12. številka e-novic vsebinske mreže za raziskovanje in znanost / novoletna izdaja 2011

UVODNIK

Ob zaključku leta 2011 smo pripravili

novoletno izdajo e-novic »ZOTKS – mreţe

za raziskovanje in znanost«. V vseh dose-

danjih številkah e-novic smo poročali o

temah, povezanih z raziskovanjem in zna-

nostjo, ter o drugih aktualnih tematikah za

nevladne organizacije. Tudi tokrat ostaja-

mo na tem področju, smo pa glede na čas

obdarovanj in praznovanj preverili, kakšna

»darila« v obliki priznanj in nagrad si lah-

ko znanstveniki in raziskovalci prisluţijo

sami. Zbrali smo nekaj slovenskih in tujih

priznanj in nagrad ter preverili, zakaj in

kako so jih znanstveniki in raziskovalci

lahko deleţni.

Prijetno branje!

Spoštovani! Če menite, da ste naše novice prejeli neupravičeno, se vam opravičujemo in vas prosimo, da nas o tem obvesti-te na elektronski naslov anja.sorsak@zotks.si. Če e-novic vsebinske mreže za znanost in raziskovanje ne želite več prejemati, nam to prosimo sporočite na elektronski naslov anja.sorsak@zotks.si in napišite v rubriko "Zade-va": ODJAVA E-novic. Sporočilo je poslano v skladu s 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah.

ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost

Slovenska priznanja in nagrade

Zoisova nagrada

Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Slo-

veniji za doseţke na področju znanstveno-

raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Nagrada se podeljuje tudi za ţivljenjsko

delo raziskovalcem, ki so se s svojim

delom izjemno uveljavili na področju

znanstveno-raziskovalne in razvojne deja-

vnosti in so bistveno prispevali k razvoju

znanosti. Za to nagrado je lahko predlagan

raziskovalec, ki je ţe dopolnil 65 let staros-

ti. Zoisovo nagrado lahko prejme razisko-

valec v Republiki Sloveniji, ki je s svojimi

doseţki trajno prispeval k razvoju znans-

tveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti

pri nas. Nagrado se podeli posamezniku in

skupini za delo, ki je nastalo preteţno v

Sloveniji ali so k njemu prispevali delavci

organizacij s sedeţem v Sloveniji. ▪

Nagrada se imenuje po baronu Ţigi Zoisu, sloven-

skem razsvetljencu, podjetniku, mecenu in minera-

logu (Foto: www.sl.wikipedia.org).

Zoisovo priznanje

Zoisovo priznanje se podeljuje za pomem-

bne doseţke na področju znanstveno-

raziskovalne in razvojne dejavnosti. Priz-

nanje lahko prejme raziskovalec v Repub-

liki Sloveniji, ki je s svojimi doseţki trajno

prispeval k razvoju

znanstveno-raziskovalne in razvojne deja-

vnosti v Republiki Sloveniji. Podeli se ga

posamezniku in skupini za delo, ki je nas-

talo preteţno v Sloveniji ali so k njemu

prispevali delavci organizacij s sedeţem v

Sloveniji. ▪

ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost

Priznanje ambasador oz. ambasadorka znanosti Republike Slovenije

Za pomembne doseţke na področju razis-

kovalne dejavnosti zamejskih Slovencev in

Slovencev, ki delujejo ali so delovali v

tujini, se podeljuje priznanje ambasador

oziroma ambasadorka znanosti Republike

Slovenije. ▪

Puhovo priznanje

Janez Puh (Foto: www.sl.wikipedia.org).

Za pomembne doseţke na področju raz-

vojne dejavnosti se podeljuje Puhovo priz-

nanje za izume, razvojne doseţke in upo-

rabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju

novosti v gospodarsko prakso.

Nagrada se imenuje po slovenskem izumi-

telju in tovarnarju Janezu Puhu, ki je leta

1901 patentiral lastni pogonski motor, nas-

lednje leto pa predstavil svoj avto in svoje

motorno kolo. V svojem ţivljenju je prija-

vil več kot 30 patentov.

O letošnjih dobitnikih Zoisove nagrade in

priznanja, priznanja ambasador znanosti in

Puhovega priznanja smo poročali v

novembrski številki e-novic, več o teh pri-

znanjih pa je na voljo tudi na spletni strani

Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in

tehnologijo. ▪

Zlati znak Jožefa Stefana

Vsako leto ob koncu marca ob obletnici

rojstva Joţefa Stefana organizira Institut

Joţef Stefan Stefanove dneve. Namen pri-

reditve je počastitev spomina na slavnega

slovenskega fizika in popularizacija znano-

sti. V sklopu teh dni podeljuje Institut zlate

znake Joţefa Stefana za odmevna doktor-

ska dela s področja naravoslovno-

matematičnih, tehniških, medicinskih in

biotehniških ved.

Vsako leto podelijo največ tri nagrade zlati

znak Joţefa Stefana. Nagrade podeljuje

Odbor za zlati znak Joţefa Stefana, ki ga

4

ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost

sestavljajo ugledni raziskovalci Slovenske

akademije znanosti in umetnosti, sloven-

skih univerz in inštitutov. Odbor odloča o

izbiri kandidatov za podelitev zlatega zna-

ka Joţefa Stefana na podlagi javnega raz-

pisa.

Razpis za zlati znak Joţefa Stefana za leto

2012 je ţe na voljo na spletni strani Institu-

ta Joţef Stefan. ▪

Joţef Stefan (Foto: www.sl.wikipedia.org).

Jesenkove nagrade

Fran Jesenko (Foto: www.sl.wikipedia.org).

Jesenkove nagrade podeljuje Biotehniška

fakulteta Univerze v Ljubljani, poimeno-

vane pa so po dr. Franu Jesenku, prvem

profesorju botanike na ljubljanski univerzi

in enem od ustanoviteljev današnjega Tri-

glavskega narodnega parka. Nagrado pode-

ljujejo za največje doseţke na področju

pedagoške, raziskovalne in strokovne deja-

vnosti s področja biotehniških ved. O

podelitvi Jesenkovih nagrad, ki jih pred-

stavljata listina in denarni znesek, odloča

senat fakultete na predlog kadrovske komi-

sije senata fakultete.

Dodatne informacije o nagradi so na voljo

na spletni strani Biotehniške fakultete Uni-

verze v Ljubljani. ▪

Prometej znanosti

Slovenska znanstvena fundacija od leta

2005 vsako leto decembra podeli priznanje

Prometej znanosti za odličnost v komunici-

ranju. Prejemniki priznanja so odlični

komunikatorji znanosti iz vrst slovenskih

raziskovalcev, učiteljev, novinarjev in pis-

cev poljudnoznanstvene in strokovne lite-

rature. Priznanje se podeljuje posamezni-

kov in (ali) skupinam, ki so se v zadnjem

letu dni odlikovali v učinkoviti, prepričljivi

oz. zanimivi komunikaciji znanosti. ▪

5

ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost

Svetovna priznanja in nagrade

Nobelove nagrade

Medalja s podobo Alfreda Nobela (Foto:

www.nobelprize.org).

Javnosti najbolj znane in tudi ene najbolj

prestiţnih so zagotovo Nobelove nagrade,

ki jih od leta 1901 podeljujejo za izjemne

doseţke v fiziki, kemiji, medicini, za litera-

turo in mir. Nagrade se imenujejo po šved-

skem izumitelju dinamita Alfredu Nobelu,

predvidel pa jih je v svoji oporoki in v ta

namen zapustil večino svojega premoţenja.

S premoţenjem upravlja Nobelov sklad,

zasebna ustanova s sedeţem v Stockholmu,

ki vsako leto 10. decembra na obletnico

smrti Alfreda Nobla organizira tudi podeli-

tev nagrad. Nobelov sklad pri izbiri nagra-

jencev nima nobene vloge, saj jih izbirajo

druge institucije, ki so od sklada neodvisne

– npr. Švedska kraljeva akademija znanos-

ti, Inštitut Karolinska.

Leta 1968 je Švedska kraljeva banka uved-

la Nagrado Švedske kraljeve banke za

ekonomske vede v spomin na Alfreda

Nobela. Nagrada za ekonomijo ni omenje-

na v Nobelovi oporoki, se ne izplačuje iz

njegove zapuščine in tehnično ni Nobelova

nagrada, kar zagovarjajo tudi Nobelovi

nasledniki, vendar pa se podeljuje na skup-

ni slovesnosti z Nobelovimi nagradami.

Leta 1968 so sklenili, da v prihodnje ne

bodo več uvajali novih nagrad v spomin na

Alfreda Nobela.

Nobelovi nagrajenci prejmejo medaljo,

diplomo in denarno nagrado, ki je trenutno

v višini 10 milijonov švedskih kron (pribli-

ţno 1,1 milijona €).

Podrobnosti o Nobelovih nagradah so na

voljo na posebni spletni strani. ▪

Humboldtovo priznanje za raziskovanje

Alexander von Humboldt (Foto:

www.macroevolution.net)

Humboldtovo priznanje za raziskovanje

podeljujejo kot priznanje celotnega dela

raziskovalcev, katerih temeljna odkritja ali

nove teorije imajo velik vpliv na njihovo

disciplino in od katerih se pričakuje, da

bodo tudi v prihodnje prišli do pomembnih

doseţkov. Za nagrado so lahko nominirani

akademiki ne glede na nacionalnost in pod-

ročje delovanja, Fundacija Alexandra von

Humboldta pa še posebej spodbuja nomi-

nacije ţensk. Fundacija letno podeli do 100

6

ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost

priznanj, dobitniki pa so povabljeni, da

največ eno leto sodelujejo pri dolgoročnem

projektu s kolegi s svojega področja v eni

od raziskovalnih institucij v Nemčiji. Vre-

dnost nagrade je ocenjena na 60.000 €.

Več informacij je na voljo na spletni strani

Fundacije Alexandra von Humboldta. ▪

Abelova nagrada

Abelova nagrada (Foto: www.abelprisen.no).

Spominski sklad Nielsa Henrika Abela, ki

se imenuje po norveškem matematiku, je

bil ustanovljen 1. januarja 2002, njegov

namen pa je podeljevanje Abelove nagrade

za izjemne znanstvene doseţke na področ-

ju matematike. Vrednost nagrade je pribli-

ţno 750.000 €, prvič pa je bila podeljena

junija 2003. Nagrado podeljuje Norveška

akademija znanosti in leposlovja, nagra-

jence pa izmed nominirancev izbira pet-

članski odbor matematikov, ki ga imenuje

akademija.

Več o Abelovi nagradi si lahko preberete

tukaj. ▪

Svetovno priznanje za znanost Alberta Einsteina

Svetovno priznanje za znanost Alberta

Einsteina je bilo ustanovljeno kot sredstvo

prepoznavnosti in hkrati kot spodbuda

znanstvenim ter tehnološkim raziskavam in

razvoju. Posebno pozornost namenjajo

raziskovalcem, ki so za človeštvo odkrili

resnično pozitivne stvari. Prejemnika priz-

nanja izvoli Interdisciplinarni odbor, ki ga

sestavljajo svetovno priznani znanstveniki,

med katerimi je 25 dobitnikov Nobelove

nagrade. Priznanje sestavljajo diploma,

spominska medalja in denarna nagrada v

vrednosti 10.000 $ oz. pribliţno 7.500 €.

Spominska medalja s podobo Alberta Einsteina

(Foto: www.consejoculturalmundial.org).

Več o nagradi je na voljo na spletni strani

WCC – World Cultural Council. ▪

7

ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost

Copleyjeva medalja

Copleyjeva medalja (Foto: www.royalsociety.org).

Copleyjevo medaljo podeljuje britanska

Kraljeva druţba, gre pa za njihovo najsta-

rejšo in najbolj prestiţno priznanje, ki so

ga prvič podelili leta 1731.

Medaljo je prejelo veliko znanih imen,

med njimi Michael Faraday, Charles

Darwin, Dorothy Hodgkin in Francis

Crick. Medaljo podeljujejo vsako leto, in

sicer za »izjemne raziskovalne doseţke v

katerikoli znanstveni vedi«. Priznanje lah-

ko prejmejo drţavljani drţav Common-

wealtha in Irske ali tisti posamezniki, ki so

ţiveli in delali v drţavi Commonwealtha

ali na Irskem najmanj tri leta pred nomina-

cijo. Ista oseba lahko priznanje, ki ga ses-

tavljata medalja in denarna nagrada 5.000

£ (pribliţno 6.000 €), prejme večkrat.

Več informacij je na voljo na spletni strani

Kraljeve druţbe. ▪

Medalja Otta Hahna

Zdruţenje Maxa Plancka vsako leto za

izjemne znanstvene doseţke počasti do 30

mladih znanstvenikov in raziskovalcev z

medaljo Otta Hahna. Medalje so prvič

podelili leta 1978, imenujejo pa se po nem-

škem kemiku Ottu Hahnu, ki je leta 1944

prejel tudi Nobelovo nagrado za kemijo.

Poleg medalje nagrajenci prejmejo še

7.500 € denarne nagrade, priznanje pa je

namenjeno posebej nadarjenim mladim

znanstvenikom in raziskovalcem, da bi jih

še dodatno motivirali za nadaljevanje aka-

demske ali raziskovalne kariere.

Več o nagradah, ki jih podeljuje Zdruţenje

Maxa Plancka, si lahko preberete na njiho-

vi spletni strani. ▪

Medalja Otta Hahna (Foto: www.mpg.de).

8

ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost

ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost

12. številka e-novic vsebinske mreže za raziskovanje in znanost / novoletna izdaja 2011 Izdajatelj:

Zveza za tehnično kulturo Slovenije

Lepi pot 6

1000 Ljubljana

Urednica e-novic: Anja Soršak

E-novice izhajajo v sklopu projekta ZOTKS – mreţa za raziskovanje in znanost, ki ga financirata Evropska unija

in Ministrstvo za javno upravo.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru

Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Institucionalna in

administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in

socialnega dialoga.