š t e v i l k a

188

februar 2015letnik 17/2

Poštnina plačana pri pošti8350 Dolenjske Toplice

obči

na s

poro

ča2

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

28

. feb

ruar

201

5

Februar nam je le natrosil nekaj snega, čeprav ga vozniki najbržniso bili ravno veseli. So ga bili pa zato toliko bolj otroci, ki solahko uživali v zimskih radostih, pri katerih, upamo, da ste se jimpridružili tudi starejši. Narava je res ponudila pravo zimsko idilo.Nekaj zimskega utripa smo zabeležili tudi v tokratnem Vrelcu, kisicer vnovič ponuja različne vsebine. Pred nami pa je marec, ko žediši po pomladi, po zvončkih in trobenticah. Vsak letni čas, vsakmesec ima svoj čar. Najdimo ga!

V prejšnji številki Vrelca smo bralce in bralke spraševali: »Katerajed, sladica zaznamuje pustni čas?« Pravilen odgovor je sevedakrof. Dve vstopnici za kopanje v Wellness centru Balnea prejmeTončka Bradač, Loška vas 8, 8350 Dolenjske Toplice. Novonagradno vprašanje se glasi: »Kako se imenuje hotel v Dolenj-skih Toplicah, kjer je restavracija z znamenitim kristalnim le-stencem?« Odgovore do 15. marca 2015 pošljite na naslov:Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske To-plice, s pripisom za Glasilo – nagradno vprašanje. Odgovoru ob-vezno pripišite tudi davčno številko, sicer nagrade ne bo možnoizročiti. Nagrajenec(ka) bo objavljen(a) v naslednji številki. Nagrada: 2x vstop v bazene v Wellness centru Balnea v Dolenj-skih Toplicah. Nagrado poklanjajo Terme Dolenjske Toplice.

Kolofon Glasilo izdaja Občina Dolenjske TopliceUredniški odbor: Mojca Kren, odgovorna urednica, uredniki Rosana Dular, Helena Kulovec, Primož Primec in Janez Šafar. Priprava za tisk: Starling d.o.o., VrhnikaTisk: Tiskarna B & M Povše d.o.o., Ljubljana Naklada: 1400 izvodovGlasilo Občine Dolenjske Toplice je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturoRepublike Slovenije pod zaporedno številko 250.Glasilo dostopno tudi na www.dolenjske-toplice.si. Obvestilo uredniškega odbora: Zadnji rok za oddajo člankov je 20. v mesecu.Prispevke lahko pošljete na elektronski naslov: glasilo.dolenjske.toplice@gmail.com alina naslov: Občina Dolenjske Toplice, Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice, s pripisomZa Glasilo. Za prispevke, ki bodo na gornja naslova prispeli kasneje, uredništvo ne morejamčiti, da bodo objavljeni v tekočem izvodu glasila.Uredništvo si pridržuje pravico do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovnoprimerne članke.

Zimska idila. Foto: Janez Šafar

Intervju z županom 4

Želijo ostati v vrhu jadralnega padalstva 7

50 let podjetja FerroČrtalič 10

V načrtu preplastitev cestin regulacija potoka

MOJCA KREN

MOJCA ŽNIDARŠIČ, Dol. list, ARHIV VS KP

Novoizvoljena sestava Vaške skupnosti Kočevske Poljane je 7. fe-bruarja povabila na okroglo mizo, na kateri so predstavili izzive in željeza letošnje in prihodnja leta, svoje težave pa so na srečanju, ki se ga jeudeležilo precej krajanov, izpostavili tudi vaščani. Kot je poudaril Igor Mavsar, predsednik vaške skupnosti, je v vasi,kjer živi približno 100 prebivalcev, nujna preplastitev nekaterih cest inpriključka na glavno cesto, saj so v res slabem stanju. Prav tako je vnačrtu nasipanje gozdne ceste, želijo si javno razsvetljavo, nameravajopa tudi očistiti drevesa, veje in druge naplavine ob potoku. Prav delo-vne akcije vaščanov lahko veliko pripomorejo k napredku in izboljša-nju življenjskih pogojev, saj občina lažje zagotovi le določen delsredstev, kot pa financira celotno naložbo, je izpostavil župan JožeMuhič. Z eno takšnih akcij nameravajo v vasi urediti tudi ograjo nacesti pod cerkvijo, eden od vaščanov pa se je ponudil, da bi izdelalvrata za pokopališče, če bi občina lahko prispevala denar za material.Velik poudarek, je dejal Mavsar, pa bodo v vaški skupnosti dali tudikmetijstvu, kjer pri razvoju računajo na občinsko pomoč, budno pabodo spremljali vse razpise. Eden od prisotnih je pri tem opozoril napovečanje števila divjadi, ki tako dela škodo še tistim nekaj kmetom,ki še ohranjajo to dejavnost. Prav tako so težave v gozdu, saj pojedojelko, ki tako ne zraste, je pa v tem okolju avtohtona rastlina.Spodbudno je, da so se okrogle mize udeležili tudi mladi, ki so izpo-stavili željo po igrišču za odbojko. Pripravljeni so ga urediti sami, po-trebujejo le površino. Ker v vasi ni zemljišč v lasti občine ali skladakmetijskih zemljišč, bo tu potreben dogovor z zasebnim lastnikom.

obči

na s

poro

ča3

28

. feb

ruar

201

5VR

ELEC

I

šte

vilk

a 18

8

Vodovod in kanalizacija v vasiNajveč razprave na okrogli mizi je bilo posvečene urejanju cestne po-vezave do hiše, ki nosi številko 1 in je odmaknjena od strnjenega na-selja. Ob zaporah ceste Kočevske Poljane–Podturn služi kotobvoznica in je tudi najbolj uporabljena prometna povezava s Cerov-cem in Rigljem. Po njej vozi tudi šolski kombi. Na njej sta dva zeloostra ovinka, ki ju je treba nujno urediti. Župan je poudaril, da ni do-segel soglasja z vsemi lastniki zemlje, po kateri naj bi potekala popra-vljena trasa, zato na občini računajo na pomoč krajanov. Oba ovinkaje treba popraviti čim prej in cesto redno vzdrževati, bolj obsežno pabo urejena po umestitvi suhokranjskega vodovoda, ki bo deloma po-tekal po tej trasi, je dejal župan. Prav tako na pomoč domačinov ra-čuna pri krpanju manjših lukenj in čiščenju odtočnega kanala.V Kočevskih Poljanah imajo dotrajan vodovod, obstoječa cev, ki jestara že nekaj desetletij, je pretanka, ni pritiska in požarne vode. Tudito bo rešeno s suhokranjskim vodovodom, a kdaj bodo lahko tam gra-dili, je nemogoče napovedati. Še vedno se namreč ne ve, kdaj bodržava izdala odločbo za sofinanciranje projekta. Ker vas sodi v aglo-meracijo, bo dobila tudi javno kanalizacijo. Projekt bodo na občininaredili prihodnje leto, gradnja pa je odvisna od uspešnosti na razpi-sih, je pojasnil župan.

Nepremična kulturna dediščinaNa srečanju so veliko govorili tudi o nepremični kulturni dediščini.Občina bo namreč objavila razpis za sofinanciranje obnove objektov,ki so vpisani v register, je pojasnil Primož Primec, na občini zadolžentudi za to tematiko. Lastniki bodo lahko, če bodo izpolnjevali vse po-goje, dobili največ polovico sredstev za obnovo vidnih zunanjih delovstavbe. V Kočevskih Poljanah so kulturni spomeniki lokalnega po-mena cerkev Marije Pomočnice kristjanov in sv. Andreja, grobnicapadlih borcev VII. Korpusa, hiša 14, hiša 17 in hiša 26 ter vas kot ce-lota. Tako na občini kot vaška skupnost si želijo, da bi vas dobila svojonekdanjo podobo, zato spodbujajo obnovo in pri tem računajo tudi naevropska sredstva.

Pogrebi brez sprevodaNa pobudo župana so na sestanku razpravljali tudi o možnosti spre-membe načina pogreba. Doslej je bila namreč najprej maša, potem pasprevod po glavni cesti do pokopališča, kar je bilo zelo nevarno. Ome-jitev na cesti je namreč 90 km/h, večkrat pa so se zgodile situacije, kibi se lahko končale tragično. Da bi to preprečili, je župan predlagalspremembo pogrebov, ki jo je predhodno uskladil tudi z župnikomDušanom Kožuhom. Prisotni vaščani so tako soglasno potrdili, dabo poslej najprej pokop, nato pa maša v cerkvi – sprevodov pa tako nebo več.

inte

rvju

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

28

. feb

ruar

201

54

INTERVJU Z ŽUPANOM

»Pri odločanju o sprejemu proračuna je vedno tisočrazlogov, zakaj bi ga sprejel, in nekaj takih, zakaj ga ne bi«

MOJCA KREN

Občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli proračuna za leti 2015 in 2016, pri čemer pa ni šlo ravno gladko. Župana smo tako zatokratno številko Vrelca povprašali o tem, kam bo šel denar, kakšni so razlogi za določene odločitve o umestitvi v proračun ipd.

Na seji občinskega sveta konec januarja so svetniki s pičlo večinosprejeli proračuna za leti 2015 in 2016. Vi ste bili nad izidom gla-sovanja vidno razočarani. Zakaj?Zato, ker so štirje svetniki požrli svojo besedo. Takega načina medse-bojnih odnosov doslej nisem poznal, ne v občinskem svetu ne na splo-šno. Pred sejo sem namreč vložil veliko truda v usklajevanje inupošteval sem praktično vse, seveda tudi njihove pripombe. Dvaizmed te četverice sta usklajeni predlog celo javno pohvalila, eden pase je zahvalil, ker so bile njegove pripombe v celoti upoštevane. Trijeizmed te četverice so na sejah odborov predlog proračuna podprli,eden se je vzdržal. Čez dva dni pa so bili proti. Kot najmanj ugodenizid glasovanja bi lahko pričakoval le en vzdržan glas. Zato so me resrazočarali, kot ljudje in kot občinski svetniki.

Svetnik Jure Filipović je med drugim izpostavil, da lahko neu-resničevanje določenih postavk (predvsem prodaje zemljišč, kjerv letu 2015 predvidevate več kot 300 tisoč evrov prihodkov ne dabi imeli že kakšen dogovor o nakupu) močno zamaje proračunin ga tudi zato ni podprl. Zakaj ste takšne postavke sploh uvrstiliv proračun?Pri odločanju o sprejemu proračuna je vedno tisoč razlogov, zakaj biga sprejel, in nekaj takih, zakaj ga ne bi. S podobnimi »utemeljitvami«za nasprotovanje proračunom in rebalansom je ponavadi v prejšnjemmandatu mahala opozicija. Pa smo kljub temu vsako proračunsko ob-dobje končali uspešno. Če je v proračunskem letu odlivov več kot pri-livov, je treba manjkajoči denar zagotoviti iz prihrankov, prodajeimetja, vzeti kredit ali zmanjšati odhodke. Tokrat sem se v predloguproračuna na osnovi izkazanega interesa odločil za prodajo zanimivegradbene parcele. Lahko bi se tudi drugače. Kredita ne moremo več vzeti, celoten raz-položljiv znesek nam požre KKC. Lahko pa bi, na primer, črtali stro-ške za izdelavo čistilne naprave, da bi bili tudi nejeverni svetnikizadovoljni. Vendar se v tem primeru ne bi mogli javiti na razpis za do-delitev nepovratnih sredstev za ta namen. Lahko bi ostro zarezali vstroške ureditve nove enote vrtca, racionalizirali šolske prevoze,zmanjšali dotacije društvom in tako dalje. Pa bi proračun ponosno intrdno stal. A kaj bi to koristilo občanom oziroma volivcem? Ko bodo imeli tudi ti štirje svetniki malo več kilometrine in ko bodopripravljeni biti konstruktivni, bodo razumeli, česar tokrat niso: prvo,da je proračun živa stvar in da se ga v določenih mejah sproti prilagajanovim situacijam; drugo, da je proračun vedno kompromis med mož-nostmi in potrebami; tretje, da se, če je gospodarjenje racionalno, nakoncu vedno pojavi nekaj neporabljenih sredstev, ki zakrpajo vsaj delizpadlih načrtovanih prilivov; in ne nazadnje, da je vsak proračun zgra-jen na osnovi nekaterih predpostavk. Če ne bi bilo tako, bi ga lahko se-stavila kar referentka v računovodstvu.

V proračunu predvidevate tudi novo zaposlitev (vodjo režijskegaobrata), čemur so nekateri svetniki tudi nasprotovali, češ, da je vupravi že tako ali tako preveč zaposlenih. Kako komentirate to?

Trditve, da je v občinski upravi preveč zaposlenih, ne želim komenti-rati. V tem Vrelcu je objavljena primerjava števila zaposlenih s pod-obnimi občinami.Ni res predvidena nova zaposlitev, pač pa zasedba izpraznjenega de-lovnega mesta vodje režijskega obrata. Seveda le, če bi se na razpisjavil nekdo, ki bi z novimi vsebinami Kulturno kongresnega centra indrugih dejavnosti režijskega obrata jamčil za toliko izboljšano poslo-vanje, da bi poleg svoje plače še vsaj malo napolnil občinsko blagajno.Med »poznavalci« krožijo kar štiri imena kandidatov, ki sem jih bojdaže imenoval na to mesto. Resnica pa je, da sem se hotel o morebitni za-poslitvi pogovoriti z nekom petim, našim znanim občanom, ki bi bilz dosedanjimi izkušnjami nalogi zagotovo kos. Za zdaj bo to moralomalo počakati, bomo pa povečali aktivnosti režijskega obrata pri trže-nju KKC z dodatnimi zadolžitvami enega izmed občinskih uradnikov.

Šest svetnikov je torej glasovalo za proračuna, štirje so bili protiin to kljub vnaprejšnjim usklajevanjem na odborih. Kako bostetovrstna vprašanja reševali v prihodnje? Bo vzdržala vaša odlo-čitev, da ne bo koalicije in opozicije? Ponavadi se oblikuje trdna koalicija, ki sprejema odločitve ne menečse za opozicijo. Slednja pa lahko le malo nagaja in s tem medije opo-zarja nase. Ko po zaključku mandata potegnejo črto, ugotovijo žalo-stno resnico, da niso dosegli ničesar. Sam sem hotel to preseči. Pravvsem svetnicam in svetnikom sem ponudil enake možnosti, da bi biliv prizadevanjih za potrebe sredin, ki so jih izvolile, uspešni. To pa po-meni tudi sklepanje kompromisov med svetniki in razumevanje, davsem željam ni možno ustreči. Upam, da bodo spoznali veličino moje ponudbe in v prihodnje tvornosodelovali pri nadaljnjem delu. Če se bo zgodba pri sprejemanjuprvega rebalansa ponovila, potem bom pač poskusil oblikovati koali-cijo. A mi bo žal.

Proračun je bil 15 dni v javni obravnavi. Katere so bile ključnepripombe? Ste jih upoštevali in kako?Podanih je bilo 26 pripomb. Večina izmed njih se je nanašala na po-stavke, ki so bile v predlogu proračuna že zajete, kar sem v svojih sta-liščih podrobno pojasnil in to so tako odbori kot svetniki sprejeli.Odbor za komunalo je dosegel, da smo namenili 20.000 € za poveča-nje prometne varnosti na cesti Soteska-Podturn, vendar je njegovpredsednik g. Zupančič na seji glasoval proti. G. Zupančič je predla-gal tudi znižanje materialnih stroškov za OŠ, vendar predloga nisemmogel sprejeti, ker so sredstva v ta namen glede na prejšnja leta žezmanjšana. Podana je bila pobuda, da bi asfaltirali obstoječo šolskopot v Občicah, vendar smo se s predlagatelji dogovorili, da bomo po-iskali ustreznejšo rešitev, in zato tega predloga nismo upoštevali.Podan je bil tudi predlog za preplastitev hokejskega igrišča, zato smouvrstili 18.000 € v proračun za 2016. V letu 2016 smo na predlog od-bora za družbene dejavnosti predvideli 50.000 € za začetek postopkaureditve športnega parka pri OŠ, tu predvidevamo, kot pri hokejskemigrišču, sofinanciranje s strani fundacije za šport. Drugih bistvenih pri-

Zato so me res razočarali, kot ljudje in kot občinskisvetniki.«

Med »poznavalci« krožijo kar štiri imena kandidatov,ki sem jih bojda že imenoval na to mesto.

inte

rvju

52

8. f

ebru

ar 2

015

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

pomb ni bilo, tako sprejeti proračun od prvotnega predloga odstopale minimalno.Več pobud pa je bilo tudi za znižanje stroškov za sejnine, o čemer pase bomo pogovarjali ob rebalansu.

Na kakšen način boste povečali varnost na cesti Soteska-Pod-turn?V Soteski bomo reševali problem v sklopu OPPN Soteska, za kar na-menjamo letos 20.000 €. 25.000 € namenjamo za premostitve pešpoti,s čimer bomo, upam, rešili tudi problem pločnika v Podturnu. Velikotrši oreh pa je v Podhosti. Takoj po sprejemu proračuna – hvala svet-nikom, da so bili razumni in so ga potrdili – smo začeli skupaj z zuna-njimi strokovnjaki graditi vizijo, kako naj bi bil v bližnji prihodnostiurejen promet skozi vas. Zagotovo bo treba odkupiti in podreti nekajhiš, umestiti vsaj enostranski pločnik in razširiti cestišče. Pa tudi dotakrat bo treba najti varno pot za šolarje.

Že večkrat smo pisali o največjih naložbah v obeh letih, pa vendarne bo nič narobe, če jih izpostaviva še enkrat. Katere so in kolikodenarja bo šlo zanje?Največja predvidena investicija je dokončanje prve faze suhokranj-skega vodovoda. Prav tako bo zagotovo urejen prostor za en oddelekvrtca, za kar imamo predvidenih malo manj kot 100.000 €. 80 tisoča-kov namenjamo za investicijske posege na javnih poteh in mostovih.Če bomo uspeli dobiti kohezijska sredstva, bomo začeli letos graditičistilno napravo in jo končali v naslednjem letu, za to namenjamoletos slabih 130 tisoč, naslednje leto pa 200 tisoč €. Kaj bo z gradnjoCEROD II, ne vemo, po nekih predpostavkah smo v ta namen letosrezervirali 51.000 €. Kar 30.000 € smo namenili za dokončanje kana-lizacije na starem delu Sel, zopet poudarjam, da bomo ob ta denar za-radi medsosedskih nesoglasij. Sicer pa bosta letošnje in naslednje letominili v znamenju manjših, a za občane pomembnih izboljšav. Vsakoleto bomo kupili en gasilski kombi, letos tudi enega za potrebe šol-skih prevozov, in namenili 10.000 € za vzdrževanje gasilskih domov,napeljali za 40.000 € javne razsvetljave in uredili kak kilometer gozd-nih cest.Zaradi vsega tega rabimo sprejet proračun, zato se še vedno spomi-njam proračunske seje z grenkobo.

Kako pa poteka gradnja suhokranjskega vodovoda? Njegov daleč najbolj pomemben del je povezava vrtin v Starih Žagahin Toplicah. Ta etapa je vredna okroglih 400.000 € in je skorajda dopolovice že zgrajena. Končana bo pred poletjem, začasno pa je finan-cirana iz občinskega proračuna. Več sredstev za ta namen v proračununimamo. Ko bomo dobili vložek vrnjen iz kohezijskih in državnih skla-dov, bomo z gradnjo lahko nadaljevali.

100 tisočakov bo stala dokončna ureditev objekta Hrast, kjer booddelek vrtca. Na seji je bilo slišati, da bi morala občina razmi-šljati bolj dolgoročno in objekt urediti tako, da bi bil primerentudi za druge dejavnosti, ko tam prostorov za vrtec ne boste večpotrebovali. Denimo za dnevno varstvo starejših. Kako odgo-varjate? Ali je kdo od tistih, ki so tako razpravljali, sploh videl projekt? Ali jeizmed teh, ki so ga morda videli, kdo dovolj strokovno usposobljen, dabi o tem lahko sodil? Če ni, so to le prazna besedičenja. Projekt jezasnovan tako, da bo v prvem obdobju služil potrebam vrtca, poz-neje pa bo uporaben z morebitnimi minimalnimi spremembami zadnevno varstvo starejših ali pa ga bomo oddajali v najem, na primer,za zobozdravstveno ambulanto. Najslabše je tako, kot je bilo do sedaj.

Prejšnji občinski svetniki so sredi poletja razpravljali o zaprtjulokalne ceste mimo Malega raja in odločili, da ta ostane zaprta,zdaj pa jo menda nameravate vseeno zapreti. Zakaj?Na prejšnjem občinskem svetu smo o tem razpravljali brez kakršnihkoli strokovnih podlag in takratni svetniki so res izrazili stališče, najbo cesta odprta za ves, torej tudi tranzitni promet. Ker se je promet potem delu ceste počasi povečeval in je nastalo tudi več nevarnih pro-metnih situacij, smo naročili pri pooblaščenem projektivnem birojustrokovno študijo. Stala nas je okoli 900 €. Ta čisto jasno navaja, zupoštevanjem stališč Direkcije RS za ceste, da ta odsek nima elemen-tov za odvijanje tranzitnega prometa. To pomeni, da se tranzitni pro-met tam ne sme odvijati. Če bi ga dovolili, bi župan nosil v primerunesreče moralno in tudi kazensko odgovornost. Vprašam vas in vsetiste, ki sedaj bentijo zaradi prepovedi tranzitnega prometa mimo Ma-lega raja: Kdo bi me izvlekel iz težav, ko bi me raztrgali v medijih in misodili po sodiščih, če bi prišlo do nesreče? In kdo bi mi lahko izbrisalvečni občutek krivde, če bi se končala tragično? O nekaterih zadevah,kot je prometna varnost, občinski svet ne more odločati. Če pa že,mora župan sklep, ki nima zakonske osnove, zadržati.

Še za februar, ko je spet padlo precej snega, aktualna tema: kadarje veliko snega, je vedno težava, kam z njim. Denimo, v Občicahso uredili šolsko pot, a zdaj nanjo s ceste naorjejo sneg, tako da ta-krat ni uporabna. Kako boste reševali to situacijo?Šolska pot, ki so jo pred štirimi leti uredili občani Občic in Starih Žagza svoje otroke, je bila izhod v sili. Po sprejetju letošnjega proračunasmo začeli iskati boljšo različico, h kateri bo morala prispevati tudi ob-čina. Novo traso se bo dovolj odmaknilo od magistralne ceste, da na-pluženi sneg otrok ne bo oviral. Upam, da ne bo težav zaradi lastništva.Do takrat pa prosim starše, da pospremijo ali peljejo otroke do avto-busne postaje ali zanje naredijo gaz preko travnika.

Sicer pa bosta letošnje in naslednje leto minili vznamenju manjših, a za občane pomembnihizboljšav.

Projekt je zasnovan tako, da bo v prvem obdobjuslužil potrebam vrtca, pozneje pa bo uporaben … zadnevno varstvo starejših ali pa ga bomo oddajali vnajem.

Število zaposlenih v naši in sosednjih občinahOBČINSKA UPRAVA

Člani občinskega sveta so v času sprejemanja proračuna trdili, da je topliška občinska uprava preobširna. V vednost svetnikom in svetnicam tervsem občanom objavljamo podatke o številu zaposlenih v primerljivo velikih sosednjih občinah. Obširneje jih bomo predstavili na naslednji sejiobčinskega sveta.

OBČINA ŠT. PREBIVALCEV ŠT. ZAPOSLENIH ŠT. FUNKC. REŽIJSKI OBRAT JAVNI DELAVCI MEDOBČ. INŠPEKTORATDol. Toplice 3.395 prebivalcev 7 zaposlenih 1 3 zaposleni 3 javni delavci 2 zaposlena

Straža 3.865 prebivalcev 8 zaposlenih 1 6 javnih delavcev Skupna služba Žužemberk 4.574 prebivalcev 8 zaposlenih 1 3 jav. delavci + 2 preko agenc. za vse štiriMirna Peč 2.844 prebivalcev 7 zaposlenih 1 3 javne delavce občine

Uvodna delavnica o pristopuCLLD odlično obiskana

MAJDA GAZVODA, občinska uprava

V Kulturnem domu Straža je 2. februarja v organizaciji Lokalne ak-cijske skupine Dolenjske in Bele krajine potekala uvodna delavnica opristopu CLLD (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost). Pristop je v pro-gramskem obdobju 2014-2020 novo orodje za sofinanciranje projek-tov na podeželju.Iz topliške občine smo se delavnice udeležili predstavniki številnihdruštev, osnovne šole, podjetniki, dva člana občinskega sveta in za-posleni na občinski upravi. Seznanjeni smo bili s predlogom uredbe inpravili, ki bodo pomembna za izvajanje pristopa v novem program-skem obdobju. Udeleženci so predstavili številne projektne ideje. Ne-katere bi lahko na razpis za sofinanciranje prijavili že jutri, druge jetreba še dodelati, poiskati ustrezne partnerje. Vsi udeleženci smo biliseznanjeni, da sta osnova za sofinanciranje sprejeta in potrjena stra-tegija lokalnega razvoja ter na novo formirana lokalna akcijska sku-pina. Prvi razpis za sofinanciranje projektov bo objavljen predvidomav marcu 2016. Do takrat bomo o vseh aktivnostih in informacijah, kiso pomembne za občane glede izvajanja pristopa CLLD, v glasiluredno in sproti poročali.

doga

jalo

se

je

6VR

ELEC

I

šte

vilk

a 18

82

8. f

ebru

ar 2

015

Proračun za letos je na prihodkovni strani težak skoraj 3,5 milijona, naodhodkovni pa nekaj več kot 4,1 milijona evrov, v letu 2016 pa predvi-deva dobrih 3,8 milijona evrov prihodkov in 3,5 milijona evrov od-hodkov. Proračun so svetniki sicer obravnavali že na prejšnji seji, natoje bil 15 dni v javni obravnavi, podrobno so ju prečesali tudi na odbo-rih – prav ti in obe vaški skupnosti (Pod Srebotnikom in Kočevske Po-ljane) so imeli največ pripomb, večino pa so, je dejal direktor občinskeuprave Rado Javornik, upoštevali. Niso pa mogli upoštevati točnegazneska povprečnin in sredstev, ki jih občine dobijo po 23. členu Zakonao financiranju občin, ker poganja z državo še niso bila končana. Tako sov proračunu predvideli 525 evrov povprečnine na prebivalca, 23. členapa niso upoštevali, je razložil župan Jože Muhič. Zaradi teh in nekate-rih drugih neznank je že napovedal rebalans, ki ga bodo svetniki obrav-navali predvidoma maja. 3. redne seje občinskega sveta v tem mandatu konec januarja se je ude-ležilo deset svetnikov, šest jih je glasovalo za proračuna, štirje pa so biliproti - Jure Filipović (SDS), Mitja Zupančič in Urša Beg (Lista Fran-cija Vovka) ter Jožica Kotar (NSi). Kot je pojasnil Filipović, proraču-nov ni podprl, ker se ne strinja z nekaterimi pomembnimi točkami, kibi ju ob nerealizaciji močno zamajale. »V proračunu je za leto 2015 iznaslova prodaje zemljišč predvidenih 330.000 €, za leto 2016 pa celo400.000 € prihodkov. Glede na to, da za prodajo zemljišč še ni podpisanihnobenih zavez, in ob dejstvu, da je bila realizacija prodaje zemljišč v prejš-

njih letih 0 € oz. so bili prihodki minimalni, me upravičeno skrbi. Skrbi me,kje bomo rezali 730.000 €, če ti projekti ne bodo realizirani,« je dejal. Pod-obno je izpostavila tudi Kotarjeva. Tako njemu kot nekaterim drugimsvetnikom se zdi sporna nova zaposlitev na občini, saj je po njegovemmnenju v primerjavi z ostalimi občinami zaposlenih že sedaj preveč.Opozoril je tudi na obnovo objekta Hrast, ki bo stala 100 tisočakov,vrtec pa bo tam le dve leti, nato pa ga bo treba preurediti za druge na-mene. »Menim, da bi morala biti obnova narejena bolj preudarno in se-veda transparentno, da bomo lahko čez dve leti ta objekt preuredili zminimalnimi stroški,« je razložil. Župan je odgovoril, da bo tako in dabodo prostor lahko preuredili z minimalnimi spremembami (pohištvoin sanitarije). Sicer pa je bil župan po številnih usklajevanjih, ki so jihimeli, in ker so na občini upoštevali praktično vse predloge, nad glaso-vanjem razočaran, kar je tudi povedal. Na seji so med drugim govorili tudi o čistilni napravi. Poleg širitve ob-stoječe je v igri tudi priključitev na straško. Župan je dejal, da bodo pre-verili možnosti, več pa bo znanega čez mesec ali dva. Nekaj bo trebastoriti, saj je topliška čistilna naprava že sedaj močno obremenjena, kopa se bodo nanjo priključila še Sela, bo na robu zmogljivosti. Kot jeznano, pa bo treba v kar nekaj naseljih kanalizacijsko omrežje še zgra-diti. Več podrobnosti o proračunih in nekaterih projektih ter odločitvah pažupan pojasnjuje v tokratnem intervjuju na 5. strani.

Zaključilo se je v KočevjuUB, LK Dolenjske Toplice

Dvoransko državno prvenstvo se je za naše lokostrelce odvijalo 14.februarja v Kočevju. Na njem se je dobro odrezala Barbra Pia Križe,ki je z rezultatom 545 zasedla 2. mesto. Uspešen povratek na tekme,torej. Iztok Fink tokrat ni bil zadovoljen s svojim rezultatom (560),ki ga je popeljal na 11. mesto, saj je glede na rezultate s prejšnjih tekemciljal na uvrstitev med prve štiri. Članska zasedba je bila skromnejša v primerjavi z mladinsko. ŽanLukšič je s točkovno izenačenim dosežkom tretjeuvrščenega osvojil5. mesto med kadeti. Prav tako med kadeti sta tekmovala Jakob Ku-melj (21.) in Jure Štangelj (22.). Pri deklicah je Blanka Gorše za-sedla 3., Manca Kumelj pa 5. mesto. Med dečki je tokrat dobrostreljal Erik Bele in se zavihtel na 3. mesto, v njegovi konkurenci paso tekmovali tudi Gašper Pršina (13.), Nejc Hönigman (16.) inMatej Šenica (17.). Tadej Murn je z golim lokom osvojil 5. mesto.Treningi do prvih toplih žarkov potekajo še v dvorani, potem pa sebo ekipa preselila na spodnjo jaso. Ko se boste sprehajali mimo loko-strelskega vadbišča, ste lepo vabljeni, da za trenutek posedete in si tre-ninge tudi ogledate.

S SEJE OBČINSKEGA SVETA

Sprejeli proračuna za 2015 in 2016, a za lasMOJCA KREN

72

8. f

ebru

ar 2

015

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

doga

jalo

se

je

20 LET KPL KANJA

Želijo ostati v vrhu jadralnega padalstvaMOJCA KREN

IGOR VIDMAR, Dolenjski list

Sredi 90 let prejšnjega stoletja se je na terapijah v Dolenjskih Toplicahmudil inštruktor jadralnega padalstva iz Kamnika. Nekaj popitih kav,beseda je dala besedo, zanesenjaki so se zbrali v gostišču Rog in takratse je začela zgodba Kluba za prosto letenje Kanja, ki letos obeležuje20-letnico. Že sestanek pred uradno ustanovitvijo kluba je nakazal, da je zanima-nje za ta šport veliko, saj so se na tečaj jadralnega padalstva prijavilivsi prisotni, spontani začetek danes uspešne zgodbe opiše Dušan Go-renc, sedanji predsednik kluba – pred njim sta ga kratek čas vodilaVili Lešnjak in Rafael Kužnik. Že v drugem letu je tako prvo stopnjotečaja, ki je takrat zadostovala, imelo kar 70 adrenalina željnih posa-meznikov. Letenje samo po sebi je zanimivo in navdušujoče, a tekmovanja sotista, kjer se lahko primerjaš, kako dober si. Na prvem so člani Kanjenastopili že leta 1996 – udeležba je bila vnovič spontana, saj so se vSemič odpravili zgolj letet. Tam so imeli tekmovanje, Gorenc se jeprijavil in bil že na svoji prvi tekmi tretji. Tako so si leto zatem za ciljzadali, da bodo najboljši v Sloveniji. In so bili res – zmagali so v PokaluSlovenije. Vsa društva pa so si zagnane Topličane zapomnila po do-godku 2. decembra 1995, ko so kljub obilici snega – bilo ga je do pasu,se spominja Gorenc – namenu predali vzletišče Pogorelec, kjer so zagoste, ki so prišli od vsepovsod, pripravili pravi zimski piknik. Pogo-relec in kasneje še vzletišče Peter na Straškem hribu sta postali prilju-bljeni izletniški točki ne le za padalce, ampak tudi za vse ljubitelje hojein hribov.

Evropska in svetovna tekmovanjaOb prelomu tisočletja se je začela mednarodna zgodba. Tisto leto jebilo sploh prvo svetovno prvenstvo v jadralnem padalstvu v natan-čnosti pristajanja. Gorenc se je uvrstil v reprezentanco, ki je bila natoekipni svetovni podprvak. Tri leta zatem so prvenstvo pripravili v Slo-veniji, na njem je prvič tekmoval Jaka Gorenc, Slovenci pa so postaliprvaki. Ena najzanimivejših zgodb za tuje medije se je zgodila leta2005, ko sta bila tako oče kot sin člana reprezentance, ki je osvojilaekipno zlato, med posamezniki pa je bil najboljši Jaka Gorenc, ki jebil nato še dvakrat zmagovalec svetovnega pokala, evropski prvak injetako najuspešnejši tekmovalec kluba. Uspehi so mu prinesli tudi

dvakratni naziv športnika leta v domači ob-čini. V vitrini mu je manjkala le še skupnaekipna zmaga v svetovnem pokalu, med po-samezniki mu je lani ušla zaradi poškodbe,so pa bili ekipni prvaki – prvič so namrečimeli mednarodno zasedbo, ko sta skupajnastopila dva tekmovalca Kanje in dva izsrbskega Vršca. Dušan Gorenc pa ima polegštevilnih tekmovalnih tudi sodniške izkušnje– leta 2011 je bil na evropskem prvenstvu vOhridu prvič glavni sodnik na veliki tekmi,nato pa še na svetovnem in še enem evrop-skem prvenstvu. Cilji kluba ostajajo visoki –ostati v svetovnem vrhu jadralnega padal-stva, zagotovilo za to pa je podmladek, ki ga,pravi Gorenc, v klubu imajo, saj Jaka kot in-štruktor izvaja tečaje skozi vse leto.

Klub za prosto letenje Kanja, ki je obletnico obeležil zadnjega januarja(klub je bil uradno ustanovljen 25. januarja 1995) v topliškem KKC-ju, danes šteje 160 članov, večina je iz domačega okolja, sicer pa pri-hajajo iz vse Slovenije. 40 jih aktivno leti, ostali so podporniki insodelujejo v različnih akcijah kluba. Na leto namreč pripravijo enajstrazličnih dogodkov – znani so po svojih tradicionalnih pohodih, de-lovnih in čistilnih akcijah ter so redni krvodajalci. Ob jubileju so se vklubu za podporo zahvalili sponzorjem, najbolj dejavnim članomkluba in lastnikom zemljišč, na katerih vzletajo in pristajajo padalci.Župan Jože Muhič je klubu ob tej priložnosti podelil srebrno plaketoobčine Dolenjske Toplice.

doga

jalo

se

je

8VR

ELEC

I

šte

vilk

a 18

82

8. f

ebru

ar 2

015

Telovadke, telovadci in pustni šemi: kirurginja Martina in PikaNogavička Jožica.

Kdo sedi v občinskem svetu?MOJCA KREN

Tokrat vam v rubriki Kdo sedi v občinskem svetu?, v kateri bomo vsakmesec predstavili po enega občinskega svetnika, predstavljamo dru-gega po abecednem vrstnem redu. Jureta Filipovića iz Meniške vasi, kiso ga volivci izvolili na listi Slovenske demokratske stranke, sicer pa jetudi predsednik topliškega odbora strankinega podmladka.

JURE FILIPOVIĆ»Občinski svet vidim kot mesto razprave zaboljšo občino!«

25-letni Menišan je po izobrazbi ekonomski tehnik, zaposlen pa je vTiskarni Novo mesto, kjer je po končanem šolanju sprva leto dni delalkot študent, kasneje pa dobil redno zaposlitev. Pravi, da živi v najlepšiobčini, kjer so doma dobri ljudje, “ki pa bi morali imeti več možnosti zaprijetnejše izkoriščanje prostega časa. Kot družba postajamo nedružabni.Mladi še predvsem.” Pogreša njihove cilje. Željo, da bi nekaj naredili,spremenili, ne le zase, ampak tudi za sočloveka. “Kot skupnost bi delo-vali bolje, če bi bili manj sebični,” je prepričan Filipović, ki sam zasepravi, da nerad ovinkari, ampak pove, kot je. Po resnici in direktno. Za občinskega svetnika je kandidiral prvič, odločil pa se je zato, ker ježe nekaj časa opažal izpuščene in zamujene priložnosti v občini. Meni,da lahko s svojo mladostjo in čutom za sovaščane pripomore k po-spešitvi razvoja Dolenjskih Toplic, da bodo turistično središče Do-lenjske. Pa tudi, da bodo mlade družine videle priložnost za družinamprijazno bivanje v občini. »Občinski svet vidim kot mesto razprave zaboljšo občino. Do sedaj nisem imel občutka, da ta razprava poteka.Menim, da je moja vloga predvsem ta, da opozorim na napake, ki se do-gajajo, in podprem dobre projekte, ki bodo uresničevali razvoj naše ob-čine,« opiše svojo vlogo v občinskem svetu. Prav na zadnji seji je jasnoizrazil svoje stališče, ko ni podprl proračuna. »Vedno bom deloval kon-struktivno, kot sem tudi pri sprejetju proračuna. Povem, kar si mislim innisem glasovalni aparat. Zato bodo vsi dobri projekti dobili mojo pod-poro, ne glede na to, kdo jih bo predlagal.« Več kot dobrodošli so tudipredlogi občanov, ki ga lahko kjer koli pocukajo za rokav, se z njimpogovorijo in delijo svoja razmišljanja. In kako v prihodnje vidi občino, kje so njene priložnosti, v katero smerje treba iti? »Mislim, da bi morala občina izkoristiti potenciale v tur-izmu, razširiti ponudbo iz zdraviliškega tudi na družinski turizem.Imamo prekrasno pokrajino, veliko zgodovinskih postojank, športnihaktivnosti, ki bi pritegnile tudi druge tipe turistov, kot jih imamo sedaj.Druga večja priložnost, ki jo vidim v občini, je lesna predelava višje ce-novnih končnih izdelkov.«Kaj pa prosti čas? Izkoristi ga predvsem za druženje s prijatelji, s ka-terim sem in tja odigrajo kakšno partijo taroka, se pomerijo v košarki,nogometu – je član nogometnega društva Log2000 iz Podhoste - radpa se poda tudi na kakšen hrib.

TOPLIŠKO KRITIČNO OKONEVA ŽELEZNIK

Vsi v Toplicah gotovo poznate Šolo zdravega življenja, saj moški inženske, domačini in turisti začnejo v zdraviliškem parku vsak dan te-lovaditi ob pol osmih zjutraj, razen ob nedeljah in praznikih. Telova-dijo ob vsakem vremenu. Nekateri potem sedejo še na kolo, gredo napohod, sprehod, teč na trimsko stezo ali pa plavat v bazen. Po skupinski jutranji telovadbi gre večina Oranževcev in Oranževk,kot jim rečejo mnogi, saj so odeti v oranžne majice in jopice, še na ka-vico. Pogosto tudi skupaj praznujejo rojstne dneve in nekateri, tistibolj prešerne narave, so se za pusta tudi našemili. Življenje je lahko tudi lepo in zabavno, če se znamo veseliti malenko-sti in se nasmejati ne le na tuj, ampak tudi na svoj račun, pravijo Oran-ževci. In čisto na koncu, če še ne veste. Pozitivni učinki vsakodnevne vadbeso: večja gibljivost, dobro ravnotežje, manj vrtoglavice, boljša giblji-vost sklepov, manj bolečin v hrbtenici, boljše počepanje, manj utru-jenosti pri hoji pa tudi boljše psihično počutje.

Če tudi vi opazite kakšno črno ali svetlo točko, na katero bi radi opozorili soobčane in soobčanke, nam pišite na glasilo.dolenjske.toplice@gmail.com.

Veseli bomo vaših pobud za rubriko Topliško kritično oko. Uredniški odbor

Prijazno pismo gospe Nevi Železnik

JOŽE MUHIČ, župan

Spoštovana gospa!Z veseljem sprejemam kritike, če so korektne ter dobronamerne innimajo škodljivih namenov, še raje pa pohvale. Tako vedno preberemtudi Topliško kritično oko. Morda ste opazili, da smo nekaj napak, nakatere ste nas opozorili, tudi odpravili. Ampak ni vse zlato, kar se sveti! Če pri nekaterih svojih kritikah pre-tiravate, otopijo tudi tiste, ki so upravičene. Preberite, prosim, še en-krat vaš prispevek o avtobusni postaji. Če si zatisnete eno oko in senepremišljeno postavite nad stroko, kot ste storili v prispevku o mostunad Sušico, se bralcu porodi dvom o verodostojnosti vseh vaših pri-spevkov. In če stalno vnašate ujedljivosti, kot so »klopco več kotteden dni krasile stare spodnjice«, »se bo občina lotila brez dolgo-trajnega sestankovanja še pred poletjem«, »če bi bili predstavnikiljudstva na … lokalni ravni tako dejavni kot topliški telovadci«,potem pa dvomim o vaši dobronamernosti. Ne vem, ali bom Topliškokritično oko še bral.Pa srečno!

doga

jalo

se

je

92

8. f

ebru

ar 2

015

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

Sosed sosedu UREDNIŠKI ODBOR

Dolenjsko je v začetku februarja zajelo močno sneženje in večina do-vozov do hiš je bila zaradi debele snežne odeje težko dostopna, kida-nje snega pa za marsikaterega stanovalca Meniške vasi izredno težkoopravilo. Zato je še toliko bolj srčno dejanje fantov iz Meniške vasi, kiso se zbrali in poskrbeli, da je bilo, kolikor je bilo možno, pri vseh so-sedih v vasi dvorišče čisto.Menišani so si kidanje snega popestrili s harmoniko in namesto z de-kleti poplesavali kar z lopatami ter s to lepo gesto marsikateremu vaš-čanu pričarali nasmeh na obraz.Fantje se vsem vaščanom zahvaljujejo za topel sprejem in obenemobljubljajo, da bodo ob podobnih situacijah vedno priskočili napomoč.Za čista dvorišča so poskrbeli Robi Aščić, Jernej Bučar, Andrej Av-guštin, Gašper Avguštin, Martin Avguštin, Blaž Filipović, Jure Fi-lipović, David Konda, Bojan Kukman, Aljaž Krakar, Žan Kumelj,Robi Vidmar, Jernej Zorc, Aleš Zupančič, Miha Zupančič in RudiZupančič.

Koncert ob dnevu žena s klapo LuminObčina Dolenjske Toplice vabi na koncert ob mednarodnem dnevužena s klapo Lumin. Koncert bo v veliki dvorani KKC-ja DolenjskeToplice v petek, 6. marca 2015, ob 19. uri. Vstopnina za koncert bo2 € in bo namenjena izključno plačilu honorarja za nastopajoče. Vsakaženska bo prejela tudi darilce.

Operna predstava La Traviata A3KKC Dolenjske Toplice vabi na ogled operne predstave La TraviataA3, ki bo v soboto, 14. marca 2015, ob 19. uri v veliki dvorani KKC-ja Dolenjske Toplice.Traviata (ital. La Traviata; skreniti s prave poti) je opera v treh de-janjih Giuseppeja Verdija. Besedilo je po romanu Dama s kamelijamiAlexandra Dumasa napisal Francesco Maria Piave. Krstna predstavaje bila v beneškem gledališču La Fenice 6. marca 1853. Verdi se je zDumasovo ˝Damo s kamelijami˝ spoznal leta 1852, ko je obiskalPariz. Skladatelj je hitro spoznal odlike besedila, predvsem njegovočloveško vsebino; zgodba ga je tako prevzela, da se je kljub resnimpomislekom, ki so jih imeli njegovi prijatelji, takoj lotil dela in v šestihtednih opero končal.Operno predstavo bo izvedlo Glasbeno gledališče Figaro. Vstopninaza ogled znaša 12 € v predprodaji oz. 15 € na dan predstave. Vstopniceso na voljo na blagajni KKC-ja Dolenjske Toplice od ponedeljka donedelje med 8. in 12. uro.

oble

tnic

a10

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

28

. feb

ruar

201

5

Podjetje FerroČrtalič d.o.o. iz Dolenjskih Toplic je družinsko podje-tje s sedežem na Selih pri Dolenjskih Toplicah. Lani so zaokrožili že50-letnico delovanja ter bili ponovno nominirani za dolenjsko gazelo.Podjetje se je razvilo iz manjše obrtniške delavnice, kjer je začel JožefČrtalič, ded sedanje direktorice Mojce Črtalič Andolšek, ki je de-javnost nadaljeval v novomeškem naselju Mačkovec, kjer je njen očeBojan Črtalič nadgradil spekter filozofije podjetja iz ključavničar-skega v strojegraditeljsko. Večji prelomnici v 50-letni zgodovini pod-jetja sta bili še naložba v poslovni objekt na Selih v najbolj neprijaznemobdobju, v 90-ih letih, ko je razpadel za njihovo podjetje takrat zelopomemben jugoslovanski trg, ter nova naložba v razširitev poslovnihprostorov, ki bo predvidoma zaključena v nekaj mesecih. S sedanjodirektorico smo se pogovarjali o zgodovini in načrtih podjetja, v ka-terem ta hip zaposlujejo več kot 40 ljudi.

Podjetje ste pred leti prevzeli od očeta, on je nasledil vašega deda,torej zdaj podjetje vodi že tretja generacija. Kateri so vaši največjiizzivi, sploh v teh težkih časih?Tretja generacija v podjetništvu naše družine Črtalič je močna tradi-cija in velika odgovornost, ki meni osebno pomeni veliko. Tudi mojbrat Jernej in sestra Anja sta močno vpeta v svet podjetništva ter po-memben člen pri razvoju in delovanju družinskega podjetja. Doseženirezultati potrjujejo, da smo od staršev prevzeli dobre temelje in po-membne lastnosti, kot so trdo delo, poštenost, vztrajnost in tudi upatisi. Menim, da kljub hitremu razvoju in rasti ohranjamo tudi osnovnevrednote, kot je občutek do nepogrešljivih in zanesljivih sodelavcev,sočloveka ter okolice.

Verjetno ste se od njiju, torej od dedka in očeta, veliko naučili.Kakšna popotnica je bila to?Veliko sem se naučila od obeh in tudi od mame, ki me je že od malihnog uvajala v delo v podjetju in spodbujala pri osvajanju ciljev. Upam,da ne bo zvenelo preveč licemerno, toda tudi iz svojih lastnih napaksem se naučila veliko, saj so sestavni del poslovne kariere. V družinskihpodjetjih ni vse tako enostavno, kot morebiti kdo misli, saj so močnačustva prej ovira kot prednost. Zagotovo pa je družinsko podjetje sta-bilna družba, ker za njim stoji cela družina, tako za zaposlene kot oko-lico. Popotnica, ki je zadovoljstvo in tudi breme, pa je odgovornost, kise je še posebej dobro zavedam.

S podjetjem torej živite že od malih nog - kako se spominjate ti-stih dni in kako vam to danes pomaga pri vaših odločitvah?Mislim, da je na nas otroke prijetno vplivala mami Slavojka. Skozi igrosmo marsikateri dan preživeli v delavnici ter pakirali izdelke, nabijali

50 LET PODJETJA FERROČRTALIČ

»Želimo postati številka ena na svetu v spektru, ki ga pokrivamo«MOJCA KREN

ARHIV PODJETJA FERROČRTALIČ

plastične čepe v cevi pohištva ipd. Najbolj mi je ostalo v spominu,kadar sva z mami dostavljali izdelke s kombijem ali urejali dokumen-tacijo na različnih uradih. Vse je obračala na zabavo, otroci splohnismo zaznali, da je to resna služba. To smo vzeli za svoje in v tem serazlikuje naš način življenja. Lepo je biti obdan s takšnimi spomini injih obujati. Vedno se je treba nekaj odločiti. Včasih se odločimo tudikaj narobe, vendar za današnjim dnem je še en dan in nova priložnost,da naredimo nekaj dobrega ter morebitne napake popravimo.

So se pa verjetno nekatere stvari precej spremenile od časov va-šega dedka in let, ko je vodenje podjetja prevzel vaš oče?Gotovo, saj se je tudi svet popolnoma obrnil, spremenil. Nekaj se pale ni spremenilo – tu mislim na obnašanje ljudi. Pohlep, ljubosumje,škodoželjnost in tudi dobrota, priskočiti na pomoč, biti ponosen ... sočloveške lastnosti, ki se ne spreminjajo skozi vsa leta človeške civili-zacije. Tako tudi sama ohranjam lastnosti, kot so prisluhniti ljudem,pojasniti koristi, ki jih za kliente lahko naredimo, spoštovati druga-čnost kultur ljudi iz drugih krajev sveta ipd. Tako so me naučili in toprenašam tudi naprej. Časi so se spremenili konkretno v časovnih pri-čakovanjih ter pomanjkanju integritete ljudi, zato moramo biti danesveliko bolj previdni pri poslovanju - s kom in na kakšen način poslu-jemo.

Vaš oče je danes prokurist v podjetju. Kaj vam to pomeni?Včasih veselje, včasih breme (smeh). Veliko mi pomeni, saj je najinakomunikacija zelo odprta. Imam podporo in pa drugo mnenje prisprejemanju zahtevnih odločitev.

Trenutno ste sredi gradnje. Za kakšno naložbo gre, kdaj bo za-ključena?K obstoječim poslovnim prostorom dodajamo novo halo, namenjenosestavljanju avtomatiziranih in robotiziranih strojev za najzahtevnejšeindustrije, z integriranim mostovnim dvigalom. Gre za pomembnonaložbo za operativno delo ter izboljšanje optimizacije delovnih pro-cesov. Zadnjih nekaj let smo bili prisiljeni najemati prostore po dru-gih krajih izven Dolenjskih Toplic, kar nam je predstavljalo dodatenstrošek logistike. S to naložbo se nadejamo boljših rezultatov, saj našestranke to od nas pričakujejo. Po načrtih bo naložba s strani lokalnihizvajalcev zaključena še pred poletjem.

Verjetno bo ta širitev prinesla tudi nova delovna mesta …Tako je. Že sedaj imamo razpisanih več delovnih mest in moram pri-znati, da ni lahko pridobiti novih sodelavcev, čeravno slovenske stati-stike govorijo nasprotno.

Kakšna je sicer pri vas politika zaposlovanja?Običajno pravim, da iščemo vodje in ne vojakov. Pomembne točkeodločanja za zaposlitev so želja po delu in napredku, znanje tujih je-zikov in dovolj odprtosti za potovanja, saj so naši poslovni partnerjirazpršeni po celem svetu. Enostavno - sposobni in pošteni ljudje žedanes delajo pri nas, podobne pa si želimo zaposliti tudi v prihodnje.

Z vašimi izdelki ste prisotni po vsem svetu, kateri so vaši največjitrgi in katere si želite še osvojiti oziroma na njih vidite svoje pri-ložnosti?Zanimivo je, da podjetja, ki se ukvarjamo s prodajo rešitev, nimamosegmentiranih trgov kot “bojišč“. Na različnih trgih imamo partnerje,distributerje, ali bolje rečeno agente, ki so naša podaljšana roka, re-cimo v Turčiji, Indiji, Nemčiji, na Švedskem ali Kitajskem. Posebniin tehnološko zelo zahtevni projekti so naš izziv. Tehnologijo obde-

Ob nominaciji dolenjskih gazel 2014.

oble

tnic

a11

28

. feb

ruar

201

5VR

ELEC

I

šte

vilk

a 18

8

lave površin, ki je nekoč veljala za precej prašno, so investitorji predleti preselili na ozemlja, kjer je cenejša delovna sila. Evolucija tehno-logij in višanje tehnološkega znanja inženirjev iz tretjih dežel, če lahkotako rečem, pa sta prinesla razvoj zahtevnejših rešitev tudi v njihovihtovarnah. Zato se danes priložnosti na zahodu ali vzhodu po tehno-loški zahtevnosti ne razlikujejo veliko. Vsi tisti, ki danes vlagajo, sospoznali, da je prihodnost v naprednih ekoloških rešitvah. Zato smotudi mi prisiljeni v še hitrejši razvoj znanj in aplikacij, ki olajšajo delonašim partnerjem iz različnih industrij.

Že več let poslušamo o krizi, kako se je celotna gospodarska inpolitična situacija odrazila pri vas?Zelo, a če bomo tarnali, se ne bomo počutili nič bolje. Pomembno je,da smo najtežje preživeli in se prilagodili novim situacijam trga. Sostvari, na katere s svojimi dejanji ne moremo vplivati. Vsako krizosprejmemo kot izziv in ji ne dovolimo, da “načne” naše pozitivne misliv timu podjetja FerroČrtalič. Ne omenjamo težavnosti poti, ki nas jepripeljala do rezultata. Raje uživamo v dobro opravljenem delu.

Kako bi ocenili leto 2014. Kakšno je bilo za vaše podjetje, kaj ka-žejo številke?Preteklo leto ocenjujem kot uspešno. Če bi me vprašali za predprete-klo, bi odgovorila enako. Vsako leto je posebno in mi se trudimo posvojih najboljših močeh. Če bi rekla, da je bilo slabo, bi izničila trdo inpredano delo mojih sodelavcev in sebe. Rasli smo za 30 odstotkov -tudi na trgih, kjer si tega konec leta 2013 nismo upali predvidevati.Seveda pa nas čakajo novi izzivi, saj moramo opravičiti naložbo, ki jozaključujemo.

Pred petimi leti je vaš oče za naše glasilo povedal, da je ena naj-večjih ovir, s katero se srečujete, slaba povezava z Novim mestomza tovorni promet. Se je tu situacija s prenovljenim križiščem vPodturnu kaj spremenila ali imate še vedno težave?Infrastruktura je posel lokalnih oblasti. Verjamem, da se trudijo posvojih najboljših močeh. Seveda gredo napori lokalne skupnosti pred-vsem v njihovo korist, kajti tista podjetja, ki zaradi tega ali onega nebodo uspela več poslovati na trenutni lokaciji, se bodo morala pre-makniti na ugodnejšo. Nimajo lahkega dela, vendar časi so takšni, daje treba narediti korak naprej. Če Dolenjske Toplice nimajo dobrourejene infrastrukture, so kot mesto nekonkurenčne, posledično smona svetovnem trgu nekonkurenčni tudi mi. Tako jim polagam na se-znam delovnih nalog delajte dalje in še bolje.

Kako ste sicer zadovoljni z okoljem, v katerem delate?Izjemno sem zadovoljna, saj del dneva preživim v neokrnjeni naravisredi gozdov in drugi del v Novem mestu, kjer živim. Konec koncevsem tukaj že 20 let, torej mi je všeč. V posebno veselje mi je, da lahkopogosteje obiščem babico Angelco, ki živi v Meniški vasi. Ko gremproti Ljubljani, skorajda ni poti, da se ne bi vsaj na hitro oglasila prinjej in spila najboljše kavice. Povezava, pokrajina in ljudje so nekaj,kar ljudje ne zamenjamo zlahka.

Ob koncu se dotakniva še prihodnosti: kakšni izzivi so pred vami,kakšni so načrti?Načrti so smeli, a kljub vsemu previdni. Želimo postati številka enana svetu v spektru, ki ga pokrivamo. To nam lahko uspe le z najbolj-šimi sodelavci in s pozitivnim sobivanjem okolice, kjer delamo. Nismopristaši kvantitete ali neizmernega širjenja, naša vizija so odprta ino-vativnost, kakovost ter visoka dodana vrednost.

Vodite tudi Območno obrtno podjetniško zbornico Novo mesto.Kako ocenjujete gospodarsko situacijo na Dolenjskem?Območna obrtno podjetniška zbornica Novo mesto je združenjeobrtnikov in podjetnikov, ki razumejo njen namen in ga znajo upora-bljati sebi v prid. Naše poslanstvo je, da obrtnike in podjetnike infor-miramo, spodbujamo pri koriščenju ugodnosti in zastopamo predinteresi države, ki so mnogokrat neugodni za obrtnika. Dolenjsko go-spodarstvo je “silikonska dolina”(Silicon valley), ker ima najboljše de-lavce ter izjemne strokovnjake, ki se velikokrat ne izpostavljajo.Imamo kar nekaj velikih podjetji v naši okolici, ki se pohvalijo z iz-jemnimi rezultati. Redko kdaj se omenja, da je obrtnik kot podizvaja-lec in zunanji poslovni partner inoviral to ali ono za uspešnejšinapredek velikega podjetja. Obrtniki nismo častihlepni, in če jestranka zadovoljna ter račun plačan na valuto, smo svoje poslanstvo iz-polnili do pričakovanega.

Ob obstoječih prostorih na Selih raste nova hala.

Mojca Črtalič Andolšek

kultu

ra12

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

28

. feb

ruar

201

5 Proslava ob kulturnemprazniku

MOJCA KREN

Slabemu vremenu navkljub so v KKC-ju 6. februarja izvedli prireditevob slovenskem kulturnem prazniku, odločitev organizatorjev – prire-ditev je organizirala občina, izvedli pa so jo člani KUD Dolenjske To-plice - pa se je glede na število obiskovalcev izkazala za dobro, saj seobčani in občanke niso ustrašili večje količine snega. Zbrane je nagovoril župan Jože Muhič, program je povezovala Bri-gita Zupančič Tisovec, nastopili pa so člani dramske sekcije KUDDolenjske Toplice, MePZ Dolenjske Toplice, otroci iz OŠ DolenjskeToplice in KUD Vesel teater.Osrednji del proslave je bila predstavitev zgodovine dramskegaustvarjanja v občini ter pogovor z Binetom Barbičem in AndrejemHudoklinom. Predsednik KUD Dolenjske Toplice Primož Primecpa je članici KUD Rezki Arnuš za izjemen prispevek k razvoju kul-ture v občini podelil plaketo S kulturo v srca ljudi.

Nov delovni čas Knjižnice Dolenjske Toplice

ZVONKA PETERLIN, Knjižnica Dolenjske Toplice

S 1. marcem 2015 se bo delovni čas krajevne knjižnice nekoliko spre-menil, in sicer:

Letni delovni čas: Poletni delovni čas:Ponedeljek 14.00–18.00

Torek 9.30–13.30 9.00–15.00Sreda 9.30–13.30 9.00–15.00

Četrtek 14.00–18.00 11.00–18.00Petek 9.30–13.30

Urica pravljic bo tokrat v torek, 17. marca, ob 17. uri. Prisluhnilibomo prisrčni zgodbici o osamljeni muci Nani, ki ji odvzamejo mla-dičke, vendar nekega sivega zimskega dne Nana doživi veselo prese-nečenje. Najmlajši mucek se vrne domov. Pravljici bo sledilaustvarjalna delavnica, na kateri bodo otroci izdelali drobna darilca zasvoje mamice.

Kočevar ima samo eno domovino

ZVONKA PETERLIN, Knjižnica Dolenjske Toplice

Krajevna knjižnica Dolenjske Toplice pripravlja predstavitev knjigeKočevar ima samo eno domovino profesorja Jakoba Müllerja, ki bo vtorek, 3. marca 2015, ob 18. uri v sejni sobi KKC-ja. Jakob Mullerje slovenski jezikoslovec, slovaropisec in kulturni producent, ki se zad-nja leta posveča predvsem razisko-vanju manjšin (Beneška Slovenija,Porabje, Čabransko, Kočevarji), into z zgodovinskega, kulturnega inčloveškega stališča. S svojim delomželi prispevati k ozaveščanju ljudiin razbijanju predsodkov.Večjezična knjiga vsebuje zgodbe oKočevarjih, tj. Nemcih, ki so 600let živeli na Kočevskem, v svojiLantle/deželici, na jezikovnemotoku sredi Slovencev, leta1941/42 pa so se odločili za prese-litev. Sožitje se je pretrgalo ob glo-bokih ranah na slovenski in nemškistrani. Vabljeni na prijeten večer!

Gremo v kinoKATARINA ŠINCEK, Mestna godba Novo mesto

Igralci na svojih mestih, kamera teče … in akcija. Mestna godba Novomesto v soboto, 14. marca 2015, ob 18. uri v novomeškem Cineplexxupripravlja mešanico glasbenega in filmskega doživetja. Izvajali bomoglasbo iz filmov in risanih filmov, napovedi posameznih skladb pa po-pestrili s projekcijo na filmskem platnu. Glavni igralci bodo ViktorijaPelko in njena flavta, David Stopar s saksofonom, pela bosta MajaTisovic in Blaž Klemenčič. Režisersko palico bo držal Rok Šincek,za kamero in montažo sta odgovorna Ema Koncilija in Gašper Ka-stelic. Cena vstopnic je 5 €. Informacije dobite na telefonski številki041 202 360 (ga. Janja Ovniček), pišete lahko na mestnagod-banm@gmail.com. Gremo torej v kino!

druš

tven

o živ

ljenj

e13

28

. feb

ruar

201

5VR

ELEC

I

šte

vilk

a 18

8

Javno predavanje terapevta Marjana Ogorevca

ZVONKA PETERLIN

Marjana Ogorevca smo gostili v Dolenjskih Toplicah oktobra lani.Ker je bilo za njegovo predavanje veliko zanimanja, smo se odločili, daga ponovno povabimo. Tokrat se bomo srečali z njim v torek, 24.marca 2015, ob 18. uri v KKC Dolenjske Toplice. Naslov predava-nja bo »Pogoji za uspešno reševanje težav; kaj nas pri tem ovira inkako jih razrešiti?«Marjan Ogorevc je terapevt naravnega zdravljenja, ki proučuje življe-nje in vplive, ki kreirajo kakovost našega življenja – od razmišljanja,prehrane, gibanja do medsebojnih odnosov. Poziva nas, naj si ure-dimo življenje, zmanjšamo vsakodnevne obremenitve in se rešimo ba-lasta, ki nam jemlje energijo. Razrešimo odnose v družini in nadelovnem mestu. Zazrimo se vase, ozavestimo pomembne situacijein jih energijsko napolnimo z občutkom brezpogojne ljubezni. Od-pustimo sebi in drugim, kjer je to potrebno. Le tako lahko naredimokorak k spravi. S tem pa veliko naredimo zase in za okolje, v kateremživimo.Tudi tokratno druženje bo sestavljeno iz treh sklopov: predavanje,praktični proces ozaveščanja in razreševanja podzavestnih vzorcev terodgovori na vprašanja udeležencev. Vstopnine ne bo, zaželeni pa so prostovoljni prispevki 5 €, ki jih bomoporabili za kritje stroškov organizacije in izvedbo predavanja. Zaradiomejenih sedežev v dvorani bo treba nabaviti brezplačne vstopnice, kijih dobite oz. rezervirate od 2. marca dalje v Knjižnici Dolenjske To-plice (07 30 65 346 ali 040 995 695) oziroma v KKC-ju na dan pre-davanja, če bodo še na voljo. Rezervirane karte bo treba dvignitinajkasneje 30 minut pred začetkom predavanja. Organizatorja predavanja sta Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto -Krajevna knjižnica Dolenjske Toplice in podružnica društva Šolazdravja Dolenjske Toplice.V večjih skupinah ljudi se zdravilni procesi dogajajo hitreje, močnejein bolj celovito, zato prisrčno vabljeni!

30 pohodnikov na Straški hrib

ELICA PAVLIČ, DU Dolenjske Toplice

Našega tradicionalnega pohoda na Straški hrib se je udeležilo 30 po-hodnikov. Glavnina je s pohodom začela izpred društvenih prostorovv Dolenjskih Toplicah, v Dolenjem Polju pa so se pridružili še po-hodniki, ki so si pot nekoliko skrajšali. Glede na zimske razmere smo se na Straški hrib povzpeli po lažji poti,ki prav tako ponuja slikovit pogled na Krko, vasice v dolini, vse doLjubna in Gorjancev. Mimogrede smo se tradicionalno ustavili v Ti-sovčevi zidanici, kjer sta nas gospodarja Anica in Alojz razvajala z do-brotami. Nadaljevali smo med vinogradi, tistimi, ki jih je v letih1900–1901 skoraj uničila trtna uš, leto kasneje pa hud mraz. Takrat sojih obnovili z ameriškimi sortami. Sledil je spust do Straže.Straža z okolico je bila naseljena že v davnini in je prvič omenjena leta1250. To ime se je oprijelo naselja pod strmim skalnim pobočjemhriba Straške gore, poraščene pretežno z bukovjem, ki ga bujno pre-pleta srobotje, od tod tudi ime najvišjega vrha Srobotnik. V spodnjempredelu jo krasi venec vinogradov z raztresenimi zidanicami, zdaj tudiz vikendi. Ker so nekoč tukajšnji prebivalci morali hoditi v strmino nastražo, morda čuvati grozdje pred živalmi - pticami, medvedi in šepred kom - je ostalo ime Straža.Še hoja mimo Rese v nekdanjo Dolenjo Stražo (sedaj spada podskupno naselje Straža), kjer smo se ustavili pod podružnično cerkvijoMarijinega vnebovzetja, ki je bila, kot je razvidno iz vklesane letnice innapisa na portalu, blagoslovljena leta 1690. Postavili naj bi jo lastnikibližnjega gradu Luknja. Nekdaj je bila priljubljena romarska cerkev,kamor so verniki radi poromali za veliki šmaren. Opravili smo tudiobvezno »gasilsko«.V Gostišču pri Mari smo poskrbeli za počitek, okrepčilo in druženje.Povratek je potekal po »spodnji« poti do Straže, nad silosom in na ra-zlične konce domov.Straški hrib ima nešteto poti, tako da si vedno lahko izberemo pravoglede na vremenske razmere in kondicijo. Vse so zanimive in ponujajoprelep pogled na našo Dolenjsko.

Telovadke iz SoteskeMOJCA KREN

Spodnjo fotografijo so nam poslale telovadke iz Soteske, slikane v ga-silskem domu, kjer imajo vsak petek ob 18. uri aerobiko. Fotografijaje z zaključka oziroma silvestrovanja ob koncu lanskega leta. Pravijo,da se imajo odlično in medse vabijo tudi ostale, občini pa se zahva-ljujejo, ker je financirala svetlobo in toploto.

druš

tven

o živ

ljenj

e14

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

28

. feb

ruar

201

5

Redna letna konferencaHELENA MIŠA KULOVEC, KO borcev za vrednote NOB

Takole nas je nagovoril predsednik Krajevnega združenja borcev zavrednote NOB Dolenjske Toplice Avgust Bradač: »Leto je naokoli inizvedba letne konference je naša vsakoletna obveza in opravilo, na njej papregledamo in ocenimo delo preteklega leta in sprejmemo program za te-koče leto.«Izvolitvi organov konference je sledil sprejem novih članov. V naševrste lahko vstopa vsak državljan Republike Slovenije, ki ima tu stalnoali začasno prebivališče. Člani so lahko vsi, ki imajo spoštljiv, pozitivenodnos do NOB in so pripravljeni sodelovati v prizadevanjih za ohra-njanje in uveljavljanje vrednot tega boja – med drugim tovarištvo, ena-kopravnost, solidarnost, poštenost, socialno pravičnost, domoljubje.Letos smo medse sprejeli deset novih članov in priznati moram, da senam pridružuje vse več mladih. V naše vrste je letos vstopila tudi sta-rejša tovarišica z utemeljitvijo, da ne more več prenašati lažnih ko-mentarjev o borcih, ki so trpeli in se borili za svobodo naroda.Nato so bila podana poročila, razprava in sprejem poročil. V razpravije bilo ugotovljeno, da so bile naloge realizirane, razen obnove ploščena Medicevi hiši v Podturnu, obnove črk na spomeniku na topliškempokopališču ter postavitve obeležja I. VDV brigade. Tudi finančnoposlovanje je bilo vzorno. Po sprejetju poročil nas je predsednik se-znanil še s programom dela v letu 2015. V program sodijo še neopra-vljene naloge, priprava proslav in pohodov, sodelovanje z društvi vobčini, z županom in občinsko upravo. Ne nazadnje pa se bomo, takokot do sedaj, udeleževali spominskih prireditev. V program sodijo tudiobiski ob rojstnih dneh 90-letnikov ter obiski ob koncu leta pri vsehostarelih in bolnih članih. Konference se je udeležilo okoli 100 članov, med njimi je treba po-hvaliti Anico Blatnik, Dušana Franka, Ivo Voje in Francko Kuž-nik, saj so stari več kot 90 let. Prišli so tudi predstavniki območnegaodbora in sosednjih združenj, predsednica KORK Dol. Toplice inpredsednik Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč, župan pa sezaradi bolezni našega srečanja žal ni mogel udeležiti.In kaj so povedali povabljeni predstavniki? Tovariš Franc Šali: »Druži nas lepo in toplo tovarištvo, povezujejo nasizkušnje, moramo pa biti povezujoči in delati na tem, da bodo vrednotevidne tudi v domačem okolju.« Pohvalil je naše združenje, ker ga ohra-njamo z mladostno energijo.Tovariš Franc Plut: »Med našim in vašim združenjem se tkejo vse večjevezi tovarištva in sodelovanja, kar se je še posebej pokazalo na pohodu vspomin talcem ob vašem spominskem dnevu.« Predlagal je, naj se začnepripravljati opise pomena vsakega spomenika v naši občini.Tovariš Alojz Puhan je govoril v imenu Društva za vzdrževanje par-tizanskih grobišč, pohvalil naš program in podprl vse večje sodelova-nje med obema društvoma. Predsednica KORK Ivana Pelko pa se je članom zahvalila za vsozbrano pomoč za poplavljence v pobrateni občini Rekovac v Srbiji.In na koncu? Kaj pa drugega kot družabno srečanje, stiski rok znan-cem, klepet ob kozarčku in malici, obujanje spominov …

Podturnški gasilcipomlajujejo vrste

MATJAŽ FINK, predsednik komisije za mladino

Prostovoljno gasilsko društvo Podturn v svoje vrste vabi pionirke inpionirje (7-11 let) ter mladinke in mladince (12-16 let) iz vasi Pod-turn, Sela, Obrh, Suhor, Kočevske Poljane, Občice, Stare Žage, Ve-liki Rigelj, Mali Rigelj in Cerovec. Vsi zainteresirani se lahko prijavite na mato.fink@gmail.com. V prijavije treba navesti ime in priimek otroka, rojstni datum in naslov. Prijavezbiramo do 31. marca 2015. Vsi prijavljeni člani bodo o prvem sre-čanju obveščeni po pošti. Vsi novi člani se bodo seznanjali z gasilstvom, na vajah bodo aktivnoizvajali gasilske discipline in svoje spretnosti pokazali na gasilskih tek-movanjih. Veselimo se sodelovanja z mladimi. Na pomoč!

Meritve KORKIVANA PELKO, KORK Dolenjske Toplice

V avli KKC-ja Dolenjske Toplice so 21. februarja potekale meritvesladkorja, holesterola in pritiska. Udeležilo se jih je kar lepo številoobčank in občanov. Prve letošnje meritve so potekale z novimaparatom, ki smo ga kupili v Lekarni Dolenjske Toplice iz letošnjihprostovoljnih prispevkov pri pobiranju članarine. Zahvaljujemo se Greti Tomljanovič, magistri farmacije, zaangažiranje in strokovno pomoč pri nakupu te naprave. Hvala tudimatični družbi Dolenjske lekarne in direktorici mag. ZofijiVitkovič za delno sponzoriranje pri nakupu aparata. Ker merjenje holesterola traja tri minute, postopek potekapočasneje. Zato bomo za meritve ob občinskem prazniku kupili šeen aparat in tako zmanjšali čakalne vrste.Hvala Vidi Novinec, višji medicinski sestri, in njenim zvestimpomočnicam.

druš

tven

o živ

ljenj

e15

28

. feb

ruar

201

5VR

ELEC

I

šte

vilk

a 18

8

Kljub sneženemu petku na občni zbor

DUŠAN KRAŠEVEC, predsednik DU Dolenjske Toplice

BOŽO KODRIČ

V petek, 6. februarja, na dan, ko je ARSO zaradi pričakovanih obilnihsnežnih padavin razglasil rdeč alarm, na dan številnih odpovedi prire-ditev, zaprtih šol in neprevoznih cest, smo se odločili izpeljati že na-povedan zbor članov društva upokojencev. Odločili smo se pravilno,saj se je zbora udeležilo natanko 95 članic in članov društva. Za uvod in v počastitev prihajajočega Prešernovega dne, slovenskegakulturnega praznika, so učenci osnovne šole pripravili program. Pa-tricija Može in Luka Pršina sta zapela Prešernovo Od železne ceste,učenci 3. razreda izvedli plesno točko, za piko na i pa je poskrbel An-draž Matoš, ki je veselo raztegnil frajtonarico in nam zaigral dve po-skočni. Ob tem nas je pozdravila in nam zaželela uspešno delo njihovaravnateljica Maja Bobnar. V nadaljevanju je mag. Mojca Šenica pri-pravila kratko predavanje o zdravem načinu življenja v obdobju sta-ranja ter izpostavila izbiro pravilne prehrane in izogibanje pitju sladkihpijač, predvsem pa poudarila pomen gibanja v tem obdobju. Vsako-dnevno je treba poskrbeti za nekaj rekreacije, četudi je to samo razgi-bavanje doma ali krajši sprehod. Temu dajemo posebno pozornosttudi v društvu, saj imamo v programu pripravljenih precej aktivnostis tega področja. Nekaj besed pa je namenila tudi ideji o pripravi po-gojev za ustanovitev medgeneracijskega centra v občini. Na zboru članov, ki mu je predsedoval Jože Lukšič, smo pregledaliminulo delo ter sprejeli program za letos. Izvolili smo tudi novegačlana v upravni odbor, to je Srečko Pugelj, poverjenik iz Občic. Zborso z nagovori pozdravili tudi župan Jože Muhič, Jože Jazbec, pred-sednik PZDU Dolenjske in Bele krajine, in Marija Šuštaršič, pred-sednica Društva podeželskih žena Dolenjske Toplice, s svojoprisotnostjo pa tudi Ivana Pelko, predsednica KORK-a DolenjskeToplice, in Primož Primec, predsednik KUD-a Dolenjske Toplice.Dogodek smo popestrili s projiciranjem naše spletne strani in foto-grafij z dogajanj v društvu. Za sproščen zaključek so z recitacijami svo-jih pesniških del poskrbeli naši kulturniki Micka Tomažin, MinkaPotočnik Pečaver in Anton Aš. Zbor smo zaključili s pogostitvijo inprijetnim druženjem.

Srečanje literatovMILICA LUKŠIČ, DU Dolenjske Toplice

MAJDA ŠKOF, PZDU

Pokrajinska zveza društev upokojencev (PZDU) Dolenjske in Belekrajine vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku pripravi sreča-nje literatov - ustvarjalcev poezije in proze. Tokratno naj bi bilo 6. fe-bruarja na »Prepihu«. Ker je organizatorjem zagodlo vreme, je bilosrečanje prestavljeno na petek, 13. februarja.Vabljenih je bilo 29 društev. Ker je društev veliko, je lahko iz vsakegaDU nastopilo le šest literatov. Na srečanju so sodelovali tudi pesnikiiz našega društva: Marija Tomažin, Minka Potočnik Pečaver inAnton Aš. Vsak udeleženec je predstavil le eno pesem. Prireditev jevodila Majda Škof. Vse prisotne je pozdravil Jože Jazbec, predsednikPZDU Dolenjske in Bele krajine, ki je poudaril pomembnost takihsrečevanj, še posebej letošnjega, ker je bilo okroglo - dvajseto. Dru-ženje je bilo prijetno. Zaključil ga je predsednik komisije za kulturoin izobraževanje Anton Kotar. Vse prisotne literate je spodbudil kustvarjanju in sodelovanju pri pripravi zbornika.

druš

tven

o živ

ljenj

e16

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

28

. feb

ruar

201

5 Potopisni predavanjiMILICA LUKŠIČ, DU Dolenjske Toplice

DUŠAN KRAŠEVEC, BOŽO KODRIČ

Moj camino DU Dolenjske Toplice je 21. januarja organiziralo predavanje Caminode Compostela. Predavateljica Jožica Kotar ga je poimenovala Mojcamino. S »sotovarišem« sta se na 500 km dolgo pot odpravila 1. av-gusta 2014 in jo prehodila v 13 dneh. Hodila sta povprečno 39 km nadan ne glede na vreme. V posameznih prenočiščih sta žigosala ro-marsko potno listino, da sta na zaključku dobila potrdilo o opravljenipoti, na katerega sta v Santiagu de Compostelu čakala kar dve uri.Jožica Kotar je dejala, da je camino več kot pohod. Je šola življenja, vkateri se naučiš, da za življenje potrebujemo malo in da se lepota ži-vljenja skriva v majhnih stvareh.Na predavanje nas je prišlo kar 44 in po koncu smo predavateljico za-suli z vprašanji.

Madeira – otok večne pomladi Drugo predavanje o Madeiri je DU Dolenjske Toplice organiziralo11. februarja. Predavatelj Andrej Zupanc je z ženo Marijo osem dnipopotoval po otoku. Potovanje se je začelo v Ljubljani z zborom vsehpotnikov, se nadaljevalo z avtobusom do dunajskega letališča, nato zletalom do Lizbone. Tu so presedli v drugo letalo, ki jih je poneslo naletališče Funchal. Svoje popotovanje nam je predstavil z besedo, slikoin glasbo.Madeira je eden od otokov, ki leži v Atlantskem oceanu, 798 km ju-gozahodno od Lizbone. Celotno otočje je vulkanskega izvora in ga se-stavljajo štirje otoki. Njihova površina je 741 km2. Naseljena sta leMadeira in Porto Santo, ki sta tudi naravna rezervata. Vseh prebival-cev je okoli 600 tisoč. Glavno mesto Madeire je Funchal. Otok imadve letališči: Funchal in Porto Santo.Otok je podolgovat, v dolžino meri 57 km in v širino 22 km. Najvišjatočka na otoku je Pico Ruivo (Rdeči vrh) z 1862 metri. Tam v izred-nih razmerah zapade celo sneg. Ima sredozemsko podnebje in velikovlage na severnem delu. Temperatura je med 16 in 22 stopinj Celzija.Ime otoka Madeira v portugalščini pomeni les. Otok je bil nekoč v ce-loti pokrit z gozdom, ki pa so ga izžgali zaradi kmetijskih potreb. Naotoku živijo številčne endemične živali. Rastlinstvo je raznoliko. Uspe-vajo sladke banane, mango, sladkorni trs, vinska trta in drugo sredo-zemsko sadje in zelenjava. Na otoku proizvajajo znamenito vinomadeiro, ki dosega ceno nekaj sto evrov.

Predavatelj je omenil prijaznost in delavnost prebivalcev, čistost kra-jev, po katerih so potovali, in barvitost cvetja. Ženske izdelujejo ču-dovite vezenine, moški pa se ukvarjajo s pletarstvom. Ena odzanimivosti so levade in sprehodi ob njih. To so umetni kanali za na-makanje, zgrajeni že v 16. stoletju. Danes levade z vodo ne oskrbujejole južnega dela otoka, ampak zagotavljajo tudi vodo za hidroelek-trarne. Obstaja okoli 2170 km levad. Druga zanimivost otoka so sanina cesti za prevoz vinskih sodov, živali in v zadnjem času turistov. Pre-voz z njimi ni ravno poceni.Po končanem predavanju sta nas Marija in Andrej Zupanc pogostilaše z znamenito pijačo poncho. Postreže se jo toplo. Sestavljena je izpomarančnega in limoninega soka, medu in konjaka iz sladkornegatrsa. Mislim, da je marsikoga od 17 poslušalcev zamikalo, da bi obiskalMadeiro.

Smučanje v SodražiciDRAGO ZUPANČIČ, vodja ekipe

Pokrajinska zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine je13. februarja na smučišču v Sodražici v sklopu 40. športnih iger upo-kojencev organizirala veleslalom v moški in ženski konkurenci. Tekmovanja smo se udeležili tudi trije člani iz topliškega društva upo-kojencev. Dušan Peterlin, Drago Zupančič in Jože Kranjc smo po-gumno vijugali med veleslalomskimi vratci in zasedli skupno sedmomesto med devetimi sodelujočimi ekipami. Ker v ženski konkurencizaradi odpovedi nismo imeli tekmovalk, smo bili nekoliko nižje na le-stvici. Računamo, da bomo naslednje leto ob popolni ekipi dosegliboljšo uvrstitev.Tekmovanje je potekalo na zelo dobro pripravljeni progi in v zelo ve-selem vzdušju. Zahvala za to gre organizatorju tekmovanja, Društvuupokojencev Sodražica. Z naše strani pa se zahvaljujemo tudi Dru-štvu upokojencev Uršna sela, ki je omogočilo skupen prevoz na tek-movališče.

nasv

et z

a va

s17

28

. feb

ruar

201

5VR

ELEC

I

šte

vilk

a 18

8

Novo programsko obdobje bo poseglo tudi na način vrstenja poljščinna naših njivah. Država si je v strateških dokumentih zadala višjo pri-delavo zelenjadnic in žit ter olj, kar je sedaj razvidno tudi iz uredb, kipredpisujejo finančne spodbude. Večji vpliv bodo imele proizvodnovezane podpore za beljakovinske rastline, žita in zelenjadnice. Pride-lovalci, ki bodo želeli svojo nadstandardno pridelavo dokazati z vklju-čitvijo v KOPOP, bodo kolobarjenje morali uskladiti s predpisanimizahtevami.Zahteve v okviru KOPOP-a od kmeta terjajo, da si zamisli petletnikolobar z najmanj tremi različnimi kmetijskimi rastlinami. Žita in ko-ruza so lahko v kolobarju največ trikrat v petih letih, vendar koruzanikoli zaporedoma. Spremembe se kažejo v smislu zmanjševanja deleža koruze na računvečje pridelave beljakovinskih rastlin, predvsem detelj in krmnegagraha, na živinorejskih kmetijah ter pričakovanega povečanja nove be-ljakovinske poljščine pri nas - soje, ki bo verjetno pogostejša na čistihpoljedelskih in morda celo poljedelsko vrtnarskih kmetijah, ko bo po-pestrila žitni kolobar. Razlog je v podporah države za beljakovinskerastline z okvirno višino 410 €/ha, s podporo za pridelavo žit v okvirnivišini 122 €/ha in podporo za zelenjadnice v okvirni višini 533 €/ha. Koruza je bila doslej naša najbolj razširjena poljščina, z njeno pride-lavo smo bili tudi konkurenčni. V zadnjih letih pa nastajajo težave spovečanjem škodljivcev, kot so koruzni hrošč in drugi talni škodljivci,zoper katere nimamo uspešnih rešitev za zatiranje. S tem se zmanj-šuje tudi možnost za konkurenčno pridelavo. Lanska lastna cena zatono zrnja je znašala 165 €, medtem ko je bila odkupna cena 90 € (pri25-odstotni vlagi). Kaj je optimalni kolobar za kmetijo, je odvisno od več pogojev in terjavečji razmislek. Za živinorejske kmetije se je treba ozirati na potrebepo voluminozni krmi, delež travnatih površin na kmetiji in intenziv-nost oz. način reje. Poljedelske kmetije pa si bodo morale večjo var-nost zagotavljati z vnaprej dogovorjenimi pogodbenimi razmerji zaprodajo poljščin ali vrtnin. Sedaj kmetije dajejo prednost njivskim inorganizacijskim zmožnostim pred iskanjem poljščine z boljšo ekono-miko pridelave. Verjetno je tudi na tem področju pričakovati spre-membe.Za čimbolj polno izkoriščanje zahtev iz KOPOP-ove operacije polje-delstvo se spodbuja dvigovanje rodovitnosti tal s setvami dosevkov.Pogost predpogoj v kolobarjih s koruzo za zrnje bo setev zgodnejšihrazredov koruze do razreda FAO 340 za najvišji pridelek zrnja, ki do-zori in se ga iz njiv pospravi okrog 20. oktobra. To omogoča, da se šepravočasno poseje prezimni dosevek, ki mora njivo ozeleniti do 15.novembra. Verjetno bo v tem obdobju prišlo do izvajanja še ene okolj-ske izboljšave v pridelavi koruze zaradi vpeljave setve podsevkovvanjo. To je eden od ukrepov, ki se ga priporoča za zmanjševanje ga-ženja tal ob spravilu koruze, kar dviguje rodovitnost tal. Spodbuda zata ukrep se kaže kot eden možnih načinov za izvajanje zelene kom-ponente, ki je obvezna za kmetije, ki obdelujejo 15 ha in več ornihzemljišč. V zeleno komponento, ki se jo v tem primeru izvaja kot po-sejan podsevek trave ali mešanice vsaj dveh rastlin, je treba vključiti 5% površin. Pri računu za petodstotni delež njiv velja preračun, da se m2

posevka šteje za 0,3 m2.. Setev je treba izvesti do 1. junija in mora tra-jati vsaj do 1. septembra. Če se kmetija odloči zmanjšati delež koruze, ker bo potrebno ener-gijo pridelala na travnikih ali z dokupom koruznega zrnja, se bo ver-jetno odločila za povečanje deleža beljakovinskih rastlin, žit alizelenjadnic. V tem primeru je nujno pridelavo uskladiti glede na pro-dajne možnosti oz. iskanje predelovalnih kapacitet in prodajnih mož-nosti. Ne pozabimo pregledati možnosti za prodajo naših pridelkov nalokalnem trgu, kjer je povečano povpraševanje po takih pridelkih in iz-delkih. Ena od spodbud v tej smeri je tudi novost, ki jo prinaša zakon o do-polnilnih dejavnostih, ki po novem omogoča deklariranje domačegakruha, potic in drugih pekovskih dobrot le iz doma pridelane pšenice.

Peki morajo v svoji dokumentaciji zagotoviti sledljivost od potice oz.kruha do njive, kjer je pšenica zrasla. To poljedelcem precej povečamožnosti za prodajo in skrb za kakovostno pridelano zrnje, ki se do-dela v moko ustrezne kakovosti in čistoče. V okviru kolobarja se spodbuja pridelavo ajde kot strniščnega do-sevka, saj zanjo ni namenjene proizvodno vezane podpore. Predvi-deva se, da bo zanimanje za setev kljub temu večje zaradi večjegainteresa po domačem zrnju na lokalnem trgu in zaradi dokaj visokepodpore za setev neprezimnih rastlin in v okviru KOPOP-a. Ta se boše povečala, če se bo sejalo avtohtono sorto. DTM bodo zamenjale detelje v čistih setvah. Kaj to pomeni v krmi?Pričakovane so pogostejše setve lucerne na plitvejših tleh, ki so bolj iz-postavljena suši, ter na boljših propustnih, globljih tleh z zmerno kisloreakcijo. Na težjih in bolj zakisanih tleh bo uspešnejša setev črne de-telje. Medtem ko pri črni detelji lahko računamo na optimalno rastdetelje eno leto, lahko pri lucerni računamo na 2-3 leta. Slednja je tudiveliko bolj odporna na sušne razmere v tleh. Obe detelji sta večletniin jih bomo v petletnih kolobarjih lahko pridelovali 1-3 leta. Primernista za 4-5 košenj. Višina odkosa naj bo 5-7 cm, z ostrim rezom, kar za-gotavlja dovolj rezervnih hranil, ki omogočajo uspešno obnovo rasti.Taka višina odkosa omogoča nepoškodovane rastne vršičke in dovoljmočne korenine. Višji odkos je še posebej pomemben za prvo košnjo.Pogosto je košnja prepozna. Detelje se lahko na isto mesto seje šele popetletnem premoru.Primeri verjetnih kolobarjev, prilagojenih zahtevam KOPOP-a in iz-vajanju zelene komponente ter proizvodno vezanim plačilom:

Kolobar v luči novega programskega obdobjaMATEJA STRGULEC, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

nasv

et z

a va

s18

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

28

. feb

ruar

201

5

Policija svetujeJAN ZAVODNIK, vodja policijskega okoliša

Ker smo v zadnjih mesecih zopet zabeležili povečano število kaznivihdejanj vlomov v stanovanjske hiše in druge objekte, vas ponovno opo-zarjam, ne puščajte odklenjene hiše, v hiši ne hranite dragih predme-tov (zlatnine, večje količine denarja). Vrat ne odpirajte ljudem, ki jihne poznate in neznancem ne dovolite vstopa v hišo.Običajno storilci vlomov izbirajo kraje, kjer je manj ljudi, se praviodročne vasi z malo prebivalci, vinorodne okoliše, vikende. Predvsem pa na samozaščitne ukrepe opozarjam starejše občane, ki soše posebej ranljivi in jih tovrstna kazniva dejanja bolj prizadenejo kotdruge.Zato svetujem, da:• pri odhodu iz hiše poskrbite, da so vsa okna zaprta in vrata zakle-

njena;• pri daljši odsotnosti z doma prosite sosede ali sorodnike, da popazijo

na vašo hišo;• vklopite alarmno napravo;• ključev ne puščajte na "skritih mestih", kot so nabiralniki, predpraž-

niki, lončki za rože ipd.; • poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prija-

telj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete, vgraditečasovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo ča-sopisov);

• povejte sosedom, kako ste dosegljivi;• preglejte zavarovalne police, kako je s kritjem škode pri vlomu.

Če postanete žrtev kaznivega dejanja storite naslednje:• takoj obvestite policijo na telefonsko številko 113;• ničesar se ne dotikajte, da ne uničite sledov;• če opazite storilca, si skušajte zabeležiti čim več podrobnosti o njem

(spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, go-vora in drugo);

• zapomnite si smer pobega;• če opazite sumljivo vozilo ali sumljive osebe v njem, si zabeležite šte-

vilko registrske tablice, barvo, znamko in tip vozila.Če imate kakršno koli vprašanje, predlog ali informacijo, ki bi namkoristili pri našem delu, mi to lahko sporočite na tel. številko 07 38 43890 ali na elektronsko pošto jan.zavodnik@policija.si.

Vir:

inter

net

Program Svit v zdravstveniregiji Novo mesto v letu 2014

KATARINA HOČEVAR, dipl. san. inž.

Državni presejalni program Svit je program, ki je namenjen zgod-njemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke. V Sloveniji je bilprvič uveden leta 2009. Vanj se vključuje populacijo v starosti od 50do 69 let. Podatki Registra raka RS kažejo, da se rak debelega črevesain danke začne izraziteje pojavljati ravno od 50. leta dalje in je po umr-ljivosti zaradi raka na tretjem mestu. Program Svit v sodelovanju spartnerji koordinira in izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Za-stavljen je kot učinkovito sredstvo za zmanjševanje umrljivosti zaradiraka debelega črevesa in danke, seveda ob pogoju, da se vanj vključivsaj 70 % vabljene populacije. Odzivnost na program Svit v Slovenijise od njegove uvedbe počasi izboljšuje. Zelo pomembno je vključe-vanje v program vedno, ne glede na to, ali je nekdo v njem že sodelo-val in je bil izvid negativen. Razvoj raka debelega črevesa in danke jenamreč počasen proces, ki traja več let, lahko tudi desetletje. Torej,če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen, potem bo oseba vprogram zopet povabljena čez dve leti. Le z rednimi pregledi lahkozmanjšamo breme tega raka. Zato še vedno velja, sodelujte v pro-gramu Svit, to je program, ki rešuje življenja.

Izvajanje programa Svit v Sloveniji Od 1. januarja do 31. decembra 2014 je bilo v program povabljenih253.335 oseb. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 152.475 oseb (60,43 %).

Preglednica 1. Odzivnost vabljenih v Program Svit, Slovenija in zdrav-stvene regije

Zdravstvena regija Odzivnost (%)Nova Gorica 64,31Kranj 63,12Novo mesto 62,49Ljubljana 61,94Ravne na Koroškem 60,19Celje 60,10Maribor 57,75Murska Sobota 57,59Koper 55,55Slovenija 60,43

Izvajanje programa Svit v zdravstveni regiji NovomestoOd 1. januarja do 31. decembra 2014 je bilo v program povabljenih16.598 oseb. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 10.356 (62,49 %) oseb.

Preglednica 2. Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto poobčinah (obdobje 1. 1. 2014–31. 12. 2014)

SKUPAJ Odzivnost (%)Mirna Peč 77,88Semič 71,60Dolenjske Toplice 68,96Šentrupert 67,53Straža 67,21Mirna 65,36Mokronog-Trebelno 64,90Črnomelj 64,69

Trebnje 64,52Šmarješke Toplice 62,98Šentjernej 62,79Novo mesto 62,61Metlika 61,15Kostanjevica na Krki 57,61Krško 57,03Žužemberk 56,76Škocjan 56,18NOVO MESTO 62,49

Vir:

Nac

iona

lni i

nštit

ut za

javn

o zdr

avje,

Cen

ter za

krep

itev z

drav

ja in

obvla

dova

nje k

roni

čnih

bolez

ni,

Odd

elek S

VIT

192

8. f

ebru

ar 2

015

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

nasv

et z

a va

s /

spo

min

janj

a

Motnja pozornosti in hiperaktivnost pri otrocih (ADHD)DEJAN SOTIROV, Zdravstveni dom Novo mesto

Računalniki, video igrice in televizija našim otrokom predstavljajovarna okolja, v katerih radi preživljajo svoj prosti čas. Otroška igriščavse bolj samevajo v tišini, narava pa predstavlja nevarno okolje, v ka-terem se lahko poškoduješ ali celo »umažeš z blatom«. Odsotnostsenzornega dojemanja sveta in deficit igre v naravnem okolju »izmi-sli si sam« ali »naredi sam« negativno vplivata na razvoj naših otrok,posledično pa lahko privedeta do raznih motenj v vedenju, kot jeADHD (motnja pozornosti in hiperaktivnost).Zadnje čase je v medijih veliko govora o hiperaktivnosti. Nekateristrokovnjaki menijo, da starši s hiperaktivnostjo zgolj opravičujejoslabše šolske dosežke, neprimerno vedenje otroka ali celo težave, kijih imata zakonca. Drugi strokovnjaki so prepričani, da je otrok s to-vrstno diagnozo preveč in da zdravniki prehitro predpišejo nevarnazdravila za nadzorovanje vedenja. Dodajajo, da zdravila pripomorejole k reševanju simptomov, ne pa h končni rešitvi težave.

Kaj je ADHD (motnja pozornosti inhiperaktivnost)?Sindrom ADHD (motnja pozornosti in hiperaktivnost) pomeni, daima otrok težave s pozornostjo in da je pretirano motorično dejaven.Takšni otroci se v šoli srečujejo s številnimi težavami. Pestijo jih krat-kotrajna pozornost, motorični nemir in impulzivnost, vse to pa vplivana učenje, vedenje ter čustveno in družbeno prilagajanje okolju. Uči-telji poročajo, da takšni otroci naloge samo površno preletijo, da nisodovolj pozorni na podrobnosti, da se moteče vedejo, da ne dokončajodomačih nalog in da zaostajajo pri navezovanju stikov z vrstniki.

Kako pogost je ADHD?Strokovnjaki menijo, da so tovrstne težave prisotne pri 3-5 odstotkihotrok. Motnja sicer ni novost, saj jo pediatri, psihologi in nevrologipoznajo že vrsto let. Pogostejša je pri dečkih, pri deklicah pa jo obi-čajno odkrijejo pozneje, saj se izraža v manj moteči in milejši obliki.Če se vprašamo, ali je to res novodobna bolezen otrok, ki preplavljamoderni svet? Mar nemirni in živahni otroci niso obstajali tudi nekoč?

Kaj povzroča ADHD?Nekatere študije govorijo o tem, da je motnja podedovana. Torej ob-staja večja verjetnost, da se bo izrazila pri otrocih, katerih starši soimeli v otroštvu podobne težave, vendar to ni nujno. Teorij za nasta-nek motnje ADHD je veliko. Strokovnjaki navajajo, da je ADHDlahko posledica neustreznega razvoja ploda med nosečnostjo in za-pletov med porodom. Povzročijo jo lahko tudi težja oblika katere odotroških bolezni, poškodba glave (padci, prometne nesreče, dušitev...) ali izpostavljenost nekaterim strupenim snovem, cepiva, nepri-merna prehrana nosečnic (umetna barvila, konzervansi, umetni slad-korji), odsotnost senzornega sveta otrok in posledično nezadostnarazvitost možganskih centrov. Teorij je veliko, pravega vzroka pa zna-nost še vedno ne pozna!

Opozorilni znakiTak otrok se pogosto pritožuje, da se v šoli dolgočasi in brez vzrokaizostaja od pouka. Šolske ocene se slabšajo, otrok se ne zanima za šol-ske naloge. Pri šolskem delu je počasnejši, do učiteljev je zamerljiv.Pogosto pozablja šolske potrebščine. Učitelji se nad njim pritožujejo,ker nikoli ne dokonča naloge in kaže znake slabe organiziranosti. Na-loge opravi brez zanimanja ali napačno, pravi, da mu je vseeno za šolo.Takšen otrok ima slabšo samopodobo in kratkotrajno pozornost. Lestežka dokonča domačo nalogo. Je motorično nemiren, pogosto sedruži z mlajšimi ali manj sposobnimi od sebe in večkrat “šprica” šolo.Med poukom je moteč, se vrtni na stolu, sprehaja po razredu, motiostale.

Pomembno pa je, da se simptomi odražajo v vseh otrokovih okoljih.Torej ne le v šoli, temveč skozi ves dan, ko je otrok doma. Pozornimoramo biti predvsem na to, da so simptomi pri otroku prisotni večlet skupaj! Torej, če se je otrokovo vedenje spremenilo v zadnjem letu,še ne pomeni, da ima ADHD.

Kako poteka zdravljenje?Mnogo otok z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo prejema zdra-vila. Nujno pa je vedeti, da to ni edina oblika pomoči. V proces je trebavključiti vso družino, torej tudi starše (družinska terapija). Takšnemuotroku je treba zagotoviti veliko gibanja, ga zaposliti z raznimi aktiv-nostmi in sprejeti njegovo drugačnost. Ne nazadnje je presežek ener-gije lahko tudi prednost, če jo znamo pravilno usmeriti, npr. v športneaktivnosti, ustvarjalnost itd.

ZAHVALA

Zdaj se spočij, izmučeno srce,zdaj se spočijte, zdelane roke.

Zaprle so trudne se oči,odšli ste, dragi ate,

a še vedno z nami ste.

Tiho in mirno, kot je živel, je v 88. letu starosti v Bogu zaspalnaš dragi mož, ate, stari ate, dedi, brat, tast in stric

MATIJA GRILz Velikega Riglja 3

V bolečini, ki ostaja, bi se radi zahvalili vsem, ki ste skupaj z njimstopali skozi življenje. Verjamemo, da je s svojo dobrosrčnostjoza vedno pustil svoj pečat. Zahvaljujemo se njegovi osebni zdrav-nici dr. Meti Čampa ter osebju intenzivnega in pljučnega od-delka Splošne bolnišnice Novo mesto za njihov trud prizdravljenju. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose-dom in znancem za izrečena sožalja, za besede tolažbe, za po-darjene sveče in sv. maše. Hvala g. Janezu za obiske na domu,patru Marku za obiske v bolnišnici, g. župniku Dušanu za moli-tve pri pokojniku in dr. Janezu Grilu za lepo opravljen cerkveniobred in sv. mašo. Hvala tudi nosilcema luči in križa, vsem pev-cem za zapete pesmi, pogrebni službi Oklešen in vsem tistim, kiste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu pose-bej še enkrat iskrena HVALA.

Žalujoči: vsi njegovi

zaba

va/

ogla

s2

0VR

ELEC

I

šte

vilk

a 18

82

8. f

ebru

ar 2

015 ZABAVNI KOTIČEK

Med prispelimi rešitvami januarskega nagradnega sudokuja smoizžrebali Ano Fabjan, Bušinec 1 a, 8350 Dolenjske Toplice, kiprejme pico v Gostišču Kolesar. Tudi tokrat vam pravilno rešennagradni sudoku lahko prinese nagrado – prav tako pico v Go-stišču Kolesar – nagrado je možno unovčiti dva meseca po iziduVrelca. Prislužite si jo tako, da pravilno izpolnjen nagradni sudokuizrežete ali prepišete in pošljete na naslov Občina Dolenjske To-plice, Sokolski trg 4, pripis Glasilo – sudoku, 8350 Dolenjske To-plice, in sicer do 15. marca 2015. Izmed vseh pošiljateljev/icbomo izžrebali dobitnika/co nagrade in ga/jo objavili v prihodnjištevilki glasila, ko bomo dodali tudi rešitve tokratnih sudokujev.

Avto

r su

doku

ja je

Rob

ert T

ekav

čič

Rešitve iz prejšnje številke

Kaj je 8. marec? NEVA ŽELEZNIK

Pred nami je marec. To je pomladni mesec. Marec velja tudi za ženski mesec, saj najprej praznujemo 8. marec, medna-rodni ženski dan, 17 dni kasneje pa še materinski dan. In naj vas spomnim: avgusta letos bo minilo 105 let, odkar je bila na pobudonemške socialdemokratke Clare Zetkin na 2. mednarodni socialistični kon-ferenci žensk v Kopenhagnu sprejeta resolucija o praznovanju mednarod-nega dne žensk. Pobudnica je smisel tega dne videla predvsem v agitaciji zažensko volilno pravico (Slovenke smo jo dobile šele med NOB), povezano scelotnim ženskim vprašanjem, torej z bojem za odpravljanje vseh oblik di-skriminacije žensk. 8. marec je kasneje OZN razglasila kot mednarodni dan žensk. Naj poudarim,da praznovanje tega dne temelji na spoznanem in končno svetovno prizna-nem dejstvu, da so ženske (bile) diskriminirane in da brez njihovega lastnegaorganiziranega in dolgotrajnega boja ne bi imele osnovnih človekovih pra-vic: ne bi se mogle izobraževati, samostojno odločati o svojem telesu, se za-poslovati, za enako delo prejemati enakega plačila kot moški, ne bi smelevoliti in biti izvoljene itd. Potem je OZN razglasila še mednarodno leto žensk (1975), kasneje še de-setletje za ženske (1976-1985), kar seveda pomeni, da je neenakopravnostžensk svetovni in ne le slovenski problem. Sedaj tudi Evropska unija spre-jema številna priporočila za odpravo diskriminacije žensk in tudi Slovenijosili v spremembe.Sicer pa smo Slovenke večino pravic pridobile s socialistično družbeno ure-ditvijo. Žal pa je še vedno splošna značilnost položaja žensk v sodobnemsvetu, da so bistveno bolj obremenjene z družinskimi in gospodinjskimi delikot moški, čeprav so tudi one zaposlene. Za moške je v glavnem še samou-mevno, da so dolžni opraviti »eno izmeno«, ženske pa naj bi opravile »dve«:eno v službi, drugo pa še doma.Včasih smo ob 8. marcu rekli, da za vsakim moškim stoji ženska, ki ga podpira,in za vsako žensko vsaj trije moški, ki jo ovirajo. Danes pa bi lahko rekli, da za vsakim moškim in žensko stojijo goljufivi turbokapitalisti, neodgovorni politiki, zmeraj denarja lačni bankirji itd. Zato mi-slim, da je čas, da se vsi skupaj upremo in zahtevamo resnične spremembe vdružbi, ne le kozmetične. Gre za prihodnost naših otrok in vnukov, za po-šteno in pravično družbo, kjer bo tudi enakopravnost med spoloma samou-mevna.

šola

rjeva

bes

eda

212

8. f

ebru

ar 2

015

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

Prireditev z namenomMAJA BOBNAR, prof,. ravnateljica OŠ Dolenjske Toplice

V petek, 28. marca 2015, ob 18. uri vse vabimo v Kulturno kongresnicenter Dolenjske Toplice na prireditev z namenom. Nastopili bodootroški pevski zbor Vrtca Gumbek, Osnovne šole Dolenjske Toplice,otroški in mladinski pevski zbor ter Mešani pevski zbor Dolenjske To-plice. Tema prireditve bo Igrajmo se. Cena vstopnice bo 5 €, otrociimajo prost vstop. Zbrana sredstva bomo namenili za nakup garder-obnih omar na predmetni stopnji.

Prodaja šolskega kombija MAJA BOBNAR, prof., ravnateljica OŠ Dolenjske Toplice

Konec februarja bo šola v sodelovanju z občino kupila nov šol-ski kombi. Dosedanjega, ki se ga je uporabljalo za prevoze otrokin razvoz hrane starejšim osebam, pa bomo v marcu prodali. Osnovni podatki:• Letnik: 2000• Prva registracija: 2000• Tehnični pregled: do avgusta 2015• Prevoženi kilometri: 282.000 km• Motor: 2799 ccm• Moč motorja: 84 kw• Menjalnik: ročni• Oblika: kombi• Število sedežev: 8 + 1 - minibus• Barva: belaOprema in ostali podatki:Kombi je v voznem stanju. Ima nove zimske pnevmatike. Navseh sedežih so vzglavniki. Ima vgrajeno ročno klima napravo,servo volan, tahograf in Webasto sistem ogrevanja. Notranjost jedobro ohranjena.Začetna cena je 1.500 €. Pisne ponudbe za nakup naj vsi zainte-resirani pošljejo do ponedeljka, 16. marca 2015 na naslov: Os-novna šola Dolenjske Toplice, Pionirska cesta 35, 8350Dolenjske Toplice, s pripisom ponudba za nakup šolskega kom-bija. Vozilo si lahko vsakdo ogleda po predhodni najavi v tajni-štvu osnovne šole.

Kulturni danKATARINA HUDOKLIN, 5. a

V četrtek, 5. februarja, smo imeli učenci 5. a in 5. b kulturni dan. Takojpo malici smo se z avtobusom odpeljali v Novo mesto na ogled Do-lenjskega muzeja. Najprej smo si ogledali razstavo Arheološka po-doba Dolenjske. Skozi razstavo nas je vodila arheologinja. Povedalanam je vse o času od kamene dobe do konca zgodnjega srednjegaveka. Videli smo veliko zanimivih predmetov, kot so steklene zapes-tnice in ogrlice, lončene posodice in drugi. Meni so bile najbolj všečbronaste situle in steklene jagode v obliki ovnovih glavic. Ko smo kon-čali z ogledom arheološkega muzeja, smo se napotili v etnološkimuzej. Tam smo si ogledali etnološko stalno razstavo. Spoznali smoživljenje na kmetiji, kako so se ljudje v starih časih preživljali in s ka-terimi predmeti so si pomagali pri delu. Vodička nam je povedala, ka-tere živali so potrebovali na kmetiji. Predstavljene so bile tudi različneobrti. Tukaj so mi bila najlepša lectova srca in križi, izdelani iz belja-kov. Ko smo zaključili z ogledom, smo se z avtobusom odpeljali nazajv šolo. Kulturni dan je bil poučen, saj smo izvedeli veliko novega.

Modra srca na topliški šoli JOŽICA ERJAVEC, učiteljica OPB-ja

Naša šola je tudi letos med 15. januarjem in 15. februarjem sodelo-vala v vseslovenski akciji Podarite nam modro srce, ki jo že deveto letoorganizirata podetje Nivea in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Zavsako izdelano srce bo podetje Nivea podarilo 0,25 evra v učni sklad,ki pomaga do izobrazbe otrokom in mladostnikom iz socialno šib-kejšega okolja. Do zdaj so pomagali že 82 otrokom. Učenci so v skupinah podaljšanega bivanja izdelovali modra srca v ra-zličnih tehnikah, nanje napisali prijazne, lepe, tople besede, ki so jih za-čutili v sebi. Učili so se novih besed, utrjevali že znane besede innjihovo uporabo. Spoznavali, da so lepe besede vsakodnevna prijaz-nost, ki polepšajo življenje in odpirajo vrata. Učenci so med izdelova-njem razvijali ročne spretnosti, ustvarjalnost in domišljijo. V modrosrce so dodali pozitivna čustva in dobre misli. Učitelji so z učenci raz-vijali komunikacijo, socialne veščine, dobro počutje in ponos, ko so sepogovarjali o tem, kaj je dobrodelnost, zakaj jo spodbujamo in zakajse pri dobrodelnosti dobro počuti tisti, ki dobi, in tisti, ki daruje. Ga-lerija - razstava modrih src naših učencev - je na hodniku razrednestopnje.

Obisk čistilne naprave vDolenjskih Toplicah

ALJAŽ DULAR, 5. b

V začetku decembra sta imela 5. a in 5. b naravoslovni dan Poskusi zvodo. Obiskali smo čistilno napravo v Dolenjskih Toplicah.Sprejela nas je delavka, ki je tam zaposlena. Najprej nam je razložilapostopek, ki se izvaja v čistilni napravi. Nato smo si postopek še ogle-dali. Pogledat smo šli napravo, ki se imenuje polž. Ta umazano vododvigne h grabljam, te pa poberejo smeti iz vode. V nadaljevanju smosi ogledali še tri bazene, dva večja in enega manjšega. V malem bazenusmo opazili živo žabo. V enem od velikih bazenov se je zbiralo blato.Iz drugega bazena je odtekala čista voda v potok Sušico, ki pa ni bilapitna. Delavka nam je povedala, da se v 1,5 l vode nahaja 25 g aktiv-nega blata. Povedala nam je tudi, da v to čistilno napravo lahko ob so-botah in nedeljah oddamo smeti. Po ogledu smo se vrnili v šolo in nadaljevali s poskusi z vodo.

spom

inja

nja

22

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

28

. feb

ruar

201

5

ZAHVALA

Življenje sploh ni tisto, kar se zdi – je le korak na poti k večnosti!

V 65. letu nas je zapustilaMILKA KRESE

iz Dolenjskih Toplic

Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkihstali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo pospremili na njenizadnji poti.

Žalujoči: vsi njeni

ZAHVALA

Tiho in skromno, tako, kot je živel, jeodšel od nas naš dragi mož, oče, tast,

dedek in pradedek

ANTON MARKOVIČz Dolenjega Polja 17

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vašča-nom prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudipogrebni službi, pevcem, trobentaču, pra-porščakom ter govorcu za poslovilne be-sede.

Žalujoči: vsi njegovi

Dnevi s hladnimi jutri, dopoldansko meglico, sivimi in deževnimi popoldnevi, z nizkim zim-skim soncem obsijani, nas z nekakšno melanholijo in umirjanjem opozarjajo na zimo, ki nasje priklenila med stene stanovanj.Pogled skozi okno Toneta Markoviča se tu pa tam ustavi na zmrznjenem listu vinske trte, kije v letošnjem januarju kljuboval mrazu in ostal na trti. Tone je bil tak kot ta list in je kljubo-val vsem težavam na svoji življenjski poti, dokler ga ni bolezen premagala.Rodil se je 6. decembra 1922 na Gradišču pri Kovačevih, kot se je po domače reklo pri hiši.Rad je obujal spomine na topliško šolo in cenil delo učiteljice Šobarjeve, čeprav je bila zelostroga, kot je večkrat dejal. Tudi za poklic se je izučil v Toplicah pri kolarju Janezu Fabjanu.Star 20 let je odšel v partizane. Takole nam je pripovedoval o tistih dneh: »Bil je ravno bin-koštni ponedeljek leta 1942, ko so partizani vkorakali v Toplice. Vsi vrstniki iz naše vasi, in tudimidva z bratom Ladom, smo se jim pridružili. Vzela sva vsak svoj nahrbtnik z malo hrane in odšlaz njimi na Podstenice. Postal sem borec druge čete Dolenjskega odreda. V patrulje smo hodili protiNovemu mestu, javko pa smo imeli v Podturnu pri starem gradu. Pa je prišla italijanska ofenzivain borci smo se razkropili na vse strani. Vsak se je reševal po svoje. Ranjen sem se vedno bolj bližaldomu. Medtem so Italijani sporočili domačim, da vedo, da sem doma in, če se ne javim, bodo vsepožgali. Da bi rešila domačijo, sva se z bratom javila Italijanom, ti pa so naju z drugimi vred od-peljali na Rab, od tam pa v Renicci. Po kapitulaciji Italije pot domov ni bila lahka. Vodil nas jeVinko Roškar, ki je bil po vojni nekaj časa direktor zdravilišča v Dolenjskih Toplicah.«Po vrnitvi domov je Tone takoj odšel zopet v partizane in postal borec prvega artilerijskegadiviziona, kasneje pa borec prve slovenske artilerijske brigade. Ta se je bojevala predvsem vSuhi krajini, šli so tudi proti Trstu, a so se po ukazu obrnili in se pet dni bojevali na Orlah.Prve dni svobode je doživel na ljubljanskih ulicah. Z delom brigade je nato odšel na Koro-ško, od koder so pešačili do Velike Kikinde. Po enem letu je odšel v Varaždin in tam našelsvojo življenjsko družico. S činom majorja se je leta 1948 demobiliziral in se z ženo vrnildomov. Zaposlil se je v Soteski ter na GAP-u – kasnejših Gorjancih - kjer je dočakal tudi upo-kojitev. V pokoju ni miroval, v svoji delavnici je delal sode in kadi za potrebe krajanov. Naročilza vozove je bilo namreč vse manj, ker so jih že začeli izpodrivati traktorji. Bil je dober gospodar, saj je kupil nekaj gozda in s svojo družino na izsekanih delih zasadilsmreke, ki so danes že prav velike. Njegovo veliko veselje je bil tudi vinograd. Na novo so garigolali, zasadili trte in sezidali zidanico. Rad je hodil vanj in nikomur ni zaupal dela v njem.V letu 2013 so mu moči pošle in na pomoč sta mu priskočila vnuk in snaha. Pohvalil ju jerekoč: »Tako lepo urejen naš ‘nograd’ pa še nikoli ni bil.« V zadnjem času je zanimanje za vi-nograd vse bolj pešalo in edino, kar ga je res razveseljevalo, sta bili njegovi pravnučki, ki staga redno obiskovali.Tone je med vojno veliko pretrpel, a nekaterim izmed nas še odzvanjajo v ušesih njegove be-sede, ki nam jih je povedal na obisku ob njegovi 90-letnici. »Jezen sem,« je rekel, »jezen naljudi, ki se trudijo razvrednotiti naš boj proti sovražniku in ki zaničujejo našo peterokrako zvezdo.Nas borce pa zvezda spominja na štiri leta trpljenja in groze, strahu, lakote in bolečin. Sam sem po-nosen na prehojeno pot za naš narod in domovino. Mladi, ki vstopate v vrste borcev za vrednoteNOB, ne dovolite, da se cilji, za katere smo se borili in trpeli, pozabijo.«Nam bo uspelo izpolniti Tonetovo željo?

Poslovil se je Kovačev ToneHELENA MIŠA KULOVEC, v imenu krajevne organizacije borcev za vrednote NOB

Hvala, mojster Tone!Tiste zime pred desetletjiso v soteški šoli bili fantje glasni: »Stric Tone smučke dela v kolarniob požganem gradu prav poceni!«

Delavnica stisnjena ob zidove stare, kjer delali so lesene dele za vozove, iz desk jesenovih pa smučke nove, ki so po kuhanju zakrivljene postale.

Firbci mladi pogosto smo pred vrati staliin spraševali mojstra, kdaj smo na vrsti. Seveda so starejši fantje in bolj čvrstiv prošnjah, prej dilce dočakali.

Mojster jih je naredil tudi zame, lepe in dišeče po svežem laku, zato sem moral pustiti jih na zraku, vesel sem bil, skoraj bi kar pri meni spale …

Za vezi uporabil usnjene sem pasove, ki ob padcih trgali so se pogosto. Čudovite vožnje s hriba skozi hostotrajale so dolgo, dokler sonce ni odšlo v zatone.

Še enkrat hvala, mojster Tone!

JANEZ VOVK

kod

in k

am2

32

8. f

ebru

ar 2

015

VREL

EC

I š

tevi

lka

188

Marčevske prireditve v občiniPRIREDITEV DAN, DATUM, URA KRAJ PRIREDITELJ OPOMBA

Kmečka tržnica Sobota, 28. februar 2015, med 9. in 12. uro Ploščad pred KKC-jem Občina Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

PRIREDITEV OB 10. OBLETNICI DPŽ DOLENJSKETOPLICE

Sobota, 28. februar 2015, ob 18. uri Velika dvorana KKC DPŽ Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

Mesečni sejem v Dolenjskih Toplicah Ponedeljek, 2. marec 2015, med8. in 16. uro Ploščad pred KKC-jem Občina Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

Lažji pohod v okolico Dolenjskih Toplic Torek, 3. marec 2015, ob 9. uri Odhod izpred društvenih prostorov DU Dolenjske Toplice Informacije: Tončka Avguštin (041666 341)

Predstavitev knjige KOČEVAR IMA SAMO ENO DOMOVINO Torek, 3. marec 2015, ob 18. uri Sejna soba II.,

KKC Dolenjske Toplice Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Informacije: knjižnica (07 30 65 346)

Trening v kegljanju s kroglo na vrvici Sreda, 4., 11., 18. in 25. marec2015, od 8. ure dalje Ploščad pred KKC-jem DU Dolenjske Toplice Vodji: Slavka (031 292 908) in

Drago (041 348 781)

Pikado in streljanje z zračno puško Sreda, 4., 11., 18. in 25. marec2015, ob 9. uri KKC Dolenjske Toplice DU Dolenjske Toplice Informacije: Drago (041 348 781)

KONCERT KLAPE LUMIN OB DNEVU ŽENA Petek, 6. marec 2015, ob 19. uri Velika dvorana KKC Občina Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice(07 38 45 188)

Odhod na pohod po Jurčičevi poti Sobota, 7. marec 2015, ob 7. uri Odhod z AP Dolenjske Toplice DU Dolenjske Toplice Informacije: Elica Pavlič (051 222631)

Kmečka tržnica Sobota, 7. marec 2015, med 9. in12. uro Ploščad pred KKC-jem Občina Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

Prireditev za vse Sobota, 7. marec 2015, ob 19. uri Gasilski dom, Soteska Mlada Zarja PGD Soteska

Kopanje v bazenih hotela Vital Nedelja, 8. marec 2015 Hotel Vital Društvo naturistov Mali raj Informacije: Jože Bradač (041 642 905)

Srečanje ob mednarodnem dnevu žena Nedelja, 8. marec 2015, ob 17.uri Gostišče Kolesar, Dolenje Sušice DU Dolenjske Toplice Prijave: Tilka (07 30 65 465)

Pohod po Trški gori Torek, 10. marec 2015, ob 8:30

Start pri gasilskem domu vŠentpetru (Ob 7:45 odhod izDolenjskih Toplic, parkiriščeBalnea, z osebnimi vozili)

DU Dolenjske Toplice

Prijave na startu. Organizirana bo malica.Informacije: Elica (051 222 631 alielica.pavlic@gmail.com)

Kmečka tržnica Sobota, 14. marec 2015, med 9.in 12. uro Ploščad pred KKC-jem Občina Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

Pohod za 40 mučenikov Sobota, 14. marec 2015, ob 9. uri Start pri Mercatorju (Sela) – smerSoteska

Društvo vinogradnikov DolenjskeToplice

OPERNA PREDSTAVA LA TRAVIATA A3 Sobota, 14. marec 2015, ob 19. uri Velika dvorana KKC Občina Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

Urica pravljic in ustvarjalna delavnica Torek, 17. marec 2015, ob 17. uri Krajevna knjižnica DolenjskeToplice Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Informacije: knjižnica (07 30 65

346)

PREDSTAVA MOŠKA COPATA (ŠPAS TEATER) Petek, 20. marec 2015, ob 20. uri Velika dvorana KKC Občina Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice(07 38 45 188)

2. tradicionalni pohod ob začetku pomladi: pohod vpragozd Sobota, 21. marec 2015, ob 8. uri Zbor pred GG Podturn Informacije: 041 554 117

Kmečka tržnica Sobota, 21. marec 2014, med 9.in 12. uro Ploščad pred KKC-jem Občina Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

Javno predavanje Marjana Ogorevca Torek, 24. marec 2015, ob 18. uri Velika dvorana KKCKnjižnica Mirana Jarca Novo mestoin Društvo Šola zdravja DolenjskeToplice

Informacije: Zvonka Peterlin (040 995 695)

Čistilna akcija Sobota, 28. marec 2015 KPL Kanja Informacije: Dušan Gorenc (031379 628)

Kmečka tržnica Sobota, 28. marec 2015, med 9.in 12. uro Ploščad pred KKC-jem Občina Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

12. RAZSTAVA VELIKONOČNIH JEDI Sobota, 28., in nedelja, 29.marec 2015, med 14. in 18. uro KKC Dolenjske Toplice TIC in DPŽ Dolenjske Toplice Informacije: TIC Dolenjske Toplice

(07 38 45 188)

Žvižgavke na prezimovanjuANDREJ HUDOKLIN, Zavod RS za varstvo narave

BRANKO BREČKO

Sredi januarja se že vrsto let udeležujem zimskega štetja vodnih ptic ob Krki, ki poteka v okrilju Wetlands Internatio-nal v evropskem merilu. Praviloma prehodim domači odsek Krke med Sotesko in Stražo. Reka je v slovenskem merilueno pomembnejših prezimovališč vodnih ptic. Preštejemo jih prek 2000, med njimi prevladujejo race mlakarice, vzadnjem času je zelo naraslo število labodov - prek 500, mali ponirki in kormorani sežejo prek 200, pogoste pa so tudičrne liske in zelenonoge tukalice. Manjši delež navedenih vrst običajno zabeležim tudi na svojem odseku Krke. Leto-šnja mila januarska zima brez snega je bila pravo razočaranje, saj z izjemo manjše jate labodov in mlakaric skoraj ni biločesa videti. Edino presenečenje je bila jata sedmih žvižgavk (Anaspenelope) na odseku pod izlivom Sušice, ki so na Krkiredko zabeležene. Žvižgavka je po velikosti nekoliko manjša od mlakarice. Po barvitem perju izstopa predvsem samecz značilno zlato obarvanimtemenom. Samica je nje-govo pravo nasprotje. Po-imenovana je požvižgajočih klicih, s kate-rimi se oglaša. Zadržuje sev večjih jatah, ki se pasejona priobrežnih traviščih.Pogosto se pojavlja na veli-kih akumulacijskih jezerihin poplavljenih območjih.Gnezdeče populacije v Ev-ropi so na Islandiji in vSkandinaviji. V Sloveniji seredno pojavlja na selitvi inprezimovanju. Mali jati, kiji družbo delajo mlakaricein mali ponirki, očitnoustreza težko dostopenodsek rečne doline nad ru-manjskim jezom.

Poskus rekonstrukcije gradu Stara Soteska. Risba Igor Sapač.

Barvit samček z zlato obarvanim temenom.

Grad Stara SoteskaMARKO PRŠINA, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

V prejšnji številki Vrelca smo razkrili dokumente, ki dokazujejo, da sobile naše Toplice v zgodovinskih virih prvič omenjene že pred 800leti. Tudi s tokratno drobtinico bomo ostali v poznem srednjem veku.Verjetno ne bomo povedali nič novega, če zapišemo, da imamo v ob-čini Dolenjske Toplice tri gradove. Poleg najbolj znanega dvorca So-teska ob cesti proti Žužemberku na vzhodnih pobočjih Kočevskegaroga ležita tudi srednjeveška gradova Stara Soteska ter Rožek nadPodturnom. Ruševine prvega ležijo na skalnem pomolu visoko naddesnim bregom reke Krke ob gozdni cesti na sv. Peter. Od tam so nje-govi prebivalci nadzirali starodavno pot po dolini Krke ter njen južniodcep proti Beli krajini. Na podlagi ostankov stolpastega palacija zlepo romansko zidavo iz klesancev sklepamo, da so ga morda že konec12. ali v začetku 13. stoletja zgradili ministeriali grofov Višnjegorskihali Andeških (morda prebivalcev gradu Črnomelj). Grad se prvičomenja leta 1311 z vpisom na seznam posesti koroškega vojvodeHenrika. Leta 1338 se ob Rožeku tudi Staro Sotesko navaja med šti-rinajstimi gradovi, ki jih je mladoletni grof Ivan Henrik namenil za za-ženilo ženi Ani.Sredi 15. stoletja so grad z ženitvijo od gospodov Črnomaljskih pri-dobili vitezi Širski (Scheyer). Prvotni stolpasti grad je bil pozneje utr-jen z dvojnim obzidjem s stolpi in obrambnimi jarki. Kljub temu so gamed vojno s Habsburžani razdejali Grofje Celjski. Širski so ga nato

opustili ter na nasprotnem bregu pozidali nov stolpast dvor, ki so gapozneje grofje Gallenbergi prezidali v mogočen dvorec Soteska. Leta1491 je cesar Friderik III. Juriju Širskemu podelil mitnico pri gradu, dabo lahko most in pot vzdrževal v dobrem stanju. Novejša odkritja zgo-dovinarjev kažejo, da prva omemba mostu čez Krko seže celo v časpred letom 1386. Mitnino za vzdrževanje mostov in poti je namrečuvedel že Friderikov ded Leopold III, ki je umrl navedenega leta. Predtem so za prehod čez Krko uporabljali brod.