas.

V Lokvi živim, pozimi tu piha,

ko pride poletje, nas sonček nasmiha.

Rok ZadnikLetnik 2008



SLOVENIJA

Slovenijo poznam,

rad jo imam.

Tudi če grem stran na tuje,

mislim na domače kraje.

Nikoli ne pozabim na

najlepše gore in planine,

ne pozabim na moj dom.

Slovenec sem in bom!

33

Matevž Tučka Letnik 2008



SLOVENIJA JE NAJLEPŠA

Slovenija ti si moj dom,

nikoli na svetu pozabil te ne bom,

ne bom, ne bom!

Slovenija je polna športnih zmag,

saj Peter Prevc je za nas junak in prvak.

Morje, polje in gore,

vsaka misel je na te.

Aneja Skok Letnik 2008



SLOVENŠČINA JE MOJA STVAR

Slovenščina je pisana beseda.

Kaj bi mi brez slovenskega jezika?

Ne bi se mogli pogovarjati.

Sonček zlat nad Slovenijo posije.


Ta naša Slovenija je posebna.

Vsaka vas ima svoj glas.

Mi imamo cingalco, špago,

kontrego, škale in flaško.

Kaj pa vi?

Gugalnico, vrv, stol, stopnice

in steklenico.


34

Gala Mljač Letnik 2008



V POSODAH BESEDE

Moje in tvoje besede,neznane,

naše in vaše

so misli že znane.

Prelivam besede,

v posodah zmede,

rišem slovensko.

So moje besede in

tvoje ročice

včasih v zraku prosojne tančice.

Veno ŽumerLetnik 2008


Mentorica: Vesna Šare

BESEDE SO POVSOD

Besede so v morju,

na polju

in v vesolju.

Morju v poljub skočijo,

se namočijo,

od smeha počijo.

Meha za peha,

naokrog

nog žog.

35

Dragana LazarovaLetnik 2008



BESEDE SO ROZA

Ko so besede utrujene,

ležijo v roza postelji.

Hiše so modre.

Streha je roza

in vrata jejo kosmiče,

ki so jagode.

Besede hočejo roza svet.

Eva BažecLetnik 2008



BESEDE SO RAZLIČNE

Besede so različnih barv.

Zelene besede so v travi,

na drevesu in na tabli.

Vijola na vijolicah, radirkah

in mogoče tudi na svinčniku.

Besede so povsod, kamor greš.

V Mariboru so vesele,

včasih tudi žalostne.

Zjutraj jih uporabljaš

in zvečer,

v ponedeljek in torek.

Ko imaš še majhno glavo,

ti zrastejo

v konec.

36

Uroš GermekLetnik 2008



BESEDE

Besede delajo v delavnici,

pa tudi v mravljici.

Beseda hrček

je tudi srček,

ki govori brček.

Besede so v moji glavi

in v pokošeni travi.

Besede počijo

in se zmočijo.

Beseda bu

izgovori veseli mu.

Beseda dela plop

in vozi bob.

Prestrašena beseda

je polna meda.

Beseda pica

je prava kraljica.

Tako kot potica.

37

Ajla TursunovićLetnik 2009


Mentorica: Sabina Višček

ZATE

Marjetice so zate,

objem je zate,

še bombonček ti dam,

srček ti narišem,

kolaček ti spečem

in v gore te popeljem.

Rada te imam.

Luka KaiserLetnik 2008

VARSTVO/HORT ABCČ, Klagenfurt/Celovec, Avstrija

Mentorica: Melita Račev

U LONDONO

Embart sm u Londono biu,

tam sm se pa mau angleško naučiu.

Ke smo u hotel prišli,

smo ufr ispokali,

pole smo nekaj jest šli.

Drugi dan smo z Rosenrot pelal,

vsi is vesel smo se smejal,

pole sm uha čipse jedu,

so pa res bli uredu.

Tretji dan smo u muzejum šli

in smo strašne mumje vidli.

Lude so bek leteli,

ker so od mumije strah meli.

Klub tem da je u Londono luštno blo,

je doma tud tako.

38

Zora KregarLetnik 2007



O, TA MOJ GROZNI DAN

Zjutraj se zbudim,

v šolo odhitim.

Obleči, obuti se želim,

a že deset minut časa izgubim.

Učiteljica me grdo pogleda

in iz rok ji pade kreda.

Zavpije, da očeta na »s’kret»« odbije.

Prva ura športa je bila obup,

po domače velik strup.

Ko sem v garderobo odhitela,

hlač nisem dobro si zapela,

zato sem nazaj odbrzela,

takrat bila sem hitra kot gazela.

Drugo uro matematika se je začela,

po zvezke sem pohitela,

ker pa sem tako besnela,

sem se v stol zaletela.

Nato pa je zvonec zazvonil,

padla sem na tla in zajokala za dva,

saj šolska torba težka je bila.

39

Tjaša CussiniLetnik 2008

Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija

Mentorica:Mojca Pertot

NAŠE IGRE

Na igrišče pridrvimo,

ker igrati se želimo.

Tečemo, dirjamo, se lovimo,

skačemo, norimo.

Zraven pa kričimo

in se veselimo.

Potem pa splezamo na naša drevesa,

z veje na vejo,

skoraj tja do neba.

Na vejah sedimo,

se pogovarjamo,

se umirimo.

Pa skočimo na tla

in plažo odpremo

ter v peskovnik udremo.

Gradove in ceste gradimo,

predore, mostove naredimo.

Pa spet odhitimo novo igro iskat.

Tjaša CussiniLetnik 2008


Mentorica: Mojca Pertot

MALI MUZIKANT

Jaz sem mali muzikant,

nagajivi, smeši fant.

Rad igram na bobenčke,

zraven pojem pesmice.

Dobro voljo vam prinašam,

grde misli pa odnašam.

Če bi radi b,li veseli,

pridite, bomo zapeli.

Če bi radi se smejali,

bomo še na boben igrali.

40

Teja ŠvaraLetnik 2008



POMLAD

Spomladi rož ,ce zacveto,

ptički nam pojo,

čebele brenčijo,

metuljček vzleti,

v soncu zažari in

dan mi pozlati.

Giulia Vita KramarLetnik 2008



POMLAD V SRCU

Ko zima odide,

se vrne pomlad.

Pride vsako leto.

Skrije se v srce

in zopet vse zacveti.

Pomlad je del srca.

41

Natali VitezLetnik 2008


Mentorica: Mojca Pertot

MOJA MAMA

Moja mama vse naredi.

Pospravlja, pere, kuha, šiva, lika.

Če je potrebno,

še z mano pri nalogi sedi.

Pa za brata in sestrico skrbi.

Saj ji pomagamo tudi mi,

a moja mama vse naredi.

Ko pa prosti čas ima

in je okoli nje mir,

v roke vzame svinčnik, čopič, barve in papir,

rože, travnik, ptičke si nariše

in riše, barva, riše,

da slike lepe naredi.

Samo nam jih pokaže,

potem jih na omaro da

in tam ostanejo za spomin.

Anja ZavršnikLetnik 2007

OŠ Kašelj

Mentorica: Kristina Janc

DOMIŠLJIJA

Domišljija je povsod. Domišljija je,

da ti zrastejo krila in da poletiš v nebo.

Tam lahko poskusiš kakšen okus imajo oblaki.

Tam lahko počneš vse.

A ko se uležeš na udobno posteljo vidiš eno in

edino zvezdo, ki se ti iz neba smehlja.

42

Naja Železnikar - GašperlinLetnik 2007

OŠ Kašelj


MALA ŽOGICA

Mala žogica skače dol -

Mala žogica skače gor –

Mala žogica skače nazaj –

Mala žogica skače naprej –

Mala žogica skoči v vodo –

Mala žogica pride v vodo -

Mala žogica skoči domov –

in skoči v posteljo.

Svit KoderLetnik 2007

OŠ Kašelj


KO BIK SE RAZJEZI

Ko bik zagleda rdeče,

razjezi se do kosti

in vse okrog sebe prepodi

nato se v leseno klado zapodi.

A to še ni vse,

Tam skoraj umre,

Ker zataknil se je.

Močan kot velikan

Na ena, dva, tri dih zadrži

In z reskom se klada razpolovi.

Sedaj svoboden je in lačen močno,

Zato gre v gostilno na seno.

V gostilni seno dobro je,

Zato povabi še krave vse.

43

Djesika JasharovaLetnik 2007

OŠ Kašelj


Črn sem kot afrikanc.

Črn sem kot indijanc.

Črn sem kot blato.

Črn sem kot amerikan.

Črn sem kot črn oblak.

Eva ČučekLetnik 2008

OŠ Kašelj


VREME

Muhasto je vreme,

Burja, sonce, mavrica in dež.

Vse vreme tako je.

Vreme pač tako je

Zato ga pač nič ne ustavi.

44

Vanessa MischkulnigLetnik 2009

Zweisprachiger Gemeinde Kindergarten/Dvojezični občinski otriški vrtec, Ludmannsdorf/Bilčovs, Austrija

Mentorica: Irena Selan

METULJČEK

Metuljček pozimi še spi

in ko sonce posije,

se prebudi.

Vesel na travniku

od rožice do rožice leti,

med nabira,

se reče tud strd.

Nekoč metuljček

na mojo nogo prileti,

tam sedi,

ko jaz naprej hodim

pa spet odleti.

Rumeni, modri

in pisani metulji,

to me veseli.

Pisani metulji-

pisan svet.

45

Mark VugaLetnik 2008



Andrej gre naprej

Andrej gre naprej

in to rima se zdej.

Ker ti mi povej,

kaj rima se zdej?

Rima se zdej:

Andrej gre naprej.

Andrej, ti mi povej,

ti greš res naprej?

Jaz grem res naprej!

Nik VučkoLetnik 2008



Jaz sem Nik

Jaz sem Nik,

ti pa ne,

jaz mam sestro,

ti pa ne,

jaz mam bombone,

ti pa ne!

Potem me napade slon

in vzame mi bombon.

Bombon se mu zasmili, joj.

Potem spusti ga

in moj bombonček je spet moj.

Manca Majdič – VrhunecLetnik 2007



Prijateljice

Moje prijateljice so mi všeč,

ker smo se zbližale.

Nikoli se nismo kregale,

na taboru smo si malce nagajale.

Zmišljevale smo si plese vse,

vse smo se strinjale.

Smo plesale Nosa-nosa,

na koncu pa bila sem bosa.

46

Druga kategorijaotroci druge triade

osnovnih šol

47

Lara Comino Letnik 2006

Oš Ig, Ig, Slovenija

Mentorica: Katarina Vinšek

Pesem o slovenskem jeziku

Slovenci ponosni smo na vse,

še posebej na naš jezik slovenščine.

Narečja skoraj vsa poznamo,

zato lahko z njimi se igramo.

Da slovenščina je en velik špas,

imamo še gorenjski, dolenjski in štajerski naglas.

Da še malo težje je,

dvojina vmes vmeša se.

Za tujce slovenščina je zanimiva zelo,

za za njih čudne besede imamo.

Zoja Šauer Letnik 2006

Oš Ig, Ig, Slovenija (4. c)


Moje slovenščine

Slovenščina je jezik bogat,

vsak Slovenec ima ga rad.

V slovenščini uporabljamo dvojino,

to se zdi večini fino.

V Sloveniji govorimo v veliko narečjih,

čeprav veliko držav je večjih.

Kljub temu, da živimo v majhni državi,

slovenščina za nas je jezik pravi.

48

Ana Kramar

Letnik 2006



Slovenščina

Slovenija več narečij ima,

med njimi najlepša je dolenjščina.

Prekmurpčina je zame težja,

saj ne razumem njihovega narečja.

Čeprav v Sloveniji ni veliko ljudi,

vsak po svoje govori.

Slovenščina posebnost ima,

ki jo le redki jezik pozna.

Dvojina se ji reče

in tujci pri učenju z njo nimajo sreče.

Kaja Ciber Letnik 2006



Moja slovenščina

Slovenščina je jezik ljubi,

jezik razumljivih je ljudi,

jezik sklenjenih pesti.

Moja mama je Slovenka,

ki slovensko govori,

prav tako kot vsi prijatelji.

Moj materni jezik,

moj jezik sveta,

bo vedno ljuba slovenščina.

49

Eva BremecLetnik 2005

OŠ Čepovan, Slovenija

Mentorica: Saša Plesničar

MOJA SLOVENŠČINA

Slovenščina v šoli,

je branje in pisanje,

slovenščina doma

pa pogovorno igranje.

Slovenščina v slengu

je meni dost boljša,

govorim ful, kul in

po lokovško najbolj carsko.

Nazadnje stopim v razred

se zahvalim za lep dan,

a ne po slovensko

temveč tenksič in gudbaj.

Laura MarkičLetnik 2005



MOJA SLOVENŠČINA

S trebuhom za kruhom,

v svet se podam in

te slovenščine pun kufr imam.

S prijateljicami smeh in veselje imam,

v šoli pa vedno samo garam.

Zelo rada mir imam,

ma ga za nič ne dam.

Vejica,klicaj,pika

in striček vprašaj.

Ločila,besedila

niso mi všeč,

zato jih v koš,

lepo je vreč.

50

Nina MurovecLetnik 2005



MOJA SLOVENŠČINA

S tabo slovenščina morm žvet,

če ne neb zvedla nč več o teb,

pika ,vejica in klicaj,

pa mormo nrdit še en vprašaj.

Slovenščino rada prav nč nimam,

zato se bo treba sprjaznit, prznam,

ma po nekem cajtu se mi zazdi,

da slovenščina na vsakem koraku ti sledi.

Evita KušarLetnik 2004

OŠ LA Grosuplje, Slovenija

Mentorica: Irena Daugul

SLOVENŠČINA

Slovenski jezik je težek,

za vsakega tujca velik dosežek.

Čeprav samo 25 črk ima,

iz njih nastane besed poln asortima.

Vse življenje se je učimo

in vsak dan kakšno novo besedo usvojimo.

Slovenci imeli smo pravi krompir,

da Trubar prvi jo je spravil na papir.

Prešeren bil je najlepša ptica,

ko izpod njegovega peresa nastala je Zdravljica.

Slovenščina je majhna in hkrati velika,

zanimanje zanjo narašča kot se šika.

Naučiti pa se je ni tako lahko.

saj naša dvojina marsikomu zmeša glavo.

Ko se pojavijo še spol, število in sklon,

v učenčevi glavi nastane pravi ciklon.

Pa prebrodijo se vse jezikovne težave,

vsakega, znanja željnega, osvojijo lepote naše države.

Slovenci res ponosni moramo biti,

slovensko besedo znati ceniti.

51

Ivana Antler Letnik 2005



MOJI SLOVENSKI JEZIKI

Govorim slovenščino in itavenščino,

poznam tudi slovetalijanščino.

Nimam ne pravopisa ne slovarja,

res je, da takega kot jaz ni pisarja.

Doma, med odmorom in tu naokoli,

moje jezike uporabljam vsak dan,

zaradi ocen ne v šoli,

ampak jih dobro poznam.

S prijateljicami

in tudi sama

kot v pravljicah

jih rabi tudi mama.

Matjaž PanjekLetnik 2005



SUPERJUNAKI

Moji slovenski jeziki

so pravi superjunaki.

Trije so korenjaki,

zabavni in učeni veseljaki.

Prvemu je ime Narečni,

pri nas doma živi

in srečni smo vsi.

Drugi je Književnik,

zjutraj v moj šolski skoči nahrbtnik.

Ta vse ve in vse zna,

celo dvojino pozna.

Tretji z menoj pohaja,

vsem rad nagaja.

On je Sleng,

z njim sem kontent.

52

Eric RenziLetnik 2005



MUOJA DOMAČA ABECEDA

Aroplan leti,

boršica leži,

cavata smrdi,

čelular zvoni,

Djelemo vsi brez skrbi.

Embet se piše,

facolet pa briše.

Guazd gori,

hruašč beži,

Indjanc zakreči,

japko diši,

luanc kuha reči.

Marenda je pronta,

nuona je kontjenta,

ombrela je odprta.

Penel barva,

rigel poravna.

Sunce nas greje,



uaso je zaspan.

Vagun je zvit,

zgunc pa razbit.

Žbjela je odletela,

abeceda je cjela.

53

Žiga ŠuligojLetnik 2004

Osnovna šola Čepovan, Čepovan, Slovenija

Mentorica: Zdenka Plesničar

SLOVENŠČINA

slovenščina bi bila ful kul

če ocene bi bile red bul

energije bi imel preveč

pisanju pesmi ne mogel bi se odreč

zvezek bi se vnel

ko ogenj navdiha bi ga zajel

vnemo moral bi gasit

z novim red bulom zalit

ko za pesnjenje tako zagret prišel bi domov

mama name ne bi lajala hov hov

Nejc Pisk Letnik 2004

Osnovna šola Čepovan, Čepovan, Slovenija

Mentorica: Zdenka Plesničar

SLOVENŠČINA

Slovenščina precej zanimiv predmet je

Le testov pisat mi ne gre

Ocene dobre težko je dobit

V znanju pa želim ostati fit

Eh, kaj bi zdaj tarnal …

Ne morem se pritoževat …

Še mnogo vsega moram spoznat

Če hočem v Sloveniji in svetu kaj veljat

In za konec

Naj vam povem

Absolutno – slovenščini sem padel v objem

54

Karin Mesar Letnik 2005



MOJ DOMAČI JEZIK

V Trebčah stojim.

Kadar sem doma,

v narečju govorim.

Klepetam po trebensko

noč in dan:

po domače je lažje,

po trebensko mi je najdražje.

Loris Mochor Letnik 2005



PRI MENI DOMA

Pri meni doma mama govori slovensko,

papà pa italijansko.

Jaz se zabavam,

ker italijanščino in slovenščino,

slovenščino in italijanščino mešam.

Čau papà, na izlet sono stato,

con la scuola sono andato

a videt una predstava.

Čau mama, danes sem jemu proveto

wd matematike,

go preso devet!

55

Luka ŠtrukeljLetnik 2004

OŠ Dobravlje, Dobravlje, Slovenija

Mentorica: Ksenija Trebovc

SPREHOD PO SLOVENIJI

Moja Slovenija!

Morje, jezera, gore,

narava in ljudje!

Sprehodim se po Ajdovščini,

tu Lokar se smeji v svoji veličini.

Na Vrhniki si Cankar brke mane:

»Ej, koliko pa frizura nova stane?«

V Vrbi Prešeren hrepeni,

piše o svoji ljubi Juliji.

Tam v daljavi vidim lepotico Sočo,

ki ne čaka več na bitko vročo.

Na Vrsnem Gregorčič ob oknu sloni,

o prekrasni Soči pesem zadoni.

Hodim po širni Ljubljani,

na mestnem trgu ljudje so zaspani.

Čez Triglav sonce pokuka in pravi:

»Tu Slovenci živimo tapravi,

slovenščina jezik je naš,

govoriš ga, zato nekaj veljaš!«

Špela MeničLetnik 2004

OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, Slovenija

Mentorica: Marinka Velikonja

ČE NE ZNAŠ SLOVENSKO, TI NI LAHKO

Vprašaš se,

za kateri predmet gre,

ko pišeš črke

in iščeš rimo na brke.

To slovenski jezik je,

kdo ve, kdo mu je nadel to ime,

a všeč ti je,

ker brez tega jezika ne gre.

Saj če ne znaš slovensko, ti ni lahko,

ne razumeš in zato ti je hudo.

Mama zavpije: »Pojdi spat!«

Ti razumeš, da se pojdi igrat.

Drugi dan očka kriči,

ti nič ne razumeš, zakaj se jezi.

Babica reče: »Pridi na kosilo.«

Ti pa razumeš, da se je nekaj zasmodilo.

Sestra reče: »Se greva s kolesom vozit.«

Ti razumeš, da greva mami skledo razbit.

Mama se nato jezi,

ima že dovolj svojih skrbi.

Brat pove ti, da rad te ima.

Ti razumeš, da se podira pol sveta.

Kako lahko tako nahecal te je?

Kaj ne ve, da razumeš besede vse.

Jutri moram v šolo spet,

a jaz ponovno sem brez besed.

Učiteljica jezna je,

kako to, da nič učim se ne.

Slovenščina težka je,

a ne da se brez nje.

Razumeš me ne prav nič,

pa tudi, če se greš zdaj domov učit.

56

Lara Lavrenčič Letnik 2004

OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, Slovenija

Mentorica: Marinka Velikonja

SLOVENŠČINA MOJA, KAM PELJE TE POT?

Ki prnesla sodobnost je ta?

Mobi, an tablca, an vsa tela elektronika.

S tem tud slovenščina spreminja se,

vedno buj angleščini podobna je.

Ko v drugi sem klas stopila,

tud sama sem mobi dobila.

Bili so vprašaji, vejice, pike…

Kje pa so zdej začetnice velike?

Tudi narečja izgubljajo se,

v besedilih vedno vič slenga je.

Ful, kul, lajf, parti, lol… Besede so te,

ki vsak dan spremljajo me.

Če Prešeren in Bevk pršla bi nazaj,

bi si mislila: »Kaj je to zdaj?«

Slovenščina moja, kam pelje te pot?

To razmišljam vsepovsod.

Prav dobro se ti ne obeta

vsa ta naslednja leta.

Slovenščina moja, kam pelje te pot?

To sprašujem se vsepovsod.

Iz breginjskega govora:

- buj (bolj)

- vič (več)

57

Živa Zaninović Letnik 2006



Moja Slovenija

V Sloveniji je polno

narečij, ki kar

skačejo po gneči.

»Čuj«, Štajerska je

res velika,

saj se zlata lisica

po njej potika.

Kekec po Gorenjski teče,

vsakmu drugmu

»ejga« reče.

Ko na Dolenjskem

cviček zori,

vse »taku lepu«

se zdi.

Žabarji v Ljubljani

kvakajo,

v Tivoliju se namakajo.

Ko burja na Primorskem

zapiha, vse »škovace«

odpiha.

Štorklje »gučajo«, ko

po Prekmurju

smučajo.

58

Ula Anderwald Letnik 2006



Naš jezik

Naš jezik je zelo prima,

ker se na njega veliko rima.

Govoriti slovensko je prava zabava,

za tujce dvojina pa prava težava.

Jezik naš zelo mi je všeč,

saj govorim ga že deset let.

Hana JakovacLetnik 2004

Osnovna šola Koper, Koper, Slovenija

Mentorica: Ester Bertok Nardin

MESTO V NEDELJO

Mesto v nedeljo je srečno in živo,

vse skupaj zares je zelo zanimivo.

Otroci norijo, odrasli kramljajo,

vsi se zabavajo, radi se imajo.

Nedelja vesela, da vsem je pri srcu,

se smuka po ulicah, smeje se vrtcu.

Ko pride do šole, ji jezik pokaže,

nihče ne premaga je, lahko dokaže.

Cel dan krohota se, igra se in smeje,

saj dokler je glasna, nobene ni meje.

Veselju ni konca, smeh je brez meja,

nasmeh po vseh ustih veselo skaklja.

A kmalu, že jutri, spet vse bo po starem,

vsak svoje bo delal, se kujal po malem.

Spet vrnil se bo ta pon’deljek presneti,

nikakor nihče se ne more upreti.

59

Anabel Haber TodorovićLetnik 2004



NOS

Nos je velik in mogočen,

včasih v smrkelj je pomočen.

Vsako sled izvoha

in ne sramuje se svojega voha.

Na obrazu se bohoti

in nikoli se ne zmoti.

Očem odkriva pravo pot,

ta moj nos res nima pomot.

Sredi obraza mi kraljuje

in vse načrte skuje.

Ko pa se prehladi,

moja mama kar znori.

Tristan MaglicaLetnik 2004



OČI

Odpri oči, poglej na svet,

videl boš prelepi cvet.

Zdaj zazri se v daljavo,

glej s srcem, ne le z glavo.

Če pogledaš dlje v daljave,

videl boš samo težave,

zato ostani proč od teme

pa težave res ne bo nobene.

Zdaj zaspane so tvoje oči,

ne vidijo niti najsvetlejše luči.

Sedaj utrujen si tudi ti,

zapri oči in lepo zaspi.

Sladke sanje boš imel

in zjutraj boš zelo vesel,

oči bodo raziskovale

in veliko bodo znale.

60

Ana KompanLetnik 2004

OŠ Jelšane, Jelšane, Slovenija

Mentorica: Nikolaja Stock

PESEM, KI JO JE NAPISALA NAPMOK ANA

Otrok se igra:

oko ... oko

ara ... ara

joj ... joj

sok ... kos

riž ... žir

vol ... lov

To je ta pesem, ki jo je napisala

Ana Kompana ... napmoK anA.

Naj živi ... aničšnevols, anijovd ni zaj!

Samo Zelič Letnik 2004

OŠ Simona Jenka Kranj, podružnica Center

Mentorica: Kristina Šter

SLOVENSKI JEZIK

Nekoč se to lahko zgodi,

da dober jezik se rodi.

Dvojino ta jezik ima,

da izraža, ko sta dva.

Preprost pa tudi ravno ni,

tujec se ga težko nauči.

Šumnike ta jezik ima,

č, ž, š so te stvarce.

Kateri jezik bi to bil?

En, ki se je že rodil.

61

Kaja MuršecLetnik 2004

OŠ Kidričevo, Kidričevo, Slovenija

Mentorica: Lidija Horvat

MOJ LAJF V SOBOTO

Zjutraj se ne zbudim

nigdar prezgodej,

ko me že kliče bestica,

če se grema vun špilat.

Pa dobima se v parku,

tam pri vlkem jarku.

Pa se vsedema na tla

in o fantih razpravljama.

Skrivnosti si razkrijema

pa se v McDonald’s napotima.

Lušte sami sebi delama,

kupima vse, kar zagledama.

Nato pride še šoping

v mejk ap trgovino,

pa še v najdražjo založnino

in na koncu še v mass.

Iz štacune pridema s polnimi rokami,

v eni deset velkih vreč,

v drugi enajst gromozanskih vrečk.

Pa je konec še ene sobote,

da ne bo pomote,

nimam nobene zarote.

Moj lajf je poln stvari, bedari

ter besed, ki jih ne bi smela uporabiti.

Zmeraj sem fri,

tudi ko jem pomfri.

62

Sanja Krajnc Letnik 2004



MOJE SLOVENŠČINE

Ful in kul sta besedi dve,

ki v našem slengu sta obe.

Ko s frendi se dobimo,

v slengu novem govorimo.

Obrneš se naokol

pa slišiš sošolce govorit:

“Hej, kak si?” “Ful kul, nova frizura?”

“Dobr, se vidma.” Tako se sleng naš dobr fura.

“Prava” slovenščina bo pri mladih izginla,

zato pomagi mi, da se bo razširla.

Hej, sleng, ostani,

vendar slovenščine ne pozabi!

Lara Mlakar Letnik 2004OŠ Kidričevo, Kidričevo, Slovenija


NAŠ JEZIK

Bilo je novo jutro,

v šolo sem prišla

pa slišim kar naenkrat:

“Zdravo, kak si kaj?”

Hodim gor po štengah,

tam veliko je ljudi

pa nekdo izjavi:

“Rad mam fuzbal.”

Hodim proti domu

pa nekdo zakriči:

“Pejd še po limone,

saj meni se mudi!”

63

Ajda Krašna Letnik 2006



SLOVENCI

Kako lepo je biti Slovenec,

z dušo, srcem in ljubeznijo

do vsega, kar živi,

leze, hodi in se smeje.

Zato Slovenci obstali smo,

se borili za svojo deželo,

za jezik in življenja.

Zato danes živimo,

se veselimo,

spoštujemo, kar so naredili za nas.

Zato danes govorimo, pišemo in

ljubimo slovenščino.

Hvaležni smo, da naš jezik še obstaja!

Ekaterina MihajloskaLetnik 2004



DVA JEZIKA, DVA SVETOVA

Moja mama slovensko

z mano govori.

Njej lahko povem,

če me kaj teži.

Moj oče makedonsko

z nami govori,

makedonsko me krega

s svojim močnim glasom.

Mamica je včasih

po službi zmatrana.

Če ji še jaz nagajam,

potem se skregava.

Z očetom se veliko

ne pogovarjava,

vase se zapiram

in malo strah me je.

Z mamico se hočem igrati,

ko dolgčas mi je.

A ko ona se hoče pogovarjat,

jaz vedno rečem: NE!

Očeta imam zelo rada,

kadar nisva skregana.

Zelo se bom trudila,

da bova prijatelja.

Pri nas govorimo dva jezika,

dva jazici zboruvame kaj nas,

pa vsi med seboj razumemo se,

megju sebe se razbirame.

64

Ana PibernikLetnik 2004



UMETNOST

Umetnost v meni spi.

Ko potrebujem navdih

za besedo, misel, pravi stih začutim njen nežen dih.

Takrat postane razigrana

in meni vsa predana.

Ker je še mlada,

s plišastim medvedkom spi,

da domišljijo v sebi budi.

V čisto vsaki družbi

sva nerazdružljiva dvojina.

V meni vedno žari

in mi misli bistri.

Še tole pesem sva sestavili,

da druge bi očarali.

65

Sara Klementina SedejLetnik 2004



ABECEDA

Kar zdaj boste brali,

je abecedni list strani

s 25-imi črkami.

A se z ananasom igra.

B z balonom ropota,

C pa kot copat se dobro ima.

Č je čebela, ki pridno dela.

D dirigent rad bi postal, da bi

E na Evrovizijo poslal.

F se fino ima, saj

G kot grozni Gašper godrnja.

H pod hruško se podpiše,

I pa ingver imenitno riše.

J se joka, ker

K ga krega, čeprav sta kolega.

L kot limona kislo se drži,

M pa mleka si želi.

N za nogo dobro skrbi,

O pa Olgo pozdravljat hiti.

P Petru ponosno pritrdi, da

R kot riba v vodi smrdi.

S sanjavo se smeji,

Š šaljivo ji ob strani stoji.

T tečno govori,

U uhanov si želi.

V vztrajno pritrdi, da

Z zebre se boji.

Ž pa žabi rad sledi,

ker se žobe, ups,

vode ne boji.

66

Milka BajunovićLetnik 2004

OŠ Sveti Sava, Bijeljina, Republika Srpska, BiH

Mentorica: Mirjana Lazarević

LJUBAV

Ljubav je kao tajni prekrivač

Umišljenim dječacima služi kao otirač

S ljubavlju se ne igra

Jer ljubav je životna tema

A nekima i poema

Od srca vam kažem

Neću da vas slažem

Rano se ne zaljubite i poljubite

Sve ima svoje vrijeme kao i svoje teme

Znam u nekog se zaljubite

Pa se poljubite

Ali brzo se odljubite

Na mene se ne ljutite

Nekom kažete volim te

A on ufuran kaže ma pusti me molim te

Znam iz iskustva

I dalje sam na njega ljuta

Ali i dalje sam srećna

Jer škola je vječna

Jedva čekam peti maj

Kao i neki ljubavni zagrljaj

67

Brina ČopLetnik 2005



NEK ANGLEŽ

Srečala sem nekega Angleža.

Rekel je besedo: »ON.«

Mislila sem, da pomeni to slon.

Ko pa me je čudno pogledal Anglež,

sem mu rekla: »Bež!«

Pomislila sem, da me ni razumel,

potem pa je naenkrat pel.

Spet nisem razumela

pa še ena gospa je zraven začela.

Oči sem si hotela umiti

in si rekla: »Ta jezik se pa moram naučiti!«

Erna ČauševićLetnik 2006



»BREZ NASLOVA«

Joj, ta tečna učiteljica,

vedno samo teži,

če imam napake,

na ves glas kriči.

Kadar pridem pozno v šolo, reče:

»Tukaj imaš pet stvari, ki so tako težke kot ti,

zdaj pa jih napiši, a s kulijem ne riši.

Nehaj gledat’ v zrak pri priči!

Če ne, te bom dala ostriči!«

Naenkrat zakričim: »O, ne, samo ostriči ne!

Nočem biti takšna kot Amina,

ki je brez las kot starina!«

Amina me grdo pogleda

in mi zabrusi: »Ej, ti zmeda!

Ti pa nimaš reda!«

In ji rečem: »Ti si beda!«

Hitro stečem iz razreda,

šolo zapustim

ter v Pariz se preselim.

68

Ajda KušejLetnik 2006



DAN

69

Rebeka SlakLeto rojstva: 2004

OŠ Stopiče, Stopiče 37, Stopiče, Slovenija

Mentorica: Karmen Blatnik

UČENJE SLOVENŠČINE

Slovenščina mi je stopila v glavo,

zato se je vedno učim z zabavo.

Moje potovanje po Sloveniji se je začelo

z delovnim zvezkom, ki ima platnico belo.

ŠTAJERSKA

Pripeljali z avtom tja smo se,

neki Štajerec lepo pogostil nas je.

V Trojanah bom krofe jedla,

in s težkim trebuhom v avto sedla.

Tam so me naučili nekaj štajerskih besed,

saj imajo svoj besedni red.

Včasih so Štajerci vjutru šli v štalo, nato kafe popili,

kasneje pa si zobe umili.

DOLENJSKA

Ko se sprehajam po dolenjskih klancih,

vidim gospodično na Gorjancih.

Novo mesto največje mesto Dolenjske je,

zato tam razne prireditve dogajajo se.

Včash so v šulo hudil slabu abut in slabu ablečen, včash

tut bos.

PRIMORSKA

Briških češenj se najem,

zato med vinograde ne smem.

V Sečoveljskih solinah poskusim solni cvet,

in se pomladim za nekaj let.

Ambot stari nono pupi bral je štorjo, pa mim pršla je

šjora,

in dal ji tri je šolde, da šulen si kupi.

GORENJSKA

Med hribovji veliko je voda,

v rudnikih pa srebra.

Prečudovit triglavski park,

v katerega se lahko napoti prav vsak.

Na vrhu brega,

je velikokrat veliko snega.

Za na štant,

so včash oblekl prav poseben gvant.

Ugotovila sem, da je povsod lepo, doma pa je najlepše.

SLOVENIJA JE ENA VELIKA KOKOŠKA,

V KATERI SE NA VSAKEM KONCU KOKODAKA

DRUGAČE!!

70

Miha Sajovic Letnik 2004

OŠ Simona Jenka Kranj, podružnica Center

Mentorica: Kristina Šter

SLOVENŠČINA

V Evropi tam nekje,

majhen narod nam stoje,

v majhni državici živi,

a dosežke kar vrsti.

Izumili jezik slovenščino so,

ki govoriti ga ni težko,

čeprav pisati ga ni zanimivo,

imamo pa vsaj dvojino.

Slovenščina lep jezik je,

četudi besede so dodane,

sami jih dodajamo

in jo zato spreminjamo.

Kdo ve, kaj se zgodilo z njo bo,

a eno je gotovo,

ne bi je zamenjali

in z njo jenjali.

Bruno ŠoncLetnik 2004

Osnovna šola Šalek Velenje, Slovenija

Mentorica: Sanja Jazbinšek Sever

NAREČNA KEMIJA

V domovini živi en jezik,

ta deli:

od ust do ušes,

od kraja do hiš.

Od srca državljana,

do štajerskega mulca.

‘AL’ PA’ domuje ‘ZRAUN’ ali pa.

‘ZRAUN’ ni zjutraj ran,

je jutranji oblak nad zraven.

‘ZGIN!’ je senca,

ki odganja stran.

‘KR KUL’ pa je del družbene dimenzije,

medsebojne prijateljske kemije.*

* Tudi v narečju obstajajo besedne zveze, ki nas povezu-

jejo s prijatelji.

71

Diana GrmekLetnik 2004

Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, Sežana, Slovenija

Mentorica: Katja Orel

SLOVENŠČINA LJUBEZEN SAMA JE

slovenščina svoboda je

kot galeb ki leti nad gladino morja

je jezik

ki gladko spolzi z jezika

ima najlepšo dvojino

za zaljubljena 2

kaj pa sploh je najlepša ljubezen tega sveta

to seveda pika in vejica v povedi sta

Iza ŠercLetnik 2004

Osnovna šola Šalek Velenje, Slovenija

Mentorica: Sanja Jazbinšek Sever

NAREČNI PREPIR

Vsa narečja so se zbrala,

na sodišču čisto slovenskem,

da bi sodba pokazala,

katero je najlepše.

Pa se oglasi ljubljansko:

»Tle tkole to ne bo šlo.«

Že odvrne mu gorenjsko:

»Ejga utihn, žabji stvor.«

Se vključi še prekmursko:

»Ja, ka pa tü gučite?«

»Zdaj pa mir!«

se oglasila čista je slovenščina.

»Tu najlepša sem seveda jaz.

Prisluhnite mi.

Tako bo …«

In je padla sodba.

Zdaj so vsa enakovredna

naša si narečja.

Vsa se imajo rada,

kakor sladkor in čokolada.

72

Tino TulekLetnik 2004


Mentorica: Nives Mohorčič Lipanje

MOJA SLOVENŠČINA

Beseda

naša domača,

je rodovitna,

kot kraška vrtača.

Predniki za besedo

so se borili,

kot plod

iz vrtače sili.

Mnogo ljudi

je trpelo,

da bi se danes

po naše pelo.

Nacisti, fašisti in vsi ostali,

so po slovenski besedi

teptali.

Zato danes

lahko ponosni smo,

da našo domačo besedo

uporabljamo.

Katja Jerebica Letnik 2006

OŠ Sečovlje, Slovenija

Mentorica: Neli Romanello

SLOVENŠČINA

Po Sloveniji veliko različnih jezikov je,

in eden tudi tvoj je.

Vsak doma drugače govori,

meni pa jeziki všeč so vsi.

Na primer: mi, Primorci, italijansko govorimo,

in ob naši skupni pravljici zaspimo.

Ob madžarski meji drugo manjšino imamo,

a njihovega jezika mi ne znamo.

Jaz dva jezika poznam,

včasih tudi koroščino prepoznam.

Čeprav vsak drugače govori,

vseeno veseli smo vsi.

Jaz sanjam v svojem jeziku,

in na to ponosna sem.

Kateri je to jezik,

vam pa ne povem.

73

Ana KukanjaLetnik 2004

OŠ Srečka Kosovela Sežana

Mentorica: Marija Štekar Kosuta

Beseda

Teče, teče v daljavo,

nič posluša, le sporoča.

Skoz življenje nas popelje,

v prihodnost in preteklost vseh ljudi.

Gledam jo vsemogočno,

cesarico, vladarico.

Naša usoda je na kocki,

vsak od nas jo zavrti.

Beseda, sporočilo,

dolga, kratka, pomenljiva.

Kljub vsej njeni veličini,

izrečena ne molči.

Goran PolojazLetnik 2004

Nižja srednj šola sv. Cirila in Metoda - oddelek na Katinari

Mentorica: Patrizia Žužek

KAKŠNA SLOVENŠČINA!

Slovenščina mi je všeč,

ker me spominja na domačo peč.

Če pa pišem slovnico v šoli,

je kot, da bi klečal na soli.

Ko prideš na Kras slovenščino se učit,

boš po domače znal govorit’.

Če pa greš v Lublan’ se učit,

mora gotovo ful kul bit’.

74

Karin MosettiLetnik 2004



TAKU JE PO NAŠE

( knjižno)

TAKO JE PO NAŠE

Nimam volje pisati nalogo!

A, kaj pa bi ti delala zdaj?

Rekla bom dedku, da bom jutri zjutraj šla u njim na tržnico!

In potem, ko si končala?

Se hočem potepati!

Ja, in kam boš šla? Kod?

Em...Tja okoli kala do Tičetovih.

Nur SawaidLetnik 2004



MOJA NONA

Nekoč je živela nonica,

klicali smo jo Polonica.

Bila je izjemna kuharica,

za vse je zmeraj skrbela;

pekla torte za rojstni dan,

z mano se vedno igrala,

dosti mi brala in pripovedovala...

Nato je zbolela,

ker glava jo je hudo bolela

in nisem bila več vesela.

Ni me klicala Pikica,

ampak Nurica Purica Kurica.

A imam jo še zmeraj zelo rada,

ker je sladka kakor čokolada.

75

Anja BattilanaLetnik 2004



ANČKA BANČKA POMARANČKA

Moja prijateljica mi je nekoč pravila:

Ančka Bančka Pomarančka.

Jaz tega nisem razumela,

saj nimam nič skupnega s pomarančo.

Kaj pomeni Bančka,

ali je priimek?

A jaz nimam takega priimka,

tudi Ančka ni moje ime.

Ampak to sem razumela:

ta vzdevek je čudovit,

ker me kličeš tako ti.

Ida RamovšLetnik 2004

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Slovenija

Mentorica: Janja Jerovšek

Ljubezen do materinščine

Materni jezik je res najlepši,

je edinstven,

to ve ves svet.

Šest sklonov, to malo ni,

in dvojina, o, kako lepo

po ljubezni zadiši.

Jaz in ti. Midva.

Pa koliko narečij slovenščina ima!

To je pravo bogastvo našega koščka sveta.

Kaj pa slovenščina

strica izseljenca,

ki v Ameriki, tja čez lužo živi,

ali še slovensko govori?

Ponosna sem,

da slovensko govorim,

v svoji domovini živim,

pišem, ustvarjam, se novega dne veselim.

76

Tinkara BrinjevecLetnik 2004

OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi

Mentorica: Ana Knez

KO BESEDE SPREGOVORIJO – METULJ

Najprej je gosenica mala,

ki bi rada še malo raziskala,

kje je rožica zala,

da bo z nje odplapolala,

ko bo metulju življenje dala.

Njena obleka se bo razprla;

rožica bo krila uzrla –

lepa krila,

kot jih ima mala vila –

gosenica se bo v metulja spremenila.

Lahkotno odjadral bo v svet,

obiskal prenekateri bo cvet.

Plesal bo,

se sonca veselil,

iz cvetličnih čašic med bo pil.

Katja ŠimencLetnik 2004

OŠ Ig, Slovenija

Mentorica: Barbara Simčič

Moje sanje

V mojih sanjah poletim,

jaz verjamem v svoje sanje,

v svojih sanjah drhtim

in grem sama vanje.

Jaz sanjam o poletju

in o kriku na obali,

o gorskem petju

in o nežnem dotiku.

77

Barbara KrajzelLetnik 2004

OŠ Ig, Slovenija


Pesem o moji mamici

Mamica, cvet si že dobila,

vem, da ga nikoli ne boš izgubila,

ker nas štiri najraje imaš.

Tvoj nasmeh mi upanje da,

ker sama vase zaupati ne znam.

V tvojem objemu

varna se počutim.

Vem, da me nikoli ne bi zapustila,

ker drugače bi vse že izgubila.

Zato sem hvaležna ti zelo

in kar pomembnejše je: rada te imam neskončno.

Šana TrčekLetnik 2004

OŠ Ig, Slovenija


Moja pot

Ta pot je pot,

za katero upam,

da bo potekala brez nezgod.

Kar si misli zažele,

to dobe.

Domišljija je le misija,

v kateri je vsak svoj agent.

Živopisne predstave

brez repov in glave.

Živijo, se veselijo,

nas peti učijo.

Vsaka pesem ima svoj pomen,

vsaka je pot,

sama zase pa upam,

da bo potekala brez nezgod.

78

Anže RupertLetnik 2004

OŠ Ig, Slovenija


Pesem o babici in dedku

Rad imam svojo babi,

ker vedno mi stoji ob strani.

Babi nikoli name ne kriči,

vendar se z mano veseli.

Moja babi rada gleda poročila,

vendar nikoli ne bi česa drugega zamudila.

Če se dedek razjezi,

ga babi pomiri.

Dedi rad mi govori,

lako je bilo, ko so še s prijatelji majhni bili.

Peš v šolo so hodili,

bosi se po prašni cesti podili.

Mark FerjanLetnik 2004

OŠ Ig, Slovenija


Slovenija

Slovenija prelepa je dežela

z veliko novih sanj.

V njej počutim se najbolje,

od rojstva že in prav vsak dan.

Ko odpotujem v države tuje,

misel vodi me nazaj,

na prelepe zelene trate

in na topel sončni sijaj.

Sanje niso le ćistoča,

žuborenje rek in ptičji spev.

Bolj pomembna je svoboda,

beseda domača in prijateljev objem.

Tu moj je dom, družina moja,

skupaj nam je prav lepo.

Zavetje nudi nam dežela,

Slovenija, ostani taka nam za vedno.

79

Tadej ČoklcLetnik 2004

OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, Trbovlje, Slovenija

Mentorica: Blanka Gombač

Slovenščina

Če drugi mislijo,

da je slovenščina bedna,

so se zmotili,

saj sploh ni dobesedna.

Slovenščina se je spreminjala

in z njo tudi naglas.

No, pa bom povedal

nekaj o nas.

“Ja, puvej,

kva pač mam,”

to so Trbovlje

in jaz sem od tam.

Dolenjska je

dežela sanj:

“Ma nejmam jaz pojma,

kak je nihov vsakdan.”

Kaja ForteLetnik 2001

OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, Trbovlje, Slovenija

Mentorica: Blanka Gombač

Zgodbe

Njene besed mi tiho šelestijo,

kakor sladke sanje se mi zdijo.

Svojo neizmerno, a nevidno moč uporabijo,

v pisan domišljijski svet me vabijo.

Njene besede mi hladno pod kožo polzijo,

občuteno dolgo na moji koži obležijo.

Nelagoden, tuj občutek vzbudijo,

skoraj pozabljene, temne misli spet povzročijo.

“Kva bi spet rada,

ta mala,”

je rekel Ljubljančan,

ko se mu je smejala.

Samo dva milijona

nas govori,

a v naši dvojini

srečni smo vsi.

Pomen slovenščine je

poezija jezika,

vse besede so lepe

kot radost in slika.

Dvojina je čisto

drug svet

in diši kot

pomladanski cvet.

Njene besede niso brez pomena;

pomagajo mi izraziti svoj notranji glas,

popeljejo me v lasten palas.

V mojem življenju je slovenščina zaželena.

80

Mark Maki TominecLetnik: 2004


Mentorica: Mojca Batič Škarabot

Slovenščina

Slovenščina je skriti jezik,

malokdo ga pozna,

a mi smo srečen narod,

ki slovenščino ima.

Nobena država naše slovenščine nima,

le naša Slovenija.

V Sloveniji se rodijo najboljše zamisli

kot je prvo kolo in tako naprej,

vse to zaradi naše slovenščine.

Eva Oblak Letnik: 2004



Spis

Knjižni jezik poznamo vsi,

a u prijateljskem pogovoru ga nikoli ni.

Pejdi, pojdi tle ni razlike,

koga sploh še brigajo te glagolske oblike!

V ali u se sprašujem,

grozi nam spis, zato odmaknem se in nič ne modrujem.

Zuni se vsi gledamo en dan pred spisom,

vsi sedimo rdeči in z žalostnim frisom.

Ampak pol se vse lepo izteče,

napiflaš se snov, ki ti jo učiteljica določi,

a zadni dan učiš se do ponoči.

To se splača dobiš štirko dobro

in potem spet počutiš se modro.

81

Alja AmbrožičLetnik: 2004



Slovenščina

Slovenščina je srce Slovenije,

Slovenija je narava, je dežela,

dežela narave in rož.

Vsaka država svoj jezik ima,

a Slovenija slovenščino ima,

slovenščina je jezik in jezik

je kultura v vseh državah,

z njim se sporazumevamo,

živimo.

Brez slovenščine ne bi obstajali,

bili bi le državljani,

brez kulture in olike,

živeli na ulicah, po njih hodili

v črnih srajcah vsi nesrečni.

A vsi smo veseli, da smo v Sloveniji

ter da imamo srce,

to je slovenščina!

Jure IpavecLetnik: 2004



Besedno gledališče

V mestu je gledališče,

polno je besed,

stoji na ulici Presečišče

ob slaščičarni Pedenjped.

Predstava je ob devetih,

pozno zvečer,

tam pojejo v kvartetih,

konje spravljajo v dir.

Gledališče je v mestu,

a čudno mesto res to je,

saj to mesto je v posesti

Goriške knjižnice.

Zdaj rab’mo še gledalce

vseh starosti, vseh višin

ki ne berejo norosti

temveč knjige vseh oblin.

82

Anika NanutLetnik: 2004



Knjižni jezik

Knjižni jezik pomemben se zdi,

a u pogovoru pozabimo ga vsi,

ceu kaos s to književnostjo se dogaja,

pogovorni jezik pa ku da ne obstaja.

Knjižni jezik povsod je enak,

pogovorni jezik pa svoj ima vsak,

zakaj bi vsi isti bli,

če lahko drugače govorimo vsi.

Kdor izstopa, ta je dar,

kdor ponavlja, ta je nor,

vseeno pa je književnost treba znat,

da to pesem znaš prebrat.

Mija KolaričLetnik 2006

OŠ Kašelj


KNJIGA

V knjigah se dogajajo mnoge reči

npr. leteči avti ali čarovnija,

močna majhna deklica,

ki dvigne lahko čisto vse

ali pa torbice brez meja.

To je doživetje s knjigami,

prideš v čisto svoj svet.

V knjigah prav vse je mogoče,

prebiraj jih,

da domišljija se iz glave prebudi.

83

Petra Cimerman KlemenčičLetnik 2006

OŠ Kašelj


SSssSsSSssSS

Issstissnem ssstrup, grem v nakup, sssem

prožna in okrožžna, v zooju ssem sssslavna,

zabavna: kot proslava.

Sssstrupena, kot dva sršena, dolga zza ssstodva volka,

kot dežževnica se plazzim sssem ter tja.

»STRUPEN STVOR!!!« kričijo, če sse priplazzim,

in pazzi se, če te zapazim.

Oh, ssaj zob nimam tako ssstrupenih, ress škoda,

ssaj bi se mi lahko klanjali na kolenih.

A žživljenje življenje je …

O ssaj ress, kača mi je imme!

Žiga KuraltLetnik 2004

OŠ Simona Jenka Kranj, Kranj, Slovenija

Mentorica: Saša Košenina

SLOVENSKI JEZIK

Sedem narečnih skupin imamo,

a knjižni jezik vsi poznamo.

Slišimo ga po radiu in televiziji,

v šoli tako pri slovenščini kot pri kemiji.

Govorimo ga na javnih krajih,

beremo v knjigah doma, v šoli, na tečajih.

Od Prekmurja do Primorske,

enake besede so šolske.

Doma pa govorimo različna narečja,

manjša in večja.

Če nimaš istega narečja kot ostali,

se bomo vseeno lahko skupaj igrali.

Bodimo prijatelji in spoštujmo vsa narečja,

da bo naša sreča veliko večja.

84

Anna LapelLetnik 2004

Nižja srednja šola sv. Ciril in Metod, Katinarska podružnica

Mentorica: Eva Fičur

POLETJE

Poleti so počitnice,

končno lepi dnevi,

ki hitro pasajo

in v treh mescih se končajo.

Vsi se gremo kopat, s prijatli se igramo,

ko mame čakolajo,

s sladoledom se sladkamo.

Poletje hitro proč gre

in šola se spet prične.

Liam TavernaLetnik 2004



brez naslova: PESEM

V gozdu sm vidu anu lepo pupo,

ki u uoči me forte gljedala je.

Jst gljedan jn gljedan

jn čm vre kej rječt,

ma lepa pupa mi ujde preč.

brez naslova: PESEM

Murje je ljepuo jn mi dopade,

ma še ljepša je vas, ki jma uograde.

Po uogradah se lovim

jn tiče pdim.

85

Tretja kategorijaotroci tretje triade

osnovnih šol

86

Maja StrleLetnik: 2001


Mentorica: Mojca Fuchs Lukežič

OD NEKDAJ

Od nekdaj jeziki so tuji sloveli,

al’ lepše od našega nikoli zveneli …

Ljudje prijazni tukaj živimo,

jezik svoj s ponosom govorimo:

naj bo knjižni, žargon ali narečje,

lahko smo vzor za narode vse večje!


al’ lepše od našega nikoli zveneli…

Se čudim, da mala Slovenija

govoric toliko različnih ima,

da se komaj med seboj razumemo,

čeprav v državi isti smo!



Vedno me v smeh je spravljala dvojina:

kako, da za ostale sta dva že množina?

Mar tega ne vedo tuji ljudje,

da v dvoje prav vse lepše je?



Od nekdaj, pa še vse prihodnje dni,

slovenščina draga, naj bog te živi!

Naj vedno s ponosom govorimo te vsi –

vsak slovenski sin in vsaka hči!


al’ lepše od našega nikoli zveneli …

87

Ana MedveščekLetnik 2002


Mentorica: Polona Puc

VAREN DOM

Moji glasovi …

najprej nežen jok,

kot morski valovi

zgodi se prve besede skok.

Ko moje ustnice oblikujejo

prvo pravo besedo,

metulji jo občudujejo

kot žlahtnega jezika zmedo.

Ko prvič rečem

mama,

ima pridih lepega,

vem, da nisem sama.

Vem, da z mano

živijo ljudje,

ki me razumejo,

v moje jeziku govoré.

Rastem,

z mano rastejo besede,

govorim,

v meni ni več zmede.

Ko slišim

jezik svoj,

mi je lepo pri srcu,

vem, da je pravi, moj.

Slovenščina,

moj varen dom,

poseben prostor v srcu,

vedno te rada imela bom.

Ta toplina,

tvoj besedni zaklad,

kot mehka belina,

ki poboža moj obraz.

Besede, ki jih izgovarjam,

s čustvi so nabite,

v pravem pomenu ti jih poklanjam,

tvoje v mojem srcu so izlite.

Besede

mi pomenijo več kot dotik,

ker so moje, nežne, lepe,

razumem tvoj vzklik.

Hvalnica,

ki opeva srce,

namenjena je mojemu jeziku,

o njegovi veličini govoré.

Zrasla sem,

v svojega jezika objemu

zdaj njegova neskončnost,

ta pesem zahvala je prav njemu.

Domačnost toplih tonov

šarmantnega glasu harmonija,

besede kot pomladna rosa,

igrivih tonov melodija.

Hrepenim,

da moj jezik tako lep ostane,

si želim,

naj napolnjuje širne oceane.

88

Lina RupnikLetnik 2002

OŠ Črni Vrh, Črni Vrh nad Idrijo, Slovenija

Mentorica: Darja Rupnik

JEZIKI

Vsak drugače govori,

ista beseda velikokrat različno zazveni.

Smo iz različnih krajev in celin,

različnih narodnosti in rodbin.

Smo beli, smo črni,

smo veliki, smo majhni.

A vsem nam skupno je,

da nasmeh v življenju polepša vse.

Jezik naj ne bo ovira,

ki prijateljstva zapira.

Imejmo radi se vsi,

ne glede na to, kdo si.

Problem ni v meni, ne v tebi,

problem je v nas ljudeh.

Zakaj drugačnost je napačna?

Če enaki bi bili vsi,

dolgočasni bi postali.

Vsak naj svoj osebek bo,

svoja duša in telo.

Bodimo to, kar smo.

89

Tina ŠčulacLetnik 2003



MOGOČNOST

Zagledam bitje na štirih nogah,

radovedno me gleda,

se tega ne zaveda.

Goreč občutek dobivam,

si radovednost prilivam,

nekaj me muči,

da bi se usedla,

da bi nekaj novega izvedla ...

To bom tudi storila,

ves strah bom iz sebe izlila.

Prvi korak

je vedno nek znak,

ki nam vliva veselje,

čustva in mogočnost brez meje.

Noga je v stremenu,

v prekrasnem vremenu

vzpnem se na konja,

nadiham njegovega vonja,

občutek imam,

da sem doma,

kjer se igram.

Stvar resna postaja,

sledi prva vaja,

grem v hodu, v krogu ...

Se temperatura dviguje,

roka miruje,

noge poženejo,

jaz se dvigujem,

v nogah mirujem,

v moji duši veselja ogromno je,

ne zaveda se moje srce,

da to spreminja mi življenje.

Želim si hitreje

prekoračiti vse meje,

želim si svobode,

ki je polna radosti in zvestobe.

Pripravljena sem,

to zagotovo vem ...

Poženem hitreje,

noge držijo,

čustva hitijo,

srce mi razbija ...

In že sem v galopu,

v letečem hodu,

imam občutek svobode,

imam občutek letenja,

v mislih zdaj letim,

lastna krila dobim,

sanjam sledim

in jih živim.

90

Zarja ČerneLetnik 2001

OŠ Vrhovci, Ljubljana, Slovenija

Mentorica: Konstanca Šešek

Košček krvavega sveta

Pa naj bo le košček krvavega sveta,

ustvarjenega samo za naju dva.

Pomembni so koščki, pa čeprav krvavi,

krivi so vsi ljudje zvedavi.

Ne potrebujeva celega sveta,

saj dve žareči lučki dovolj sta.



Svet naju ne mara,

venomer naju kara.

Kot da pohodili bi kresničko,

kot da zaprli bi golobičko.



Veverica je utrgala rožo osi,

potem plesali sta bosi.

Najiskrenejša bila je vest,

močnejša kot v trebuh pest.



Utišali so naju kot očiščeno steno,

niso umirili srca kot v valovih divjo peno.

Nosiva srce kar pripeto na koži,

ne upirava se tej sladki roži.



Počakaj, da oprtam si nahrbtnik, zavežem si šal,

naj naju odnese ta oblačni val.

Šla bova kamorkoli, kadarkoli,

vrneva se več nikoli!



Menda se bo luna v reko prelila,

morda se bo temna pot v gozd razsvetlila.

Bova z nogami iz stolpnice bingljala,

se na Mont Blanc s skirojem zapeljala.

Bova zakurila obalni kres,

se vrgla v latino ples.

Delala mehurčke in se gugala na ovijalkah,

zlagala prodnike in se smejala na vezalkah.

Na rožnati pečini pihala lučke,

spuščala ptice in objemala smučke.

Pila kavo v Parizu,

in štela žarke kje blizu.

Lovila sanje v lovilec sanj,

izpolnila jih bova vsak dan.

Vse to za košček krvavega sveta,


Kri je kri, pa če prihaja iz prsta, pete ali dlesni,

ali iz neke nedolžne pesmi.

91

Nika GradišekLetnik 2001

OŠ Kozje, Kozje, Slovenija

Mentorica: Alja Belak

OD MENE ZA SVET

Veste kaj?

Ne grem se te narejene pomembnosti,

strokovnosti,

namerne nerazumljenosti.

Če mi že daste besedo,

če mi že ravno podate

moč mikrofona v moje roke,

potem bom argumentirala tako,

kot se mi zdi –

jasno in iskreno.

Veste,

moja prihodnost je to.

Svet, ki mi ga predajate.

Moji nazori

in moji zanosi.

Ne pa vaša manipulacija.

Zato vam povem

kar takole preprosto:

tu stojim z odprtimi rokami

za vse najboljše,

kar imate.

Za vso lepoto.

Pravico.

Znanje.

Besedo.

Za vso moč početi dobro.

Za sočutje,

strpnost,

za pogovore in glasbo.

In ne pričakujem nič manj.

92

Anabel ZuganLetnik 2002

OŠ Koper, Koper, Slovenija

Mentorica: Mojca Jazbec

JAZ SEM OCEAN

Vsak val, ki poboža obalo,

se mi zdi znan,

kakor da bi me morje poznalo,

skupaj z njim bežim stran.

Kdo pravi, da voda v mojem telesu

ni val iz morja,

tudi če udarja ob moje kosti v besu

in se kdaj zabriše črta obzorja?

Zdaj ne ločim morja od neba,

veter boža mi obraz,

zdaj ne ločim stvarnosti od sna,

morje v meni tiho mi kriči -

ocean

sem

jaz.

Lota Martinjak Letnik 2003



NAŠ JEZIK

Slovenščina

je lep jezik;

ima ednino

s katero se sami

v knjige zatopimo.

Slovenščina

je lep jezik;

ima dvojino

s katero ustvarja

prijetno bližino.

________________________________________

Slovenščina

je lep jezik;

ima množino

s katero prijateljem

srečo razdelimo.

Vsak po svoje,

vsak drugače

pesni njeno simfonijo ...

Ker kot prstni je odtis,

ki za sabo ga pustimo.

93

Pika Kovač Letnik 2003



ČUDNE BESEDE

Poješ zajtrk,

pa čeprav nimaš not.

Nekoga našponaš,

pa veš, da ga nič ne razteguje.

Ko pa te nekaj piči,

se ne praskaš kar vsevprek.

In ko točiš krokodilje solze,

ni nobenega krokodila nikjer.

Včasih imaš nekoga poln kufer,

a zaman iščeš njegov kufer.

Pa ti prekipi,

a od tebe nič ne teče.

In se ti strga,

pa ni potrebe po sukancu in šivanki.

Tu ni logike …

Čeprav tudi tega ne vem,

kako se pomen lahko zgolj med stavke skrije.

In ko glasno to vse povem, rečejo le:

»O moj Bog!« ali »Marija, pomagaj!«

In za to pa dobro vem,

da takrat ne molijo zares k Bogu ali Mariji!

In rečem: »Zdaj vas imam pa že čez glavo!«

In mi je vseeno: če že s štedilnikom ne znam,

grem pa lahko kuhat mulo.

94

Andreja Čander Letnik 2003

OŠ Miklavž na Dravskem polju, Slovenija

Mentorica: Nina Adam

Slovenščina

Slovenščina je naš lajf,

naš jezik,

naš narod.

Slovenščina je dokaj kul,

jezik naš je - dobro, ful.

Slovenci:

delamo štalo,

in to ne malo,

piflamo se,

delamo galamo,

jezik radi imamo.

Nika HorvatLetnik 2003

Osnovna šola Kuzma, Kuzma

Mentorica: Irena Grašič Arnuš

ZLATO ZA …

Ko zrno v zemljo damo,

še ne vemo, kaj bo.

A v mislih, se zavemo

kaj iz tega zrna nastalo bo.

Ko iz zemlje pokuka,

ga sonce pogreje,

dež ga zalije

in veter posuši.

Razvija se v prelepi zlati klas,

samo še čakamo, kdaj bo pravi čas.

Žetev se bo začela,

na njivah luštno bo.

Zrnje se bo posušilo

in v mlin odpeljalo bo.

Ni lepšega darila na svetu,

ko iz peči zadiši,

pa še pogled,

ko kruh svojo pravo barvo dobi.

Ko se ta dobrota ohladi,

pa kar postrežemo si.

A nikoli ne pozabi,

kruh je na svetu najpomembnejši.

S kruhom ravnamo previdno,

ker veliko ljudi na svetu je,

ki si kosa kruha na dan ne more privoščiti.

Zato cenimo ga

in bodimo srečni,

da imamo ga.

95

Sara SukičLetnik 2003



TUDI MI SMO LJUDJE …

Vojna, pogorišče, strah in trepet …

Ljudje bežijo za mirom, za varen in topel dom.

Otroci šole pustijo.

Še hujše, ko prijatelje izgubijo.

Bežijo pred vojno, nemirom …

A na mejah v ograje vsi obupani strmijo.

Otroci premraženi, starši prestrašeni na tleh sedijo in čakajo,

da jih čez meje spustijo.

Človek, kot človek enaki smo si.

Mir, bratstvo, ljubezen naj med nami živi.

Megi BartolLetnik 2001



BEGUNCI

Veliko ljudi vanje strmi,

Kot da čudni bi bili.

A v bistvu so tudi to le ljudje,

kateri vojne se boje

in daleč bežijo,

ker miru si želijo.

Hodijo sem ter tja,

Oh, da ne bi ta vojna bila …

Žalijo si mirno živeti,

ne pa v vojni umreti.

Koliko ljudi strada,

otroci umirajo brez hrane in vode.

Nočejo, da bi se jim godile nezgode,

zato vsak dan pridno molijo.

Veliko strahu je skritega v njih,

Nočejo, da bi to bil njihov poslednji dih.

Po miru hrepenijo,

ker si ljubezni želijo.

Zato podajmo si roke,

da ti otroci ne umrjejo …

Pomagajmo jim skupaj

in nikoli ne obupajmo …

96

Samo RecekLetnik 2001



LJUBEZEN NEŽNA …

Vsakič, ko te vidim se zaljubim, ljubim

tvoje oči so kot galaksija, sija

sanjam, da najin skupen voz bo kočija, izbija

vendar prehitro v realnost se prebudim. budim

Rjavolaska nežna kakor roža, boža

usoda najina je neizbežna, bežna

čeprav ti vedno bila si nedolžna, dolžna

oklep prisilno nadet ti je kot koža. obkroža

A ljubiti vedno te hočem, jočem

ti mene hitro boš pozabila, vodila

v mojem srcu veliko luknjo boš pustila, sledila

pozabiti nikoli te nočem. razjočem

Ljubezen najina vedno bo zakleta, razdeta

brez tebe se v mojem svetu nič ne obeta, zapleta

vzleta

vzleta

Samo RecekLetnik 2001



MOJA VEJS

Tan ge ftiči vgojno žvrgolijo ….

Tan ge poula žita nan zorijo …

Ge iz zemlje čista voda vrej ….

Vejs ležij, štera Kuzma se zovej …

Tu živin … in se vsakoga dnejva veselin …

Rad odiden, ka koj novoga doživen …

Kda pa pelan se domou …

me je redno pri srci toplou …

97

Matic Kuhar Letnik 2003



GORIČANEC ...

Ge san dečko pravi, ja pravi.

Kukrčne san postave, ja kukrčne.

Za vse dikline v Ljubljani,

ja, ja za vse dikline v Ljubljani.


Vse mi ösni vse mi pöše,

ja vse mi pöše.

Pa če gli mi möti brani, ja brani.


Pravi stari.

Ka un pravi, ka san ge,

dečko po postavi,

ja ja ge san pravi dečko po postavi,

po postavi to un pravi!


Pravi Goričanec, ja Goričanec.

Za prave dikline vö dani,

tan v Ljubljani, ja v Ljubljani!

Matic BlagoničLetnik 2001

Osnovna šola Koper, Slovenija

Mentorica: Bojana Resanovič

Cvetje žalovanja

(sonet)

Je željna duša moja tvoje sreče;

želi srce si zadnjega pozdrava,

želi oko si zadnjega pojava

obličja tvoj’ga, rože mi cveteče.

Srce gori, lahko se še opeče,

mi pesem več nikogar ne opeva,

mi žalost kot zrcal’ obraz odseva,

mi reke moje tok nič več ne teče.

A glej, srce še zdaleč ni ugaslo!

‘lej, duša mi še zdaj lahko ozdravi,

le cvetje nikdar več ne bode raslo.

Spomin na cvetje včasih se pojavi,

počasi to trpljenje bo preraslo,

na srečo rast se nikdar ne ustavi.

98

Neža IlovarLetnik 2003

Osnovna šola Center, Novo mesto, Slovenija

Mentorica: Danica Rangus

MOJA DOLENJSKA

Pastirske piščali so pele o njeni lepoti,

ob delu, setvi in žetvi so pletle se zgodbe.

Ko kmet žuljavih rok vzel v roke je plug,

otroci so bosi tekali naokrog.

V molitvi rožnega venca,

pod večer, ko potihnil je zvok,

ko se ustavi delo pridnih rok,

ob peči na klop je posedla družina.

V vonjavah poletja, svežega cvetja,

polna, buhteča, sred sveta in leta,

zlata, bogata in nežna pšenica nagiba svoj klas.

Za tem pa v jeseni življenja, medenja,

brenčanja čebel in žgolenja,

sred polja cvetela je ajda.

Kje zdaj tista prezlata so polja s polnimi klasi pšenice,

ki zibali so se v vetru,

in povsod naokrog še hodile so vile in palčki,

le kam so se skrile meglice?

So tudi ptice mar že odletele

in krila svobodno razpele?

Le kam šel je deček, ki mat’ so ga zibal’,

mu pel’, mleka dajal’ in kruha v popotno torbo za v svet?

Klasi zdaj niso več zlati, med njimi stoji stara mat’,

ki čaka na tisto pomlad, ko zopet objela bo sina,

ki v svet je odšel še ves mlad.

Se ptice mar vrnejo spet, kdo slišal bo njihov šepet?

Saj mat’ so nam rekl’, da v srcu za vedno ostane pomlad

in meglica le grenka je žalost, ki goro objema.

Pa nekoč se bo vrnil njen sin,

s seboj bo prinesel pomlad –

in njiva bo spet zazorela.

99

Zala IlovarLetnik 2003

Osnovna šola Center, Novo mesto, Slovenija

Mentorica: Danica Rangus

POMLAD NA DOLENJSKEM

Bežim pred senco in hrupom - pred samoto in obupom.

Stran od hitenja, stran od vrvenja

… pred neznanim koncem.

Zaprte oči in moje dlani v pesteh - vse naokrog pa češnja cveti.

Ptice žgole, a jih ne slišim, narava cveti, pa ne spregledam

… takrat se ustavim.

Na sinjem nebu drobna ptica leti proti soncu - v neznano.

Veter jo nese na belih perutih

… letenje je pticam darovano.

Tudi jaz bi rada letela - čez širne poljane, čez njive zorane.

Na nebu preprosti beli oblaki - zazrem se vanje

… ljudem so darovane sanje.

100

Sonja TopolovecLetnik 2003



DOMA NA ŠTAJERSKEM

Le v šoli knjižno govorim

in se knjižnemu jeziku smejim.

Včasih se mi zdi,

da to čuden jezik je,

zato doma raje govorim,

kot želim.

Ko prijem domu,

na šporheti me prežgona župa čaka,

z lukom je omaka.

Za glavno jed šmorn dobim.

Da žejo ohladim,

si vodo v kupico nalijem

in iz šalce kafe popijem.

Potem po verandi v štiblc zavijem

in si adrco odvijem.

Kasneje se v koco zavijem,

da se vredi odpočijem.

Potem s kuhnškom na vrt bom šla,

paradajz bom nabrala,

saj mezgo v makaronflajš bom dala.

Zej pa grem!

Tanaja Čeh Letnik 2003



MOJE SLOVENŠČINE

Sem v šoli,

z učitelji knjižno pogovarjam se,

ampak med odmori

v moj govor sleng se prikrade.

Ko pridem domov, pa rečem:

“Mami, test sn dobla pet.”

Pa me mama gleda:

“Ne reče se: “Sn dobla.” To ti pravim spet in spet.”

Potem grem na telefon,

pa mi sošolka sporočilo napiše.

Ampak najin pogovor zgleda tako,

kot da dojenček piše.

Napiše ona: “Hey, kk si?”

Čez pet minut pa jaz: “Vredi, in ti? BRB”

Ona: “OK, morm it, bye.”

Jaz pa: “Čau!”

101

Teodor VidakovićLetnik 2002



ČEKAM TE SADA

Čekam te sutra

Čekaću te svakoga jutra

Ti to znaš

A ja čekam da mi srce daš

Znaš sve,ali ipak jedno ne

I nikada nećeš znati

Kako neko zbog ljubavi pati

A ja ću i dalje čekati

Oči plave kao more

U kojima se sunce ogleda svake zore

Nadežda PerkovićLetnik 2002



LJUBAV

Ljubav nisu reči,

Ljubav su dela,

Zagrljaj njegov

Samo bih htela.

Bez ljubavi život

Nije nam pun,

Bez ljubavi nema sreće,

Nema čak ni trun.

Ljubav ne donosi sreću, uvek,

Nekad nam pokloni čežnju i bol,

Ali lek za takvu tugu,

Jedino je osmeh tvoj.

102

Minja DrakulLetnik 2003



PRIJATELJSTVO

„Imam mnogo prijatelja!“

Hvale se. Čak ih i ne poznaju,

Tek tako površno,

Sreli ih u školi!

Treba znati izabrati prave,

Iskrene drugare...

Ne one koji čim im okreneš leđa

Masku svoju skinu

I pokažu svoje pravo „ja“.

O ne, ne trebaju mi takvi.

Imati druga mnogo mi znači,

Mnogo vrijedi...

On je tu da ti čuva leđa

I kad najjači vjetrovi duvaju ka tebi.

Na velikom odmoru uvijek si sa njim.

Razgovarate, domunđavate se,

Krišom, da vas niko ne čuje.

E, vidite, to je drug!

Pa da mu kažete i državnu tajnu,

On je čuva.

Sebično, i nikom ne da!

Često kažu da poznaju te više

I od samog sebe.

Možda lažu, možda ne.

Ali to je znak.

Značiš mu mnogo, najviše.

Misli često lete,

Uvijek prema njemu.

I tako, telefon se oglašava

Po cijelu noć,

Neprekidno do jutra.

U školi, pod obavezno,

Sjedimo u istoj klupi.

Matematika, fizika, biologija...

Nije bitno! Važno je da smo zajedno.

Prijateljstvo podrazumijeva da

Ti je on i rame za plakanje i

Drug za šale.

Kažu, ako nije tu za tebe

Kad ti je najteže

Ne treba biti tu ni kad cvjetaju ruže.

I u pravu su. Ni ne treba!

Ali jedno zasigurno znam!

To je blago koje se teško nađe,

A još teže sačuva.

Zato, ne dajte se!

Pogotovo vi odrasli.

U vašem crno-bijelom svijet

sve se teško sačuva, prijatelj posebno.

Kažu:“Nemam vremena da mu se javim.“

Laže!

Ima vremena,

Samo je pitanje da li si mu

Prioritet ili samo opcija.

103

Katarina CacanovićLetnik 2003



LJUBAV

Kada si nervozan

Kada ne znaš šta da kažeš

Kada sitnu laž slažeš

Znaj da si zaljubljen.

Kada se smiješ šalama

Koje ti nisu smiješne

Kada gledaš u njene oči

Plave vječne

znaj da si zaljubljen.

Kada njena riječ

Tvoju bol izliječi

Kada se kraj nje

osjećaš sigurno

Bezbjedno

Zaljubljen si

Vjeruj mi.

Jovan KokanovićLetnik 2002



KAD LJUBAV U SRCU ZATREPERI

Kad ljubav u srcu zatreperi

Ona tada može sve da pobedi.

I dok padaju te ljubavne kiše

Mi gubimo razum sve više.

Zašto je to tako, ne znam

Ni sam, ali kada nju ugledam

Stvarnost dobija veselije boje

I ispuni se srećom srce moje.

Dok razmišljam o njoj

Kao da hodam mirisnim poljima cveća

ali mi beži sreća,

Jer znam da od toga ništa neće biti

Pa je moram od drugih kriti.

Sve dok ova ljubav traje u mojoj glavi,

Samo tada može imati smisao pravi.

I ne može izgubiti savršenstvo

iako bi to drugi hteli,

Pa bi ovu ljubav od mene oteli.

Zato je čuvam u sebi...

104

Tia VidmarLetnik 2002

Osnovna šola Krmelj, Krmelj, Slovenija

Mentorica: Polona Starič

S SLOVENŠČINO V ŽIVLJENJE

Sama ne vem, kje začeti,

kam se podati,

kod se povzpeti,

kako povedim obliko dati,

kako stavke v življenje oblikovati.

Črke zbližujem,

besede ločujem,

povedi oblikujem.

A ni konca ne smisla v njih.

Včasih skoraj obupam,

a pravim:

Ko bom slovenščino znala,

se bom v življenje lahko podala.

Na črkah bom med oblaki letela,

med vrsticami znala povedati,

če kdo se le dela.

Kot s piko na koncu povedi

lahko bom izvedela,

kar bom hotela.

Kot v knjigo se bom v življenje podala

in z znanjem lahko tej knjigi

bom svoje zamisli dala.

Zdaj se še iščem,

ne znam zaključiti stavka.

A ko to pesem bom končala,

bom svoje življenje spisala.

105

Asta Gerjevič Debevec Letnik 2001



PESEM BESED

Kaj je tisto, ki spregovori, ko nas vse drugo zapusti?

In kaj je tisto, ki lahko premaga vse?

To so besede in ti.

Beseda, še tako majhna, lahko spremeni svet,

stavek, še tako skromen, lahko dela čudeže,

toda jezik, še tako nedolžen, lahko premika meje.

V znanju je moč, v besedah pogum,

v jeziku pa naš ponos, zvestoba in razum.

Izak BanLetnik 2001



MOJA SLOVENŠČINA

En jezik, prav poseben.

Nekje na jugu Evrope, tam,

kjer sreča se nekaj gorovij,

in romantičen Balkan.

V preteklosti zatrt je bil,

ko še bila je diktatura.

Iz njega svobodo vzamejo,

ker prekrije ga cenzura.

Lahko si le rekel, kar so hoteli

drugi reči v tistem hipu!

Ni bilo dovoljeno le reči

besede v lastnem jeziku.

In vendar razcvet je doživel,

skozi stoletja prepirov.

Sedaj ga vsi govorimo,

saj znebili smo se nemirov.

In rad ga imam, kakršen je,

s hecno dvojino, kakšna izjema!

S pridevniki, glagoli, ogromno sklanjatvami-

z nobenim jezikom se ne ujema!

In ja, bil je prepovedan,

nemščina, italijanščina ga je nadomestila.

A našega malega jezika,

diktatura ni ubila.

‘’Lahk tku, al pej tku’’ vsak govori,

v slengu, narečju, kar ga mika-

važno je, da se nikoli,

ne sramuješ lastnega jezika.

106

Irina BerceLetnik 2002


Mentorica: Marija Štekar Košuta

POUK SLOVENŠČINE

Jezik se zapleta,

ko po tekstu mi pometa.

Roka piše gor in dol,

ko zaslišim šolski zvon.

Nato zasliši se kričanje,

saj zaman nam je molčanje.

Ko spet ura se začne,

vsak v klopi je sede.

Vidiš utrinek pred očmi,

saj v glavi imaš še sto stvari.

Nič ne skrbi, najstnik si,

to pogosto se zgodi.

Nuša BajcLetnik 2002

OŠ Savsko Naselje, Ljubljana

Mentorica: Biljana Petač

MOJA SLOVENŠČINA

Mati moja govoril so mi

v domačmu jeziku.

Oča moj vse delali so

po svojem slovenskem navodilu.

Od prve črke naprej

v šol učil smo se,

da ne pozabm svoje

slovenščine.

Jezik mi je dumač bolj,

kot tujcem prevede ga tolmač.

Čeprav ga tešku razumejo,

po svoje ga usi umajo.

Velik besed,velik razlik

za besedo ali dve,

dovolj je za besedni stik,

ko lahko pridemo navzkriž.

Materni jezik moj je in bo,

dokler rekla ne bom »adijo« v slovo.

Do takrat slovenski jezik bo

v srcu mojmu zbran.

107

Aljaž PrimožičLetnik 2001

OŠ Prebold, Prebold, Slovenija

Mentorica: Vesna Kumer

KER ČLOVEK NE SLIŠI

Nekoč je bil fant.

Oči in nos po očetu,

po mami visoki diskant

ter kodrasti rjavci po dedku.

Normalen, bi rekli. Vsekakor.

Uho zavzema svoje mesto,

pa vendar ni slišal,

a poslušal je zvesto

vsako besedo praznine.

Čudno, bi rekli. Vsekakor.

Slišal ni »zdravo«, »hej«,

čeprav prisluhnil je vsem,

opazil ni »čao« in glej,

povsod brez odgovora.

Nonsens, bi rekli. Vsekakor.

Ni jokal v narečju.

Jokal je tiho in hlipajoče.

Vdal se ni pravorečju.

Jokal je sam.

Kar koli bi rekli, slišal vas ne bi … Nikakor.

Vsekakor.

108

Elia CiochLetnik 2004

Nižja srednj šola sv. Cirila in Metoda - oddelek na Kati-

nari


Moje slovenščine

Moje slovenščine so kakor ptica v naravi,

ki leta in leta ter se nikoli ne ustavi.

Z leti rastem in druge jezike odkrivam,

vendar slovenščine nikoli ne skrivam.

Z mamo vsak dan pogovorno govorim

in takrat vse more prav hitro spodim.

Z ljudmi v Bregu mi uspe tudi po bržansko,

kjer imamo besede po nemško in italijansko.

V šoli pa knjižni jezik se učim,

v tistih trenutkih se večkrat potim.

Še nekaj po štajersko včasih uspem,

to narečje z bratranci z lahkoto meljem.

Moje slovenščine so mnoge in raznolike,

a vse so mi pri srcu brez razlike.

Mija KampušLetnik 2003

OŠ Srečka Kosovela Sežana, Slovenija


Svet aplikacij

Na vsakem telefonu Facebook je

za lajkat objave prijateljske.

Loh komentiraš slike vse

in meniš po Messengerju se.

Na Youtubu loh gledaš videe,

na njem pa kanale znane osebe.

Snapchatovega duhca vsi radi gledamo

in slike in Snape pošiljamo.

Video zavrtimo

al’ upočasnimo

ter filtre spremenimo.

Na Instagramu slike objavljamo

in drugim komentiramo.

S srčkom označimo, kar nam je všeč

in Folowerjev skušamo dobiti čim več.

Po Skypu se kličemo in pogovarjamo,

s kamerco na dolgo razdaljo.

Skype pe je povsod,

na računalniku,

na telefonu,

na tablici

ali’ na Ipodu.

109

Neja LipanjeLetnik 2003

OŠ Srečka Kosovela Sežana, Slovenija


Jaz

To pejsem bom zapejla,

ne bom se sramovala

svojga krdejla.

Vem, da tu

ni krašku govorejne,

ker je vipavsku grmejne.

Duma szi slovenske Švice

in ponosna na tu

kukr kmetice s Švice.

Ta pejsm se konča,

ker sem odpejla

in ponosna na vsje,

kr se tku dejla.

Elena AntoniLetnik 2003



Moja slovenščina je zame kot dolga pot,

kjer hoja na začetku je bila težka

in polna pomot.

Počasi počasi se je pot vzravnala

in očetov jezik sem bolje

in bolje poznala.

Zdaj po tej poti kar tekam,

ker slovenščino že obvladam.

110

Nadja ZiherlLetnik 2003

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Slovenija

Mentorica: Janja Jerovšek

Moja slovenščina

Slovenščino govori več kot

dva milijona ljudi.

Vsem v zibelko položena ni,

s trudom pa se jo lahko vsak nauči.

Slovenščino govorimo od malih nog,

v šoli pa z njo ni malo zablod.

Najstniki sleng govorimo,

v vsakem kotičku domovine

pa jo po svoje priredimo.

Narečja posebno vrednost imajo,

zato velja, da jih ohranimo.

Slovenščina ima sklonov šest in tri števila,

česar nima vsaka država fina.

Vsi vemo, da najlepša je dvojina,

življenje brez nje bi bila le praznina.

Barbara VidovićLetnik 2003


Mentorica: Ana Knez

MOJA SLOVENŠČINA

Zborno se v šoli vsak dan učimo,

doma po navadi v narečju – po domače – govorimo.

Čeprav včasih se mi zdi dolgočasna,

le z njeno pomočjo postanem glasna.

Na tisoče besed razlaga,

vejice, pike in druga ločila v besedila polaga.

Čeprav veliko časa za učenje mi vzame,

me njena raznolikost prevzame.

Ob veselju in žalosti se pojavi,

znanost razlaga in z besedami zdravi.

Ko se jo učimo,

o dvojini spregovorimo.

111

Manca ReboljLetnik 2003


Mentorica: Ana Knez

ZA VSE RAZMERE

Slovenščina raznolik jezik je,

prilagojen za razmere vse.

V šoli knjižno se učim,

če sem vprašana, še posebej zborno govorim.

Ko doma z družino pogovarjam se,

v narečju razlagam dogodivščine.

V Zasavju obstaja knapušna naša,

ki preteklost razglaša.

Kadar na šolskih prireditvah nastopam,

ponosno šolo z zbornim jezikom zastopam;

ko pa v uradih urejam stvari,

splošni pogovorni najprimernejši se mi zdi.

A če v večja mesta odhitimo,

v njih pokrajinsko spregovorimo.

Vse to slovenščina je naša,

ki z dvojino mnoge jezike prekaša.

Gaja ModicLetnik 2001

OŠ Ig, Slovenija


Deževen dan

Zapustil si me na deževen dan,

rekoč, da bi rad bil sam.

Zdaj za nič mi ni mar,

ker zapustil me je princ iz sanj.

Solza mi polzi po licu,

ko v misli si prikličem tvoj obraz.

Ko v svojih vidim tvoje oči,

se mi zdi,

da bil si moja ljubezen za vse večne dni.

Zdaj pa vem, da to ni res,

saj si drugi punci oddan

več tisoč kilometrov stran.

112

Zala BerkLetnik 2002

OŠ Ig, Slovenija


Moja slovenščina

Zanjo so se borili,

kri so prelili,

svoja življenja dali,

se bojevali.

In zdaj sem tu.

Nam res ni več ne pomeni?

Radi bi jo dali.

Jo zamenjali.

A zakaj so se borili?!

Zakaj so kri prelili?

Zato, da jo bomo obdržali,

se z njo ovenčali

in se še mi borili,

če bomo kdaj s poti skrenili.

Milkica ObrenovićLetnik 2001

OŠ Ig, Slovenija


Slovenija

Slovenija, Slovenija, prečudovita si,

imaš gore, doline, morje, ravnine.

Tvoja himna odmeva daleč stran

in napove dober dan.

Prelepe barve: bela, modra, rdeča

ob grbu stojijo in se veselo smejijo.

Ko obiščeš Triglav in Portorož,

si lahko vesel mož.

Bela krajina, koliščarji, Piran,

vse to mi polepša dan.

France Prešeren je slovenski ponos,

do slovenskega naroda in jezika

je imel prečudovit odnos.

Napisal je veliko pesmi,

a meni je najljubša Povodni mož,

saj je lepa

kot dišeč šopek rož.

113

Envera Domazet in Teja ZidarLetnik 2002

OŠ Ig, Slovenija


Sestra

Sestro mlajšo jaz imam,

pa nikomur je ne dam.

Izziva vedno ona me,

a na živce mi ne gre.

Sporov ne zmanjka nama nikoli,

to najini so simboli.

Prepirov si ne želiva,

ampak iz tega se kaj naučiva.

Tilen SmoleLetnik 2002

OŠ Ig, Slovenija


POMLAD

Pomlad se prebuja,

pozornost vzbuja.

Rožice na plano hite,

zvončki in trobentice

se soncu prepuste!

Pomlad se prebuja in

ptičke spodbujaaaaa!

Sinička žvrgoli,

vrabec pa se veseli.

Pomlad je tu,

juhu!

114

Ponjević AnesaLetnik 2003

OŠ Kašelj


DA SI TIHO

Nekega dne bo vse tiho;

v nekem trenutku bo molčalo vse.

Niti ptic niti vrabcev

ne bo slišati in

tišina bo vladala povsod.

V tem hrupu, ki ga svet ustvarja,

naša ušesa, navajena nanj,

pozabljajo, da bo vse

TIHO.

Maša Kocijančič Letnik 2001

DIZ Jožef Stefan Vrdelska cesta, Trst - Italija

Mentorica: Tamara Danieli

Moje slovenščine

Svet je barvan. Barvan kot cvetje.

Glasovi jezikov zvenijo - kakor nežno petje.

Slovenščina je vrtnica, ki se skriva v mraku,

v šoli jo govorimo, čuti se v zraku!

Vsi moramo biti srečni, če več jezikov poznamo,

saj tako lahko več stikov z ljudmi imamo.

Bodi pameten, izberi dvojezičnost,

ne dovoljuj, da te pogojujeta lenoba in sebičnost!

Emma Riccobon

Letnik 2001



Moje slovenščine

Življenje to je ljubezen,

ljubezen pa je pesem.

Če pa v pesmi jezika ni,

kdor to piše nisi ti.

115

Nasya Škerk Letnik 2001



Moje slovenščine

Slovenščina, ljubezen moja ti edina,

moja pravica, moja mogočnost.

Prvič sem te spregovorila.

Oh, ti romantična, ti edinstvena

slovenščina moja.

Pod svobodnim soncem sedaj si ljubezniva,

sovražni svet te je preziral,

vendat ti, slovenščina moja, v boju

bila si zmagovita.

Slovenci! Ponosni smo na jezik.

Sedaj pri morju, v dolinah, ob jezerih,

hribovjih in rekah;

v tvoji krasni domovini ti prebivaš.

Erik MacorLetnik 2001



Moje slovenščine

Veliko jezikov bi radi poznali,

da bi se lahko med sabo št’mali.

Z njimi živimo in se veselimo.

Več jezikov znamo, več kot osebe

veljamo.

Odkar se rodimo, jezike govorimo,

nato pa se še v šoli jezike učimo,

da bomo med sabo lahko prosto govorili

in nam tujci ne bodo grozili.

116

Mark Zeriul Letnik 2001



Moje slovenščine

Moj jezik je slovenščina.

S svojimi prijatelji govorim vsak dan.

Vsak dan, tudi ko sem bolan.

Vsak dan sem se mučil,

da bi se jo naučil.

Pojem po slovensko

in zagledam Nemko.

Naučim tudi Nemko,

govoriti po slovensko.

Martina Kuttin Letnik 2001



Moje slovenščine

Slovenščina,

lep jezik!

Od rojstva se te učim in

vendar .....

Eeeee.... hm.......

Nisem vedno gotova, da te dobro znam.

Škoda!

Čeprav berem slovenske knjige,

imam rajši druge stvari.

Ne vem, če je to prav,

ampak vse mi ne more biti všeč .....

117

Nik BržanLetnik 2003

OŠ Fram Slovenija

Mentorica: Monika Retuznik

Moja slovenščina

Moja slovenščina je jezik,

ki ga nočem izdati

ali se z njim bahati.

Z njo nočem lagati

ali petard metati.

Slovenščina v ustih ne peče,

ampak lepo teče.

Moja slovenščina je jezik,

ki ima veliko področij in območij.

Je jezik dvojine brez votline

ali spojine.

Dvojina je mešanica ednine

in množine,

ki ne prihaja iz tujine.

Sara PlaninšekLetnik 2002

OŠ Kidričevo

Mentorica: Jasna Medved

MOJE SLOVENŠČINE

Evropa,

velika kakor stenska slika,

na skrajnem jugu pa država,

Slovenija poimenovana.

Tu imamo jezik svoj,

ki začenja se v Ljubljani,

glej, mi nismo več Rimljani.

V državi naši

vsi »gučijo« po domače,

na vzhodu se Štajerci smejijo:

»Čuj, pridi te, da te neke navučimo.«

Veliko regij – Gorenjska, Notranjska, Dolenjska, Goriška …

Vse to se v eni domovini stiska.

Smo pa tudi malo Angleži,

ker smo »cool« in ne maramo »school«.

Hvala in »thanks« sploh ni razlika,

saj pomen je enak in pika.

»Bongiorno in zdravo je povezava,

saj naša soseda je italijanska zastava.

»Ich liebe dich« in ljubim te

rečeš nekomu, ki pomeni ti vse.

Vsi jeziki pomembni so,

zato slovenščino skrbno ohranimo,

slovenskega jezika ne prezirajmo,

ker nismo Francozi, ne Hrvati, ne Nemci,

ampak eni in edini Slovenci.

Ta Slovenija povezuje nas,

je lepa v njej prav vsaka vas.

118

Inge NovinecLetnik 2003



Moje slovenščine

Moje slovenščine, stare in mlade,

vsake posebej imajo se rade.

Poznamo jo kot sleng, kot narečje in kot pravo,

uradno, neuradno ali kot za zabavo.

Sleng najstniki govore: ‘’ Ej, model, kva prauš,

al si mi kej fauš?’’

Blebetajo in blebetajo,

angleške fraze vkup ravnajo.

Tam, kjer vasi so vse večje,

tam po dolinah podi se narečje.

Moje, na primer, je tako:

‘’Ejla, ma kej si že kdaj vidu spako?’’

Ena slovenščina, ki se izliva kot reka Sava,

ta je pravcata, čisto prava.

To govore ministri, vojaki,

naše prelepe države rojaki.

A naj vam povem to, kar je res.

Slovenščina; moja, tvoja,

vaša in naša,

noben drugi jezik je ne prekaša.

119

Zala DrofenikLetnik 2001


Mentorica: Polona Puc

MOJA SLOVENŠČINA

Vsi mladi zadnje čase govorimo sleng,

ki je poln butastih besed.

Kul, bi rekla, če bi me vprašala,

kva je to, bi pol moja mami dejala.

V šoli se učimo slovnico,

a doskrat na znamo nit sklanjat podmornico.

Teh črk mamo kr štirindvejst

to je skor tok kot ur na dan,

zato se vsak dan naučimo

še kšno zram.

Ful, bi rekla, če me kej zanima

a dobr vem, da to bolj slabo štima.

Ne vem, kje rime sm pobrala,

sej mi je ta slovenščina čista štala.

Sej mam rada domovino,

pa tut knjižno govort mi je čist fino.

A v lajfu se bolj znajdeš,

če folku mal na lažji način slovenščino pokažeš.

Ta dvojina nas večkrat matra,

a važn, da veva

da sva midva oba zaljubljena in sladka.

120

Tjaša NemaničLetnik 2001

OŠ Toma Brejca Kamnik, Slovenija

Mentorica: Marta Grkman Repolusk

Naša slovenščina

Je davno že tedaj

slovenščino si izmislil zmaj;

je prhal rjovel in sopel,

da je pravilne šumnike zapel.

A pisati znal ni niti zmaj,

zato nastopil je pravi direndaj;

slovenščina potonila je v pozabo,

ni bila več za uporabo.

Kasneje človek je nastal,

svoj narod prav rad je gnal,

a motila ga je reč,

da samostojnosti ni kaj preveč.

Tako je Primož Trubar zapisal,

pogumno in ponosno je zdrdral,

Katekizem in Abecednik,

prvi knjigi v naš preglednik.

Je slovnica povzročala probleme,

latinica, cirilica ali gajica?

Bohoričica je rešila vse dileme,

šumniki so postali samo naša pravljica.

Tako razvijal se je slovenski jezik,

iz ust do ust, prenašal se,

ustvarjal je narečja mnoga,

pa sleng, žargon in marsikaj še.

Vendar z leti smo našo slovenščino naprej razvijali;

angleščino smo si s ponosom delili,

smo naše besede spremenili,

pravi jezik kar ukinili.

Zaseda angleščina še danes naš prestol,

tuje države nas vabijo v mesto,

najdemo navdih preko drugih meja,

prikličemo radovednost iz src doma.

Je ‘računalnik’ spremenjen v ‘komp’,

mnogo je besed nasploh,

ki izvožene bile

so iz pomembne angleščine.

So pesmi zdaj skoraj vse angleške,

tudi tiste; ta slovenske,

po radiu predvaja se,

vse mogoče, le slovenske pesmi ne.

Kljub vsem slovenskim popevkam,

pa poeziji in pripovedi,

je slovenščina svoj čar izgubila,

kot nekaj samoumevnega se je izustila.

Pozabili smo naš narod ceniti,

pozabili smo na trud se spomniti,

začeli smo dvomiti in se spraševati,

ali se sploh še splača brati?

Današnji svet je poln zaslonov,

Wi-fi geslo je dobljeno s poklonom,

knjižnice so zaprašene,

dobre slovenske knjige pa nobene.

Seveda to ni čisto res,

dobrih knjig je čez in čez,

le bralcev zmanjkuje nam sedaj,

ko svet postal je direndaj.

Se običaji pozabijo,

iz generacije v generacijo,

nam to postane nepomembno,

preteklost, nujno je potrebno,

ne pa nekaj, na kar bi bili ponosni.

Se vzroki praznikov pozabijo,

zakaj le, če pa lahko spimo?

Na koncu še spremenimo,

tisto, kar je prej v druge vlivalo energijo.

Ponosni bi morali biti,

vsi ki živimo v tej prečudoviti državi,

jezik ne bi smeli tako zapustiti,

to nam ne bi smelo biti v naravi.

Upam da se vsi zavedamo,

da vse kar je bilo nekoč povedano,

ne velja več isto kakor danes,

upam da nas; Slovenije in slovenščine;

ne zanese v večni spanec.

121

Lana PizzoniLetnik 2003



SLOVENŠČINE?

Slovenščine? Mar ni ena sama?

Ponavadi se začne z besedo mama.

Potem otrok po svoje pametuje,

on razume vse, nam je malce tuje.

Ko sem najbolj resna, mi triletnik reče,

da delam »šutajije«. Čokolešnik je lanšik,

iz črk sestavlja prave vragolije.

Že doma vsak svoj jezik govorimo.

Hudo je le takrat, ko vsi molčimo.

Čudno slovenščino s sošolci mi gojimo.

Prelepa je, če jo primerjam s televizijo.

Tam piska kar naprej!

Pa so vedno nas učili,

da prostaško govoriti je grdo brez mej.

V vsaki vasi se kaki stvari drugače reče.

Človek nepreviden se lahko opeče.

No, večina že »tujščino« govori.

Kako boste to prevedli, naj vas ne skrbi.

V modernih knjigah lahko tujih psovk se naučiš,

o lepoti slovenščine pa bolje, da molčiš.

Je slovenščina tudi tista, ki moja nona pravi ji zaklad?

Tako jo poslušaš s srcem in imaš jo rad.

Oh, koliko vas je, ljube gospe Slovenščine!

A zame še vedno je ena sama,

tista, ki sta me jo učila oče in mama!

122

Sara PlaninšekLetnik 2002

OŠ Kidričevo, Kidričevo

Mentorica: Jasna Medved

MOJE SLOVENŠČINE

Evropa,

velika kakor stenska slika,

na skrajnem jugu pa država,

Slovenija poimenovana.

Tu imamo jezik svoj,

ki začenja se v Ljubljani,

glej, mi nismo več Rimljani.

V državi naši

vsi »gučijo« po domače,

na vzhodu se Štajerci smejijo:

»Čuj, pridi te, da te neke navučimo.«

Veliko regij – Gorenjska, Notranjska, Dolenjska, Goriška …

Vse to se v eni domovini stiska.

Smo pa tudi malo Angleži,

ker smo »cool« in ne maramo »school«.

Hvala in »thanks« sploh ni razlika,

saj pomen je enak in pika.

»Bongiorno in zdravo je povezava,

saj naša soseda je italijanska zastava.

»Ich liebe dich« in ljubim te

rečeš nekomu, ki pomeni ti vse.

Vsi jeziki pomembni so,

zato slovenščino skrbno ohranimo,

slovenskega jezika ne prezirajmo,

ker nismo Francozi, ne Hrvati, ne Nemci,

ampak eni in edini Slovenci.

Ta Slovenija povezuje nas,

je lepa v njej prav vsaka vas.

123

Thaisia Claire FunkhauserLetnik 2003



ZIMA

Zima, zima, bela, mrzla si,

burja piha sem ter tja,

zapoje pesem mi o snežinki,

beli Minki, ki ošabna je bila

in hotela je postati

najlepša celega sveta.

A sonce se je ujezilo

in na Minko posvetilo

ter snežinko, belo Minko,

je v hipu raztopilo.

Giulia RadoviniLetnik 2003



POLETNI DAN

Glej, leti je kamen,

glej, leti je murje

in leti se sunce smehlja.

Lepo in bleščeče se sunce u murje zrcali,

in nam smeha in monade upali.

Na murje se dobimo s prjatle

in ščp se igramo,

duklet ne sunce zaide

in luna pride,

ki se svetlika jn blešči

u tmneme murje,

jn mu daje luči.

124

Teja Slapničar Letnik 2001

OŠ Veliki Gaber

Mentorica: Olga Podpadec

NAŠE POKRAJINE

Za devetimi goricami,

za devetimi vasicami,

čez vzpetine in doline

ležijo vasice, ki niso temnice.

Drugačna narečja

drugačne navade

vsi imamo radi »ta mlade«.

Oni so lahko naš pogled,

oni so nam tudi za vzgled,

tu je prihodnost naše dežele,

tu so lepote in zgodbe vesele.

Ko prideš v Ljubljano,

se maš ful bolano.

Pot te pelje po Dolenjski,

kjer ti zlo peklenski cviček toč’jo,

nehat sploh nočjo.

Kmal’ zaslišiš tote Štajerce,

kok dobre so njihove tajn’ce.

Ko prideš na Gorenjsko,

ti je res peklensko.

Pa pejmo rajš na morje,

tam smo res vsi dobre volje.

125

Tinkara GrdenLetnik 2001

OŠ Veliki Gaber

Mentorica: Olga Podpadec

NAŠA NAREČJA

Čez širna gorovja,

čez širna valovja

cesta slovenstva nas daleč popelje.

Čez razna mostovja, zelena hribovja,

vsako narečje nas v drugo kulturo popelje.

V tej majhni deželi, z enim jezikom,

vsak državljan vzklikne z drugačnim vzklikom.

V glavi kokoši – v Prekmurju – težko je koga razumet,

ko se pelješ skozi te kraje, ne pozabi slovarja s seboj vzet!

Tam dol na Dolenjskem, marsikdo

rad zavije v vinsko klet:

cviček je tam popularen cel’ let’!

Tu govorimo bolj po domače.

Ne sramujemo se svojega narečja –

ljubezen do naše domovine je res največja!

Ko gremo čez Notranjsko,

osuplost nas prevzame,

značilne za ta svet so kraške jame:

te so slovenski ponos ter čudež narave.

Na Primorskem, sončnem, obmorskem

mladim dekletom rečejo pupe.

Naš največji pesnik je seveda France Prešeren,

na njega pomislim vsakič,

ko se po Gorenjski peljem.

Reka Drava skozi Maribor teče,

tej pokrajini se Štajerska reče.

Tam imajo drugačno in posebno narečje,

Maribor pa je tam mesto največje.

In za konec še Ljubljana,

ki je tujcem najbolj znana.

To je naše glavno mesto,

ki ljubljansko narečje ji je najbolj zvesto.

V Sloveniji veliko različnih narečij imamo,

a naše skupne slovenščine nikomur ne damo!

Je posebna in edina,

saj zanjo značilna je dvojina.

Materinščine se ne smemo sramovati,

temveč jo skrbno in s ponosom varovati!

126

otroci srednjih šol

127

Lara Ružič Povirk Letnik 1997



VZNESENA

Vznesena lovim vmesnosti.

Edino, kar si želim, je, da bi plesala skozi noči, ker bi vedela za dneve in jutra.

Zapeljem na konec, posujem jutro z zvezdnim prahom in se vrtinčim.

V vetrovih jutranjih zdihljajev.

Ustavim, zatrobim. Zakričim ali se zavijem v mračno tišino. Takrat ni več vmesnosti.

Zmernosti.

Ali sem zasanjala svoje življenje?

Nekam oddaljeno je in v njem je vedno prostor za off.

Trpka prevleka, zamegljeni obrisi poti in predmetov.

Vsa ta odtujenost mi nabija v tilnik in se širi v solznico, jo izsuši.

Nato odidem. Iskat sanje.

Na konec mostov.

K daljnim pomolom, ki jih zažiga zmedeno sonce.

Ne soočenje.

Neurje v laseh.

Izginjanje sebe.

Izbrala sem radost namesto prezira in norosti.

Skočila sem v morje.

In si enkrat za spremembo dovolila plavati v plitvinah.

Tam Sem. Zmerna in vmesna.

128

Tomi PetekLetnik 1997



NOVI DAN NAJ TE BESEDE VARJE

Čez polja sem prineslo je besede,

da so zdih’vale trate in gozdovi,

a dnevi, ko rodé se njih sinovi,

v noči se spremené in v viharje;

le novi dan naj te besede varje.

Mirnó nato so sedle na pragove

hiš, kjer človeška roka spanec snuje,

saj on jih je iskal, ki tam domuje,

da misli bi prebral s poletne zarje;

in novi dan naj te besede varje.

Le kod pa nosilo je te besede,

da njihov glas čez hribe se izgúbi,

na severu človeka tujec snubi;

le naj poprosi časa gospodarje,

da novi dan naj te besede varje.

Te nam besede tiho pesem tkejo,

iz nje pa trdne zidajo zidove,

v katerih močne nam gradé domove,

da prevetrimo mrzle vse viharje;

naš novi dan naj te besede varje!

129

Eva PoklukarLetnik 1997

Gimnazija Kranj, Kranj, Slovenija

Mentorica: Bernarda Lenaršič

ČMRU

Čudovit je zvok orglíc, ki od dur’ udriha,

čudovit je tud deklič, ki v čvrste lukne piha.

Čedna j’ naša črna Nežka,

ugvantan pobč pod tepko,

ji za prilko podaril je ježka,

špice mu bučo v šilo krasijo.

Za take fest dece se vse vaške babe borijo!

Nežka je naša jenjala špilat,

pod tepko se udločla mau je počivat.

Kot ptički, k’ se ženjo, sta prhotava,

se tepka uboga je ceva majava.

Use je firbčn vidu čmru –

za prosinca mesca v stari štali

se nov dojenčič dru.

Marko KovačevićLetnik 2000



VJETAR ŽIVOTA

Tiho, zaplakaćeš, najtiše,

Šaputaćeš, tražićeš,

Gledati gdje su...

Plakaćeš, shvatićeš:

Da ljudi padaju kao mrak

Kad ti je teško

I kad si sam.

Tu u srcu tvom

Nema mnogo mjesta,

Biće utjeha onaj ko

Ti je dao život.

Plakaćeš, boljeće,

Naučićeš, shvatićeš,

Ustaćeš, prestaćeš,

Ojačaćeš.

Neće te ubiti

Ovaj vjetar života

Što udara jako...

Ti podnijećeš udarce.

130

Maja StrmčnikLetnik 2000

ŠCV Gimnazija, Velenje, Slovenija

Mentorica: Sonja Hudej

MOJE MESTO

Zaradi črnine ki jo imate na rokah živimo.

Zato nihče ne hodi tam blizu.

Vonj ki vas spremlja vam je dokaz da ste več kot stebri- popisani od pet.. do glave.

Do globin vaših duš, ki niso črne kot vaši obrazi.

Težki in utrujeni.

Ljudje nad vami se kopajo v jezerskih kopelih.

Ko vidiš denar se ne počutiš več utrujenega.

Diham pepel in znoj, diham dim.

Zato sem tu. Zato tu živim.

Ko me objameš sva črna oba. Ko mi vsak dan rečeš srečno…

To je Velenje, moje mesto.

Eva ŽnidaršičLetnik 1999

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ivančna Gorica, Slovenija

Mentorica: Majda Simonič

Deal

Deal temu, da bom poskušal bit kul.

Deal temu, da bom vsak dan objavljal selfieje na instagramu.

Deal temu, da bom pretekel 10 km za popolno postavo.

Deal temu, da se bom družil z vsemi.

Deal temu, da bom imel super ocene.

Ampak najprej pa deal temu, da bom jest ostal jest.

131

Tjaša PirnarLetnik 2000

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ivančna Gorica, Slovenija

Mentorica: Majda Simonič

Ki raste, da ostane

Narečja so prisrčna,

a zavijat jaz ne znam.

Sleng resda moj je vsakdan,

a v pesmi ni prostora zanj.

Ne vem, naj se smejem ali jokam,

ko babi jezik si zavija,

kul, itak in podobne mi pribija.

Daj no, če to ni čista oslarija!

Če me prjatlca vpraša,

a bove jutr šle v kino,

razočarana in jezna jo nakurim,

da ima slovenščina dvojino!

Če že moraš po poliško, reci bova šle.

A bova šli brez dvoma lepše zazveni.

Deveti klas, napiše pa dogotek!

Kam narekovaj postavim?

Jaz, obupana do obisti, ta pa kar ne neha!

Bom bil, je prav,

zakaj me prfoks popravlja?

Pa vendar, naj le bo tako,

naj tako ostane.

Narečja, sleng in še vse, kar je vmes,

je del jezika, ki raste, da ostane.

132

Miha KovicLetnik 1999

Državni izobraževalni zavod s slovenskim učnim jezikom “Trubar - Gregorčič”, humanistični licej “Gregorčič”, Gori-

ca, Italija

Mentorica: Slavica Radinja

Jeziku v spomin

Ko slišim to milobno melodijo,

predrago simfonijo

jezika, ki vzklil je

ta drago odkupljeni,

na novo pridobljeni,

to neizrekljivo sveto,

edino, ki se spaja

z besedami ljubezni,

kot tisto prvo mleko

in tisti prvi med,

ki ga lahko užiješ

prek maternih besed,

me stisne sladko grenko

ob misli na vezi,

ki niso nič več prave,

vse skrhane, nezdrave,

brez vere ne odnosa,

brez trohice ponosa...

In vendar je ta jezik

res jezik tvojega srca,

v katerem sanjaš, misliš, ljubiš,

in si resničen res do dna.

iz matere srca,

v katerem sanjaš, misliš, ljubiš,

in si resničen res do dna.

133

Mattia Costantin Letnik 2000


Mentorica: Tamara Danielinik

Moje slovenščine

Ki, ker, ko, da, če,

vejica skače,

ne pa po domače.

Tam vejice nikoli ni,

pike pa sploh,

kjer vprašaj stoji.

Za podpičje in dvopičje,

nihče se ne zmeni,

razen v kaki stari domeni.

Ful, kul,

spreche good,

jaz nisem understood.

Oh ta slovnica grozljiva,

v trebuhu me že zvija,

kot bi v njem lezala stara sliva.

In šumijo mi po glavi,

ti šumniki,

ki jih ni na beli podlagi.

134

Aki CavarraLetnik 2000

Zavod DIZ J.Stefan, Trst

Mentorica: Maja Lapornik

MOJE SLOVENŠČINE

Slovenščin je mnogo in vsak vsaj eno pozna,

slovenščine se spremenijo, če si v šoli ali doma.

V šoli skušam govoriti pravilno, toda ne ko sem s prijatelji,

takrat ne govorimo kot Pahor in Cankar in drugi pisatelji.

Ko sem doma, najraje govorim po domače,

v šoli se zadržim, saj ne morem drugače.

Ves moj slovar se spremeni, ko se vrnem domov,

hlače postanejo “brjše”, klop je “čeper” in vsak robček postane “f ’ čou”.

Na izletu v Ljubljani sem razumel, da ljubljanskega slenga ne znam,

saj nisem nič razumel, ko so mi rekli “Hej, kak’ si član?”

Ne razumem, zakaj v gostilni v Ljubljani se jim je tako čudno zdelo,

ko sem naročil: “An glaž vode in an panin sz mortadelo”.

Slovenščin je mnogo in se spremenijo,

ne glede če so v Prekmurju, Ljubljani, Trstu ali v Argentini,

res smo majhni in leta minijo,

a mi ostanemo tu, močni slovenski “sini”.

135

Ivan IvkovićLetnik 2000



MOJE SLOVENŠČINE

Ko sem prišel v Trst,

sem se srečal s slovenščino,

vzljubil sem jo kot zalo deklico,

imela je stanovanje v ednini, dvojini in množini.

Deklica je prišla iz slavne preteklosti,

a živela je vsa v sedanjosti

in delala načrte lepe prihodnosti.

Čudovite so knjige, kjer se sprehaja slovenščina,

opisuje gore, planine, junake in slavne korake.

Čudovito prepeva ob harmoniki vsak večer.

Pomaga pri proizvodnji piva Laško,

ki ga odeva v čudovito “flaško”.

Ne boji se medvedov in divjih Zwerg

in za kosilo - “Živjo, prijatelji!”

Alex CancianiLetnik 2000



MOJE SLOVENŠČINE

Kdo pozna vse moje slovenščine?

Prebirajo se v knjigah,

klepetajo po ulicah

in se igrajo.

Ko gredo prijazne slovenščine na obisk v Slovenijo,

uporabljajo vljudne besede

v pravilni slovenščini.

Če tega ne znajo,

pa raje molčijo.

Kaj načrtujejo moje slovenščine?

Kakšne namene skrivajo?

Pogovarjajo se med seboj po domače

in se krohotajo, ker nimajo “nove hlače”.

Ljubijo svoje daljne Slovence,

ampak govorijo, kakor jim narekuje srce,

se bodo prijavile na “slovenski jezikovni teden”,

saj sodnik res je zmeden.

Toda kam se naselijo?

V Ljubljano že ne, tam rabijo angleške popačenke,

raje bi šle v Vrbo,

a bojijo se, da bodo našle starinske nerazumljive be-

sede.

Končno se le strinjajo,

brale bodo lepe knjige, kjer žlahtne slovenske besede

padajo.

136

Loris CarliLetnik 2000



MOJE SLOVENŠČINE

Imamo več kot tri jezike,

različne kakor vse oblike,

šola je velik stres,

zato bom raje šel na ples.

V slovnici imamo samostalnik,

v sklone spada tudi dajalnik,

različen pa je kot tožilnik,

saj to nam pravi naš pravilnik.

25 črk ima slovenska abeceda,

pomembna je pri slovnici beseda,

pri analizi stavka iščemo osebek,

pozabiti pa ne smemo na povedek.

Mislim, da nisem zgrešil nič,

saj sem točno sklanjal samostalnik ptič,

ah, pozabil sem na medmet,

ki pa je različen kakor predmet.

Matija LegišaLetnik 2000



MOJE SLOVENŠČINE

Slovenskega jezija in pripadnosti ne bom nikoli zatajil

in se bom zanju, če bo treba, tudi boril.

Zgodovina nam o tem veliko govori,

o fašizmu, ki je zatiral naše ljudi.

Slovenskega jezika nas v šoli vedno učijo,

učitelji in profesorji za dobrim znanjem jezika strmijo,

ednina, dvojina, množina - vse to leti,

a le z vestnim učenjem kaj dozori.

Sklanjatve in analize sta moja bojazen,

če nisi pripravljen, preži za vogalom kazen.

Spisi in obnove mi niso všeč,

večkrat bi jih vrgel v peč.

A slovenščina - ti lep si moj jezik!

137

138

1. Nagrajeno delo: “MAVRIČNA PESEM” , Miša Gregorič, vrtec Nova Gorica, mentorici Sara Maček, Nevenka

Boškin.

Živo pisana slika ‘Mavrična pesem’ Miše Gregorič nas razveseli z nežno ljubeznivostjo in ogreje s toplino akva-

relirane svetlobe. Kakor Miša in njena mamica lahko tudi mi začutimo petje ptice, bitje sonca in svežino dežja.

Mišina risba je čustvena, vesela, energična in sporočilna.

2. Nadrajeno delo “Moja slovenščina”, Giada Fantoma, Nižja srednja šola Simon Gregorčič, Dolina, Trst, mento-

rici Magda Samec in Sanja Širec.

Giada Fantoma je na svoji risbi združila več tehnik in stilov s prevalentnostjo stripovskega žanra, ki združuje

risbo s tekstom direktnega govora in tekstom Giadine poezije. Povezanost vseh elementov s tematiko skozi jasno

in linearno risbo tvori uspešno in sporočilno likovno delo.

3. Nagrajeno delo: “Moja mama”, Natali Vitez, OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, mentorica Mojca Pertot.

Moč Nataliine risbe je v harmoniji kompozicije in vsebine. Prva je jasno izrisana v mrežasti strukturi, na kateri se

pojavijo geometrične oblike pohištva, druga pa je enostavno mehka vsakdanjost odnosa med otrokom in mamo.

Geometrijo strukture omehčajo naravne figure metulja, rož, vode… in mame. Na risbi so zanimivi lepo, ponekod

v perspektivi, izrisani detajli.

4. Nagrajeno delo “Od mene za svet”, Nika Gradišek, OŠ Kozje, mentorica Alja Belak.

Slika Nike Gradišek, v tehniki akrila na platnu, je kakor ilustracija tesno povezana z verzi njene poezije. Izvirna

je izbira metaforične združitve naravnega elementa z modernim tehnološkim predmetom kot nekakega ključne-

ga simbola v sporočilu Nikine poezije.

Akad. slikarka in ilustratorka Katerina Kalc

139

(prva triada osnovnih šol)

140

Nik Vučko: Jaz sem NikLetnik: 2008

Šola: Oš Marije Vere, Kamnik, Slovenija

Mentor: Tanja Štiglic

141

Manca Majdič - Vrhunec: PrijateljiceLetnik: 2007



142

Mark Vuga: Andrej gre naprejLetnik: 2008

Šola: OŠ Marije Vere, Kamnik, Slovenija


143

Zala Gale: MatijaLetnik: 2008



144

Zala Mihelič: Zala obalaLetnik: 2008



145

Liza Čopi - Besede so rozaLetnik: 2008

Šola: OŠ Dušana Bordona Semedela - Koper

Mentor: Vesna Šare

146

Eva Bažec - Besede so različneLetnik: 2008


Mentor: Vesna Šare

147

Špela Rener - Besede so povsodLetnik: 2008


Mentor: Vesna Šare

148

Teja Švara - PomladLetnik: 2008

Šola: OŠ Frana Erjavca Nova Gorica

Mentor: Mojca Pertot

Pomlad

Spomladi rož’ce zacveto,

ptički nam pojo,

čebele brenčijo,

metuljček vzleti,

v soncu zažari in

dan mi pozlati.

149

Natali Vitez - Moja mamaLetnik: 2008



Moja mama

Moja mama vse naredi.

Pospravlja, pere, kuha, šiva, lika.

Če je potrebno,

še z mano pri nalogi sedi.

Pa za brata in sestrico skrbi.

Saj ji pomagamo tudi mi,

a moja mama vse naredi.

Ko pa prosti čas ima

in je okoli nje mir,

v roke vzame svinčnik, čopič, barve in papir,

rože, travnik, ptičke si nariše

in riše, barva, riše,

da slike lepe naredi.

Samo nam jih pokaže,

potem jih na omaro da

in tam ostanejo za spomin.

Natali Vitez

150

Tina Fiegl - Mali muzikantLetnik: 2008



Mali muzikant

Jaz sem mali muzikant,

nagajivi, smešni fant.

Rad igram na bobenčke,

zraven pojem pesmice.

Dobro voljo vam prinašam,

grde misli pa odnašam.

Če bi radi b li veseli,

pridite, bomo zapeli.

Če bi radi se smejali,

bomo še na boben igrali.

Tina Fiegl

151

Mini kategorija(vrtci)

152

Alessia VrhLetnik: 2011

Vrtec: Vrtec - OFS Kamenjčki

Mentor: Mateja Švara

Škratki v jami

Škratki v jamo so odšli,

da kapnike bi gledali.

Ko v jamo so stopili,

so se vanjo zaljubili.

Eni so veliki, eni so majhni

drugi čudne so oblike,

ko pogledaš jih od spodaj

se ti zdijo vsi veliki,

ko pogledaš jih podrobno

vidiš, da drugačni so v sliki.

Alessia vrh

153

Elly LozejLetnik: 2010



Vilenica kraljica

Vilenica je kraljica

za nas vse.

V njej rastejo kapniki

stalagmiti in stalaktiti

mi jih pa opazujemo

vilenica je jama za nas vse.

Tam učne so poti

za bistremožgančke

v otroški

glavici.

Vilenica je kamnita

kraška kraljica

Elly Lozej

154

Luka BrcarLetnik: 2010



Vilenica

Pika poka, pika pok,

Tam v vilenici slišim zvok

so to vile?

So se za zavese skrile?

So pred nami pobegnile?

Stalaktitit, stalagniti,

oni nikoli niso skriti,

tu pa tam so v stebre zliti.

O kako lepo se je

po vilenici sprehoditi.

Luka Brcar

155

Mark VrhLetnik: 2011



Škratki v jami

Škratki v jamo so odšli,

da kapnike bi gledali.

Ko v jamo so stopili,

so se vanjo zaljubili.

Eni so veliki, eni so majhni

drugi čudne so oblike,

ko pogledaš jih od spodaj

se ti zdijo vsi veliki,

ko pogledaš jih podrobno

vidiš, da drugačni so v sliki.

Mark Vrh

156

Evelyn RistićLetnik: 2011



Vile in zabavni netopirčki

Na krasu živijo lepe vile,

ki imajo prelepe oblekice

in plešejo, rožice so.

- Juhej, juhej, juhej -

Vlakec vozi in vile

so na njemu

- Ču ču, ču ču -

Grejo v postojnsko jamo,

juhej,

tam plešejo v jami z

netopirčki,

mislile so da so netopirčki

zlobni, ampak ni res.

Netopirčki so prijazni in

zabavni.


Kamen na kamen je kras,

ki lepo stoji za nas.

Vile v jamo vilenico se skrijejo

zato da se odpočijejo


Jama vilenica je odprta za nas.

Juhej

Evelyn Ristić

157

Blaž KocjanLetnik: 2010



Jama vilenica in kras

V jami Vilenici

je zmeraj lepo,

dosti kapnikov,

dosti stopnic,

tam bo skupina kamenčki

na odru zaplesala.

Blaž Kocjan

158

Jaka IskraLetnik: 2011



Obisk vilenice

V jami vilenici smo bili

in kaptniki so me na živali spominjali,

Male vile so se skrile,

ko luči so ugasnile.

S seboj svetilke smo imeli,

da bi v temi preživeli.

Za konec smo jamo zapustili

in se zunaj še malo poveselili

Jaka Iskra

159

Mia PircLetnik: 2010



Deklica, ki je skuhala “kras”

Nekoč je živela ena lepa deklica.

Na krasu se je preselila v velikasnko hišo.

Nekoč si je rekla “Skuhala si bom kašo”!

Začela je mešati, mešati,

in se je kadilo iz nje.

Skuhala je dobro kašo.

in je rekla kar naenkrat “Kras, Kras, Kras”.

Zato je rekla, da se bo klicala “Kaša Kras”.

In je zapela tole pesmico:

“Na krasu je lepo ia ia O”

Mia Pirc

160

Vanessa MischkulnigLetnik: 2009

Vrtec: Zweisprachiger Geminde Kindergarten / Dvojezični občinski otroški vrtec,

Ludamnnsdorf / Biličovs, Avstrija

Skupina: Ribice

Mentor: Annemarie Krawagner

Naslov: Metuljček

161

Lena JanschaLetnik: 2010

Vrtec: Zweisprachiger Geminde Kindergarten / Dvojezični občinski otroški vrtec,

Ludamnnsdorf / Biličovs, Avstrija

Skupina: Ribice

Mentor: Annemarie Krawagner

Naslov: Na planini je lepo

162

Žan UkmarLetnik: 2010

Vrtec: Štanjel


Naslov: Traktor

163

Mihael MccullyLetnik: 2010

Vrtec: Štanjel


Naslov: Ladja Galeb

164

Ajda BremecLetnik: 2010

Vrtec: Štanjel


Naslov: Moje vijolično kolo

165

Gabriel SimčičLetnik: 2010

Vrtec: Štanjel


Naslov: Rdeči avto

166

Tjaž ČerliLetnik: 2011

Vrtec: Štanjel


Naslov: Titanik

167

Letnik: 2012-2013

Vrtec: Sežana, enota Štanjel

Mentor: Silvana Lozej

Slikanje - risanje na temo izmišljena pesem

Avtorji:

Gašper Bolje

Laura Grča

Ula Bobol

Jaka Lapajne

Tit Mijavec

Nik Ravbar

Matevž Šček

Melani Švagelj

Iztok Como Touwslager

Karla Naomi Vukosavljević Rodriguez

168

169

Miša GregoričLetnik: 2010

Vrtec: Nova Gorica, Enota ciciban, Skupina Rdeči palči

Naslov: Mavrična pesem

170

Tilen SirkLetnik: 2010

Vrtec: Nova Gorica, enota ciciban, skupina Rdeči palči

Naslov: Soška postrv v reki

171

Rebeka DeželakLetnik: 2011


Naslov: Pomlad je tu

172

Tonja PeršoljaLetnik: 2010


Naslov: Ko mavrica sije

173

Eva GabrijelčičLetnik: 2010


Naslov: Sinička in punčka

174

David ŽikovičLetnik: 2010


Naslov: Moje kolo

175

(4. 5. 6. razred)

2004, 2005, 2006

176

Vladimir JermanLetnik: 2004

Ustanova: Nižja srednja šola Simon Gregorčič

Mentorja: Magda Samec, Sanja Širec

Naslov: Moja slovenščina

177

Dana MahničLetnik: 2004




178

Giada FantomaLetnik: 2004




179

Danijel MaurelLetnik: 2004




180

Eric RenziLetnik: 2005

Ustanova: Coš p. Toažič Rebče Trst Italija

Mentor: Barbara Boneta

Muoja Domača Abeceda

Aroplan leti,

boršica leži,

čelular zvoni,

dijelemo vsi brez skrbi.

Enbet se piše,

facolet pa briše.

Guazd gori,

hruašč beži,

Indijanc zakriči,

japko diši,

kocjeta se suši,

Ianec kuha reči,

Marenda je pronta,

nuona je kontenta,

ombrela je odprta.

Panel barva,

rigel poravna.

Sunce nas greje,



uaso je zaspan.

Vaguon je zvit,

zgunc pa razbit.

Žbela je odletela,

abeceda je cjela.

181

Natalie DanieliLetnik: 2005



182

Ivana AntlerLetnik: 2005



Moji slovenski jeziki

Govorim slovenščino in itavenščino,

poznam tudi slovetalijanščino.

Nimam ne pravopisa ne slovarja,

res je, da takega kot jaz ni pisarja.

Doma, med odmorom in tu naokoli

svoje jezike uporabljam vsak dan.

Zarad ocen ne v šoli,

ampak jih dobro poznam.

S prijateljicami

in tudi sama

kot v pravljicah

jih rabi tudi mama.

183

Oriana PaganoniLetnik: 2005



184

(7. 8. 9. razred)

2001, 2002, 2003

185

Lina RupnikLetnik: 2002

Ustanova: OŠ Črni Vrh

Mentor: Darja Rupnik

Jeziki

Vsak drugače govori,

ista beseda velikokrat različno zveni.

Smo iz različnih krajev in celin,

različnih narodnosti in rodbin.

Smo beli, smo črni,

smo veliki, smo majhni.

A vsem nam skupno je,

da nasmeh v življenju polepša vse.

Jezik naj ne bo ovira,

ki prijateljstva zapira.

Imejmo radi se vsi,

ne glede na to, kdo si.

Problem ni v meni, ne v tebi,

problem je v nas ljudeh.

Zakaj drugačnost je napačna?

Če enaki bi bili vsi,

dolgočasni bi postali.

Vsak naj svoj osebek bo,

svoja duša in telo.

Bodimo to, kar smo!

186

Tinkara GrdenLetnik: 2001

Ustanova: OŠ Veliki Gaber

Mentor: Olga Podpadec

187

Teja SlapničarLetnik: 2001

Ustanova: OŠ Veliki Gaber

Mentor: Olga Podpadec

188

Nika GradišekLetnik: 2001

Ustanova: OŠ Kozje

Mentor: Alja Belak

Naslov: Od mene za svet

Documents

16. mednarodna literarna nagrada Mlade Vilenice 2016 · 2018-10-03 · 8 Nagrada v mini kategoriji (vrtec) Nagrajenka 16. Mlade Vilenice v kategoriji vrtec je Miša Gregorič iz vrtca