15. februar 2012 | številka 108 - Murska Sobota · 29 Plesalci Plesnega kluba Zeko uspešni na Nizozemskem 31 ND Mura 05 v pričakovanju finančne injekcije 15. februar 2012 | številka

2 Murska Sobota tudi uradno del Evropske prestolnice kulture

4 Deseta seja mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota

10 Murska Sobota ponovno med najbolj zelenimi občinami

20 Občinski nagrajenci ob kulturnem prazniku

23 V galeriji razstava štirih domačih slikarjev

23 Razstava o usodi prekmurskih Judov

27 Podelitev priznanj najboljšim športnikom v mestni občini

29 Plesalci Plesnega kluba Zeko uspešni na Nizozemskem

31 ND Mura 05 v pričakovanju finančne injekcije

15. februar 2012 | številka 108

Župan Anton Štihec je v letu EPK zaželel, da bi skupaj zavrteli človeka v sebi in se duhovno obogatili.

Mitja Čander, programski direktor Zavoda Maribor 2012 verjame, da nas kultura lahko popelje iz krize.

Nosilci projektov EPK v Murski Soboti so se predstavili v dvanajstih videoportretih.

S slovesnostjo, katere scenaristka in režiserka je bila Duša Škof, je Murska Sobota zakorakala na mesto enega osrednjih kulturnih središč v Evropi.

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture v partnerskem mestu Murska Sobota

Foto

: Sim

on K

olež

nik

3 februar 2012 |

ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke, spoštovani občani!V teh mrzlih dneh, ko je teta zima pokazala svoje zobe, si marsikdo svoje aktiv-nosti prilagaja zunanjim temperaturam. Sneg, ki smo ga čakali kar nekaj časa, je spremenil pogled naše krajine, pa tudi zemlji bo dobro del. Marsikomu izmed nas pa nakopal kakšno preglavico več. V teh mrzlih dneh nas lahko greje tudi pozitivno razmišljanje, da nas večina vseeno ima topel dom, bližnje, skratka nekoga, ki nam stoji ob strani. Žal pa se med nami najdejo tudi taki, ki so potrebni topline, pomoči, bližine sosedov, znancev ali prijateljev. Kot vam je že znano smo se na Mestni občini Murska Sobota odločili, da bomo skupaj z vami poskušali pomagati družini A., ki ima težko bolnega otroka. Tako smo na Mestni občini Murska Sobota sedaj organizirali že dve dobrodelni prireditvi v gledališču Park. Zadnja je bila minulo nedeljo z nastopom ruske skupine »Kalinka« iz mesta Dubna, ki so svoj nastop izvedli brezplačno. Zahvaljujem se tako nastopajočim, kakor tudi vsem, ki so se udeležili te dobrodelne prireditve in s plačilom simbolične vstopnine naredili tudi dobro delo. Izkupiček iz prodanih vstopnic bomo namreč nakazali na transakcijski račun, ki ga upravlja Center za socialno delo Murska Sobota.

Sam sem z dopisom nagovoril oz. poskušal potrkati tudi na radodarno srce več kot 120 podjetnikov, gospodarskih družb in veseli me, da so se nekatera podjetja že odzvala. Nekatere družbe so pripravljene pomagati tudi s storitvami iz svoje dejavnosti (recimo na Mizarstvu Šavel, Šavel d.o.o. se odločili, da bodo opremili bodoče prostore družine s pohištvom). Izrekam pohvale prej omenjeni družbi in vsem, ki so se že odzvali mojemu povabilu k solidarnosti in že nakazali sredstva na transakcijski račun. Akciji so se pridružili tudi na Murskem valu, časopisni hiši Dnevnik, Centru za socialno delo Murska Sobota, v bližnji prihodnosti pa bo tudi prispevek o akciji na RTV Slovenija v oddaji Tednik.

Zavedam se, da je najverjetneje še več podobnih primerov stiske. Vendar z dobro voljo, optimizmom in pripravljenostjo pomagati in ob tem občutiti zadovoljstvo, da si storil nekaj dobrega, je možno spremeniti marsikaj. Pomagamo lahko vsi, zdaj enemu, potem drugemu in ob tem hkrati upamo, da pomoči ne bomo rabili kdaj tudi sami. Lepo je živeti v takem okolju, skupnosti, kjer veš, da v primeru ko ti življenje prinese težave, katerim sam nisi kos, lahko računaš na ljudi z odprtim srcem.

V teh mrzlih dneh naj nas grejejo in vodijo tudi take misli.

Vaš župan

4 | februar 2012

MESTNI SVET

Na deseti redni seji in v njenem

nadaljevanju sta upoštevajoč po-

drobnosti in obsežnost razprave

bili najpomembnejši točki sprejetje

proračuna za leto 2012 in sprejetje

predloga odloka o spremembah in

dopolnitvah odloka o ustanovitvi in

izdajanju javnega glasila Soboške

novine.

Deseto redno sejo mestnega sveta 2. februarja je že po polur-ni razpravi zaznamoval uro in pol dolg odmor, ki ga je župan Anton Štihec določil po izglaso-vani razširitvi sicer 14 točk dol-gega dnevnega reda. Na dnevni red se je namreč nepričakova-no uvrstila točka o spremem-bah glasila Soboške novine. Predlagatelj Marko Martinuzzi (SDS) je slednje utemeljil z besedami, da na odločanje o odloku o Soboških novinah čakajo že eno leto. Ogorčenje nad njegovo odločitvijo so izra-zili v Modri listi Antona Štihca. »Imeli smo dve politični koor-dinaciji, vendar tega, da boste danes dali odlok v obravnavo, niste omenili. Minilo je že ve-liko časa in ne moremo si zapo-mniti vsega, kar piše v odloku.« Župan je menil, da omenjeni odlok ni zakonit, in predlagal, da se o njem odloča na naslednji seji, saj bi tako svetniki imeli dovolj časa za pregled vsebine, pridobili bi lahko tudi pravno mnenje. Mestni svetniki ga pri tem niso podprli in odlok uvrstili na dnevni red desete seje, dodana je bila tudi točka s kadrovskimi zadevami, župan pa je svoj predlog za razširitev umaknil in pred nadaljevanjem odredil uro in pol odmora.Po njem so svetniki izmenje-vali mnenja in pobude o pre-razporeditvah proračuna, ki so ga po večurni razpravi v drugi

obravnavi naposled le sprejeli. Proračun za leto 2012 znaša 21 milijonov evrov, kar je za 3,8 milijona več, kot so sprva na-črtovali, sprejet pa je bil s kar 15 od 16 predlaganih amand-majev. Ti so med drugim vsebo-vali povišanje sredstev za brez-plačno pravno pomoč zavodu PIP, Zvezi za tehnično kulturo Murska Sobota, Domu starejših Rakičan, Konjeniškemu klubu Rakičan, za prometno infra-strukturo ipd. Na srečo vseh ljubiteljev okroglega usnja so v proračunu predvidena tudi sredstva za izgradnjo reflektor-jev na nogometnem stadionu Fazanerija. Naj omenim, da so svetniki sredstva večinoma pre-usmerjali s postavke za zaposle-ne na mestni občini.Po večurnem sprejemanju pro-računa sta četrta in peta točka dnevnega reda, tj. načrt rav-nanja z nepremičnim premo-ženjem in občinski prostorski načrt za vojašnico Berek, skozi proces odločanja mestnih sve-tnikov šli veliko hitreje. Ko je prišlo do šeste točke, dolgo pričakovane obravnave odloka o Soboških novinah, je župan Anton Štihec sejo prekinil, saj po njegovem mnenju vse sve-tniške skupine niso bile pri-pravljene nanjo, o usodi glasila mestne občine pa se je odločalo 7. februarja.Že v začetku nadaljevanja desete redne seje mestnega sveta so sve-tniki naleteli na nasprotujoča si mnenja o prihodnosti glasila, ki je bilo ustanovljeno leta 1996, maja lani pa doseglo častitljivo stoto izdajo. Predlog sprememb, ki ga je pripravil in na seji predstavil Marko Martinuzzi, se dotika skoraj vseh plati na-stajanja Soboških novin. Tako predvideva spremembe sestave izdajateljskega odbora, ki so ga do sedaj sestavljali župan, pred-stavnik romske skupnosti ter po

en predstavnik svetniških sku-pin in strank v mestnem svetu. Nov predlog poleg župana in predstavnika romske skupnosti predvideva stalno število petih predstavnikov izdajatelja, ki jih na predlog Kviaza imenuje me-stni svet izmed svojih članov. Seje izdajateljskega odbora vodi predsednik, ki ga izmed članov izdajateljskega odbora prav tako imenuje mestni svet. Dezider Šooš (NSi) se je zavzel za »ena-kost med enakimi«, pri čemer bi pri sodelovanju v izdajateljskem odboru imele vse svetniške sku-pine in stranke enake možnosti. Predlagane spremembe je zavr-nil in predlagal, da naj imajo še naprej vse svetniške skupine enega predstavnika. Novi predlog posega tudi v to, kdo je lahko in kdo ne more postati urednik občinskega glasila. Tako te funkcije naj ne bi smel opravljati župan, član mestnega sveta ali zaposlen v občinski upravi. Vendar kot je povedala pravnica iz mestne uprave Nada Šiftar, pristojni Zakon o medijih zaposlenim v mestni upravi tega v nobenem delu ne prepoveduje. Poudarila je tudi, da je v prihodnje nujno točneje določiti način oblikova-nja programske zasnove medija. Da je tak odlok diskriminacijski do zaposlenih v občinski upra-vi, so prepričani tudi v Modri listi, kjer v novem odloku vidijo povečanje političnega vpliva na urednikovanje. Odlok novemu uredniku nalaga tudi celo vr-sto novih pristojnosti; tako bo urednik določal tudi cenik av-torskih honorarjev in reklamnih oglasov.Mestni svetniki so se v razpravi o Soboških novinah dotaknili že večkrat obravnavanih uvo-dnikov, ki jih od začetka izha-janja sestavlja aktualni župan. Nekateri svetniki so županu očitali, da so uvodniki vse pre-

Na deseti seji o proračunu in Soboških novinah Špela Horvat

5 februar 2012 |

MESTNI SVET

večkrat sredstvo političnega izražanja in s tem neprimerni za občinsko glasilo. »Zavzel se bom, da župan še naprej piše uvodnik, to je njegova pravica,« je tokrat županu v bran povedal Mitja Slavinec (LDS).Predstavnik romske skupno-sti Darko Rudaš je v razpravi sporočil, da podobno kot pred kratkim manjšinska poslanca tudi on ne želi biti jeziček na tehtnici pri odločanju o tako pomembni zadevi. Pri tem je svoje svetniške kolege opomnil na raven in kakovost razprave: »Vse več nas je, ki spore v tej hiši odločanja spremljamo sra-mežljivo. Čas je, da začnemo delati v prid občanov.« Angela Novak (Modra lista Antona Štihca) pa je pozvala k nekaj več časa za premislek. »Ta odlok ni usklajen z zakonodajo, vze-mimo si čas in se dogovorimo, kdo naj pripravi sestavo članov izdajateljskega odbora, da bo zakonita. Da ne bo kdo govoril, da smo se šli kadrovske delitve.«

Mestni svetniki so podali osem pripomb k predstavljenemu od-loku, ki so jih skupaj s samim predlogom v prvi obravnavi s 23 glasovi za in enim proti sprejeli.Tako odlok o lokacijskem načr-tu za ožje mestno središče kot odlok o načinu izvajanja gospo-darske javne službe odvajanja komunalne odpadne in pada-vinske vode sta bila v nadaljeva-nju sprejeta. Prav tako program odvajanja in čiščenja komunal-ne odpadne in padavinske vode ter program oskrbe s pitno vodo za leto 2012. Slednjega je predstavil Boštjan Zver iz pod-jetja Vodovod Murska Sobota: »Vodne izgube v vodovodnem sistemu so vedno pod 20 od-stotki, kar pomeni, da vodovo-dni sistem deluje zadovoljivo. Povprečne izgube drugod po Sloveniji so se namreč gibale pri 30 odstotkih.«Pri predstavitvi programa čišče-nja komunalne odpadne in pa-davinske vode na območju me-

stne občine pa mestni svetniki s predstavitvijo podjetja Petrol niso bili zadovoljni. Poročilo ni vsebovalo vseh zahtevanih informacij o količini odpadne vode, ki priteče v čistilno na-pravo, na podlagi česar bi si lahko sami izračunali prihodke Petrola na račun čiščenja te od-padne vode. »Nismo dobili vseh podatkov, zato tega ne morem sprejeti,« je svoj glas obrazložil Robert Celec (SDS) in predla-gatelja pozval, naj podatke pri-pravi do naslednje seje. Svetniki odloka niso podprli, so pa sprejeli namero o sode-lovanju med Mestno občino Murska Sobota in Mestno ob-čino Körmend iz Madžarske. Župan Anton Štihec je mestnim svetnikom pojasnil, da ne gre za pobratenje, ampak zgolj za okrepitev vsestranskega sode-lovanja z mestom, s katerim so v preteklosti že izvedli uspešne projekte. Na oživitev sodelova-nja z Monoštrom je spomnila mestna svetnica in direkto-

rica Zavoda za kulturo, šport in turizem Brigita Perhavec. Sodelovanje z Monoštrom je bilo namreč včasih zelo pestro, danes je veliko manj. Tako žu-pan kot svetniki so njen predlog pozitivno sprejeli. Svetniki so potrdili še sklep o izdaji soglasja za gradnjo transformatorske po-staje in garaže za gasilsko vozilo v naselju Pušča, saj PGD Pušča za svoje gasilsko vozilo in opre-mo želi zagotoviti ustrezne pro-store, vendar gradnja brez ustre-znih dovoljenj ni možna. Pred predlogi in pobudami župana ter mestnih svetnikov so slednji potrdili še imenovanje pred-stavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan. V svet javnega zavoda so bili s strani svetnikov po-trjeni Tomaž Dundek, Goran Miloševič, Mitja Slavinec in Drago Šiftar.

6 | februar 2012

AKTUALNO

S slovesnostjo 4. februarja v

Gledališču Park je Murska Sobota

zakorakala na mesto enega osre-

dnjih kulturnih središč v Evropi.

Začelo se je leto Evropske prestol-

nice kulture. Otvoritveni spekta-

kel se je pričel že v dopoldanskih

urah sobote, 4. februarja, ko je v

Gledališču Park nastopil Simbolični

orkester. Gre za zanimiv glasbeni

projekt, v katerem sodelujejo neka-

teri vrhunski instrumentalisti, kot sta

oboistka Eva Jurgec in tubist Luka

Einfalt. Simbolični orkester pod vod-

stvom Bojana Cvetrežnika in Klemna

Bračka je z avtorsko glasbo odigral

tudi osrednjo vlogo v večerni, slo-

vesni otvoritvi Evropske prestolnice

kulture 2012.

»Verjamem, da bo v okviru Evropske prestolnice kulture prišlo do izraza vse tisto, kar je vitalno v Prekmurju in kar ponuja priložnost za izhod iz družbene krize. Kultura nas lahko popelje iz krize,« je v slavnostnem nagovoru sprego-voril Mitja Čander, programski direktor Zavoda Maribor 2012. Izpostavil je, da se v Sloveniji pogosto pozablja na Prekmurje ali pa se ga označuje kot neko drugačno, obrobno pokrajino. »Pomurje pogosto dojemamo kot eksotiko, kot nekaj nena-vadnega. Prepričan sem, da Prekmurje ni zgolj eksotika, niso zgolj podobe, ki jih dobi-vamo prek medijev, ampak da je Prekmurje po eni strani tradi-cija in po drugi strani sodoben pristop do kulture, umetnosti in življenja.« V letu, ki je pred nami, je vsem sodelujočim pri projektih zaželel veliko užitkov in navdiha, zaželel pa si je, da bi s povezovanjem našli boljšo prihodnost in zanesljivejše od-govore, kot jih poznamo danes. Župan Anton Štihec je v svo-jem govoru poudaril, da je pred Mursko Soboto pomemb-no leto, saj se je z januarjem v Mariboru odgrnila zavesa Evropske prestolnice kulture in smo stopili pod bleščeče odrske luči celotne Evrope. »V letu, ko skupaj nosimo laskavi naslov Evropske prestolnice kulture, se bodo v naših mestih zvrstili

številni vrhunski kulturni do-godki in prireditve. Verjamem, da bo vse snovalce programov in obiskovalce ob tem prevze-mala čista energija. Naše za-četno vodilo je bila prav čista energija: ko smo skupaj krenili na pot, ki ni bila zmeraj lahka in preprosta, bi morda brez po-zitivne energije in vere v uspeh tega projekta nekje na pol poti celo odnehali,« je povedal žu-pan, ki je izrazil zadovoljstvo, da je Murska Sobota vztrajala in ostala del projekta. Evropska prestolnica kulture je namreč priložnost za trajnostne projek-te, ne samo za enkratne. S kul-turo se lahko povezujejo tudi gospodarstvo, turizem in vse bolj inovativno okolje. Poudaril je, da se svet trenutno sooča s krizo vrednot, zato je toliko nujneje, da mesta zasledujejo zastavljene cilje tudi po letu 2013 in kulture ne odrinejo na stranski tir. »Vrednote, ki jih v sebi nosimo kot posamezniki, meščani in narod, bodo nare-kovale tudi prihodnji razvoj in obstanek. In so pogoj, da bomo uspešno premagali seda-njo gospodarsko, finančno in še kakšno krizo.« Vsem prisotnim ter občankam in občanom je zaželel, da je tudi za njih to leto leto pozitivne in čiste energije, ko se bodo naužili kulturnih užitkov, ki jih bodo pripravili domači ustvarjalci, odprli vrata novim idejam ter da bomo vsi

skupaj zavrteli tudi človeka v sebi in se duhovno obogatili.Prireditev, katere režiserka in scenaristka je bila Duša Škof, je potekala v znamenju pred-stavitev odobrenih vsebin EPK v Murski Soboti. Dvanajst vi-deo portretov nosilcev dvajsetih projektov je poleg umetniškega imelo tudi izobraževalni pridih, ki so ga z inovativnim glasbe-nim pristopom spremljali člani Simboličnega orkestra.V okviru prireditve so podelili občinske nagrade na področju kulture. Denarno nagrado me-stne občine za vrhunske dosež-ke na področju kulture je prejel Feri Lainšček. Plaketo mestne občine za po-membne dosežke na področju kulture je prejel Metod Žunec, namesto katerega je plaketo prevzel njegov oče. Priznanji mestne občine za uspešno delo in prispevek k razvoju kul-turnih dejavnosti v občini sta prejela Ernest Bransberger za prispevek k razvoju likovne lju-biteljske kulturne dejavnosti v občini in regiji ter Dušan Cigüt za požrtvovalno delo na podro-čju bibliotekarstva.

Tudi uradno smo postali Evropska prestolnica kulture Špela Horvat

7 februar 2012 |

AKTUALNO

Leto Evropske prestolnice kulture

Maribor 2012 se je v partnerskem

mestu Murska Sobota formalno za-

čelo s slavnostno otvoritvijo v soboto,

4. februarja 2012, v Gledališču Park.

Slavnostne otvoritvene slovesnosti,

ki sta jo pripravila Zavod za kulturo,

turizem in šport ter Mestna občina

Murska Sobota, v režiji Duše Škof,

so se udeležili tudi predstavniki vseh

partnerskih mest in Maribora 2012.

V letu 2012 se bo na ravni ko-produkcijskih projektov odvilo dvajset projektov. Od oktobra lanskega leta v Pomurskem mu-zeju v Murski Soboti že poteka razstava »Tü mo – slovanska pose-litev Prekmurja«, ki na ogled po-stavlja med letoma 2000 in 2002 odkrite ostanke zgodnjeslovanske poselitve iz druge polovice šestega stoletja, ki so bili pri arheoloških izkopavanjih izkopani na poljih južno od Murske Sobote. Zavod Sončnica je posnel dokumentarni film »Radgona 1991 – osamosvo-jitvena vojna v Pomurju«, ki nas popelje v čas osamosvojitvene voj-ne ter predloži nova dejstva, spo-znanja, pričevanja in do sedaj še nevidene posnetke. Premiera do-kumentarnega filma bo 17. febru-arja v Gledališču Park v Murski Soboti. Organizatorji obljubljajo ponovitev predvajanja dokumen-tarnega filma junija.Marec se bo pričel z medgeneracij-skimi delavnicami »Generacije«, ki jih pripravlja Zavod Flota. 7. marca naj bi bil začetek delav-nic, ki bodo potekale občasno v dogovoru z udeleženci vse do festivala Front@. Delavnice so brezplačne. Udeleženci bodo na-stopali na otvoritveni slovesno-sti festivala Front@ 24. avgusta 2012. Zainteresirani lahko več informacij dobijo na Zavodu Flota. Projekt »Novi gledališki izzivi« v produkciji Zavoda za tu-rizem, kulturo in šport nam bo v našo sredino pripeljal gledališko

produkcijo, ki sicer ne bi zašla na naše odre. Projekt išče najka-kovostnejše gledališke predstave, ki ponujajo presežek v vsaj enem segmentu gledališkega dogodka in z njim odpirajo nova gledališka obzorja, kot so vrhunske igralske kreacije ter prodorne in lucidne režiserske poetike.Zadnji dan aprila se bomo sezna-nili s projektom »PREJK 12« v produkciji Zavoda DrMr, ki se-znanja obiskovalce z umetniškim delom ljudi iz Prekmurja in ljudi iz Prekmurja seznanja z novimi dimenzijami uporabe prostora s prepletanjem preteklosti in seda-njosti ter tradicije in sodobnih trendov. Hrbtenica dogodkov bo sodobna glasba oziroma glas-beni izrazi, ki bodo združevali tradicionalne prijeme popularne glasbe, okoliške zvočne podobe in sodobna glasbena orodja. Projekt bo potekal do sredine maja. Pričakujemo lahko zelo pester maj, ki nam bo prinesel veliko raznovrstnih programov. Zavod Sončnica bo med nas pripeljal projekt »Digitalna klasika«, ki je glasbeni projekt skupine a la fe-tish. Dogodek bo za vse glasbene sladokusce gotovo nekaj posebne-ga, saj združuje klasično in elek-tronsko glasbo. Nastopali bodo mladi akademiki na klasičnih in-štrumentih in mojstri mešalnih miz z nekaterimi priznanimi go-sti. Glasbeni del bodo nadgradili umetniški ambientalni plesalci, plesalca tanga ter mične gospodič-ne z vragolijami na drogovih. Maj ne bo namenjen zgolj mladim. V maju se tudi začne projekt »Moje mesto«, ki se bo začel z že tradici-onalnim družinskim piknikom v Soboškem parku in je namenjen najmlajšim. Projekt v produk-ciji Zavoda za kulturo, turizem in šport obeta pester program za najmlajše ter tudi za malo starejše skozi celo pomlad in poletje. Od leta 2010 sedaj že tradicio-nalno poteka Festival narečne

književnosti Dialekta, ki ga pri-pravlja Založba Franc-Franc. Festival povezuje ustvarjalce in poustvarjalce slovenske narečne besede ter strokovnjake, ki spre-mljajo njihovo dejavnost ne samo v Prekmurju, temveč v celotni Sloveniji in prek njenih meja. Maj zaokrožujemo s tradicionalnim Pacevim »Glasbenim majem«, ki pomurskemu prostoru ponuja vrhunska kulturna doživetja na področju klasične glasbe. V letu 2012 bo prvi del programa name-njen instrumentalnim mojstrskim delavnicam, ki se bodo odvijale po pomurskih glasbenih šolah. Drugi del festivalnega dogajanja zaokrožajo koncerti s številnimi uglednimi gosti.Pestremu maju sledi s kulturnim programom zelo obogateno po-letje. Junija pričakujemo otvori-tev razstave »Uf, industrija«, ki v ospredje postavlja design tovarne Mura. Ob tem bo Pomurski mu-zej Murska Sobota predstavil tudi zbornik »Mura odprto«, ki bo predstavil Murino kulturno dedi-ščino, kiparske umetnine, ki jih je Pomurski muzej Murska Sobota odkupil iz stečajne mase. Galerija Murska Sobota bo junija gostila zbirko iz Muzeja konkretne ume-tnosti Ingolstadt. Razstava bo v enomesečnem gostovanju pred-stavila dela velikanov svetovne likovne umetnosti dvajsetega sto-letja, kot so Joseph Albers, Hans Arp, Max Bill, Victor Vaserely, Szizuko Yshikawa in drugi, ki so ključni predstavniki dadaiz-ma, konstruktivizma, pop arta, konkretne umetnosti in drugih sodobnih umetniških praks, kate-rih dela v Sloveniji redko vidimo. Prihajajo iz ene najpomembnejših zbirk v Evropi, zbirke konkretne umetnosti v Ingolstadtu z zanimi-vo zgodovino.Múza je bila v grški mitologiji ena od boginj umetnosti in znanosti. Vseh muz je bilo devet, njihov vodja pa je bil bog Apolon. Devet

Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture 2012, partnersko mesto Murska Sobota Mojca Breščak

8 | februar 2012

AKTUALNO

muz je dalo idejo za projekt »Sledi panonskih muz« likovni umetnici Ireni Brunec-Tébi iz Umetniškega društva Bronos. S postavitvijo prve muze umetnosti na Trgu kulture v letu 2012 se projekt resnično odpira. Prva muza, ki bo zaživela v središču Murske Sobote, bo Erata, muza ljube-zenske poezije. Junij zaključujejo Soboški dnevi, ki jih pripravlja Mestna občina Murska Sobota. Festival obeta nepozabne koncer-te in dogodke za vse generacije, ki že tradicionalno privabijo veliko število obiskovalcev. Konec junija napoveduje uvod v Soboško poletje – glasbeno zrca-lo sveta v produkciji Zavoda za kulturo, turizem in šport, ki po-teka v juliju in avgustu. Soboško poletje ostaja zvesto koncem te-dna, ko v mestno središče pripelje izvrstne glasbenike, letos bodo s celega sveta. Soboško poletje v letu Evropske prestolnice kultu-re obljublja še nekaj presenečenj in dogodkov. Zadnje dni avgusta zavzamejo mesto plesalci, ki jih v mesto privabi Mednarodni plesni festival Front@ sodobnega plesa. Front@ je prireditev, ki prinaša v naše mesto vrhunski mednaro-dni plesno-umetniški dogodek ter prispeva k uveljavitvi sodobnega plesa. Festival tudi letos gosti vr-hunske plesne predstave skupin iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovenije, Velike Britanije ter do-godek poveže in popestri z različ-nimi programi drugih institucij v Murski Soboti.Pomurski muzej Murska Sobota bo septembra odprl vrata pro-jektu »Odkrito/zakrito«. Prvi del razstave v okviru projekta je po-tekal že leta 2011 pod naslovom »Čist moreš iz tega sveta«. Projekt ponuja šest različnih produktov in nekaj subproduktov, ponuja široko sodelovanje ustanov, stro-kovnjakov in različnih avtorjev ter povezavo teh s prebivalci mesta na prvi ravni, ki bodo dejavno soo-blikovali projekt, in obiskovalci mesta, ki bodo komunikacijsko izkušnjo morda nesli dalje v neke nove oblike komuniciranja vse-

bin, tem, idej, dogodkov, ljudi. Predzadnji vikend v septembru se bodo na osrednjem slovenskem srečanju Oko besede, v organiza-ciji Založbe Franc-Franc, zbrali avtorji in založniki književnosti za mladino. Tematizirali bodo številna vprašanja s področja lite-rarnega ustvarjanja in objavljanja. Slovesni vrhunec je podelitev ve-černice, ugledne nagrade najbolj-šemu delu za mlade, ki je izšlo v letu 2012. Jesen je namenjena likovni ume-tnosti. V DLUPP – Društvu likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije bodo umetniki Jože Denko, Ignac Meden in Mirko Rajnar pripravili instalacije ob cestah in na krožiščih. S to in-tervencijo v prostoru bomo Sobočanci dobili nove površine, namenjene ustvarjanju in ume-tnosti. Umetnost tako približa človeku, saj jo vnaša v sodob-na srečališča in križišča. Obeta se nam povsem nov pogled na krožišča in križišča s postavitvi-jo monumentalnih plastik in slikarskih objektov. Oktobra bo Galerija Murska Sobota gostila še eno eminentno razstavo z na-slovom »From Page to Space«. Gre za razstavo velikih svetovnih imen likovne umetnosti, ki jo je zasnoval mednarodno uveljavljeni kustos Guy Schraenen. Epohalno bo zajemala umetnost dvajsetega stoletja od Marchela Duchampa

do Damiena Hirsta. Predstavljeni bodo vsi najvidnejši predstavniki raznih slogov, ki so zaznamovali likovno zgodovino v razburljivem preteklem stoletju. Na ogled bo sto del papirnatih skulptur. Leto bomo zaključili s projektom »Murske balade in romance« v produkciji Društva Argo, ki se naslanjajo na tradicijo obmurske panonske glasbe in ljudske pesmi. Ta navdihuje slovenske glasbene in literarne ustvarjalce, da žlahtni-jo in posodabljajo to dragoceno tradicijo ter s tem skrbijo, da ne zamre. Nastalo bo štirinajst novih avtorskih skladb, ki bodo s svojo izpovedno močjo, emocionalno živostjo, značilnim melosom in poetičnostjo bogatile slovensko kulturno zakladnico. Občinstvo jim bo lahko prisluhnilo tudi na koncertih, ki bodo zaradi skrbno izbranih prizorišč v obmurskih krajih in seveda tudi drugje go-tovo posebno in pristno doživetje. Skozi celo leto pa že teče pro-jekt »Sprehajališča za vračanje« v produkciji Založbe Franc-Franc. »Sprehajališča za vračanje« je prvi slovenski roman v verzih avtorja Ferija Lainščka. Zgodba o prešu-štvu in zločinu iz ljubosumja, v katero se vpletajo duhovi umrlih, lemurji in more, se odvija na tanki meji med nebom in Zemljo, med dnevom in nočjo, budnostjo in sanjami, živimi in mrtvimi ter njihovimi duhovi, ki prehajajo iz

enega v drug svet, iz onostranstva v tostranstvo in nazaj. Obsežna pesnitev obsega 39 poglavij, 93 spevov in 1854 verzov. Roman bo doživel tudi prevod, ki bo svet murskih ravnic približal širšemu evropskemu kulturnem prostoru in omogočil njegovo promocijo tudi zunaj slovenskih meja. Dogodke v Murski Soboti bodo popestrili mrežni projekti, kjer sodelujejo tudi domači ustvar-jalci, kot so projekt »Harmonije« v lokalni produkciji JSKD M. Sobota, »Glasba brez meja« v lokalni produkciji Glasbene šole Murska Sobota, »Kultura na dla-ni« v lokalni produkciji TV AS, »Delavnice luksuz produkcije« v lokalni produkciji Zavoda Vista in »Uf, industrija« v lokalni produk-ciji Pomurskega muzeja Murska Sobota. Prav tako v mestu skozi celo leto pričakujemo gostovanja mrežnih in skupnih projektov, ki jih izvajajo različni izvajalci par-tnerskih mest.

PRODUCENT NAZIV PROJEKTA Čas izvedbePomurski muzej Murska Sobota TÜ MO – SLOVANSKA POSELITEV PREKMURJA oktober 2011–maj Zavod Sončnica RADGONA 1991 – OSAMOSVOJITVENA VOJNA V POMURJU februar, junijZavod Flota FRONT@ – GENERACIJE – MEDGENERACIJSKE DELAVNICE marec–avgustZavod za kulturo, turizem in šport NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI marec–junij/september–decemberZavod Drmr PREJK12 april–maj Zavod Sončnica DIGITALNA KLASIKA, maj Zavod za kulturo, turizem in šport MOJE MESTO maj–septemberZaložba Franc-Franc DIALEKTA majKlub PAC PAC-EV GLASBENI MAJ majPomurski muzej Murska Sobota MURA ODPRTO junij Galerija Murska Sobota ZBIRKA IZ MUZEJA KONKRETNE UMETNOSTI INGOLSTADT junij–julij MO Murska Sobota SOBOŠKI DNEVI junij Umetniško društvo Bronos SLEDI PANONSKIH MUZ julij Zavod za kulturo, turizem in šport SOBOŠKO POLETJE junij–avgustZavod Flota FESTIVAL FRONT@ avgust Pomurski muzej M. Sobota ODKRITO/ZAKRITO septemberZaložba Franc-Franc OKO BESEDE septemberDLUPP DLUPP – RAZSTAVNI PROGRAM september–november Galerija Murska Sobota FROM PAGE TO SPACE/OD STRANI DO PROSTORA oktober–januar 2013Društvo Argo MURSKE BALADE IN ROMANCE december

9 februar 2012 |

AKTUALNO

Župan Anton Štihec je 6. februarja

na sedežu mestne občine sprejel

ameriškega veleposlanika v Sloveniji

Josepha Mussomelija. Župan Štihec

je gostu, ki je Mursko Soboto in

Pomurje obiskal prvič, predstavil

regijo in Mursko Soboto ter velepo-

slanika v letu, ko skupaj s partner-

skimi mesti nosimo naziv Evropska

prestolnica kulture, povabil, da se

udeleži dogodkov, ki se bodo odvijali

v našem mestu.

Veleposlanik Mussomeli je Mursko Soboto obiskal na pova-bilo Foruma romskih svetnikov, ki ga vodi romski svetnik Darko Rudaš, zato je župan gostu pred-stavil položaj romske skupnosti v občini, ki živi v edini samo-stojni romski krajevni skupnosti v Sloveniji in ima svoj svet kra-jevne skupnosti, številna društva in organizacije. Župan je vele-poslanika seznanil z zgodovino romskega vrtca na Pušči, ki ga je pred petdesetimi leti ustanovila Občina Murska Sobota in so ga v zadnjih letih začeli obiskovati tudi neromski otroci.Veleposlanik je nato v sprem-stvu župana in romskega svetni-ka obiskal vrtec Romano, kjer ga je pozdravila ravnateljica Bernarda Marič z vodjo enote Jožefo Bačič. Veleposlanik je bil nad videnim navdušen in je po-

hvalil dober primer vključevanja romskih otrok v vzgojni in učni proces kakor tudi povezovanje romskih in neromskih otrok v vrtcu, ki se nahaja v romskem naselju. Pozdravil je pobudo za preimenovanje vrtca v Vrtec Mavrica, ki simbolizira barvi-tost in povezovanje. Menil je, da je tak pristop reševanja rom-ske problematike pravilen in bi

ga bilo treba prenesti po vsej Sloveniji in v širšo Evropo. Po krajšem sprejemu sveta Krajevne skupnosti Pušča je ve-leposlanik po sproščenem pogo-voru Mursko Soboto zapuščal z obljubo, da se vrne ob praznova-nju 50. obletnice vrtca na Pušči, ki bo to jesen.

Ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli obiskal Mursko Soboto Vida Lukač

10 | februar 2012

AKTUALNO

Župan Anton Štihec je minuli teden

sprejel Eriko Fürst in ji osebno če-

stital za visoko odlikovanje, ki ji ga

je 27. januarja podelil predsednik

republike dr. Danilo Türk.

Erika Fürst iz Murske Sobote je bila ob svetovnem dnevu spomi-na na žrtve holokavsta odlikova-na z zlatim redom za zasluge za svoj izjemen osebni prispevek k slovenski in evropski zgodovin-ski zavesti o holokavstu z avten-tične perspektive preživelega ter za dragocen prispevek k ohra-njanju spomina na zgodovino in usodo slovenskih Judov.Erika Fürst je še edina živeča

Sobočanka, ki je preživela holo-kavst. Županu je povedala svo-jo pretresljivo osebno zgodbo o grozotah, ki jih je preživela, ko so jo komaj trinajstletno skupaj z družino deportirali v koncen-tracijsko taborišče Auschwitz. Očeta žal ni nikoli več videla, skupaj z materjo in dve leti sta-rejšo sestro pa so preživele pred-vsem zaradi njenega poguma in takratne otroške trmoglavosti. Po vsem prestanem se je Erika Fürst odločila, da svojo zgod-bo deli z drugimi ter s svojim pričevanjem spominja in opo-minja, da se zgodba, kot jo je preživela sama, nikoli in nikjer ne bi več ponovila. Erika Fürst

je kljub prestanemu ter strahu, ki ga še zmeraj nosi v sebi, osta-la zvesta svoji veri in izročilu. Neprecenljivo je njeno pričeva-nje za zgodovinarje, sodeluje pa tudi s šolami in je zmeraj znova

presenečena, kako zavzeto in zbrano mladi prisluhnejo njeni zgodbi.

Za zlati red za zasluge Eriki Fürst čestital tudi župan Štihec Vida Lukač

V ljubljanski mestni hiši je 31. ja-

nuarja potekala razglasitev najbolj

zelenih občin leta 2011. Natečaj

je drugo leto zapored organizirala

Fit media pod blagovno znamko

Zelena Slovenija in v sodelovanju

z Ministrstvom za okolje in pro-

stor, Združenjem občin Slovenije in

Skupnostjo občin Slovenije.

Letos se je za naslov najbolj zelene občine potegovalo 28 slovenskih občin, od tega štiri mestne, 14 občin v razredu nad 5000 prebivalcev in deset občin v razredu do 5000 prebivalcev. Občine so med seboj tekmovale na področjih odpadkov, vode, energetike, komuniciranja in ozaveščanja, trajnostnega pro-meta ter ostalega.Murska Sobota je bila ponov-no med finalisti v kategorijah najbolj zelena mestna občina ter najbolj zelena mestna občina na

področju ravnanja z odpadki in je v obeh kategorijah dosegla tretje mesto, za Ljubljano in Velenjem. Mestna občina je po lanskoletnem nazivu finalista med najbolj zelenimi občinami v Sloveniji ter priznanju »plane-tu Zemlja najbolj prijazna obči-na 2011« ponovno dokazala, da nam ni vseeno za okolje, da s svojimi prizadevanji in projekti varstva okolja postopoma ure-sničujemo cilje, ki smo si jih za-stavili v strateških dokumentih, v Občinskem programu varstva okolja, v Energetski zasnovi ob-čine in Načrtu trajnostne mobil-nosti. V mestni občini si namreč že več let prizadevamo za izbolj-šanje stanja okolja in dvig kako-vosti bivanja občanov, in sicer s celostnim pristopom k okolj-skemu načrtovanju, varovanju okolja in trajnostnemu razvoju. Tako smo v zadnjih letih naj-več naporov in sredstev vložili v urejanje celotne komunalne infrastrukture (na področju vo-

dooskrbe, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, urejenega ravnanja z odpadki, s spodbujanjem učinkovite rabe energije (izvajamo projekt varč-nega sistema javne razsvetljave), z uporabo obnovljivih virov energije( geotermija), uvedbo trajnostnih oblik prevoza, kot so uvedba brezplačnega mestnega avtobusa Sobočanec za občane, s spodbujanjem kolesarjenja z izgradnjo kolesarskih poti po mestu in do vseh primestnih naseljih, s kolesarskimi počiva-lišči in sprehajalnimi potmi ter osveščanjem občanov). Pravkar izvajamo tudi projekt Slovenija-Madžarska: SI HU – 3 parki, s katerim želimo ohraniti in revi-talizirati enega najlepših parkov v evropskem prostoru ter z re-vitalizacijo in širjenjem zelenih površin po celotni občini še bolj dvigniti kakovost življenja v njej.

Mestna občina Murska Sobota ponovno med najbolj zelenimi mestnimi občinami v Sloveniji Nada Cvetko Török

11 februar 2012 |

AKTUALNO

Evropski prostovoljski center in

organizacija Zid Podgorica iz Črne

gore sta od 25. do 27. januarja or-

ganizirala mednarodno konferenco

o prostovoljstvu v lokalni skupnosti.

Na konferenco je bila vabljena tudi

naša občina – zaradi predstavitve

prakse pri izvajanju prostovoljstva. Iz

Slovenije sva se konference udeleži-

la predstavnik Slovenske filantropije

in avtorica prispevka kot predstavni-

ca mestne občine. Stroške konferen-

ce sta krili prej navedeni organizaciji.

Konference so se udeležili pred-stavniki petnajstih držav iz Evropske unije in predstavniki iz Amerike. Problemski sklopi so bili namenjeni predvsem pred-stavitvi praks iz posameznih dr-žav oziroma lokalnih skupnosti in možnostim statističnega popi-sa prostovoljskega dela in prosto-voljcev v posamezni državi. Prakse posameznih držav pri iz-vajanju prostovoljskega dela so različne. Razlikujejo se predvsem po tem, kako je zakonsko ure-jeno prostovoljstvo. Ugotavljali smo, da nekatere države še ve-dno nimajo sprejetega zakona o prostovoljstvu, ki bi to področje natančno urejal. V teh državah je tudi težje doseči, da bi prostovolj-stvo obravnavali kot panogo, ki k rasti bruto domačega proizvo-da v posamezni državi prispeva do pet odstotkov. Predstavljene

so bile prakse posameznih or-ganizacij, ki izvajajo dejavnost prostovoljskega dela. V občinah so izpostavili projekte prostovolj-stva, ko so prostovoljci na do-movih pomagali oziroma učili ločevati odpadke. Prostovoljski centri imajo nabor prostovoljcev organiziran tako, da na spletnih straneh centra objavijo način, kako se lahko nekdo v prosto-voljstvo prijavi, tam pa nudijo tudi možnost, da posamezniki navedejo, kakšno pomoč po-trebujejo. Predstavljena sta bila tudi primer, kako so prostovoljci uspeli organizirati stanovanjsko skupino invalidov z Downovim sindromom, in izvajanje prosto-voljskega dela v ruralnih nase-ljih (oziroma po naše v krajevnih skupnostih). Sama sem predstavila našo pra-kso, in sicer področja, na katerih naša občina izvaja prostovoljsko delo:- Organizacija tedna starejših,

prostovoljci obiskujejo starej-še, socialno ogroženim delijo pakete, sodelujejo v pripravah prireditev

- Organizacija prostovoljskih akcij za izboljšanje stanovanj-skih in bivalnih razmer – so-delujejo CSD, Rdeči križ, Karitas, občina

- Zbiranje prostovoljnih pri-spevkov v podjetjih in z raz-ličnimi prireditvami za mla-de družine s stanovanjskim problemom

- Financiranje programov za nudenje učne pomoči učen-cem iz socialno ogroženih družin, učno pomoč nudijo prostovoljci

- Financiranje programov, v katerih prostovoljci nudijo pomoč Romom in invalidnim osebam

- Pri financiranju projektov in programov na vseh podro-čjih je element prostovoljstva kriterij uspešnosti izvajanja projekta

- Sodelovanje in financira-nje prostovoljskega projekta »Starejši za starejše«

- Sofinanciranje in sodelovanje pri izvajanju dejavnosti Hiše Sadeži družbe, ki se ukvarja z medgeneracijskim povezo-vanjem starejših in mladine s prostovoljskim delom

Navedla sem tudi primer do-bre prakse, kako smo v lokalni skupnosti obeležili mednarodno leto prostovoljstva (leto 2011), ko je župan z javnim pozivom pozval k zbiranju predlogov za naj prostovoljca leta, naj društva, naj organizacije in naj dogodka. Predstavila sem način izbora ter javno podelitev priznanj in zahval v okviru dobrodelnega koncerta. Odzivi na moj referat so bili zelo pozitivni, saj so udeleženci pohvalili naš primer dobre pra-kse na področju prostovoljstva. Razpravljali so tudi o tem, da bi društva in prostovoljne organi-zacije lokalna skupnost še bolj podprla. V sredo, 2. februarja 2012, je bila v Ljubljani organizirana konfe-renca »Pomoč na domu in od-zivi na demografske spremembe v družbi«. Glavne ugotovitve so bile, da družba mora sprejeti dejstvo, da se populacija stara, in za starejšo populacijo tudi primerno poskr-beti. Tako kot družba poskrbi za otroke in mlade, je dolžna poskr-

beti tudi za starejše, saj jim le vra-ča, kar so vložili. Ugotavljamo, da smo se v Sloveniji osredotočili predvsem na izgradnjo domov za starejše, premalo pa je oblik storitev za starejše, ki bi jih izva-jali v bivalnem okolju. Slovenija ima v domovih za starejše takšne kapacitete, kot jih imajo v razvi-tih državah Evrope. Pri nas je v storitev pomoči družini na domu vključenih 7000 ljudi, kar pred-stavlja 1,8 odstotka populacije, v razvitih državah Evrope pa je v to storitev vključenih 12 od-stotkov populacije. Sicer imajo ostale države že sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ureja in določa storitve, ki se opravljajo v domačem okolju za starejše ljudi in invalide. Slovenija take-ga zakona nima. Pravzaprav ga sprejema oziroma je bil pripra-vljen v več različicah za sprejem v zadnjih desetih letih. Država za starejše skrbi z Nacionalnim programom social-nega varstva, ki še ni sprejet, daje pa poudarek predvsem na izva-janje storitev v bivalnem okolju starejših ljudi in invalidov, ki bi lahko dalj časa živeli doma in bi se le v najtežjih primerih vključili v domsko oskrbo. Na žalost takih usmeritev finančno ne podpira, saj predvideva, da bo pomoč dru-žini na domu še naprej financira-la samo lokalna skupnost. Težava je v tem, da se cene te storitve po državi zelo razlikujejo in da ne-katere občine te storitve nimajo zagotovljene, saj – tako trdijo – nimajo uporabnikov. Ob koncu smo sprejeli enotno stališče, da bi bilo nujno sprejeti zakon o dol-gotrajni oskrbi in omogočiti, da starejši tudi na starost ostanejo doma. Nujen je torej prehod z zagotavljanja institucionalnega varstva za starejše na oblike sto-ritev v bivalnem okolju ljudi.

Mednarodna konferenca o prostovoljstvu v lokalni skupnosti in konferenca o pomoči na domu Rofina Bernjak

12 | februar 2012

AKTUALNO

27. januarja so v Černelavcih slove-

sno odprli novo proizvodno tovar-

no skupine podjetij Roto, ki ga že

dve desetletji uspešno vodi Štefan

Pavlinjek. Nova naložba je vredna

3,2 milijona evrov, kar podjetju

zagotavlja 30-odstotno povečanje

kapacitet.

Podjetništvo ima v družini Pavlinjek več kot 60-letno tradi-cijo, ki jo danes nadaljuje že tretja generacija Pavlinjekovih. Pričeli so leta 1950 s predelavo kovinskih izdelkov ter popravilom in izde-lavo mlinov. Leta 1974 so začeli s proizvodnjo plastičnih izdelkov, začetek industrijske proizvodnje pa sega v leto 1988, ko so se iz Murske Sobote preselili na novo lokacijo v Černelavce, kjer sedaj skupaj zaposlujejo 145 delavcev. Podjetje Roto svojo ekološko osve-ščenost izkazuje tako z okolju pri-jazno proizvodnjo po standardu ISO 14.000 kot s široko paleto izdelkov za ekologijo. Njihova najpomembnejša konkurenčna prednost je nenehen razvoj. V razvojnem centru vsak teden raz-vijejo dva nova izdelka, kar jim s skupaj 4000 različnimi izdelki omogoča fleksibilnost in oskrbo trga v različnih panogah ter zago-tavlja stabilen in pomemben tržni delež v Evropi in širše. Zaupajo jim največje svetovne organiza-cije in podjetja (NATO, Shell, KTM, Feretti, proizvodnja olim-pijske kategorije jadrnic Laser). Proizvodnja temelji na najno-vejših tehnologijah za predelavo plastičnih mas; imajo enega štirih najsodobnejših tovrstnih robotov na svetu, laboratorij za pripravo materiala in testiranje izdelkov ter lasten mlin in reciklažo odpadne plastike pri proizvodnji.Izgubo trgov po razpadu skupne države so nadomestili z internaci-

onalizacijo prodaje po Evropi in širše. Stavili so na lastna predstav-ništva, ki jih trenutno imajo v 52 državah, proizvode pa izvažajo na vse celine sveta. Skupina podjetij Roto kljub neugodnim gospodar-skim razmeram nenehno raste in jo trenutno sestavlja enajst pod-jetij s proizvodnjo v štirih drža-vah (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Makedonija). V zadnjih letih so prevzeli številne konkurente v regi-ji, kot denimo italijanski Chicco in Rototehniko, avstrijski Polytech, madžarski Budaplast, srbsko IPA in hrvaško INA OKI.V skupini Roto so se zaradi širine ponudbe in fleksibilnosti preu-smerili v perspektivne panoge in trge, ki še vedno rastejo. Zato so leto 2011 uspešno zaključili in pre-segli pričakovanja, saj so zabeležili kar 27-odstotno rast prihodkov. Tako so prihodki na zaposlenega v skupini krepko presegli 100.000 evrov, kar je evropsko povprečje v panogi. V Sloveniji trenutno zapo-slujejo 160 ljudi, s podjetji v tujini pa skupaj 250. Ustvarjen dobiček so v celoti ponovno vložili v novo tehnološko opremo, kar bo še iz-boljšalo konkurenčno sposobnost podjetja in vplivalo na ugodne delovne pogoje zaposlenih.Ob podjetjih v tujini posebno pozornost posvečajo rasti na ma-tični lokaciji v Černelavcih, ki so jo razširili z odprtjem nove, 5000 kvadratnih metrov velike tovarne, ki se odlikuje z najsodobnejšo teh-nologijo predelave plastičnih mas. V največjem od šestih oddelkov je proizvodnja izdelkov po tehnolo-giji rotomoldinga. Računalniško vodeni stroji in roboti bodo zaradi hitrosti, izjemnih kapacitet in no-vega postopka reciklaže proizvo-dnjo racionalizirali, izboljšali pa so se tudi pogoji dela in varnost zapo-slenih. Proizvajali bodo predvsem izdelke za ekologijo, kot so čistilne naprave, zbiralniki deževnice in lo-vilci olj, pa tudi komponente za avtomobilsko industrijo. Trenutno

proizvodni obrat zaposluje 74 ljudi, povečane proizvodne kapa-citete pa omogočajo, da bodo v prihodnje zaposlili še dodatnih 40 delavcev. Skupina podjetij Roto na različ-ne načine izkazuje visoko stopnjo družbene odgovornosti do okolja, v katerem deluje. So pokrovitelji Slovenske kajakaške zveze, štipen-dirajo študente in dijake iz regije ter donirajo lokalnim društvom in organizacijam. Glede na to, da je povprečna starost zaposlenih 33 let, ob novem letu zmeraj povabi-jo dedka Mraza, ki obdari nad sto otrok zaposlenih. To je tudi razlog, da so se ob obletnici in otvoritvi proizvodnih prostorov odločili Vrtcu Murska Sobota podariti bon v vrednosti 5000 evrov.Dogodka od odprtju so se udeležili tudi nekateri pomurski poslanci, predsednik Gospodarske zborni-ce Slovenije, predstavniki Obrtne zbornice Slovenija ter številni domači in tuji poslovni partnerji skupine Roto.Župan Anton Štihec je ob tej pri-ložnosti čestital družini Pavlinjek za novo pridobitev in poslovne uspehe ter poudaril, da je kot žu-pan ponosen na tako pomembno gospodarsko družbo, ki daje zapo-slitev tolikim ljudem in ki s svo-jim uspešnim delovanjem doma in v tujini dviguje ugled občine in celotne pomurske regije, kar so dokazali tudi s prejetim prestižnim priznanjem pomursko-podravska gazela 2011.

Nova proizvodna tovarna podjetja Roto v Černelavcih Vida Lukač

13 februar 2012 |

AKTUALNO

Projekt TRILOCProjekt TRILOC sofinancira OP SI-AT 2007–2013. Ideja za projekt se je porodila po vsakodnevnem srečevanju s težavami na področju transporta, do-stopnosti in sodelovanja podjetij med sosednjimi regijami Slovenije in Avstrije. Pokazalo se je, da niso pripravljeni prav nobeni skupni dokumenti za reševanje teh težav. Zavedamo se, da je izboljšanje transporta in logistične infrastrukture življenjskega pomena za hitrejši in traj-

nostni razvoj kohezije in sodelovanja čezmejnih regij. Mestna občina Murska Sobota sodeluje v sklopu projekta, ki je namenjen preučevanju možnosti nove poti – železniške infrastrukture, ki bi povezala čezmejno ozemlje ter ostale regije do petega koridorja (vozlišče ce-ste in železnice). Ta del projekta koor-dinira Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru, pri njem pa aktivno sodeluje tudi Občina Tišina. V letu 2011 smo

trije partnerji skupaj pripravili javni razpis za izdelavo študije izvedljivosti vzpostavitve železniške infrastrukture do novega V. koridorja na relaciji Bad Radkersburg–Murska Sobota. Pogodba je bila podpisana 3. februarja z izvajal-cema PNZ, svetovanje projektiranja, d. o. o iz Ljubljane in IBK, Ingenieurbüro Kronawetter ZT, GesmbH iz Beljaka, ki bosta študijo izvedljivosti pripravila.

REPUBLIKA SLOVENIJASLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVOIN REGIONALNO POLITIKO

Včasih talne označbe na vozišču govorijo drugače kot prometni znaki. Ivan Karoli, dolgoletni inštruk-tor teoretičnega in praktičnega znanja o vožnji, nas je opozoril na nenavadno situacijo v križi-šču južne obvoznice, ko nedaleč od Agromerkurja cesta zavije čez razbremenili kanal oziroma se, ko nadaljujemo vožnjo na-ravnost, navezuje s Tomšičevo ulico.Talna oznaka z debelo črto čez vozišče namreč pravi, da mora-mo ustaviti, prometni znak pa, da smo na glavni cesti in na njej

ostajamo tudi po zavijanju. Z zornega kota prednostne ceste je označba na vozišču nepotreb-na. Vendar če dobro pomislimo, nas označba na vozišču opozarja na morebitno nevarnost nepo-zornih voznikov s stranske ceste. Ta se na glavno navezuje v rav-ni liniji, zaradi ovinka s pravim kotom pa se bo na povsem enak način na obvoznico navezovala tudi bodoča cesta, ki za zdaj še ni zgrajena.Kot še doda Karoli, je sreča v nesreči ta, da večina voznikov talnih oznak sploh ne opazuje in jih, ne samo v tem primeru,

preprosto spregleda. Prometna signalizacija v obliki prometnih znakov naj bi bila za vse voznike merodajna, čeprav včasih vozni-

ki opozoril, omejitev, prepovedi in priporočil teh ne spoštujejo.

Za varnost v cestnem prometu Kako naj vozim? Geza Grabar

Pooblaščeni prodajalec kurilnega olja za Štajersko, Celjsko, Savinjsko, Prekmurje in Koroško.

Ob vsakem nakupu prejmete darilo!

Pokličite 02 521 49 63 KA-OIL, Lendavska 60d, Murska Sobota Ponovna možnostsklenitve 1,2,3! KREDITA na prodajnem mestu.

AP MS d.d.Bakovska 29a, M.Sobota, tel.: 02/ 530 16 62

14 | februar 2012

AKTUALNO

Velikokrat za svoje talente ne vemo

in jih spoznamo šele tedaj, ko se že

lotimo ročnih ali drugih spretnosti.

To do neke mere velja tudi za 75-letnega Franca Idiča, ki se je v Ljubljani izučil za soboslikarja. Svojih izjemnih slikarskih spo-sobnosti se je prav zavedel šele tedaj, ko je po končanem šolanju ta poklic začel tudi opravljati pri različnih slikarskih mojstrih. Že tam se je posvečal slikarstvu, saj je po stanovanjih in cerkvah risal

različne portrete in motive, prav tako je obnavljal nabožne freske, ki jih je načel zob časa. Pri svojem poklicu je ostal tudi po vrnitvi iz Ljubljane, saj se je zaposlil v tovarni mesnih izdel-kov Pomurka, kjer je opravljal pleskarska dela. Poleg pleskarskih del je blagovno znamko in iz-delke iz njihovega proizvodnega programa risal tudi na vozila v voznem parku. V prostem času je z navadnim in motornim ko-lesom prevozil veliko kilometrov

po Prekmurju in Prlekiji, kjer je po cerkvah slikal nabožne freske.Tako je poslikal in prepleskal domačo župnijsko cerkev v Bakovcih, cerkve v Kobilju, Cankovi in Dokležovju ter šte-vilne kapele. Številne motive iz narave in kmečka opravila je ob pleskanju naslikal v stanovanj-skih hišah, vikendih in drugih objektih. Z močnimi pastelnimi barvami, ki jih ne izpira dež ali sneg, je motiv zavetnika gasilcev sv. Florijana slikal po pročeljih gasilskih domov.Brez slikarskega čopiča ni mo-gel niti tedaj, ko se je upokojil. Od takrat naprej mu slikanje predstavlja konjiček za krajšanje časa. V roke čopič še zmeraj vza-me skoraj vsak dan. Resda ne po objektih, pač pa pri ustvarjanju slik in podob v svojem delovnem prostoru. Specializiral se je za barvanje odlitkov iz mavca. Na odlitkih najraje ustvarja nabožne slike

s tematiko Zadnje večerje. Za odlitek najprej pripravi zmes iz mavca in cementa, ki jo nato vlije v model, ki se mora nekaj dni sušiti. Ko se odlitek strdi, je pripravljen za slikanje. Franc celotno površino najprej poslika z zlato barvo, saj nanjo lahko po-tem nanaša druge barve.Franc je izdelal in obarval že 30 odlitkov v velikosti 50 x 70 cm, vendar je vse podaril prijateljem, znancem in sorodnikom. Veliko slik z motivom Zadnje večerje je podaril duhovnikom, ki večkrat obiščejo župnijo v Bakovcih. Tako njegova dela krasijo marsi-kateri prostor stanovanjskih hiš, brunaric, vikendov – in tudi župnišča. Poleg Zadnje večerje izdeluje in slika tudi druge motive, kot so stenski križi, cvetje, lovci na pre-ži, čebelnjak in čebela. Njegove slike so zelo dragocene, saj za eno sliko porabi petnajst delovnih ur.

Med nami so talenti - Franc Idič iz Bakovcev Geza Grabar

Sončnega, vendar pravega zimskega

28. januarja v letu 1962, ko sta sneg

in mraz bila še nekaj čisto običaj-

nega, sta Angelca, rojena Škafar, in

Vladimir Dokl potrdila medsebojno

ljubezen ter drug drugemu obljubila,

da si bosta stala ob strani v dobrem

in slabem do konca svojih dni.

Kako hitro se je obrnil čas, kako hitro so minili dnevi in – glej – tudi leta. Zakonca Dokl sta do-čakala 50 let skupnega življenja. Spoznala sta se v Splošni bol-nišnici Murska Sobota, kjer sta takrat bila zaposlena. V zakonu sta se jima rodili hčeri Angelca in Milena. Že kmalu sta se od-

ločila za gradnjo lastnega doma in po nekaj letih trdega dela se je mlada družina preselila v nov dom v Murski Soboti. Hčerama sta stala ob strani, da sta se izšo-lali in dobili zaposlitev. Toplo sta sprejela oba zeta Emila in Zlatka, še najbolj pa sta se razveselila treh vnukov. Luka, Jure in najmlajša Katarina so njuna največja sreča. Ob tej lepi slovesnosti sta obno-vila tudi poročne zaobljube, naj-prej na matičnem uradu, kjer je obred vodil župan Anton Štihec, potem še v stolni cerkvi z župni-kom Goranom Kuharjem. Prav veselo je bilo še na poročnem slavju, saj sta se ob živahni glasbi zlatoporočenca v krogu domačih tudi pošteno zavrtela.

Njuna največja želja je, da bi jima zdravje še dobro služilo, saj še rada delata na vrtu in skrbita za dom. Vesta, da življenje mo-rata vzeti takšno, kot je, in biti zadovoljna s tem, kar jima je na-klonjeno. Sicer pa jima v krogu

družine, kjer so ljubezen, spošto-vanje in medsebojno razumeva-nje nekaj vsakdanjega, morebi-tnih težav ni težko premagati.

Zlata poroka zakoncev Dokl iz Murske Sobote

15 februar 2012 |

Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:• preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,• na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,• z elektronsko pošto [email protected],• z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali

pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota.

Kriza je varčujte prosim!!!Pozdravljeni! Zanima me za-kaj je toliko javne razsvetljave v Murski Soboti in okolici? Zakaj ne varčujete pri takih stvareh? Komu razsvetljava po 22:00? Puščate denar v nebo, medtem, ko je čedalje več revščine!!!

Odgovor občinske uprave: »Najprej hvala za Vaše razmišljanje in želi-mo si, da bi v to smer razmišljalo čim več občanov in predvsem ti-stih, ki lahko o tem odločajo. Tudi Uprava MOMS je med slednji-mi, žal pa ni edina, saj so lokalne skupnosti zadolžene tudi za javno razsvetljavo v naseljih ob držav-nih cestah, za katere pa osvetlitev »predpisuje« država. Mestna upra-va se zavzema za racionaliziranje porabe el. energije na JR, s tem, da želi delovanje JR v celoti poenoti-ti (na občinskih cestah in drugih javnih površinah, v upravljanju MOMS) na način, da se zamenju-jejo energijsko neučinkovite svetil-ke, da se vzpostavlja reduciranje v nočnem času, »rigoroznejši« ukrep pa je seveda izklapljanje celotne ali delov (tudi posameznih svetilk) v nočnem času, kot ga omenjate. Tudi na temo izklapljanja so bili že določeni poskusi, vendar doslej ni prišlo do poenotenja s strani ožjih lokalnih skupnosti (KS), določene ovire pa so tudi tehnične narave (skupna odjemna mesta za

različne »tipe« razsvetljav, potreb-na dodatna investicijska vlaganja. Ne glede na vse, je Mestna občina M. Sobota že v letu 2009 pristo-pila k projektu celovite prenove javne razsvetljave, ki ga izvaja po-stopoma in ga bo v skladu z načrti razvojnih programov izvajala še predvidoma do konca 2016.«

Soboški dneviPozdravljeni, zanima me, če je že določeno datumsko obdobje za letošnje soboške dneve?Odgovor občinske uprave: Predvideni termin letošnjega Festivala SOBOŠKI DNEVI je od 21. do 24. junija.

Darilo ob rojstvuV decembrskih Soboških novi-nah sem prebrala, da je Jasmina Opec zastavila vprašanje kako je z darilom ob rojstvu otroka. Murskosoboška občina namreč podeli knjigo, medtem, ko veči-na drugih občin prispeva denar-ni dodatek. Župan je povedal, da bodo vprašanje obravnavali na seji in mogoče vključili v proračun.

Odgovor občinske uprave: Zaenkrat ni nobenih sprememb pri obdarovanju mamic iz naše obči-ne. V kolikor bo do teh prišlo (kot navajate sami, naj bi to vprašanje obravnavali na seji mestnega sveta,

bomo to pod naslovom vašega pri-spevka naknadno objavili.

Soboške račkePozdravljeni! Včeraj sem opa-zila novo tablo s presenetljivim napisom. Nisem bila samo jaz presenečena, ampak tudi moji prijatelji in ljudje, ki so takrat videli ta napis. Zakaj ni pripo-ročljivo hranjenje račk? Vem, da jih je iz leta v leto več in da delajo nesnago, ampak so tudi za otro-ke nekaj najlepšega v Murski. In mislim, da smo eno izmed redkih oz. edino mesto, ki se lahko po-hvali, da imamo divje račke, ki so kakor domače. Škoda bi bilo uničiti to, kar nam je dano. Bolj pomembno bi bilo, da se nadzoruje in kaznuje razgrajače in lastnike psov, ki kvarijo ta naš lep park. Upa, da bo park ostal lep naraven prostor, kjer se bo lahko srečalo kakšno živalco in uživalo v naravnih lepotah.

Odgovor občinske uprave: Pozdravljeni, odgovor vam je pri-pravil Bogomir Rola: »Ker je že ne-kaj časa prisoten problem (pre)ve-likega števila rac v soboškem parku (ob in na vodni površini), je bilo potrebno sprejeti določene ukrepe za izboljšanje stanja, ki so bili izoblikovani na različnih nivojih in s sodelovanjem Mestne uprave, vzdrževalcem parka, Zavodom za

varstvo naravne in kulturne dedi-ščine Maribor, lovcev in ribičev. Skupna ugotovitev je bila, da se je število rac v soboškem parku po-večalo do tolikšne mere, da je to postalo obremenjujoče za vodno površino kot tako in samo neposre-dno in širšo okolico vodne površine (smrad, onesnaženost vodne povr-šine in okolice, škoda na travi in rastlinju v parku). Kot »najmeh-kejši« in prvi ukrep s postavitvijo table z napisom: »OBVEŠČAMO VAS, DA KRMLJENJE RAC V PARKU NI ZAŽELJENO!«, je bil že izveden, naslednji, ki so prav tako že dogovorjeni, pa bodo iz-vedeni le v kolikor bodo potrebni, oziroma bodo izvedeni le v potreb-nem obsegu, da se omeji število rac na še sprejemljivo število ali, da se njihovo število vsaj ne povečuje več. Prav krmljenje pa namreč »priva-blja« vedno nove in nove race iz naravnega okolja v bližnji in širši okolici, saj te »gredo« za hrano. S tem se seveda tudi do določene mere ruši ravnovesje v naravi, kar pa na daljši rok vsekakor ne zago-tavlja dobre prihodnosti za žival-ski svet, ki nas obdaja…«

Doslej smo pomagali rešiti

2164predlogov in pripomb, ki so nam

jih posredovali občani.

16 | februar 2012

JAVNE OBJAVE

N A J A VA R A Z P I S O VNa osnovi sprejetega proračuna za leto 2012 se bodo na področju

negospodarskih dejavnostih razpisali naslednji javni razpisi po posameznih področjih:

1. SOCIALNO VARSTVO in ZDRAVSTVENO VARSTVO

Razpis: Javni razpis za sofinanciranje programov na področju socialnega varstva in zdravstva v letu 2012

Objava razpisa: predvidoma 2.3.2012, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi)

Predmet razpisa: preventivni programi na področju socialnega varstva in zdravstva

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in javni zavodi na področju zdravstva in socialnega varstva, ki izvajajo socialno in zdravstveno dejavnost

Informacije: mag. Rofina Bernjak, Višja svetovalka II za socialno varstvo in zdravstvo, tel.: 525-16-64, elektronska pošta: [email protected]

2. ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ

Razpis: Javni razpis za sofinanciranje programov za področje tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost v Mestni občini Murska Sobota v letu 2012


Predmet razpisa: programi na področju tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in javni zavodi, ki izvajajo programe s področja tehnike ter uva-janja mladih v znanost za populacijo na območju MOMS

Informacije: mag. Darja Kadiš, Višja svetovalka II za družbene dejavnosti, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: [email protected]

3. MLADINA

Razpis: Javni razpis za izbiro mladinskih programov oziroma projektov, ki jih bo v letu 2012 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota


Predmet razpisa: programi in projekti za izvajanje le-tnega programa na področju dejavnosti mladih v MOMS

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osebe zaseb-nega in javnega prava, ki bodo v letu 2012 izvajali aktivnosti na področju mladinske dejavnosti


4. IZOBRAŽEVANJE

Razpis: Javni razpis za sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za predšolske in osnovnošolske otroke v MOMS za leto 2012


Predmet razpisa: sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za otroke v MOMS, ki se po progra-mu vzgojno-izobraževalnih zavodov izvaja na področju predšolske in osnovnošolske populacije

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osnovne šole, glasbena šola in vrtec, drugi zavodi, društva, klubi in zveze ter organizacije, ki so iz MOMS


5. KULTURA

Razpis: Javni razpis za izbiro investicijskih projektov na področju kulture, ki jih bo v letu 2012 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota

Objava razpisa: predvidoma 2.3.2012, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi).

Predmet razpisa: projekti za sofinanciranje nujnih po-segov pri investicijskem vzdrževanju prostorov, nakupa opreme za potrebe delovanja neprofitnih organizacij na področju kulture, izdelave konservatorskih načrtov, izdelave projektne dokumentacije za obnovo ter obnove objektov nepremične sakralne in kulturne dediščine

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo vse neprofitne organizacije, ki so v MOMS registrirane za opravljanje dejavnosti s področja kulture ali so na območju MOMS lastniki oz. upravljavci nepremične sakralne in kulturne dediščine

Informacije: Darja Potočnik, Svetovalka I za kulturo in turizem, tel.: 525-16-62, elektronska pošta: [email protected]

Razpis: Javni razpis za izbiro kulturnih programov, ki

jih bo v letu 2012 sofinancirala Mestna občina Murska

Sobota

Objava razpisa: predvidoma 2.3.2012, objava bo v

Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.

murska-sobota.si, rubrika Razpisi).

Predmet razpisa: programi delovanja kulturnih dru-

štev v letu 2012, na naslednjih področjih: glasbena

dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, plesna de-

javnost, fotografska, filmska in video dejavnost, likovna

dejavnost, literarna in večzvrstna dejavnost

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki so

registrirani za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti

ter posredovanje kulturnih dobrin, imajo sedež v MOMS,

opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi in delujejo na

področju kulture najmanj eno leto

Informacije: Darja Potočnik, Svetovalka I za kulturo

in turizem, tel.: 525-16-62, elektronska pošta: darja.

[email protected]

Razpis: Javni razpis za izbiro kulturnih projektov, ki jih

bo v letu 2012 sofinancirala Mestna občina Murska

Sobota

Objava razpisa: predvidoma 2.3.2012, objava bo v

Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.

murska-sobota.si, rubrika Razpisi).

Predmet razpisa: projekti za izvajanje letnega pro-

grama kulturnih dejavnosti v MOMS na naslednjih

področjih: uprizoritvena umetnost, glasbena umetnost,

vizualna umetnost, knjiga in založništvo ter na drugih

področjih (iz 4. člena ZUJIK)

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki so

registrirani za opravljanje dejavnosti s področja kulture

ali drugih dejavnosti, občinska društva in zveze, avtorji

in avtorske skupine ter samostojni kulturni delavci, ki

imajo sedež oz. stalno prebivališče na območju MOMS

Informacije: Darja Potočnik, Svetovalka I za kulturo

in turizem, tel.: 525-16-62, elektronska pošta: darja.

[email protected]

Razpisni rok oziroma možnost prijave na navede-ne razpise je 1 mesec od objave v Uradnem listu.

K I N O L O Š K O D R U Š T V O B A K O V C I Kinološko društvo Bakovci že od svoje ustanovitve leta

1988 šola pse na svojem poligonu v Bakovcih. Šolanje

imamo v spomladanskem in jesenskem času. Šolajo

se psi, ki so starejši od 6 mesecev ne glede na pasmo

s svojimi vodniki. Namen šolanja je socializacija psov

z vodniki v urbanem okolju in doma.

Spomladanski del šolanja bomo pričeli v nedeljo 11.3.2012 ob 9. Uri.

17 februar 2012 |

JAVNE OBJAVE

Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 s spremembami), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 s spremembami), Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP UPB 2 s spremembami), Zakona o socialnem varstvu (3/07-UPB2 s spremembami), Odloka o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 51/09) in Prednostnih kategorij za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, ki jih je sprejela Uprava Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota dne 23.05.2005, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja

JAVNI RAZPISZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM

1. PREDMET RAZPISA

1.1.

1.1.1.

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo v najem 25 stanovanj, ki bodo uspelim upravičencem dodeljena na podlagi prednostnih list. Stanovanja bodo oddana v na-jem postopoma, kakor se bodo sproščala, predvidoma v letih 2012 in 2013.

Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi:

- Lista A (15 stanovanj) predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospo-dinjstev v koledarskem letu (2011) ne presegajo določenih odstotkov v točki 2.2.

- Lista B (10 stanovanj) predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospo-dinjstev v koledarskem letu (2011) ne presegajo določenih odstotkov v točki 2.2.

1.1.2.

Razpisnik razpisuje tudi oddajo dveh praznih neprofitnih najemnih stanovanj, nad katerima ima razpolagalno pra-vico. Razpolagalno pravico je razpisniku dal Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, Poljanska cesta 31,1001 Ljubljana.

Opis stanovanj:

- trisobno stanovanje na Lendavski ulici 23a v Murski Soboti, v velikosti 75,51 m2 in najemnino 247,64 EUR (stanovanje bo oddano prosilcu, ki bo izpolnjeval pogoje za listo B) in

- enosobno stanovanje na Lendavski ulici 4 v Murski Soboti, v velikosti 44,71 m2, in najemnino 151,68 EUR.

1.2.

Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja pod točko 1.1.1. tega razpisa bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03 s spremembami) in sklepa Nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem.

Najemnina, izračunana na podlagi veljavnih predpisov za neprofitna stanovanja, razpisana pot točko 1.1.1., znaša:

Primer:

Lista A – za stanovanje v izmeri 56,21 m2, točkovano s 302 točkami, znaša najemnina v mesecu decem-bru 2011, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 109 EUR.

Lista B – za stanovanje v izmeri 56,36 m2, točkovano s 350 točkami, znaša najemnina v mesecu decem-bru 2011, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 172 EUR.

Razpisnik neprofitnih stanovanj lahko vsakih pet let preveri ali najemnik in uporabniki neprofitnega stano-vanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja.

Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stano-vanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s Stanovanjskim zakonom in s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

2. RAZPISNI POGOJI

2.1.

Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v na-jem so državljani Republike Slovenije, ki imajo v času razpisa in najmanj en mesec pred objavljenim javnim razpisom prijavljeno stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota.

2.2.

Lista A – Prosilec je upravičen do dodelitve neprofitne-ga stanovanja v najem, če je prosilec v času razpisa v delovnem razmerju za nedoločen čas (velja tudi za pre-jemnike pokojnine) ali ima zagotovljeno trajno socialno denarno pomoč ali da je v delovnem razmerju (ali ima pogodbeno delo) najmanj tri leta in če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2011 ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v tem obdobju znašala 991,90 EUR.

Lista B – Prosilec je upravičen do dodelitve neprofi-tnega stanovanja v najem, če je prosilec v času razpisa v delovnem razmerju (velja tudi za prejemnike pokoj-nine) in če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2011 ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v tem obdobju znašala 991,90 EUR.

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za listo A in 25 odstotnih točk za listo B.

2.3. Upravičenci in splošni pogoji

2.3.1.

Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:

- da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: go-

spodinjstvu) ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno naje-mnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike in solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino,

- da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vre-dnosti primernega stanovanja,

- da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev nepro-fitnega stanovanj v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka.

3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV

3.1.

Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem imajo prednost prosilci, ki imajo slabše stanovanjske razmere, večje število družinskih članov, ter živijo v slabših so-cialno zdravstvenih razmerah, mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družina z manjšim številom zapo-slenih, državljani z daljšo delovno dobo, žrtve nasilja v družini in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3.

V primeru, da več prosilcev doseže enako število točk tega razpisa, imajo prednost kategorije prosilcev z večjim številom družinskih članov, kot nadaljnji kriterij se upošteva manjši dohodek na družinskega člana za listo A in večji dohodek na družinskega člana za listo B.

3.2.

Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev:

- prosilci, ki imajo daljšo dobo stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota;

- prosilci, ki imajo daljšo delovno dobo;

- prosilci z doseženo srednjo, višjo, visoko ali univerzite-tno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo.

Velikost gospodinjstva

LISTA A LISTA B

%Meja dohodka

(neto dohodek) v EUR%

Meja dohodka (neto dohodek) v EUR

1- člansko 90 do 892,70 od 90 do 200 od 892,70 do 1.983,752-člansko 135 do 1.339,07 od 135 do 250 od 1.339,07 do 2.479,753-člansko 165 do 1.636,64 od 165 do 315 od 1.636,64 do 3.124,494-člansko 195 do 1.934,21 od 195 do 370 od 1.934,21 do 3.670,035-člansko 225 do 2.231,78 od 225 do 425 od 2.231,78 do 4.215,586-člansko 255 do 2.529,35 od 255 do 470 od 2.529,35 do 4.661,93

18 | februar 2012

JAVNE OBJAVE

3.3.

Prednostne kategorije opredeljene v točki 3.1. in 3.2. se za listo prosilcev točkujejo z naslednjo višino točk:

PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV

LISTA

Mlade družine, mladi:- starost družine do 35 let- starost prosilca do 30 let

10050

Družina z večjim številom otrok:- najmanj trije otroci- za vsakega nadaljnjega otroka

10050

Invalidi in družine z invalidnim članom:- invalidnost

50

Družina z manjšim številom zaposlenih:- zaposlenost v družini

50

Državljani z daljšo delovno dobo:- brez stanovanja ali podnajemniki

50

Žrtve nasilja v družini 80Osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 50PREDNOSTNE KATEGORIJE V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKAStalno bivanje prosilca na območju MOMS

- za bivanje nad 5 do 10 let- za bivanje nad 10 do 15 let- za bivanje nad 15 do 20 let- za bivanje nad 20 let

10203040

Delovna doba:- nad 3 do 5 let- nad 5 do 10 let- nad 10 let

102030

Stopnja izobrazbe:- srednja izobrazba- višja izobrazba- univerzitetna ali visoka strokovna

izobrazba- doktorat, magisterij

51015 20

3.4.

Prednostna lista upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo sestavljena na podlagi kriterijev, ki jih določa pravilnik o dodeljevanju neprofitnih sta-novanj v najem ter dodatnih pogojev, določenih s tem javnim razpisom.

4. RAZPISNI POSTOPEK

Prosilci, ki se želijo prijaviti na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na javni razpis od 20.02.2012 do vključno 16.03.2012 v vložišču Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota ali na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 1, M. Sobota, ob uradnih urah (ponedeljek od 7.30 do 14.30, sredo od 7.30 do 15.30, petek od 7.30 do 13.30) ali na internetni strani Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (www.jss-moms.si).

Vloge bo sprejemalo vložišče Mestne občine Murska Sobota do vključno 16.03.2012 in sicer vsak delovni dan (ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 16. ure in v petek od 7. do 14. ure).

Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listi-nami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene.

K vlogi prosilec obvezno priloži naslednja dokazila:

1. izjavo o premoženjskem stanju prosilca (obr. A),

2. izjavo o izpolnjevanju pogojev za dodelitev nepro-fitnega stanovanja v najem v skladu Pravilnikom o dodeljevanju naprofitnih stanovanj v najem in izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov (obr. B),

3. potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v letu 2011 (osebni dohodek, pokojnina, dohodek iz naslova študentskega dela, invalidnina, dohodek iz kmetijstva, itd.). Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče, itd.), (obr. C1, C2 in C3),

4. opis stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer (obr. E),

5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena, kupoprodajna pogodba, zemljiškoknjižni izpisek ipd.,

6. fotokopijo pogodbe ali odločbe o zaposlitvi.

OPOMBA: V kolikor so prosilec in ostali družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, prijavljeni na ločenih naslovih, je potrebno za vsak naslov posebej dostaviti dokazilo o statusu stanovanja.

Prosilec k vlogi priloži po potrebi (neobvezne priloge):

1. točkovalni zapisnik – stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (obr. 3,19);

2. obojestransko podpisano izjavo o obstoju izvenza-konske skupnosti (obr. D);

3. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let;

4. zdravniško potrdilo o nosečnosti (pri številu družin-skih članov se upošteva tudi zdravniško izkazana nosečnost);

5. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanj-skih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavo-du, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere);

6. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) – potrdilo, da je preživnina neizter-ljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada;

7. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotoko-pija diplome; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane);

8. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe;

9. dokazilo o invalidnosti (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarova-nje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS);

10. potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od družinskih članov bo-leha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo;

11. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko

duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe;

12. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatoči-šča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo psihosocialno pomoč ob nasilju;

13. potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja;

14. potrdilo o poravnanih obveznostih do razpisnika.

Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa.

Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.

SPLOŠNE DOLOČBE

Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stano-vanjske razmere prosilcev.

Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemelje-nost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za od-dajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih.

Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda.

Po proučitvi in točkovanju vlog bo 15 upravičencev razpisa uvrščenih na prednostno listo A in 10 upravičen-cev razpisa uvrščenih na prednostno listo B in sicer po številu zbranih točk. Stanovanja bodo oddana v najem postopoma, kakor se bodo sproščala, predvidoma v letih 2012 in 2013.

Za stanovanji pod točko 1.1.2. bo razpisnik izbral prosil-ca, ki bosta izpolnjevala pogoje za dodelitev stanovanja v najem. Glede na število zbranih točk jima bo stanovanje dodeljeno po zaključku razpisnega postopka.

Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev v roku najkasneje 6 mesecev po zaključku razpisa.

Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna raz-merja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki enkrat zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev.

Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev.

Vse informacije zainteresirani dobijo na Javnem sta-novanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 1, M. Sobota, v času uradnih ur: ponedeljek 7.30 – 14.30; sreda 7.30 – 15.30; petek 7.30 – 13.30; ter na naslednjih telefonskih številkah: 02/525-16-26 ali 02/525-16-27 ali 02/525-16-37.

Številka: 430-0004/2012-200

Datum: 06.02.2012

Javni stanovanjski skladMestne občine Murska Sobota.

19 februar 2012 |

JAVNE OBJAVE

V a b i l o

M E S T N E Č E T R T I M U R S � S O B O TATRG ZMAGE 4, 9000 MURS� SOBOTA,

tel: 02 534 89 50, fax:02 534 89 51, gsm: 041 77 33 77,e-mail: [email protected]

Mestne četrti Murska Sobotaorganizirajo ob Dnevu žena prireditev

s kratkim kulturnim programomin pozdravnim nagovorompredstavnikov četrti, ki bo

v kavarni Hotela Diana, v soboto, 10. marca 2012s pričetkom ob 15,00 uri.

Po končanem programubo družabno srečanje s pogostitvijo.

Vljudno vabljeni.

Mestne četrti Murska Sobota

20 | februar 2012

KULTURA

Na slovesnosti ob otvoritvi Evropske

prestolnice kulture v Murski Soboti

so bile podeljene tudi nagrade

Mestne občine Murska Sobota na

področju kulture in umetnosti.

Pri Slavističnem društvu Prekmurja, Prlekije in Porabja so ob predlogu za podelitev nagrade za vrhunske dosežke na področju kulture, ki jo je prejel Feri Lainšček, zapisali: »Lani, leta 2011, je minilo 30 let, kar je pri Pomurski založbi izšla skupinska pesniška zbirka 'Kot slutnja radovedno', v kate-ri se je poleg Milana Vincetiča in Valerije Perger literarno predstavil tudi Feri Lainšček. Takrat je bila slutnja, danes je dejstvo: ta literarni prvenec ni bil le napoved novih literarnih glasov iz sveta ob Muri, ampak – kar zadeva Lainščka – tudi začetek ene najplodnejših lite-rarnih poti v sodobni sloven-ski književnosti. To pot je Feri Lainšček v minulih treh desetle-tjih izhodil v številne smeri in ustvaril raznolik literarni opus, ki obsega poezijo, pripovedno

prozo, leposlovje za otroke in mlade, dramska besedila, radij-ske igre, esejistiko in scenaristi-ko. Ta pot je že zdaj posejana s toliko literarnimi znamenji, da je treba za orientacijo med njimi vzeti v roke bibliografi-jo avtorjevih del. Ta izpričuje enajst pesniških zbirk za od-rasle in štiri za otroke, dvajset romanov za odrasle bralce in tri mladinske romane, 26 slikanic, 42 izvedenih radijskih iger za odrasle in otroke, dve knjigi kratke proze, več uprizorjenih dramskih besedil, dve knjigi besedil za lutkovno in otroško gledališče ter dve esejistični knjigi. A te knjige ne samevajo na policah knjižnic in tudi ne ždijo v skladiščih založb, ki so jih izdale. Feri Lainšček je – bran avtor. Doma in v tujini, kjer lahko njegova dela pre-birajo v angleščini, nemščini,

italijanščini, francoščini, ma-džarščini, češčini, slovaščini, hrvaščini, srbščini in makedon-ščini. V slovenskem jezikovno--kulturnem prostoru je – kakor kažejo empirični podatki – na samem vrhu lestvice branosti. Hkrati je Feri Lainšček avtor, v katerega ustvarjalni osebnosti so se posrečeno zlili pretanje-ni občutki za besedo, glasbo in sliko. Zato ne preseneča, da slovenski režiserji v njego-vi pripovedni prozi najdevajo hvaležno filmsko snov in da se za njegovo poezijo zanimajo glasbeni ustvarjalci. S šestimi predlogami za celovečerne filme in štirimi za dokumentarne je Lainšček največkrat adaptiran sodobni slovenski pisatelj, ki ga slovenska filmografija že šteje med moderne klasike. S pesem-skimi besedili za glasbene sku-pine in zbore pa je nadaljevalec

Letošnji nagrajenci ob slovenskem kulturnem prazniku Darja Potočnik

Feri Lainšček Oton Žunec, oče Metoda Žunca

21 februar 2012 |

KULTURA

Ernest Bransberger Dušan Cigüt

žlahtne tradicije slovenskega glasbenega tekstopisja, kakor so ga v 60. in 70. letih prejšnje-ga stoletja vzpostavili denimo Gregor Strniša, Fran Milčinski Ježek in nekateri drugi avtorji. S svojimi besedili je Lainšček v slovensko popularno glasbo nedvomno vnesel višje in estet-sko zahtevnejše standarde. Isto mu je uspelo tudi na področju narečne književnosti, kjer je s svojimi prekmurskimi pesmi-mi in pripovedmi dokazal, da narečje ni nujno le jezik zaba-vljaških kontaktnih radijskih oddaj in sredstvo za filmsko ka-rakterizacijo kakšnega vaškega posebneža, ampak da je lahko kultiviran govor in prepričljiv literarni nagovor. Umetniško jedro Lainščkovega ustvarjalnega opusa predstavlja-ta leposlovje za otroke in mlade ter romanopisje. V mladinskih delih Lainšček ni vzgojitelj, ki bi z dvignjenim kazalcem razla-gal, kaj je prav in kaj ne; tudi ni zvončkljavi idealizator otroštva,

ampak skozi pretanjeno empa-tijo ustvarja t. i. zbliževalni, komunikativni tip mladinske književnosti, kakor so jo pisali najžlahtnejši slovenski mladin-ski ustvarjalci. V navezavi na to tradicijo je z občutkom za dia-log z otroštvom, s sposobnostjo čudenja, igrivostjo, bogastvom domišljijskih in čutnih podob ter z jezikovno inovativnostjo ustvaril prepoznavno osebno poetiko. Ta pristop je posebej uspešno uresničil v zbirki avtor-skih pravljic 'Mislice', za katero je leta 2001 prejel večernico, nagrado za najboljše mladinsko literarno delo minulega leta. V Lainščkovih romanih, za ka-tere je doslej prejel že tri vr-hunske nagrade, dvakrat kre-snika in nagrado Prešernovega sklada, se prepletajo tri velike teme: človekova identiteta, kolektivno nezavedno in ljube-zen. Čeprav so pogosto tesno povezane, pa je razberljivo, da si vprašanje identitete najpogo-steje zastavljajo junaki njegove

zgodnje pripovedne proze, in sicer ob zgodovinskih ali druž-beno-civilizacijskih prelomih, ki usodno zaznamujejo njihovo bivanje. V drugi polovici 90. let, ko se je natančneje sezna-nil s psihološkim naukom C. G. Junga, je začel literarno 'raziskovati' tiste plasti člove-kove duševnosti, v katerih je zapisana pradavna kulturna, jezikovna, religiozna in ritual-na dediščina človeštva ali t. i. kolektivni spomin oz. kolektiv-no nezavedno. Osrednja tema njegovega pripovedništva pa je vsekakor ljubezen, ki je pri njem temeljno bivanjsko po-čelo, gonilna sila, ki njegove pripovedne osebe, zlasti ženske like, žene v usodno, a odrešujo-čo družbeno ali osebno akcijo. Ker gre za nadčasovne teme, jih Lainšček lahko literarno ure-sničuje v različnih prostorih in časih, opazno pa je, da sta mu blizu preteklost in njeni zgodovinski dogodki v sloven-skem panonskem prostoru. In

prav ta prostor, Prekmurje in tudi Mursko Soboto, Lainšček v duhu sodobnih kulturno--filozofsko-psiholoških iskanj ponovno umetniško prepričlji-vo vrisuje v slovenski literarni zemljevid. Po 'poetu prekmur-skih ravnic' Mišku Kranjcu je ta prostor z Lainščkom dobil svojega drugega barda. Številne literarnozgodovinske obravnave njegovega literar-nega opusa, uvrstitve njegovih del v literarne antologije in šol-ske učbenike, prevodi v druge jezike in literarne nagrade so zunanja potrditev, da je Feri Lainšček kánonski avtor so-dobne slovenske književnosti. Notranji in resnični dokaz tega pa je njegova živa in prepričljiva literatura. Z njo predstavlja za Prekmurje in Mursko Soboto – naj bo povedano v blagovnem jeziku, ki ga današnji svet men-da bolj razume kot literarnega – prvovrsten kulturni kapital.«

22 | februar 2012

KULTURA

Plaketo Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture je prejel Metod Žunec, namesto kate-rega je plaketo prevzel njegov oče. Odkritje nespornega pev-skega talenta Metoda Žunca se je zgodilo v zgodnjih naj-stniških letih, na daljšem obi-sku v Zagrebu živečega strica, opernega pevca Nonija Žunca, v Murski Soboti, ko so se pov-sem spontano, brez resnejših ambicij pričele Metodove prve pevske ure, ki jih je pozor-no spremljalo stričevo uho. Pravzaprav se je s tem že pričela umetniška pot mladega teno-rista, čeprav se je v Ljubljani odločil za študij na Fakulteti za družbene vede in ob tem štu-diral tudi solo petje. Debitiral je v operi »Salomon in Balkis«. Sodeloval je z orkestrom Slovenske vojske, leta 2003 je v SNG Maribor pel glavno vlo-go v svetovni praizvedbi sloven-ske opere »Pesnik in upornik«, v tej ustanovi pa še danes poje več glavnih vlog. V Verdijevi operi »Fastaff« poje tenorsko vlogo Fentona. Z orkestrom Slovenske vojske in orkestrom slovenske policije redno kon-certira doma in v Italiji. Poleg tega je Metod Žunec od leta 2007 član terceta Eroika. Leta 2007 so nase prvič opozorili na Emi. Člani Eroike so kla-sično izobraženi in šolani pevci, brez dvoma tudi po strokovno tehnični plati povsem enako-vredni pop opernim pevcem, zbranim v slovitem kvartetu Il Divo. Premišljena kombinacija talenta, lepote, uglajenosti, gla-sovnih zmožnosti in obdelave večnih uspešnic v žanru pop opere je formula uspeha Eroike. Eroika je osvojila Slovenijo že s prvim albumom »Eroika«, z drugim »Nad mestom se dani« je še razširila svoj krog obože-valcev in s tretjim »Življenje« marsikoga ponovno osvojila. Pri vseh treh je bil producent Patrik Greblo.

Priznanje mestne občine za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavno-sti v občini je prejel Ernest Bransberger za svoj prispevek k razvoju likovne ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini in regiji. Ernest Bransberger je ljubiteljski slikar domala vse svoje življenje. Prve spodbude za likovno izražanje je še kot deček prejel od svojih učiteljev na osnovni šoli na Cankovi, kjer so bili njegovi izdelki pr-vič razstavljeni. Tudi kasneje, ko je že postal samostojni pod-jetnik in se je 33 let poklicno posvečal slikarsko-pleskarski obrti, je vztrajal pri likovnem ustvarjanju. Vedno znova ga je navdihovalo zlasti Prekmurje z raznoliko pokrajino, bodisi ravninsko ob Muri ali povsem drugačno, z gričevnato po-krajino na Goričkem. Ernest Bransberger je prvič samostoj-no razstavljal na Cankovi leta 1953, do danes pa je za njim že 50 samostojnih in 60 skupin-skih razstav. Bil je med prvimi, ki so že pred več desetletji na likovnem področju navezova-li stike tudi izven naših meja, zlasti s Porabjem. Po upokoji-tvi se je Ernest Bransberger z neizmernim veseljem povsem

posvetil slikanju in se zelo ak-tivno vključil v likovno sekcijo Mozaik, ki deluje pri Društvu upokojencev Murska Sobota. Organiziral je več likovnih kolonij v Lendavi, Radencih, na Hodošu, Gradu in v sose-dnjem Porabju. Leta 2005 je v svoji rojstni hiši v Korovcih ustanovil galerijo, ki je posta-la razstavišče za številne pre-kmurske ljubiteljske likovne ustvarjalce. Vsako leto je na Bransbergerjevi domačiji tudi kolonija, na kateri se srečujejo tako ljubitelji kot akademsko izobraženi likovni umetniki. Kolonija se vsakokrat zaključi z razstavo. Priznanje mestne občine za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti je prejel Dušan Cigüt za po-žrtvovalno delo na področju bibliotekarstva. Nagrajenca po imenu morda res nismo pozna-li, na videz pa ga pozna marsi-kateri obiskovalec Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, kjer je Dušan delal. Bivši sodelavci ga opisujejo kot izredno marljivega in poslušne-ga delavca, ki je pripravljen ne-sebično pomagati, prijatelji pa kot iskrenega, veselega in vedno pozitivnega fanta. Kljub temu

da ima status invalida, za iska-nje knjig na policah knjižnice skorajda ne potrebuje računal-nika, saj so knjige njegova veli-ka strast. Že kot otrok je Dušan Cigüt knjižnico redno obisko-val, sprva je med počitnicami pomagal zlagati knjige, kasneje je to počel vsak dan. Za njim je več kot deset let prostovoljnega dela v knjižnici. Dušan Cigüt je zaradi edinstvenega odnosa do knjige lahko vzor mladi genera-ciji, predvsem pa dokaz, da sta knjiga in branje lahko veliki in dragoceni vrednoti, ki v času računalnikov in novih medijev vedno bolj izgubljata pomen.

23 februar 2012 |

KULTURA

V Galeriji Murska Sobota so odprli

prav posebno razstavo štirih doma-

čih slikarjev, ki so svoje slikarske

svetove združili v eno razstavo.

Razstavo, ki nosi delovni naslov »Brezpotja«, so zasnovali štirje avtonomni likovni ustvarjalci Sandi Červek, Ignac Meden, Franc Mesarič in Mirko Rajnar. Slednji je bil tudi pobudnik ideje o skupni razstavi štirih akadem-skih slikarjev. Ideja je sponta-no zrasla in njen namen je bil predstaviti štiri povsem različne umetnike, ki prihajajo iz različ-

nih svetov.Sicer je razstava strogo avtorska, saj je vsak od štirih delov obli-kovan samostojno in je že v sa-mem izhodišču rezultat vsakega slikarja posebej, vendar kljub raznolikosti razstava uspešno združuje štiri različne slikarske svetove. Smisel in značilnosti razstave je ob odprtju predstavil Ignac Meden. »Omenjena raz-stava ponuja nove pustolovšči-ne, nova iskanja in razkrivanja, enkratne odgovore za določanje temeljnega položaja in nove od-govore na stara vprašanja. Ko je vse ena sama pot, poti ni nikjer. Ne le tako, da ni poti, ker je pač vse, kar velja, pot sama in je vsaka smer možna in gre potem zgolj za veljavnost, relevantnost in možnost izbire. Razstava bo skušala opredeliti sleherno rele-vantno početje v risu praktici-

ranja umetnosti prostora, ki je po ustvarjalni praksi nedvomno drugačna kot praksa, ki se nahaja zunaj aktivnega umetniškega de-lovanja, jo reflektira od zunaj in premišlja njeno strukturo, njene človeške, zgodovinske, družbene, psihološke in druge konstelacije ter premene,« je o razstavi dejal Meden. Razstava je strogo av-torska, kar pomeni, da se vsak od štirih delov oblikuje povsem samostojno in je že v samem iz-hodišču rezultat vsakega slikarja posebej. Razstava četverice bo na ogled vse do 21. marca.

Razstava štirih domačih slikarjev Aleksandra Grah

V Pomurskem muzeju Murska

Sobota so v petek, 20. januarja, s

predavanjem in odprtjem fotograf-

ske razstave obeležili spomin na

prekmurske žrtve holokavsta.

O usodi prekmurskih Judov med holokavstom je predaval profesor zgodovine s prekmurskimi kore-ninami Boris Hajdinjak. V pre-davanju z naslovom »Nebo nad krematorijem je žarelo« je poslu-šalce spomnil na življenje in delo Judov, ki so se v Prekmurju začeli naseljevati v 18. stoletju, njihovo število je naraščalo zlasti v 19. in ob njegovem koncu doseglo

višek, ko jih je bilo 1107. Največ jih je živelo v Murski Soboti in Lendavi, bili so tudi v Beltincih in še v nekaterih večjih podežel-skih krajih. Judje so v Prekmurju začeli razvijati trgovino in gostin-stvo, bili pa so tudi prvi tiskarji. Odigrali so pomembno vlogo na gospodarskem in kulturnem področju, bili so nosilci gospo-darskega razvoja v Lendavi, kjer so razvili tudi živahno kulturno in društveno delovanje.Hajdinjak je velik del svoje-ga raziskovalnega dela posvetil proučevanju judovske skupno-sti v Prekmurju, pri čemer so mu v veliko pomoč ugotovitve drugih raziskovalcev. Po bese-dah Hajdinjaka so prekmurski Judje doživeli tragično usodo, saj jih je v taboriščih umrlo 38, preživelo jih je le 65, ki so po vrnitvi v Prekmurje doživeli nove

brutalne ukrepe revolucionarne oblasti. Po predavanju je sledi-lo odprtje razstave o ostankih judovske kulturne dediščine, ki so jo ustvarili sodelavci Pavlove hiše iz Potrna – gre za fotografije fotografa Branka Lenarta, ki pri-čajo o sledeh že skoraj pozabljene preteklosti.

Razstava o usodi prekmurskih Judov Aleksandra Grah

24 | februar 2012

KULTURA

Slogan »Zavrtimo skupaj« je bil izho-

dišče, da smo se z devetošolci lotili

priprave šolskega projekta kulturnih

uric. V letnem delovnem programu

smo imeli načrtovane ure, ki se

navezujejo na slovenski kulturni

praznik, 8. februar.

Letošnje dogajanje smo strnili v dve šolski uri, vsebine pa so pri-pomogle k razvijanju sodelovanja in empatije, spoznavanju kulture v različnih poklicih in na različ-nih področjih ter soustvarjanju med učenci, učitelji in povablje-nimi gosti.Na razredni stopnji so učitelji izbirali med pestro ponudbo možnosti, in sicer med dra-matizacijo Prešernovih pesmi, ogledom njihove glasbene pre-delave, ustvarjanjem, med re-ševanjem kviza o Prešernu in

vodenim pogovorom o kulturi. Kot zanimivost smo dodali krajši dramski prizor, s katerim sta de-vetošolca domiselno predstavila utrinke iz Prešernovega življenja in ustvarjanja.Učenci s predmetne stopnje so si v sodelovanju z razredniki izbrali aktivnosti za prvo učno uro, nato pa so se jim pridružili povabljeni gostje (informatorka v galeriji, dramski igralec, glas-benik, študent strokovne šole za hortikulturo, kustodinja pedago-ginja, profesorica rehabilitacijske pedagogike, novinar), ki so pred-stavili svoja strokovna področja in prikazali, na kakšen način so povezana s kulturo. Sodelovali so še učitelji in drugi strokovni delavci naše šole.Po predstavitvah, ki so potekale v manjših skupinah, so vsi gostje napisali svoje vtise, mi pa smo

jih objavili na spletni strani šole. Devetošolci so zbrali in popra-vili kvize o Prešernu, morebitne uspešne pesmi pa smo prispevali za šolsko glasilo »Brazde«.Ta dan je bil res namenjen kul-turi v širšem smislu. S sladkimi figami so se učenci posladkali pri malici, ogledali so si razsta-vo, ki jo je uredil likovni peda-gog Franc Bencak, s seboj pa so

odnesli zbrane vtise na kultur-ne urice, ki so letos potekale na malo drugačen način.

Suzana Novak in Tina Kur,organizatorki dejavnosti,

OŠ III Murska Sobota

»Zavrtimo skupaj«. Kulturne urice na tretji šoli

Program 15. februar 2012 - 15. marec 2012sreda, 15.2.2012 ob 8.30 in 11.00 Gledališče Park Murska SobotaAleš Šteger: KURENT, koprodukcija Lutkovno gledališče Maribor in Mestno gledališče Ptujza Gledališko – lutkovno abonmapetek, 17.2.2012 ob 19.00 Gledališče Park Murska Sobotapremiera celovečernega dokumentarnega filmaRADGONA – OSAMOSVOJITVENA VONJA V POMURJU vstop prostpetek, 17.2.2012 ob 19.00 Grajska dvorana Murska SobotaGOVOREČI BOBNI vstop prostponedeljek, 27.2.2012 ob 10.30 in 17.00 Gledališče Park Murska SobotaFranjo Frančič: IMEJ SE RAD!, Gledališče Koper in Slovensko stalno gledališče Trst(za lutkovni abonma in izven), vstopnina za izven: 4 €torek, 28.2.2012 ob 9.15 in 10.30 Gledališče Park Murska SobotaFranjo Frančič: IMEJ SE RAD!, Gledališče Koper in Slovensko stalno gledališče Trst(za lutkovni abonma)sreda, 29.2.2012 ob 19.00 Gledališče Park Murska Sobotaglasbeno – gledališki dogodek : JURE IVANUŠIČ & NORDunk: SRCE V KOVČKUvstopnina: 12 € - v predprodaji, 15 € - na dan koncertaponedeljek, 12.3.2012 ob 19.00 Gledališče Park Murska SobotaPlesna skupina RITM iz Rusije vstopnina: 5 €

Vstopnice za dogodke lahko kupite:- na blagajni Gledališča Park za dogodke v obeh dvoranah:

vsak delavnik od 14. do 17. ure ter uro pred večernimi dogodki v Gledališču Park.- na blagajni Grajske dvorane samo za dogodke v Grajski dvorani:

uro pred dogodkom v Grajski dvorani.

Vsak delavnik od 14. do 17. ure lahko po telefonu 521 43 81 dobite informacije o dogajanju v obeh dvoranah - Gledališču Park in Grajski dvorani.

RIS DVOREC RAKIČANLendavska 28, Rakičan 9000 Murska Sobota,T: 02 535 18 96, F: 02 535 18 97,E: [email protected] ali [email protected]

1. VII. Mednarodno znanstveni posvet/konferenca »Ekologija za boljši jutri«

Vabimo vas, da se z vašim znanstvenim ali strokovnim prispevkom udeležite VII. Mednarodnega znanstvenega posveta/konference »EKOLOGIJA ZA BOLJŠI JUTRI« s katerim lahko pridobite do 4.0 kreditne točke za napredovanje. Posvet bo potekal od 21.03. do 23.03.2012 v Raziskovalno izobraževalnem središču Dvorec Rakičan. Prijavnica za znanstveni posvet bo dostopna na spletni strani: www.ris-dr.si po 01. 03. 2012.

2. Upravljanje z dokumentacijo podjetij in zavodov (pisarniško poslovanje in arhiviranje) s kreditnimi točkami 0.6 v Dvorcu Rakičan 1.3.2012 ob 9.00 ur.

3. Govorništvo in javno nastopanje v Dvorcu Rakičan dne 6.3.2012 ob 9.00 uri.

4. Nepovratna sredstva EU in drugi viri financiranja dne 13.3.2012 ob 9.00 uri.

Podrobne vsebine delavnic, seminarjev, prijavnice: na spletni strani www.ris-dr.si VLAGANJE V ZNANJE JE VEDNO DRAGOCENA NALOŽBA!

VLJUDNO VABLJENI!

ZA OTROŠKO SPROSTITEV IN ZABAVO 1. Praznovanje otroškega rojstnega dne v Dvorcu Rakičan po dogovoru (Smrčja, Piratska, Egipčanska, Princeskina zabava).

VABILO NA STROKOVNE POSVETE/KONFERENCE,DELAVNICE, SEMINARJE

25 februar 2012 |

KULTURA

V predprostoru Gledališča Park so se

20. januarja predstavili člani skupi-

ne Džezzva, ki deluje od leta 2010.

Uveljavljeni prekmurski glasbeniki

so se znova predstavili s prepoznav-

nim slogom igranja.

Muziciranje Džezzve odraža prepoznaven slog klavirja in močno prepletanje ritemske sekcije, njen program pa ob-sega preplet lastnih skladb in priredbe znanih tujih skladb z izrazito avtorsko interpretacijo. Kot je po koncertu dejal kitarist Iztok Rodež, so bili glasbeniki z odzivom občinstva zadovolj-ni. »Nekako nam z avtorskim programom uspeva občinstvo 'potegniti' v ta glasbeni vrti-ljak. Odzivi po koncertih so praviloma pohvalni, predvsem zaradi tega, ker so poslušalci med koncertom nekaj začutili. In to je pri glasbi bistveno,« je še dodal Rodež. Sicer pa čla-ni Džezzve menijo, da lahko poslušalce, ki so zreli za džez, najdemo vsepovsod, nič dru-

gače ni niti v Prekmurju. Džez je pač glasbena oblika, ki ji je treba prisluhniti na nekoliko drugačen način, za odtenek bolj zbrano. »Ni glasba na prvo žogo. Dandanes se mnogim, ne samo pri džezu, ne ljubi po-glabljati v glasbo,« še dodaja. Sicer kvartet Džezzva tudi v

letošnjem letu načrtuje obisk nekaterih slovenskih festivalov, potrjen je tudi že njihov nastop na letošnjem Jazz festivalu Novi Sad. Želijo si koncertirati, le-tos pa jih čaka še izdaja nove zgoščenke.

Gledališče Park v džezovskih ritmih Aleksandra Grah

V Pokrajinski in študijski knjižnici

Murska Sobota so odprli četrto sa-

mostojno razstavo članice društev

Mavrice in Mozaik ter skupine Kobra

2 – Rozalije Sraka.

Prvo ljubezen do slikarstva je Sraki še v nižji gimnaziji v Lendavi vzbudil njen prvi uči-telj likovnega pouka Arpad Šalamon, in ta ljubezen se je v njej ponovno razplamtela pred dvajsetimi leti. Njeno prvo delo je bil portret starega očeta. Rozalija Sraka je službeno de-lovala kot načelnica Geodetske uprave Murska Sobota, kasneje je kot vodja Območne geodet-ske uprave za Pomurje delovala

na področju geodezije vse do upokojitve. Teoretsko znanje je pridobivala v slikarskih de-lavnicah Javnega sklada za kul-turne dejavnosti, ki jih je vodil akademski slikar Tone Rački, ter kiparskih delavnicah, ki jih je vodila akademska kiparka Alenka Vidrgar. Poglobljeno slikarsko znanje je pridobila v slikarski delavnici pri akadem-skem slikarju Mirku Rajnarju, ki jo je obiskovala devet let.

Avtoričin motivni svet zajema krajino, tihožitja in figuraliko. Razstava, ki bo vse do 3. marca na ogled v prostorih murskoso-boške knjižnice, je njena četrta samostojna, kot članica društev Mavrica in Mozaik ter skupine Kobra 2 pa je sodelovala na čez 50 skupinskih razstavah.

Igra barv in figur Rozalije Sraka Aleksandra Grah

26 | februar 2012

Na prvem literarnem večeru le-

tošnjega leta se je v Klubu PAC

predstavil samostojni ustvarjalec s

področja kulture Tomaž Letnar, ki

je predstavil svoj roman o razpotjih

medijske kulture.

Njegov roman »Jedci trupel« je izšel na začetku leta 2011 pri Založbi Litera, kjer je leta 2003 že izšel nje-gov prvenec »Pes iskalec ali Evangelij po Tomažu«. Letnar od leta 1998 deluje kot samostojni ustvarjalec s področja kulture, ustvarja scenarije za igrane in dokumentarne filme, ki so prejeli več domačih in med-narodnih priznanj, ter televizijske oddaje različnih žanrov. Roman, ki je kritičen predvsem do sodobne

medijske kulture, je ob pogovoru z avtorjem predstavil Robert Titan Felix. Srž Letnarjevega novega ro-mana je v različnih oblikah druž-bene manipulacije, ki vplivajo na človekovo osebno življenje. Prvi del romana, ki je izrazito metaforičen in deluje že skoraj simbolistično, se odvija na otoku. Letnar si je izbral roman, ker se mu zdi naj-učinkovitejša formula za nagovor bralstva, pri svojem zadnjem pa je

začutil družbeno odgovornost, da prikaže kritiko medijske kulture in manipulacijo s sistemom vrednot, ki človeka razčlovečuje. Tematika je izredno aktualna, še posebej sedaj, ko človek deluje pod ogromnim družbenim pritiskom in včasih v sistemu vrednot tudi neuspešno krmari.

KULTURA

Prvi literarni večer letos v Klubu PAC Aleksandra Grah

Od 01. marca 2012 vaspricakujemo na novem naslovu:

Ulica Staneta Rozmana 5, Murska Sobota

Od 01. marca 2012 vaspricakujemo na novem naslovu:

Ulica Staneta Rozmana 5, Murska Sobota

27 februar 2012 |

ŠPORT

Konec januarja je že 21-ič poteka-

la tradicionalna podelitev priznanj

najboljšim za dosežke na športnem

področju v preteklem letu.

Leto 2011 se je zaključilo, v njem pa je veliko športnih dosežkov odmevalo tako na lokalni kot državni ravni. Glede na to, da v mestni občini cenijo prispevek vsakega posameznika ali ekipe na športnem področju, so tudi letos podelili priznanja najbolj-šim. V izboru za najboljše so bili samo športnice in športniki iz murskosoboške mestne obči-ne, tudi v letošnjem izboru pa so bili v ospredju mladi, prihodnost športa. Športna zveza ter Zavod za kul-turo in šport sta podelila prizna-nja najboljšim v šolskem športu, najboljši športnici in športniku, športnemu paru ter športnim ko-lektivom ločeno za posamične in kolektivne športe. Nagrajencem je priznanja izročil župan Anton Štihec.

Športnice in športnikiMestna občina Murska Sobota se lahko pohvali s paleto nado-budnih športnic in športnikov, ki vsako leto poskrbijo, da glas o njih seže tudi onkraj lokalne skupnosti. Število kategorizi-ranih športnikov po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije se je v primerjavi z letom pred tem nekoliko znižalo. V primer-javi z letom poprej 71-imi je kri-terije izpolnjevalo 48 športnic in športnikov iz trinajstih športnih disciplin. Seveda je število bistveno večje, če vzamemo v obzir vse posame-znike, ki nastopajo bodisi v indi-vidualnih ali ekipnih športih. Po podatkih ŠZ Murska Sobota je tako v različne športe vključenih 2979 športnikov in športnic, ki nastopajo v 28 različnih športnih panogah. V posamičnih športih je aktivnih 1093 športnikov in

911 športnic, medtem ko v eki-pnih športih deluje 872 športni-kov in 103 športnice.V posamični razvrstitvi pri ženskah je že tretjič zapored slavila košarkarica Alja Samec, kategorizirana športnica per-spektivnega razreda, sicer čla-nica ŽKK Pomurje in državna reprezentantka. Samčeva je lani z reprezentanco Slovenije do devetnajstega leta starosti igrala na svetovnem prvenstvu za mla-dinke, ki se je odvijalo v Čilu, in osvojila 14. mesto; prav tako je sodelovala na evropskem pr-venstvu v Romuniji, kjer je z za-sedbo Slovenije do osemnajstega leta osvojila enajsto mesto. Na drugo mesto v ženski konkurenci se je uvrstila košarkarica Urška Juteršnik, prav tako iz ŽKK Pomurje, tretja pa je bila Urška Martinec, članica Atletskega klu-ba Panvita Murska Sobota.V moški konkurenci je prizna-nje za najboljšega dobil športnik mednarodnega razreda Črt Šiftar, član Rekreacijskega športnega društva START Polana, ki je v mladinski konkurenci postal po-kalni zmagovalec v Sloveniji, ob tem je osvojil tudi sedmo mesto v svetovnem pokalu za mladince.

Prav tako je Šiftar na svetovnem pokalnem prvenstvu v Mostarju slavil v kategoriji F1A. Drugo mesto v moški konkurenci je pri-padlo judoistu Sašu Šarčeviču iz Judo kluba Murska Sobota, tretje mesto je osvojil rokoborec Dejan Šernek, član Rokoborskega dru-štva Murska Sobota.

Športne ekipeV primerjavi z letom poprej je bilo moč opaziti porast izvajalcev športnih programov, saj jih je kar 132, skupno pa so se ukvarjali z več kot tridesetimi različnimi športnimi panogami. V športno dejavnost je bilo vključenih 8223 članov (5154 moških in 3069 žensk), in sicer v posamičnih športih, ekipnih športih, športni rekreaciji ter invalidskem športu. Med temi so bile izbrane le naj-boljše tri ekipe, ki gojijo posa-mične, in tri, ki gojijo kolektivne športe. Naziv najboljše športne ekipe med posamičnimi športi je pri-padel Strelskemu društvu Trap Štefan Kovač Murska Sobota, katerega obstoj in delovanje pre-sega 40-letno tradicijo. Strelsko društvo, ki se že ves čas ukvarja s streljanjem na leteče tarče trap, je

prve vidnejše rezultate v Sloveniji doseglo po letu 1990, od leta 2005 pa so njihovi rezultati opa-ženi tudi v mednarodnem meri-lu. Od leta 1991 so osvojili deset državnih prvenstev, štirikrat so bili drugi, dvakrat pa so dose-gli tretje mesto. Drugo mesto v konkurenci posamičnih špor-tov je osvojil Plesni klub Zeko Murska Sobota, ki je v lanskem letu osvojil kar 65 odličij, na tre-tjem mestu pa je pristal Atletski kluba Panvita Murska Sobota, ki se v minuli sezoni lahko pohvali s 70 odličji.V konkurenci kolektivnih športov je prvo mesto osvojil Odbojkarski klub Panvita Galex, ki ima tudi letos status prvoliga-ša. V klubu deluje sedem mlajših selekcij, v katerih je registrira-nih nad sto mladih odbojkarjev. Lansko tekmovalno sezono so varovanci Dejana Fujsa konča-li na četrtem mestu. Na drugo mesto se je uvrstil Košarkarski klub Radenska Creativ, ki se je po koncu lanske sezone povzpel ligo višje, tretje mesto pa pripa-da ND Mura 05, klubu, ki se je letos uspešno vrnil med sloven-sko nogometno elito, njihova mladinska selekcija pa se je lani

Alja Samec, Črt Šiftar in Panvita Galex najboljši v mestni občini Smiljan Kuhar

28 | februar 2012

ŠPORT

okitila tudi z naslovom pokalnih prvakov Slovenije.Med najboljšimi športnimi ko-lektivnimi ekipami v ženski kon-kurenci je slavil ŽKK Pomurje, ki je edini ženski košarkarski klub, ki nadaljuje tradicijo žen-ske košarke v murskosoboški občini. Članice letos tekmujejo v prvi državni ligi, prav tako so se v prvo državno ligo uvrstile mladinke. Na drugem mestu so pristale odbojkarice DŠR Murska Sobota, ki so se v lanski sezoni uvrstile v drugo slovensko odbojkarsko ligo, prav tako pa v mlajših selekcijah trenira več kot 80 mladih odbojkaric.

Šolski športLetos je bil ponovno v program razvrstitve najboljših uvrščen šol-ski šport, dejavnosti te veje pa potekajo tako na medobčinski kot na državni ravni. Najboljši športnici v šolskem športu sta postali Špela Kolbl in Sanja Čahuk. Kolblova je na dr-

žavnem prvenstvu v atletiki kot tekmovalka OŠ I osvojila drugo mesto na 60 metrov, obenem pa je s košarkarsko ekipo postala državna prvakinja. Čahukova je osvojila tretje mesto na državnem prvenstvu osnovnih šol v judu.Najboljši športniki so postali Andrej Lapoši, ki je dosegel tre-tje mesto na državnem prvenstvu v triatlonu, Max Babič, ki je na državnem atletskem prvenstvu osvojil drugo mesto v suvanju krogle, in Aleksander Ferenčak, najboljši športnik Judo zveze Slovenije med mlajšimi dečki, ki je osvojil naslov državnega prvaka v judu.Priznanje za šolo z najboljšim programom v šolskem športu v letu 2011 je prejela Osnovna šola I Murska Sobota, ki se lahko po-hvali z naslovom državnih prva-kinj v košarki, finalom državnega prvenstva v plesih in atletiki ter četrtfinalom državnega prvenstva v odbojki in ženskem nogometu. Osnovna šola I in Osnovna šola

III sta dobili še priznanje za osvo-jitev naslova državnih prvakov. Prva je slavila v ženski košarki, medtem ko je Osnovna šola III osvojila prvo mesto na državnem tekmovanju v streljanju z zračno puško v ekipni konkurenci.Podeljena so bila še tri prizna-nja, in sicer za naj športni par, za športne dosežke v invalidnem športu in posebno priznanje za vrhunske dosežke. V kategoriji športnih parov sta priznanje do-bili kategorizirani športnici med-narodnega razreda Sandra in Teja Rupnik, članici Plesnega kluba Zeko, ki sta na evropskem prven-stvu na Danskem zasedli tretje mesto, v nemškem Bochumu pa sta na svetovnem prvenstvu v disco danceu bili peti.Priznanje za dosežke v invalid-skem športu je prejel Damjan Šebjan, kategorizirani športnik mednarodnega razreda in član Društva gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota, ki je s košarkarsko reprezentanco

Slovenije na 21. olimpijskih igrah za invalide na Kitajskem osvojil deveto mesto.Priznanje za vrhunske dosežke je romalo v roke strelcu Boštjanu Mačku, ki je v Beogradu osvojil bron na evropskem prvenstvu v trapu in je za zdaj edini Pomurec z olimpijsko normo. Prav tako pa ga je Strelska zveza Slovenije kot večkratnega državnega prvaka in rekorderja proglasila za najboljše-ga strelca v letu 2011. Poleg prej omenjenega rezultata je Maček osvojil še deseto mesto na sve-tovnem prvenstvu v Beogradu in dvanajsto na svetovnem pokalu v Avstraliji.

29 februar 2012 |

ŠPORT

Z mednarodnega turnirja v hip hopu,

breakdanceu in electric boogieju s

štirimi odličji.

Plesalci Plesnega kluba Zeko na-daljujejo v svojem slogu: tudi s prvega letošnjega mednarodnega gostovanja so se vrnili z nizom odmevnih rezultatov. Na dvo-dnevni plesni prireditvi v me-stecu Mill na Nizozemskem je konec januarja za klub s sedežem v Veščici v različnih kategorijah nastopilo 32 plesalcev. Ti so se okitili s štirimi odličji in kopico drugih lepih uvrstitev. V breakdanceu članov posame-

znikov je zmagal Aleš Ivanuša, tretji je bil Nace Pintarič, mesto za njim pa Brin Matko Juvancic.V enakem plesu, vendar v otro-ški kategoriji posameznikov, si je Filip Kovačič priplesal drugo mesto, Enej Koprivec in Elias Ljubec peti mesti, Petra Rajh pa dvanajsto. V skupinskem break-danceu je bila njihova skupina z imenom The Chosen Ones najboljša. V hip hopu, in sicer v skupin-skem tekmovanju, so mladinci z imenom Zeko Team pristali na sedmem, v hip hopu članov pa je skupina 5ra Crew zasedla trinaj-sto mesto. V tekmovanju parov v enakem plesu sta pri članih Simona Pišek in Franja Dugar osvojili 21., med mladinkami pa Veronika Bukvič in Danisa Ribarič 39. mesto.Petra Gyergyek in Simona Pišek pri članicah sta si priplesali enajsto oz. dvanajsto mesto, pri

mladinkah posameznicah pa Azra Zemljič, Denisa Ribarič, Veronika Bukvič, Lana Džafič 51. ter Iva Horvat in Klara Popović 70. mesto. Vodja plesnega kluba Dejan Zečević je v electric boogieju v kategoriji članov posameznikov zasedel nehvaležno četrto mesto.»Po treh letih je bilo ponovno lepo sodelovati na tem veli-kem turnirju,« je po vrnitvi z Nizozemskega dejal Zečević, re-koč, da njihov cilj v kraju več kot tisoč kilometrov od doma ni bil zbirati odličja, temveč izkušnje. »Večina naših tekmovalcev je na tekmovanju nastopila prvič ali drugič, zato od njih nisem pri-čakoval dobrih uvrstitev. Namen je bil, da si naberemo izkušnje, da nekaj lepega doživimo, da vidimo, kje smo,« je poudaril sogovornik in dodal, da so izku-šeni plesalci dosegli nekaj dobrih rezultatov.

Plesalci Plesnega kluba Zeko uspešni na Nizozemskem Geza Grabar

Več kot 50 registriranih članov tudi

v 47. leto aktivnega delovanja stopa

zelo uspešno. Prvi mesec nove tek-

movalne sezone v dvorani namreč

nakazuje, da bi bilo lahko leto 2012

najuspešnejše, odkar je bil leta 1965

atletski klub ustanovljen.

Že na prvem dvoranskem med-narodnem atletskem mitingu v Ljubljani, ki je bil sredi januarja, so se atleti in atletinje, združeni v edinem delujočem atletskem klubu v Pomurju, zelo izkazali. S kar tremi najvišjimi uvrstitva-mi, torej zmagami, se je izkazal Nino Celec, ki je tekmoval v konkurenci pionirjev do 16 let. Zmagal je namreč v tekih na 60 m in 60 m z ovirami ter v skoku

v daljino. Njegov sotekmovalec Alen Forjanič je bil v teku na 60 metrov sedmi. Enako mesto je pri članih v skoku v višino osvo-jil Dominik Šbüll. V pionirski konkurenci je bila v skoku v da-ljino Miša Horvat četrta, v teku na 60 m pa sedma. Ria Grof je bila osma v teku na 60 metrov in deseta v skoku v daljino.Na državnem dvoranskem pr-venstvu pionirjev do 14 let v Ljubljani je bila najuspešnejša Miša Horvat, ki je v teku na 60 metrov zasedla odlično šesto me-sto (8,63). V B-finalu teka na 60 metrov sta nastopili Ria Grof, ki je bila skupno osma (8,58), in Veronika Heric, skupno deveta (8,62). Anja Zadravec je osvoji-la trinajsto, Ana Korc 29., Saša

Prvi uspehi Atletskega kluba Panvita Geza Grabar

30 | februar 2012

ŠPORT

Maučec 43., Nina Šinko 45. ter Katarina Zelko 68. mesto.V skoku v daljino, kjer je bilo prav tako veliko prijavljenih tek-movalk, je Miša Horvat s 4,83 metra pristala na nehvaležnem četrtem mestu, Ria Grof je bila trinajsta, Anja Zadravec 23. in Saša Maučec 24.Med pionirji je v teku na 60 m Benjamin Balažic pristal na 21., Niko Car pa na 29. mestu. Ta si je v skoku v daljino pribo-ril 19. mesto. Car je tekmoval tudi na dvoranskem državnem prvenstvu za mlajše mladince v Celju, kjer je z rezultatom 5,93 m osvojil šesto mesto, v teku na

60 m pa je bil 23. Alen Forjanič je bil na istem tekmovanju in na enaki razdalji 35., Maja Kadiš pa med mlajšimi mladinkami prav tako na 60 m 39. Na podobnem dvoranskem državnem prvenstvu za pionirje do 12 let v Slovenski Bistrici je nastopil samo Mitja Horvat in v teku na 60 m osvojil 28. mesto.Spodbudne rezultate so mladi atleti dosegli tudi v Ljubljani na prvenstvu Slovenije za pionirje do 16 let. Tam se je Nino Celec okitil z dvema odličjema: z zla-tim v skoku v daljino (6,13 m) in srebrnim v teku na 60 m (7,61). Alen Forjanič je med 42 tekmo-

valci v teku na 60 m osvojil 20. mesto (8,12).Ker v Sloveniji ne premoremo niti ene atletske dvorane s kro-žno 200-metrsko atletsko stezo, se mitingi in državna tekmovanja v tekih na srednje in daljše pro-ge že nekaj let izvajajo v tujini, zadnja leta na Dunaju. Tako je bilo tudi letos. Na državnem prvenstvu v avstrijski prestolni-ci je v absolutni kategoriji mla-dink Anja Benko osvojila drugo mesto v teku na 400 m (57,30), Sonja Neger je bila druga v teku na 1500 m (4:55,16), prav tako tudi Špela Fujs v teku na 3000 m (11:36,00). Urška Šantl je na tej

razdalji s tretjim mestom osvo-jila bronasto odličje (12:05,00). Katja Vrdjuka je v teku na 800 m osvojila peto mesto, Mateja Hari je bila v teku na 3000 m šesta. V teku mladincev na 1500 m je Žan Kavaš osvojil deveto, Nathan Kočar pa deseto mesto. Na mednarodnem mitingu, ki je potekal sočasno s slovenskim državnim prvenstvom, je pri čla-nicah nastopila Tina Jureš ter v teku na 200 m s časom 25,26 zasedla tretje mesto.

Foto: Gorazd Grof

Odbojkarji Panvite Galexa so prvi

del sezone končali na petem mestu,

kar je zadoščalo za uvrstitev med

najboljših šest ekip, ki se bodo v

modri skupini borile za prvaka.

Za murskosoboškimi odbojkar-ji je prvi del sezone, tekmovanje pa se je tako že prevesilo v drugi del prvenstva, ki je razdeljen na modro in zeleno skupino. V prvi, kjer nastopa tudi Panvita Galex, se bodo odbojkarji borili za na-slov državnih prvakov, medtem ko zelena skupina odloča o tem, kdo bo ostal med elito in kdo se bo poslovil. Varovanci Dejana Fujsa so prvi del prvenstva kon-čali sklonjenih glav, saj so po po-razu v 14. krogu, ko so se doma v tekmi za tretje mesto pomerili s Salonitom, na zadnjih štirih srečanjih dosegli zgolj zmago, končni rezultat pa je zadoščal za peto mesto in ponovno uvrstitev v modro skupino.

Slabšo formo iz prvega dela pr-venstva so na žalost vseh ljubite-ljev odbojke v Prekmurju prene-sli tudi v nadaljevanje prvenstva. Prvo srečanje modre skupine so namreč odigrali na domačem te-renu proti kranjskemu Triglavu, ki je kot šesta ekipa prvega dela še zadnji ujel modro skupino. Tekmo v Murski Soboti so sicer bolje začeli Sobočani, ki so po-vedli z 1 : 0 v nizih, nato pa je sledil pravi mrk v igri, ki so ga gostje uspeli izkoristiti, ob tem pa so zabeležili še prve tri točke v nadaljevanju prvenstva. Po tej priložnosti se bo našim odboj-karjem morda še kolcalo, saj so pomembne tri točke, ki bi jih na koncu približale želenemu tretje-

mu mestu, šle po zlu. Računica je namreč takšna, da bi se Panvita Galex v primeru uvrstitve na eno prvih treh mest nato v končnici izognili favoriziranemu ACH-ju, ki bi tako lahko bil nasprotnik murskosoboških odbojkarjev šele v morebitnem finalu.

Odbojkarji Panvite Galexa drugi del začeli s porazom Smiljan Kuhar

31 februar 2012 |

ŠPORT

Mura in italijanski investitorji so kljub

zapletom v zadnjih tednih vseeno

prišli do dogovora, ki pa črno-belim

še vedno ni prinesel nobenega de-

narja. Igralci po radikalnih potezah

še ne posegajo, rešitev bi morala

priti kmalu. Sredi januarja so prek-

murski ljubitelji nogometa nestrpno

pričakovali tiskovno konferenco, kjer

bi se predstavili italijanski vlagatelji,

ki bi Muri pomagali do stabilizaci-

je. Glavni akterji so nekaj dni pred

tem že večerjali z vodstvom kluba

in igralci, zato sodelovanje takrat ni

bilo videti ogroženo. Toda na dan, ko

bi morala biti podpisana pogodba,

se je zataknilo.

Pred tiskovno konferenco so se ita-lijanski poslovneži in predsednik kluba Miroslav Topič mudili pri županu Antonu Štihcu, kjer je prišlo do nekaterih razhajanj ozi-roma nejasnosti. Italijani so svoj prihod namreč pogojevali s tem, da Mura tudi v prihodnji sezoni

pridobi licenco za nastopanje v Prvi ligi, eden kriterijev za to pa je postavitev reflektorjev. Teh na Fazaneriji še ni, postavka za njih je bila predvidena v prvem branju proračuna, za dokončno potrditev pa je bilo treba počakati na sejo mestnega sveta, ki se je odvijala 2. februarja. Potencialni investitorji so si tako vzeli čas za premislek, v tem času pa so ponovno sestanko-vali tudi z županom in se na koncu z njim znašli na istem bregu. »Prihod italijanskih investitorjev je bistvenega pomena za obstoj kluba. Če načrta ne bi uspeli ure-sničiti, bi lahko sledil najhujši sce-narij, po katerem bi bil pod vpra-šajem tudi obstoj kluba,« je pred zadnjim sestankom, ki je potekal 30. januarja, dejal Miroslav Topič. Na koncu se je sestankovanje med županom, italijanskimi investitor-ji in vodstvom Mure izkazalo za uspešno, saj je bil sklenjen dogo-vor o sodelovanju, Štihec pa je že dva dni pred sejo lahko potrdil, da bo postavka za reflektorje spreje-ta. Mestni svetniki so se namreč s podpisi že pred tem zavezali, da

postavke za reflektorje ne bodo izključili iz proračuna.Kljub temu da je bil dogovor o so-delovanju sklenjen, na Kopališki 45 še vedno čakajo na finančno injekcijo, s katero bi lahko začeli odplačevati dolg do igralcev. Ti namreč še vedno pridno trenira-jo, navkljub napovedani možnosti stavke po tem ukrepu niso posegli. Glede na to, da se je prestopni rok končal 31. januarja, je jasno, da denarja s prodajo igralcev mursko-soboški prvoligaš ne bo pridobil, zato mu preostane le čakanje na sredstva z italijanske strani. Zapleti glede vstopa investitorjev so sicer

botrovali tudi temu, da se je na Fazanerijo preselil le Jure Travner, Grk in Francoz, ki sta prav tako bila kandidata za prestop, pa svoje nogometne poti ne bosta nadalje-vala v pokrajini ob Muri.Ob tem omenimo, da so črno-beli letos odigrali štiri prijateljska sre-čanja. Dosegli so tri zmage, enkrat so bili poraženi. Na pomožnem igrišču v Fazaneriji so premagali Palomo, Rakičan in Ljutomer, pre-moč pa so morali priznati vodilni ekipi druge lige Aluminiju.

V pričakovanju finančne injekcije Smiljan Kuhar

Čeprav so ga organizatorji balo-

narski klubi Berta, Roto in Bakovci

ter Lovenjakov dvor iz Polane kot

Miklavžev balonarski festival načrto-

vali že za začetek decembra, vreme

na januarskem srečanju šestnajstim

balonom ponovno ni bilo niti malo

naklonjeno.

Zaradi vetra je sobotno letenje odpadlo, oteženo pa je bilo tudi nočno žarenje balonov pred gra-dom v murskosoboškem parku. Poudarek t. i. night glowa je, da so baloni »stacionirani« na ze-mlji, z močno svetlobo plame-nov iz plinskih gorilnikov pa so v svoji notranjosti osvetljeni kot velikanske žarnice.Baloni so poleteli le v nedeljo dopoldan. Decembra so sicer na-črtovali, da bi zasledovalni polet oziroma po balonarsko »lov na lisico« štel za državno prvenstvo, a je tokrat polet bil le festivalske-ga značaja.

Sicer je tokratno srečanje minilo v pričakovanju novih in strožjih zahtev Evropske agencije za var-nost v letalstvu (EASA), ki se

nanaša na balonarje. Poleg vsega bo novost najbolj opazna v dvigu materialnih stroškov za prav vsak polet.

V Polani in okolici Balonarski festival Geza Grabar

32 | februar 2012

ŠPORT

Čeprav smučam že od malih nog, sem se v zimski šoli v na-ravi veliko naučila. Zadovoljna sem, saj sem usvojila številne nove smučarske veščine in mi je uspelo skočiti s skakalnice na smučišču. Naš smučarski učitelj je bil prijazen, zelo dobrosrčni pa so bili tudi ostali učitelji.

Enja Zobarič, 6. a

Bilo je zanimivo, ker smo se vo-zili po zahtevnih progah in na si-drih. V sobah smo gledali televi-zijo in se zabavali. Obroki so bili zelo dobri in raznovrstni. Vsak večer smo imeli pouk. Težko sem pričakoval konec zimske šole v naravi.

Marko Irgolič, 6. b

Ko sem izvedela, da gremo v zimsko šolo v naravi, sem postala srečna, a obenem tudi zaskrblje-na. Imela sem namreč že veliko poškodb desne roke. Nisem bila prepričana, da bom zmogla. Z negotovostjo, a velikim optimiz-mom sem se s sošolci odpravila na Roglo. Ko sem prvič stopi-la na smučke, sem bila dokaj negotova,a s prvim spustom po strmini se je strah razblinil. Bilo je super! Vseh pet dni se nisem poško-dovala. Zadnji dan sem se po-čutila srečno in zadovoljno, saj sem dosegla nekaj, kar mi bo za vedno ostalo v spominu. Že se veselim naslednjega smučanja. Hvala tudi razredničarki, ki me

je vsakodnevno spodbujala in mi vlivala upanje za naslednji dan.

Maša Kutoša, 6. c

Učitelj Nejc nas je večkrat po-hvalil in hkrati popravljal naše napake. Po dopoldanskem smu-čanju nas je čakalo okusno kosi-lo, po krajšem počitku pa smo se vrnili na smučišče. Tako je bilo vsak dan. Predzadnji večer smo se sprostili in naplesali v hotelski diskoteki. In zadnji dan – adrenalinska vožnja s sankami, vrhunec vsega! Teden je bil napo-ren, a dovolj razburljiv, da se ga bomo spominjali tudi takrat, ko ne bomo več sedeli v osnovno-šolskih klopeh.

Zala Hoblaj, 6. c

Nika Bračko iz 6. a pa je svoji prijateljici sporočila:Hey, Nuša!Imamo se zelo lepo. Ne boš ver-jela, prvič v tem letu sem videla sneg. Sicer me noge neznosno bolijo, a bo že bolje. Upam, da tudi ti uživaš!Bye!

Nika Bračko, 6. a

Januarja letos smo se učenci in spremljevalci odpravili v zimsko šolo v naravi na Roglo. Skupina je štela 38 učencev in šest spre-mljevalcev. Dnevi na Rogli so potekali v znamenju različnih aktivnosti na snegu, v športni dvorani, na bazenu in v učilnici. Program je bil pester, zanimiv,

strokovno pripravljen in dobro voden. Tesna povezava nara-ve s pridobljenim znanjem bo marsikomu v življenju koristila. Gotovo se bodo dni na Rogli mnogi še dolgo časa spominjali in o doživetjih pripovedovali so-šolcem, ki se šole niso udeležili. Kot spremljevalki lahko poveva, da sva učence spoznali tudi na drugačen način, bili sva jim pri-jateljici, jim pomagali z nasveti,

jih spodbujali, najini čaji pa so pozdravili tudi kakšno grlo in domotožje. Domov smo se vrnili polni prije-tnih in nepozabnih vtisov.

Cvetka Šavel Kerman in Marija Mira Ambruš,

spremljevalki, OŠ I M. Sobota

Zimska šola v naravi za učence prve šole – Rogla 2011

33 februar 2012 |

GASILSTVO

Gasilsko društvo Murska Sobota je

osrednje gasilsko društvo v mestni

občini, pa tudi po kategorizaciji

Gasilske zveze Slovenije je razvr-

ščeno v društvo posebnega pomena

V. kategorije, in se vneto pripravlja

na okrogli jubilej. Tega bodo poča-

stili v soboto, 23. junija, v dopoldan-

skih urah pred Soboškim gradom.

Prireditev bo sovpadala s tradicio-

nalnimi Soboškimi dnevi 2012.

Kot pričakuje predsednik društva Ernest Eöry, štiri polne manda-te tudi predsednik GZS, sedaj pa njen častni predsednik, naj bi se osrednje dopoldanske pri-reditve, ki se bo pričela ob 10. uri (pred tem bo velika gasilska parada), udeležilo okrog 300 gasilcev. Tako iz vseh trinajstih društev mestne občine, najsta-rejših društev iz Pomurja, osre-dnjih regijskih društev iz Gornje Radgone, Ljutomera in Lendave, iz sosednjih obmejnih društev in županij, povabljeni pa bodo tudi gasilci iz pobratenih mest Ingolstadt v Nemčiji in Paraćin v Srbiji. Po mnenju predsednika so pri-prave na ta visok gasilski jubilej v polnem teku, dolžnosti za čim uspešnejšo izvedbo pa so zau-pane članom upravnega odbora društva. Ob tem mejniku naj bi izdali obsežen bilten z bogato društveno kroniko, ki se je za-čela pisati z ustanovnim zborom 5. marca 1882. Uredili naj bi tudi priložnostni muzej s staro opremo, kjer naj bi razstavili do-kumentacijo o vseh pomembnih mejnikih v razvoju društva. V murskosoboškem društvu imajo vso potrebno opremo in usposobljen kader za gašenje vseh vrst požarov, tudi najzahtev-nejših. Nadalje koncesijo in vso potrebno opremo z vozilom za reševanje ob prometnih nesrečah na vseh prometnicah na območju Upravne enote Murska Sobota

ter v sodelovanju s tehničnimi gasilskimi enotami društev iz Lendave, Ljutomera in Gornje Radgone na celotni trasi po-murske avtoceste od Lendave do Cerkvenjaka. Strokovno usposo-bljeno in tehnično opremljeno imajo za reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter z višine, enako pa tudi za opravljanje re-dnega servisnega vzdrževanja ga-silnikov, izolirnih dihalnih apa-ratov, motornih gasilskih črpalk znamke Ziegler in druge gasilske tehnike. V okviru poklicnega je-dra društva, ki v delavnicah v ga-silskem domu opravlja servisno in drugo dejavnost, je redno za-poslenih devet ljudi. Ti opravijo tudi večino intervencij. Lani so jih našteli rekordnih 129. Kot jara kača se že nekaj let vleče (ne)uresničitev prednostne na-loge vseh v gasilstvu in civilni zaščiti na ravni mestne občine,

namreč zamenjava 32-metrske gasilske avtolestve s sodobnejšo 40-metrsko. Ker žal na ravni re-gije na tem področju niso našli dovolj podpore, so ubrali drugo pot. Na tem področju so si veliko obetali od projekta čezmejnega sodelovanja med domačimi gasil-ci in gasilci iz Szombathelyja na Madžarskem. Vrednost projekta je znašala 1,7 milijona evrov, od tega naj bi znaten delež sred-stev – vrednost avtolestve znaša okrog 900 tisoč evrov, zagotovi-li iz evropskih virov. Na prvem razpisu pred tremi leti niso bili uspešni, na drugem pa so se uvr-stili na listo čakajočih.

Junija 130. obletnica Gasilskega društva Murska Sobota Geza Grabar

34 | februar 2012

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: PODSREDA, ALIGATOR, PAV, KATE, RJA, PIN, IŠ, BANKA, KATODA, PRAVEC, DOL, SPODRSLJAJ, ARH, ILA, RADIOAPARAT, JUAREZ, ŠTRAJK, NIZOZEMSKA, ERA, AS, AZANA, JANE, NI, SKIF, ANEMONA, DR, APA, DUEL, RITA, ORO, PRAKSA, NIT, KOPILOT, OHCE, BAJUK, MALAVI, LAK, OPERATIVA, ONEK, OTA, JOŽE ZUPAN, KOCA.

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina

MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan

Naslovnica: Slovesna otvoritev EPK v Murski Soboti, Simon Koležnik

Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ

Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ

Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.

Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.

Naklada: 7000 izvodov

SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,

brezplačno.

Prispevke pošljite na: [email protected]

Telefon: 02 525 16 19

NAGRADNA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 29. februarja 2012 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Jolanda Zver,

Mladinska 46, Murska SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

Najboljši športniki v Mestni občini Murska SobotaFo

to: T

adej

Kiri

nčič

Priznanje za vrhunske dosežke strelcu Boštjanu Mačku

OK Galex Panvita, KK Radenska Creativ, ND Mura 05

Priznanje za dosežke v invalidskem športu Damjanu

Sandra in Teja Rupnik, najboljši športni par v mestni

PRIREDITVE IN KONCERTIsreda, 15.2.2012 ob 8.30 in 11.00

Gledališka predstava: Aleš Šteger: KURENT Gledališče Park Murska Sobota

četrtek, 16.2.2012 ob 19.30 Koncert: VOLODJA BALŽAROSKY IN PRIMOŽ PAROVEL Klub PAC Murska Sobota

petek 17.2.2012 ob 19.00 Premiera celovečernega dokumentarnega filma: RADGONA 1991 OSAMOSVOJITVENA VOJNA V POMURJU

Gledališče Park Murska Sobota

petek, 17.2.2012 ob 19.00 Koncert: GOVOREČI BOBNI Grajska dvorana Murska Sobota

sobota, 18.2.2012 ob 18.00 Valentinov ZUMBA party v plesni šoli ZEKO Plesna šola Zeko-Veščica

sobota, 18.2.2012 ob 21.30 MIKKOVA pustna diskoteka 70's& 80's Mikk Murska Sobota

sobota, 18.2.2012 ob 21.00 4. rojstni dan KEGL CITY PLANET-a D'KWASCENI RETASCHY

Kegl City Planet-BTC Murska Sobota

sobota, 25.2.2012 ob 21.30 DUBČINA II. koncert Dubzilla Mikk Murska Sobota

sobota, 25.2.2012 ob 21.00 VEČER STAND UP KOMEDIJ MATJAŽ JAVŠNIK Partymax Murska Sobota

sobota, 25.2.2012 ob 21.00 Koncert skupine: BLUE PLANET Kegl City Planet-BTC Murska Sobota

ponedeljek,27.2.2012 ob 17.00 Gledališka predstava: Franjo Frančič: IMEJ SE RAD


sreda, 29.2.2012 ob 19.00 Glasbeno-gledališka predstava JURE IVANUŠIČ& NORDunk: SRCE V KOVČKU


sobota, 3.3.2012 ob 21.00 Koncert: VLADO KALEMBER Kegl City Planet-BTC Murska Sobota

sobota, 3.3.2012 ob 21.30 Koncert: DAMIR AVDIČ (BiH/ SLO) MIKK Murska Sobota

ponedeljek, 12.3.2012 ob 19.00 Plesna skupina RITM iz Rusije Gledališče Park Murska Sobota

RAZSTAVErazstava bo na ogled do 21. marca 2012

ČERVEK, MEDEN, MESARIČ, RAJNAR Galerija Murska Sobota

razstave bo na ogled 3.3.2012

Razstava: IGRA BARV IN FIGUR; avtorica: Rozalija Sraka Pomurska in študijska knjižnica Murska Sobota

razstava bo na ogled do 31.5.2012

TŰ MO Slovanska poselitev Prekmurja Pomurski muzej Murska Sobota

razstava bo na ogled 29.2.2012

MOBILNA RAZSTAVA ROKODELSKE AKADEMIJE Pomurski muzej Murska Sobota

ŠPORTnedelja, 4.3.2012 ob 9.00 3. konectedenski turnir ŠD RADENSKA - POMGRAD Nemčavci- Motel Čarda

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: [email protected]

Documents

15. februar 2012 | številka 108 - Murska Sobota · 29 Plesalci Plesnega kluba Zeko uspešni na Nizozemskem 31 ND Mura 05 v pričakovanju finančne injekcije 15. februar 2012 | številka