23 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA

ISSN 1408-1482

ISBN 961-239-086-X

METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPISRAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTIV VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU

11 Ljubljana, 2005

23 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA

ISSN 1408-1482

ISBN 961-239-086-X

METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPISRAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTIV VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU

11 Ljubljana, 2005

23 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA

2 Metodološko gradivo, št. 11/2005

STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE

Pripravila: Metka Medvešek - Miloševič, višja svetovalka II.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 311.2(497.4):001.89 MEDVEŠEK, Metka Metodološka navodila za popis raziskovalno-razvojne dejavnosti v visokošolskem sektorju / [pripravila Metka Medvešek-Miloševič]. – Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2005. – (Metodološko gradivo / Statistični urad Republike Slovenije, ISSN 1408-1482 ; 2005, št. 11. 23, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija) ISBN 961-239-086-X 1. Gl. stv. nasl. 221155328

Izdal, založil in natisnil Statistični urad Republike Slovenije Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena le z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Uredila Metka Medvešek - Miloševič - Lektorica Joža Lakovič - Tiskano v 100 izvodih

Metodološko gradivo, št. 11/2005 3


UVOD Statistično raziskovanje o znanstvenoraziskovalni in raziskovalno-razvojni dejavnosti se izvaja že od 1965. leta kot redno letno raziskovanje, pomembno za vso državo. Po spremembah v gospodarskem in političnem sistemu ter povečanih zahtevah po mednarodni primerljivosti in obveznostih, ki jih ima Slovenija kot samostojna država do mednarodnih organizacij, smo v letu 1994 opravili prvo uskladitev obstoječe metodologije statistike raziskovalne in raziskovalno-razvojne dejavnosti z mednarodno veljavno fraskatsko metodologijo (OECD – Frascati). Prve metodološke spremembe in dopolnitve, ki smo jih opravili v letu 1994, so za slovenski statistični vprašalnik o znanstvenoraziskovalni in raziskovalno-razvojni dejavnosti pomenile usklajen pristop pri merjenju delovne sile, bilance finančnih prilivov in odlivov za znanstvenoraziskovalne in raziskovalno-razvojne namene ter pridobitev vseh tistih podatkov, ki omogočajo izračun osnovnih makroekonomskih kazalnikov (vloge znanosti in tehnologije), ki jih predstavlja Evropska unija v svojih publikacijah. Metodološke spremembe (uskladitve), opravljene v dosedanji obliki, so izpolnjevale osnovne pogoje za mednarodne primerjave. V desetih letih, odkar je bila izdana peta različica fraskatske metodologije (priročnika), je prišlo do velikih sprememb v mednarodnem razširjanju RiR-a, v organizacijah, na področjih interesne politike in v sistemu splošnih mednarodnih statističnih standardov, na katere se nanaša. Ta nova izdaja priporoča uporabo natančnejših kategorij, kar bi omogočilo spremljanje "globalizacije" RiR-a; prav tako daje natančna navodila za ugotavljanje vladne podpore RiR-u. Zajema smernice za merjenje dela RiR-a pri razvijanju programske opreme. Poleg tega vsebuje ta izdaja najnovejše izdaje ustreznih statističnih klasifikacij. Čeprav je Frascatski priročnik v bistvu tehnični dokument, predstavlja enega od temeljev prizadevanj OECD-ja, da bi s pomočjo analize nacionalnih sistemov inovacij izboljšal razumevanje problemov raziskovanja in razvoja. Poleg tega ta priročnik z mednarodno prevzetimi definicijami RiR-a in klasifikacijo njegovih dejavnosti prispeva k medvladnim dogovorom o mednarodnem sodelovanju in k "pravilom igre" za politiko razvoja in tehnologije. V letu 1996 je bila mednarodna fraskatska metodologija ponovno revidirana oz. dopolnjena, povečale pa so se zahteve po novih, dodatnih informacijah na področju človeških virov, finančnih virih in tokovih ter bolj poglobljenih klasifikacijah za razvrščanje in prikazovanje statističnih podatkov. Iz teh razlogov smo v letu 2004 pripravili obsežnejše metodološke spremembe in dopolnitve na področju statistike raziskovalno-razvojne dejavnosti. Predvsem pa nas k temu zavezuje nova Uredba Komisije (ES) št. 753/2004 z dne 22. aprila 2004 o izvajanju Odločbe št. 1608/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede statistike o znanosti in tehnologiji. Statistični program Skupnosti opredeljuje okvir za pripravo vseh statističnih podatkov Skupnosti in odlok št. 2367/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statističnem programu Skupnosti za obdobje 2003–2007 izrecno določa program dela za pripravo in izpopolnitev statističnih podatkov s področja znanosti in tehnologije za obdobje 2003–2007. Uredba zajema naslednja področja:

(a) statistiko raziskovalno-razvojne dejavnosti, (b) statistiko o državnih proračunskih sredstvih ali izdatkih za raziskave in razvoj, (c) statistiko o človeških virih v znanosti in tehnologiji, vključno s spolno statistiko in mobilnostjo (HRST)1, statistiko o

patentih, statistiko o visokotehnoloških in storitvenih na znanju temelječih dejavnostih ter drugo statistiko na področju znanosti in tehnologije.

Področja, navedena v točkah (a) in (b) vsebujejo sezname statističnih spremenljivk, dejavnosti in sektorjev, členitve rezultatov, pogostnost statističnega spremljanja, roke za posredovanje podatkov, pilotne študije za razvoj, med drugim novih spremenljivk in drugih posebnih aktivnosti, ki naj se izvajajo, ter prehodno obdobje. Navedena statistična področja morajo temeljiti na usklajenih konceptih in definicijah iz najnovejših različic Fraskatskega priročnika, Kanberskega priročnika ali drugih harmoniziranih standardov. Pri prenovi metodologije smo upoštevali vse zahteve, ki jih določa zgoraj navedena zakonodaja. Prvo veliko spremembo predstavljajo 4 ločeni vprašalniki, ki upoštevajo posebnosti posameznega sektorja, kamor se razvrščajo poročevalske enote, dodana so nova vprašanja o raziskovalcih po državljanstvu in spolu, ter nekoliko spremenjena členitev po starostnih razredih in spolu osebja RiR. Pri posameznih vprašanjih v finančnih tabelah so dodane nove členitve, ki pa ne bodo vplivale na kontinuiteto statističnih podatkov.



Klasifikacijo področij znanosti smo nekoliko razširili in v celoti uskladili s fraskatsko metodologijo. Zaradi povečanega zanimanja za podatke s področja biotehnologije in nanotehnologije smo ti dve disciplini dodatno poudarili v področju tehničnih in tehnoloških ved. Rezultati statistike po socioekonomskih ciljih se členijo v skladu s klasifikacijo za anlize in primerjavo znanstvenih programov – NABS, ki je v preteklem obdobju členila rezultate na 13 glavnih ciljev, nove zahteve pa prinašajo še nadaljnje členitve znotraj le-teh, tako da se je ta klasifikacija pomembno razširila. Poleg zgoraj navedenih klasifikacij pa se rezultati RiR-a v poslovnem sektorju še dodatno členijo po mednarodni standardni klasifikaciji gospodarskih dejavnosti, prirejeni za potrebe statistike RiR. Ta klasifikacija omogoča ugotavljanje vložene količine finančnih sredstev, ki so bila porabljena za aplikativne ali razvojne raziskave v določeni gospodarski panogi. Metodološka dokumentacija za to raziskovanje je objavljena v metodoloških navodilih za popis raziskovalno-razvojne dejavnosti v visokošolskem sektorju v Republiki Sloveniji.



VSEBINA UVOD ....................................................................................................................................................................... 3 1. PRAVNA PODLAGA............................................................................................................................................ 7 2. CILJ RAZISKOVANJA......................................................................................................................................... 7 3. METODOLOŠKE OSNOVE ................................................................................................................................ 8 3.1 Zajem ............................................................................................................................................................ 8 3.2 Statistična oz. poročevalska enota .................................................................................................................. 8 3.3 Enote opazovanja............................................................................................................................................ 8 3.4 Način zbiranja podatkov .................................................................................................................................. 8 4. DRUGA POJASNILA PO FRASKATSKEM PRIROČNIKU ................................................................................. 9 4.1 Visokošolski sektor – jedro in obseg ............................................................................................................... 9 4.1.1 Klasifikacijski seznam, klasifikacijska merila in druge institucinalne klasifikacije............................................. 10 4.1.2 Dejavnosti, ki jih RiR ne zajema...................................................................................................................... 10 4.1.3 Osnovno merilo za raziskovanje RiR-a od sorodnih dejavnosti....................................................................... 10 4.1.4 Pravila za ločevanje RiR-a od drugih znanstvenih in tehničnih dejavnosti ...................................................... 10 4.1.5 Navodila za pravilno poročanje podatkov o RiR-u........................................................................................... 12 4.1.6 Razmejitve med RiR-om in drugimi gospodarskimi dejavnostmi..................................................................... 13 4.1.7 Dejavnosti za pravilno poročanje podatkov o RiR-u ........................................................................................ 14 4.1.8 Razmejitve med RiR-om in drugimi gospodarskimi dejavnostmi..................................................................... 14 4.2 Zaposleno osebje v raziskovalno-razvojni dejavnosti...................................................................................... 16 4.3 Finančni odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost..................................................................................... 17 5. DEFINICIJE IN POJASNILA OSNOVNIH POJMOV............................................................................................ 17 6. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA .................................................................................................... 20 1. Obrazec R-RD-VŠZ .................................................................................................................................... 21 2. Vprašanja in tabele (navodila) .................................................................................................................... 36 3. Klasifikacija raziskovalnih področij (ved) in raziskovalnih disciplin.............................................................. 41 4. Klasifikacija družbenoekonomskih ciljev (NABS) ........................................................................................ 46 6. Odločitveno drevo (shema)......................................................................................................................... 51 7. Seznam tabel iz obrazca R-RD-VŠZ .......................................................................................................... 52





1. PRAVNA PODLAGA

Popis raziskovalnih organizacij določata Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) in Letni program statističnih raziskovanj 2005 (Uradni list RS, št. 133/04). 2. CILJ RAZISKOVANJA Letno poročilo visokošolskih zavodov o raziskovalno-razvojni dejavnosti v letih 2003 in 2004 (statistični vprašalnik R-RD-VŠZ) omogoča zbiranje podatkov o: a) raziskovalno-razvojnem potencialu v visokošolskem sektorju;

– številu raziskovalno-razvojnih organizacij (fakultetah, umetniških akademijah, visokih strokovnih šolah, samostojnih visokošolskih zavodih, ki niso člani univerz, in drugih raziskovalnih organizacijah, ki so povezane z visokošolskim sektorjem, ki se ukvarjajo dejavnostjo RiR;

– zaposlenem osebju (človeških virih) v RiR-u; – finančnih sredstvih (prihodkih in odhodkih) za RiR;

b) rezultatih raziskovalno-razvojnega dela: – raziskovalno-razvojnih delih (dokončanih, nedokončanih in objavljenih delih), – podatkih o objavljenih strokovnih člankih doma in v tujini ter podatkih o izdanih znanstvenih monografijah. Izsledki rednega letnega spremljanja o raziskovalno-razvojni dejavnosti v Visokošolskem sektorju, zbrani z obrazcem R-RD-VŠZ, predstavljajo del dokumentarne podlage za načrtovanje nacionalne politike v raziskovalno-razvojni dejavnosti. Mednarodno usklajene metodološke rešitve (po metodologiji OECD-ja, fraskatskem priročniku) in ustrezno usklajeni obrazec predpisujeta Statistični urad Republike in Evropski statistični urad - Eurostat.



3. METODOLOŠKE OSNOVE

Osnova za pripravo nove metodologije je fraskatski priročnik, ki zajema mednarodna priporočila za merjenje dveh temeljnih kazalnikov na raziskovalno-razvojnem področju:

– človeških virov, – finančnih sredstev.

Statistično raziskovanje o raziskovalno-razvojni dejavnosti v visokošolskem sektorju je zasnovano na institucionalnem pristopu, ki je usmerjen na značilne lastnosti javnih visokošolskih zavodov, ki izvajajo RiR v okviru pedagoškega procesa deloma na dodiplomski in predvsem na podiplomski stopnji. Ta pristop omogoča lažje zbiranje podatkov, opis institucionalnih tokov sredstev za RiR in analizo ter interpretacijo podatkov RiR. Druga pomembna prednost pa je tudi v tem, da pripadajoče poročevalske enote temeljijo na okviru obstoječe standardne klasifikacije, zato je mogoče RiR povezati z drugimi statističnimi serijami podatkov, kar omogoča širšo interpretacijo vloge RiR v gospodarskem razvoju. 3.1 Zajem S tem letnim poročilom zajemamo vse javne visokošolske zavode (univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole), samostojne visokošolske zavode, ki so raziskovalne organizacije po Zakonu, ter univerzitetne bolnice in klinike, ki so povezane z visokim šolstvom. 3.2 Statistična enota oz. poročevalska enota Statistična enota oz. poročevalska enota je javni visokošolski zavod, ki opravlja izobraževalno dejavnost po končani srednji šoli (univerza, fakulteta, umetniška akademija in visoka strokovna šola), ter samostojni visokošolski zavod oz. je glede na velikost ustanove statistična enota lahko raziskovalni inštitut, center, oddelek, fakulteta, univerzitetna klinika (center). 3.3 Enote opazovanja pri tem raziskovanju so

raziskovalno-razvojne skupine in posamezniki, ki jih tvorijo visokošolski učitelji in podiplomski študentje ter mladi raziskovalci, ki se v pretežni meri ukvarjajo z raziskovalno-razvojno dejavnostjo. 3.4 Način zbiranja podatkov Podatke o raziskovalno-razvojni dejavnosti pridobimo z Letnim poročilom visokošolskih zavodov o raziskovalno-razvojni dejavnosti (R-RDVŠZ). Poročevalske enote (raziskovalne organizacije) prikažejo podatke o raziskovalno-razvojni dejavnosti za koledarsko leto 2003 in leto 2004. Podatke o zaposlenih (raziskovalcih, strokovnem, tehničnem, in drugem osebju) prikažejo po stanju 31. 12. 2003 oz. 2004. Podatke v zvezi s finančnimi sredstvi za raziskovalno-razvojno dejavnost prikažejo po stroškovnih nosilcih, ki jih za te namene vodijo za leti 2003 in 2004 ali pa jih ocenijo na podlagi drugih računovodskih evidenc. Raziskovalne organizacije izpolnijo letno poročilo R-RD-VŠZ za leti 2003 in 2004 do 29. 7. 2005 in vrnejo izpolnjeni obrazec na naslov Statistični urad Republike Slovenije, 1001 Ljubljana, Vožarski pot 12, p. p. 3570, kopijo poročila obdržijo za svojo evidenco. Vodstva raziskovalnih organizacij so odgovorna za pravilno sestavljanje letnih poročil in za njihovo pravočasno pošiljanje Statističnemu uradu Republike Slovenije.



4. DRUGA METODOLOŠKA POJASNILA PO FRASKATSKEM PRIROČNIKU 4.1 VISOKOŠOLSKI SEKTOR – jedro in obseg Jedro sektorja sestavljajo javni visokošolski zavodi (univerze, fakultete, umetniške akademije) in visoke strokovne šole ter samostojni visokošolski zavodi oz. zobraževalne ustanove, ki opravljajo pedagoško dejavnost po končanem srednjem izobraževanju. V visokošolski sektor so vključene tudi univerzitetne bolnišnice in klinike, ki so povezane z univerzami in visokimi šolami. Visokošolski sektor po fraskatski metodologiji vključuje vse univerze, visoke tehniške šole in druge institucije, ki izvajajo študijske programe za študij po končani srednji šoli ne glede na njihove vire financiranja ali pravni status. Vključuje tudi vse raziskovalne inštitute, poskusne postaje in klinike, ki delujejo pod neposrednim nadzorom visokošolske ustanove ali jih te ustanove vodijo ali so z njimi povezane. Ta sektor ni sektor SNA. OECD in UNESCO sta ga ločeno označila zaradi pomembne vloge, ki jo imajo univerze in podobne ustanove pri opravljanju RiR-a. Univerzitetne bolnišnice in klinike Vključitev univerzitetnih bolnišnic in klinik v visokošolski sektor opravičuje dejstvo, da so to posrednješolske izobraževalne ustanove (bolnišnice, ki poučujejo – teaching hospitals) in tudi raziskovalne enote, ki so "povezane" z visokošolskimi izobraževalnimi ustanovami (npr. izboljšana zdravstvena nega v univerzitetnih klinikah). Akademske medicinske raziskave se tradicionalno financirajo iz številnih virov: iz splošne "enkratne dotacije" ustanov (GUF), iz "lastnih sredstev" ustanov, neposredno ali posredno (na primer prek sveta za medicinske raziskave), iz vladnih sredstev ali iz zasebnih sredstev. Kjer imajo vse ali skoraj vse dejavnosti v bolnišnici/zdravstveni ustanovi sestavino poučevanja/usposabljanja, je treba celotno ustanovo vključiti kot del visokošolskega sektorja. Če imajo na drugi strani znotraj bolnišnice/zdravstvene ustanove samo nekatere klinike/oddelki sestavino visokega izobraževanja, morajo biti samo te klinike/oddelki poučevanja/usposabljanja klasificirani kot del visokošolskega sektorja. Vse druge klinike/oddelki, ki ne poučujejo/usposabljajo, morajo biti praviloma vključene v ustrezen sektor (podjetja, združenja, ki sodijo k vladni enoti, in tržne nepridobitne ustanove v poslovnem sektorju; tržne nepridobitne ustanove, ki jih vodijo in povečini financirajo nepridobitne storitvene hiše in zasebni nepridobitni sektor). Paziti je treba, da se izognemo dvojnemu obravnavanju dejavnosti RiR-a med različnimi sektorji. Mejne raziskovalne institucije Že po tradiciji so bile univerze vedno glavni raziskovalni centri in ko so države želele razširiti svoj RiR na specifičnih področjih, so se jim univerze pogosto zdele primerne lokacije za ustanovitev novih ustanov in enot. Večino takih ustanov financira država in te ustanove so lahko celo enote z usmerjenim raziskovalnim poslanstvom. Druge se financirajo iz sredstev zasebnega nepridobitnega sektorja, v zadnjem času pa tudi iz podjetniškega sektorja. Poseben primer nastane takrat, ko se uporabljajo posebna sredstva za ustanovitev in financiranje predvsem temeljnih raziskav; le-te vodijo agencije, ki plačujejo dotacije univerzam, imajo pa tudi svoje "lastne" raziskovalne inštitute, ki se lahko nahajajo na univerzitetnem zemljišču ali pa tudi ne. Eden od dejavnikov, ki lahko pripomore k razvrščanju takih raziskovalnih ustanov, je namen oz. potreba, zaradi katere se opravlja raziskava. Če se raziskave v prvi vrsti opravljajo za potrebe vlade, se lahko države odločijo, da uvrstijo ustanovo kot del vladnega sektorja. Tak primer so ustanove RiR z usmerjenim poslanstvom, ki se financirajo iz proračuna ministrstva ali oddelka, ki je njihov pokrovitelj. Če pa je dejavnost RiR temeljne narave in namenjena širjenju splošnega znanja v neki državi, potem se lahko države članice odločijo, da ga klasificirajo kot del visokošolskega sektorja ne glede na pedagoško dejavnost te ustanove. Visokošolska enota je lahko “povezana” z drugimi raziskovalnimi ustanovami, ki niso neposredno povezane s poučevanjem ali drugimi neraziskovalnimi dejavnostmi. Tak primer bi bila lahko mobilnost osebja med visokošolskimi enotami in raziskovalnimi ustanovami (ali obratno), drug primer pa uporaba opreme več ustanov, ki so klasificirane v različnih sektorjih. Poleg tega imajo lahko v nekaterih državah take mejne ustanove pravni status zasebne ustanove in opravljajo pogodbene raziskave za druge sektorje ali pa so lahko ustanove, ki jih financira vlada. V takih primerih se je težko odločiti, ali so povezave med enotami dovolj močne, da upravičijo, da se "zunanja" enota vključi v visokošolski sektor. Novejše smeri razvoja so "znanstveni parki", ki se nahajajo na univerzah in visokih šolah ali blizu njih, vključujejo pa vrsto



proizvodnih, storitvenih in raziskovalnih institucij. Po priporočilih se za znanstvene parke in druge mejne ustanove ne uporabljata fizična lokacija in uporaba skupnih virov z visokošolskim sektorjem kot klasifikacijsko merilo za institucije, ki so povezane z njimi, razen če posamezniki, npr. podiplomski študenti ali štipendisti, ki so financirani z neposrednimi dotacijami ali iz lastnih virov za izvajanje RiR-a, uporabljajo opremo in zmogljivosti visokošolske institucije, dejansko pa niso na plačilnem spisku univerze (ali kateregakoli drugega sektorja). Enote, ki jih upravljajo enote posrednješolskega izobraževanja (tudi univerzitetne bolnišnice in klinike), kot je opredeljeno zgoraj, in ki niso v prvi vrsti tržni proizvajalci RiR-a, je treba vključiti v visokošolski sektor. Enako velja, če se v glavnem financirajo iz enkratnih univerzitetnih dotacij. Če so v prvi vrsti tržni proizvajalci RiR-a, morajo biti kljub povezanosti z visokošolskimi enotami vključene v poslovni sektor; to velja še posebej za znanstvene parke. V znanstvenih parkih morajo biti tudi vse enote, ki jih vodi in financira vlada, vključene v vladni sektor, medtem ko morajo biti enote, ki jih vodi in v glavnem financira zasebni nepridobitni sektor, vključene v zasebni nepridobitni sektor. 4.1.1 Klasifikacijski seznam Statistične enote v visokošolskem sektorju, enako kot tiste v zasebnem nepridobitnem sektorju, so klasificirane v naslednjih šest glavnih področij znanosti in tehnike: – naravoslovne vede, – tehnične in tehnološke vede, – medicinske vede, – kmetijske vede, – družboslovne vede, – humanistične vede. Glavna področja ved skupaj s primeri njihovih podpodpodročij so določena po posameznih znanstvenih disciplinah, kot prikazuje klasifikacija v metodoloških navodilih na strani 41. 4.1.2 Klasifikacijsko merilo Statistična enota mora biti klasificirana v področju znanosti ali tehnike, ki najnatančneje opisuje njeno glavno dejavnost, kot se na primer kaže v poklicih večine strokovnega osebja enote. Kjer so podatki RiR-a za ta sektor ocene, ki jih je pripravil nadzorni organ, se lahko uporabljajo še dodatna merila, kot je institucionalna lokacija enote. Odvisno od velikosti in značilnosti enote bi bilo treba enoto razčleniti po znanstvenih področjih z ustreznimi odstotki. Primer: enota poročanja v nekem inštitutu za družbene vede ima lahko dve statistični enoti: družboslovne vede (70 %) in humanistične vede (30 %). 4.1.3 Druge institucionalne podklasifikacije Za mednarodno primerjavo je zanimiva razdelitev med javnimi in zasebnimi univerzami in med pravimi univerzami in drugimi posrednješolskimi institucijami. Statistične enote je treba zato klasificirati po najprimernejšem tipu glavne dejavnosti:

– učne enote (npr. fakulteta ali oddelki): • javne, • zasebne;

– raziskovalni inštituti ali centri; – mejne ustanove; – klinike, zdravstveni centri ali univerzitetne bolnišnice; – druge enote na meji z visokošolskim sektorjem, ki niso klasificirane drugje.

4.1.4 Dejavnosti, ki jih RiR ne zajema Da bi dobili čim bolj točno sliko o stanju in obsegu raziskovalno-razvojne dejavnosti v visokošolskem sektorju, je treba iz RiR-a izključiti vse tiste vrste sorodnih dejavnosti z znanstveno in tehnično podlago, ki so z RiR-om tesno povezane tako prek informacijskih tokov kot prek operacij, institucij in osebja. Take dejavnosti so: – izobraževanje in usposabljanje (samo osebno izobraževanje, ki se izvaja izključno za potrebe raziskovalnega

projekta, se šteje za dejavnost RiR-a), – druge sorodne znanstvene in tehnične dejavnosti, – druge gospodarske dejavnosti, – administracija in druge podporne dejavnosti.



Izobraževanje in usposabljanje Izvzeti je treba vsako izobraževanje in usposabljanje osebja v naravoslovnih, tehničnih, medicinskih, kmetijskih, družbenih in humanističnih vedah, razen če to izobraževanje ni tesno povezano z RiR-om. Raziskave podiplomcev na univerzah pa je treba šteti za del RiR-a, kjer je to mogoče. Naslednje dejavnosti morajo biti izvzete iz RiR-a, razen če se opravljajo edino ali predvsem za namene nekega projekta RiR-a. Znanstvene in tehnične informacijske službe Specializirane dejavnosti: opravljajo: – zbiranje – znanstveno in tehnično – kodiranje osebje – zapisovanje – bibliografske službe – klasificiranje – patentne službe – širjenje – znanstvene in tehnične službe – prevajanje za informacije in svetovanje – analiziranje – vrednotenje – znanstvene konference razen, kjer se vodijo edino in predvsem za podporo RiR-u (v RiR mora biti npr. vključena priprava izhodiščnega poročila o ugotovitvah RiR-a). Zbiranje podatkov, ki imajo splošen namen Evidentiranje naravnih, bioloških ali družbenih pojavov, ki so splošnega javnega pomena, ali tistih, za katere ima vire za evidentiranje samo vlada, ponavadi opravljajo vladne agencije. Primeri takega evidentiranja so rutinsko topografsko kartografiranje, rutinske geološke, hidrološke, oceanografske in meteorološke analize in astronomska opazovanja. Zbiranje podatkov, ki se opravlja edino in predvsem kot del procesa RiR-a, je vključeno v RiR (npr. podatki o tirnicah in lastnostih delcev v jedrskem reaktorju). Isto velja za obdelavo in interpretacijo podatkov. Še posebej družbene vede so zelo odvisne od točnega evidentiranja dejstev o družbi v obliki popisa prebivalstva, vzorčnih analiz itd. Če se ti podatki zbirajo posebej ali obdelajo zaradi znanstvenih raziskav, je treba stroške prenesti na raziskave in morajo zajemati načrtovanje, sistemiziranje ipd. podatkov. Podatke, ki so zbrani za druge ali splošne namene, kot npr. četrtletno vzorčenje nezaposlenosti, je treba izvzeti, četudi se uporabljajo za raziskave. Prav tako so izvzete tržne analize. Preskušanje in standardizacija Dejavnost se nanaša na ohranjanje nacionalnih standardov, na umerjanje sekundarnih standardov, rutinskih preskusov in analiz materialov, sestavnih delov, proizvodov, postopkov, tal, ozračja itd. Študije izvedljivosti Študije izvedljivosti so namenjene preverjanju predlaganih tehničnih projektov s pomočjo obstoječih metod za zagotavljanje dodatnih informacij, preden se odločimo za izvedbo. V družbenih vedah so študije izvedljivosti raziskave socialnoekonomske narave in nakazujejo posebne situacije (npr. študija o možnosti postavitve naftnega kompleksa v neki regiji). Študije izvedljivosti raziskovalnih projektov pa so del RiR-a. Specializirana zdravstvena nega Specializirana zdravstvena nega se nanaša na rutinske raziskave in navadno uporabo specializiranega medicinskega znanja. Seveda pa lahko neki element RiR-a obstaja pri t. i. "izboljšani zdravstveni negi", ki se opravlja npr. v univerzitetnih bolnišnicah. Patenti in licence Patenti in licence zajemajo vse administrativno in pravno delo v zvezi s patenti in licencami. Vendar pa je delo s patenti, ki je neposredno povezano s projekti RiR-a, tudi RiR. Študije, povezane s politiko V tej povezavi se “politika” ne nanaša samo na nacionalno politiko, ampak tudi na politiko na regionalni in lokalni ravni kakor tudi na podjetja, ki opravljajo gospodarske dejavnosti. Študije, ki so povezane s politiko, vključujejo vrsto dejavnosti,



npr. analizo in ocenjevanje obstoječih programov, politiko in delo vladnih oddelkov in drugih institucij; delo enot, ki se ukvarjajo s stalno analizo in nadzorovanjem zunanjih pojavov (npr. analiza obrambe in varnosti), in delo zakonodajnih preiskovalnih komisij, ki se ukvarjajo s splošno vladno ali področno politiko ali delom. Rutinsko razvijanje programske opreme Rutinske dejavnosti, ki so povezane s programsko opremo, ne veljajo za RiR. Takšne dejavnosti vključujejo sistemske ali programske izboljšave, ki so bile javno dostopne še pred začetkom dela. Izvzeti pa so tudi tehnični problemi, ki so bili rešeni pri prejšnjih projektih na istih operacijskih sistemih in računalniški arhitekturi. Dejavnosti, povezane s programsko opremo, kot npr. – podpora obstoječih sistemov, – spreminjanje oziroma prevajanje računalniških jezikov, – dodajanje funkcionalnosti uporabniškim programom, – odpravljanje napak v sistemih, – prilagajanje obstoječe opreme, – priprava dokumentacije za uporabnika, ki ne vključujejo znanstvenega oziroma tehnološkega napredka, niso klasificirane kot RiR. Rutinsko računalniško vzdrževanje ni vključeno. Izključeni so tudi zagotavljanje kakovosti, rutinsko zbiranje podatkov in tržno raziskovanje. Administracija in druge podporne dejavnosti imajo dve sestavini: Dejavnosti, ki se financirajo izključno iz RiR-a: Zbiranje, upravljanje in razdelitev sredstev RiR-a izvajalcem, ki jih opravijo ministrstva, raziskovalne agencije, fundacije ali dobrodelne ustanove, ni RiR. Posredne podporne dejavnosti Te zajemajo vrsto dejavnosti, ki same niso RiR, pač pa ga podpirajo. V skladu s konvencijo zajemajo podatke o osebju RiR-a in čisti RiR, izključujejo pa neposredne podporne dejavnosti, pri čemer je nadomestilo zanje vključeno v izdatke RiR-a pod postavko režijskih stroškov. Tipičen primer so dejavnosti transporta, skladiščenja, čiščenja, popravljanja, vzdrževanja in varnosti. Administracija in uradniške dejavnosti, ki se opravljajo izključno za RiR, npr. dejavnosti oddelkov za osrednje financiranje in osebje, prav tako spadajo pod ta naslov. 4.1.5 Osnovno merilo za razlikovanje RiR-a od sorodnih dejavnosti Osnovno merilo za razlikovanje RiR-a od sorodnih dejavnosti je pomemben obseg novosti v RiR-u in reševanje znanstvene oziroma tehnične negotovosti, to je, če rešitev nekega problema ni takoj jasna nekomu, ki pozna osnovno splošno uporabno znanje in metode na nekem področju. Eden od vidikov tega merila je, da lahko neki projekt štejemo za RiR, če se opravlja iz določenega razloga; če pa bi bil razlog drug, pa ne velja za RiR. To prikazujejo naslednji primeri: a) Na področju medicine je rutinska obdukcija, ki ugotavlja vzroke smrti, običajna praksa zdravstvene oskrbe in ne RiR;

posebno raziskovanje določene smrtnosti, ki se opravi, da se ugotovijo stranski učinki določenega načina zdravljenja raka, pa je RiR. Podobno tudi rutinski testi, kot so krvni in bakteriološki testi, ki jih opravijo po naročilu zdravnikov, niso RiR, poseben program krvnih testov, ki je povezan s predstavitvijo novega zdravila, pa je RiR.

b) Beleženje temperature ali zračnega tlaka vsak dan ni RiR, pač pa delo meteorološke službe ali zbiranje splošnih podatkov. Raziskovanje novih metod merjenja temperature ter študij in razvoj novih sistemov in metod interpretiranja podatkov pa je RiR.

c) Dejavnosti RiR-a v strojni industriji so pogosto tesno povezane s projektirnim in risarskim delom. V majhnih ali srednje velikih podjetjih v tej industrijski panogi navadno ni posebnih oddelkov RiR-a in s problemi RiR-a se večinoma ukvarjajo pod splošnim naslovom "projektiranje in risanje". Če se tu izdelujejo izračuni, načrti, delovne risbe in navodila za uporabo, izdelavo in obratovanje pilotnih naprav in prototipov, bi jih morali vključiti v RiR. Če pa so ti izdelani za pripravo, izvedbo in vzdrževanje proizvodne standardizacije (npr. šablone, orodni stroji) ali za promocijo prodaje izdelkov (npr. ponudbe, prospekti, katalogi za rezervne dele), jih je treba izključiti iz RiR-a.

d) Bolj kot druga področja znanosti potrebujejo družbene in humanistične vede panoge in metode zunaj svojih lastnih področij, ko iščejo podporo za svoje raziskovalne dejavnosti. Predvsem matematika in statistika se uporabljata skoraj v vseh družbenih in gospodarskih vedah. Stroke, kot so psihologija, geografija in antropologija, so prav tako odvisne od metod v sorodnih znanstvenih disciplinah, kot so klinična psihologija, geologija, anatomija itn. Posebej v tehniških in družbenih vedah so raziskave interdisciplinarne, včasih s precej nejasnimi mejami med posameznimi strokami.



Koncept novosti mora biti vedno osnovno merilo za določanje meje med RiR-om in sorodnimi (rutinskimi) znanstvenimi dejavnostmi. Sorodne dejavnosti se lahko vključijo v RiR samo, če se opravljajo kot sestavni del posebnega raziskovalnega projekta ali za poseben raziskovalni projekt. Nekaj primerov dela (aktivnosti), ki se ne uvrščajo v RiR: a) komentar z interpretacijo o možnih gospodarskih vplivih na spremembo v davčni strukturi s pomočjo obstoječih podatkov

iz gospodarstva; b) napovedovanje sprememb, ki jih povzroči spremenjena demografska struktura v vzorcih povpraševanja po socialnih

storitvah na danem področju; c) operacijske raziskave kot prispevek k odločanju, npr. načrtovanje optimalnega distribucijskega sistema za tovarno; d) uporaba standardnih metod v uporabni psihologiji za izbiro in razvrstitev osebja v gospodarstvu in vojski, študentov itn. in

za testiranje otrok z motnjami v branju in drugimi motnjami; e) Na področju sistemske programske opreme se posamezni projekti ne morejo šteti za RiR, njihovo združevanje v večji

projekt pa lahko zahteva vključitev v RiR. Npr. spremembe v strukturi datotek in uporabniških vmesnikov v jezikovnem procesorju četrte generacije lahko postanejo potrebne z uvedbo relacijske tehnologije. Individualnih sprememb samih ne moremo šteti za RiR, cel projekt modifikacije pa lahko prinese rešitev znanstvene oziroma tehnološke negotovosti in se zato lahko označi kot RiR. Za raziskovalno delo ne štejemo prijave in pridobitve patenta, kontrole vpeljave proizvoda ali postopka. 4.1.6 Nekaj pravil za ločevanje RiR-a od drugih znanstvenih in tehničnih dejavnosti Ločevanje RiR-a od drugih znanstvenih in tehničnih dejavnosti je težavno pri tistih institucijah, kjer se izvaja več dejavnosti hkrati znotraj institucije. Za prepoznavanje deleža RiR-a veljata dve pravili razlikovanja: a) institucije ali oddelki institucij in firm, katerih glavna dejavnost je RiR, imajo pogosto tudi sekundarne, nerazvojne

dejavnosti (npr. znanstvene in tehnične informacije, preskušanje, nadzor kakovosti, analize). Če se sekundarna dejavnost opravlja predvsem v interesu RiR-a, jo je treba vključiti med njegove dejavnosti; če pa je sekundarna dejavnost namenjena za druge namene in ne za RiR, jo je treba izključiti iz njega;

b) institucije, katerih glavni namen je znanstvena dejavnost, ki je povezana z RiR-om, pogosto prevzamejo kako raziskavo v zvezi s to dejavnostjo. Taka raziskava mora biti ločena in vključena pri merjenju RiR-a.

Primeri uporabe teh pravil a) Dejavnost znanstvene in tehnične informacijske službe ali knjižnice raziskovalnega laboratorija, ki so namenjene

predvsem raziskovalnim delavcem v laboratoriju, je treba vključiti v RiR. Dejavnosti informacijsko-dokumentacijskega centra podjetja, ki so dostopne vsem zaposlenim, pa je treba izključiti iz RiR-a, čeprav ima skupne prostore z raziskovalnim oddelkom gospodarske družbe.

b) Če se v laboratorijih za preizkušanje in standardizacijo izvajajo aktivnosti odkrivanja novih ali pomembno izboljšanih metod preizkušanja, je treba te dejavnosti vključiti v RiR.

c) Za raziskovanja na področju družbenih ved je posebej pomembno zbiranje podatkov za splošne namene, kajti brez tega bi bili mnogi vidiki teh raziskav nemogoči. Če se taki podatki ne zbirajo v prvi vrsti za raziskovalne namene, se ne smejo razvrstiti v raziskovalno dejavnost. Po drugi strani pa lahko večje statistične institucije opravljajo RiR (npr. o metodah za analiziranje, metodologijah vzorčenja in ocenjevanja). Taka vrsta RiR-a se vključuje med glavne sektorske podatke RiR-a.

d) Posebni primeri, pri katerih so teoretična merila za razlikovanje med RiR-om in sorodnimi znanastvenimi in tehničnimi dejavnostmi še posebej težko uporabna, so: raziskovanje vesolja, rudarstvo in rudosledstvo, razvoj družbenih sistemov in razvoj programske opreme. V teh štirih področjih so zajeti veliki finančni zneski in vsaka sprememba v načinu njihovega upoštevanja bo imela velike posledice na mednarodno primerljivost podatkov o RiR-u. Na naštetih štirih področjih veljajo naslednje konvencije:

e) Številne vesoljske dejavnosti se danes štejejo kot rutinske; največji del stroškov je namenjen nabavi materiala in storitev, ki niso RiR. Vendar pa je cilj vseh raziskav vesolja še vedno širjenje znanja, zato bi moralo biti vse vključeno v RiR. Treba je ločiti te dejavnosti, ki so povezane z raziskovanjem vesolja, vključno z razvojem plovil, opreme in metod, od tistih, ki so vključene v rutinsko nameščanje satelitov v tirnice ali ustanavljanje sledilnih in komunikacijskih postaj.

f) Na področju rudarstva in rudosledstva pogosto prihaja do zmede zaradi zamegljenih ločnic med raziskovanjem novih ali precej izboljšanih virov (hrana, energija itn.) in iskanjem obstoječih rezerv naravnih virov. Tako se dogaja, da se pravi RiR ne loči od nadzorovanja in iskanja rud. Za pridobitev natančnih podatkov je treba teoretično prepoznati, izmeriti in povzeti naslednje aktivnosti: – razvoj novih metod in tehnik nadzorovanja; – nadzor, ki se opravlja kot sestavni del nekega raziskovalnega projekta o geoloških pojavih; – raziskovanje geoloških pojavov kot takih, ki se opravlja kot pomožni del programov nadzorovanja; – raziskovanje geoloških pojavov kot takih, ki se opravlja kot pomožni del programov nadzorovanja in rudosledstva; – razvoj novih ali bistveno izboljšanih metod in opreme za pridobivanje in obdelavo podatkov in študij zbranih podatkov

ter interpretacijo teh podatkov;



4.1.7 Dejavnosti za pravilno poročanje podatkov o RiR-u g) Nadzor, ki se opravlja kot sestavni del nekega projekta RiR-a o geoloških pojavih kot takih, vključno s pridobivanjem in

obdelavo podatkov in njihovo interpretacijo predvsem v znanstvene namene, kar pomeni, da bodo dejavnosti nadzora in rudosledstvo komercialnih družb skoraj v celoti izključene iz RiR-a. Vrtanje raziskovalnih vrtin za ocenitev virov nekega nahajališča se npr. šteje za znanstveno in tehnološko storitev.

h) Na področju družbenih ved je namen različnih študij pripraviti pot za odločitve na vladni, regionalni ali lokalni ravni ali v gospodarskih in trgovinskih podjetjih, pri čemer se ponavadi uporabljajo uveljavljene metodologije. Če je treba pri pripravi operativnih modelov spremeniti obstoječo ali razviti novo, ki zahteva precej raziskav, se morajo take spremembe ali razvoj upoštevati pri merjenju RiR-a.

Študije ali poročila, ki zajemajo precejšnji del dodatnih raziskav, se pripišejo RiR-u ne glede na to, kako se imenuje. i) Da se projekt razvoja programske opreme klasificira kot RiR, mora biti zaključek projekta odvisen od razvoja

znanstvenega oz. tehnološkega napredka, cilj projekta pa mora biti rešitev znanstvene oz. tehnološke negotovosti na sistematični osnovi.

4.1.8 Razmejitve med RiR-om in drugimi gospodarskimi dejavnostmi Za pridobitev čim natančnejših podatkov o raziskovalno-razvojni dejavnosti je treba izključiti vse tiste dejavnosti, ki redko vključujejo elemente RiR-a, čeprav so del inovacijskega procesa, npr. prijava patenta in podelitev licence, raziskava trga, začetek proizvodnje, opremljanje z orodji in spremembe proizvodnega procesa. Nekatere dejavnosti, kot so opremljanje z orodji, razvoj procesov, konstruiranje, izdelava prototipa itn., lahko vsebujejo precejšnji del RiR-a, zato otežujejo natančno določitev, kaj je treba in kaj se ne sme upoštevati kot RiR. Glavno pravilo, ki ga je določil Nacionalni znanstveni sklad (NSF) Združenih držav, določa praktično osnovo za presojo v težjih primerih. Nekoliko razširjeno se glasi: » Če je glavni cilj nadaljnja tehnična izboljšava proizvoda ali procesa, potem delo sodi v RiR. Če pa po drugi strani proizvod, proces ali pristop v bistvu že obstaja in so glavni cilji razvoj trga, predproizvodno načrtovanje ali brezhibna tekoča proizvodnja ali sistem nadzora, potem to ni več RiR.« Posebni primeri Prototipi Prototip je izviren model, ki je skonstruiran tako, da zajema vse tehnične značilnosti in zmogljivosti novega izdelka. Če se na primer razvija črpalka za korozivne tekočine, je potrebnih več prototipov za izvedbo pospešenih korozijskih preskusov z različnimi kemikalijami. Seveda obstaja zanka povratnih informacij, tako se ob neuspešnih preskusih lahko rezultati uporabijo za nadaljnji razvoj črpalke. V skladu z merilom Nacionalnega znanstvenega sklada (NSF) sodijo razvoj, izdelava in preizkušanje prototipov v RiR. To velja, če je narejen samo eden ali več prototipov in če so narejeni zaporedno ali sočasno. Ko pa se opravljajo kakršnekoli potrebne modifikacije prototipa(-ov) in je bilo preizkušanje zadovoljivo, je bila dosežena meja RiR-a. Izdelava več kopij prototipa za trenutni komercialni, vojaški ali medicinski namen po uspešnem preizkušanju izvirnika, čeprav ga opravlja osebje RiR-a, ne sodi v RiR. Pilotski obrat Postavitev in delovanje pilotskega obrata je del RiR-a tako dolgo, dokler sta glavni namen pridobivanje izkušenj in zbiranje tehničnih in drugih podatkov, potrebnih za: j) ocenjevanje hipotez, k) pisanje novih formul za izdelek, l) določanje novih specifikacij končnega izdelka, m) izdelavo posebne opreme in struktur, ki jih potrebuje nov proces, n) pripravo navodil za uporabo ali priročnikov za proces. Če začne pilotski obrat delovati po zaključeni eksperimentalni fazi kot navadna komercialna enota, ta dejavnost ne more biti več RiR, čeprav je še vedno opisana kot »pilotski obrat«. Dokler je glavni namen obratovanja pilotskega obrata nekomercialen, načeloma ni razlike, ali je prodan del ali celoten rezultat. Prihodki iz teh virov se ne smejo odbiti od stroškov RiR-a. Kakor hitro pa začne pilotski obrat delovati kot navadna proizvodna enota, je učinek več ali manj isti kot prodaja pilotskega obrata. Poskusna proizvodnja Ko je prototip z vsemi potrebnimi spremembami zadovoljivo preizkušen, se začne začetna faza izdelovanja. To je proces, ki je podoben pravi proizvodnji. Sestavlja ga lahko spreminjanje proizvoda ali procesa in prekvalifikacija osebja za nove



metode ali uporabo novih strojev. Če začetna faza proizvodnje ne zahteva nadaljnjega projektiranja, se ne sme šteti k RiR-u, ker glavni cilj ni več nadaljnje izboljševanje izdelkov, temveč zagon proizvodnega procesa. Prve enote poskusne proizvodnje, namenjene proizvodnji množičnih serij, se ne smejo šteti za prototipe RiR-a, čeprav so na tak način opisane. Če je treba na primer nov izdelek sestaviti s samodejnim varjenjem, se proces optimalne nastavitve varilne opreme, da bi dosegli največjo možno hitrost proizvodnje in učinkovitost, ne šteje za RiR (čeprav so bile dosežene vse zahteve trdnosti spojev). Odpravljanje napak Odpravljanje napak občasno zahteva nadaljnji RiR, toda pogosteje predstavlja odkrivanje napak na opremi ali pri procesih in prispeva k manjšim spremembam opreme in procesov, zato ga ne moremo vključiti v RiR. »Povratni« RiR Potem ko je bil nov izdelek ali proces dan proizvodnim enotam, bo treba še vedno reševati tehnične probleme in nekateri bodo morda zahtevali nadaljnji RiR. Takšen »povratni« RiR je treba vključiti. Industrijsko oblikovanje Velika količina konstrukcijskega dela na nekem gospodarskem področju je povezana s proizvodnimi procesi in kot taka ni opredeljena kot RiR. Nekatere sestavne dele konstrukcijskega dela pa je treba vključiti v RiR. To so načrti in risbe, ki so namenjeni določanju postopkov, tehničnih specifikacij in operativnih značilnosti, ki so potrebni za zasnovo, razvoj in izdelavo novih izdelkov in procesov. Primer: Pri razvoju tehničnega proizvoda, ki vključuje strojno in toplotno obdelane oz. galvanizirane sestavne dele, se načrti in dokumentiranje zahtev za površinsko obdelavo in postopke toplotne obdelave ali zahteve galvanizacijskega postopka, ki so bodisi vključeni v risbah ali kot ločene specifikacije, štejejo za RiR. Opremljanje z orodji in industrijski inženiring V večini primerov se faza opremljanja z orodji in industrijski inženiring vsakega projekta štejeta za del proizvodnega procesa. Prepoznavne so tri faze opremljanja z orodji: a) prva uporaba sestavnih delov (vključno z uporabo tistih, ki so rezultat raziskovalno-razvojnega dela); a) začetno opremljanje za množično proizvodnjo; b) nameščanje opreme, povezane z rastjo množične proizvodnje. Če se proces opremljanja z orodji kljub temu konča z nadaljnjim raziskovalno-razvojnim delom, kot so npr. razvoj proizvodnih strojev in orodij, spremembe v proizvodnji in postopkih kontrole kakovosti ali razvoj novih metod in standardov, potem se te dejavnosti klasificirajo kot RiR. Prvi primer: Vozilo ali podsestav je sestavljeno iz določenega števila različnih delov, katerih tehnologije so dobro znane. Vključevanje vseh delov, sestavnih delov in podsklopov v razvoj novega modela vozila se ponavadi razume kot samoumevno. Če pa se v tem procesu sestavljanja pojavijo težave in je za želeni rezultat in proizvodnjo sprejemljivega izdelka potreben RiR, so te dejavnosti, povezane s procesom opremljanja z orodji, klasificirane kot RiR. Drugi primer: Če so prototipi izdelani z vijačenjem ali varjenjem, bo končna proizvodnja celovit proces ulivanja ali kovanja. Delo, ki je potrebno za konstruiranje in optimiranje matric ali dodatnih sistemov za ulivanje ali za opravljanje radiografskega nadzora in ravni sprejemljivosti napak, je RiR. »Povratni« RiR, ki izhaja iz faze opremljanja z orodji, je treba opredeliti kot RiR. Administracija v RiR-u in posredne podporne dejavnosti Vse opisane dejavnosti RiR-a spremljajo in podpirajo številne druge dejavnosti. V statistiki o raziskovalno-razvojni dejavnosti velja pravilo, da se zajemajo podatki samo o tistem osebju, ki je neposredno vključeno v raziskovalno-razvojno delo (samo pravi RiR), medtem ko morajo podatki o izdatkih zajemati vse stroške RiR-a, vključno s posrednimi podpornimi dejavnostmi, ki se obravnavajo kot režijski stroški.



Pojasnilo: Nekatere dejavnosti, kot so zagotavljaje knjižničarskih ali računalniških storitev, so pravi RiR, če so namenjene izključno raziskovalno-razvojnemu delu. Če pa jih opravljajo osrednji oddelki tako za RiR kot za neRiR, so to posredne podporne dejavnosti. Isto velja za vodstvo, administracijo in referentske dejavnosti. Če prispevajo neposredno k projektom RiR-a in se opravljajo izključno za RiR, potem so del pravega RiR in so vključeni med osebje RiR-a. Tipična primera sta vodja raziskovalno-razvojnega projekta, ki načrtuje in nadzoruje znanstvene in tehnične vidike projekta, in obdelovalec besedila, ki pripravlja vmesno in končno proročilo projekta. 4.2 Zaposleno osebje v raziskovalno-razvojnih organizacijah Članice OECD-ja razvrščajo zaposlene po dveh merilih: – po poklicih, pri čemer upoštevajo mednarodno standardno klasifikacijo poklicev (ISCO-88); ta razvršča zaposlene v

posamezne glavne skupine, podskupine, področne skupine in enote področnih skupin; – po stopnji formalne izobrazbe, pri čemer upoštevajo mednarodno standardno klasifikacijo izobraževanja v povezavi s

študijskimi programi (ISCED). Zajeti so: raziskovalci so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s snovanjem ali ustvarjanjem novega znanja, proizvodnih postopkov, metod in sistemov ter z vodenjem raziskovalnih projektov; podiplomski študenti, ki delajo pri raziskovalno-razvojnem delu, so prav tako raziskovalci in jih zato še posebej prikazujemo; strokovno osebje so prav tako strokovnjaki z visoko izobrazbo, ki sodelujejo v znanstvenoraziskovalnem in raziskovalno-razvojnem delu, vendar niso nosilci raziskovalno-razvojnih projektov; tehnično osebje so osebe, katerih glavne naloge zahtevajo tehnično znanje in izkušnje na enem področju ali več področjih tehnike, fizikalnih, bioloških in družboslovnih ter humanističnih znanstvenih disciplin. Pri RiR-u sodelujejo z opravljanjem znanstvenih in tehničnih nalog, ki vključujejo uporabo zamisli in operacijskih metod, navadno pod nadzorom raziskovalcev; Njihove naloge vključujejo: – bibliografska iskanja in izbiranje ustreznega gradiva iz arhivov in knjižnic, – pripravljanje računalniških programov, – opravljanje eksperimentov, preskusov in analiz, – pripravljanje gradiva in opreme za eksperimente, preskuse in analize, – zapisovanje meritev, opravljanje izračunov in pripravljanje tabel in grafov, – opravljanje statističnih analiz in intervjujev. drugo (pomožno) osebje vključuje kvalificirane in nekvalificirane delavce, tajniško in referentsko osebje, ki sodelujejo v projektu RiR-a ali so neposredno povezani s takimi projekti. V to skupino so vključeni vsi vodje in uslužbenci uprave, ki se ukvarjajo predvsem s finančnimi in kadrovskimi zadevami ter splošno administracijo, če so njihove dejavnosti neposredna storitev za RiR. Zaposleni v obratnih restavracijah in varnostniki so izvzeti, čeprav so njihove plače vključene v splošne izdatke pri merjenju izdatkov za znanstvenoraziskovalno in raziskovalno-razvojno dejavnost. 4.2.1 Prikazovanje podatkov o zaposlenih osebah v RiR-u Podatki o zaposlenih se prikazujejo na dva načina: prvi način je štetje po glavi (skupno število oseb, ki so delale pri RiR-u na določen dan, npr. konec nekega obdobja – v našem primeru je to 31. 12.), drugi način pa predstavlja prikazovanje števila zaposlenih oseb z ekvivalentom polnega delovnega časa (EPDČ; FTE). Razlog za ta način je preprečevanje precenjevanja ali podcenjevanja podatkov o kadrovskih vlaganjih: za nekatere je lahko RiR primarna funkcija (npr. delavci v laboratoriju RiR), za druge pa sekundarna funkcija (npr. člani ustanove za konstrukcije in preskušanje). Lahko je tudi pomembna dejavnost, ki je ne opravljajo poln delovni čas (npr. univerzitetni profesorji ali podiplomski študenti). Če bi šteli samo osebe, ki so zaposlene v ustanovah RiR-a, bi dobili podcenjen podatek o prizadevanjih, vloženih v RiR; štetje vseh, ki porabijo nekaj časa za RiR, pa bi pomenilo precenitev. Zato mora biti število oseb, ki delajo v RiR-u, izraženo v ekvivalent polnega delovnega časa – EPDČ (FTE – full time equivalent).



4.2.2 Merjenje v človek/leto En EPDČ (ekvivalent polnega delovnega časa) se lahko razume kot en človek/leto. Tako se oseba, ki ponavadi porabi 30 % svojega časa za RiR, preostanek pa za druge dejavnosti (kot so učenje, univerzitetna administracija in mentorstvo), šteje za 0,3 EPDČ. In podobno: če je bil raziskovalec s polnim delovnim časom zaposlen na enoti RiR samo šest mesecev, pomeni to 0,5 EPDČ. Ker se lahko običajni delovni dan (obdobje) od sektorja do sektorja in celo od institucije do institucije razlikuje, EPDČ-ja dejansko ni mogoče izraziti v človek/urah. 4.2.3 Posebni problemi v visokošolskem sektorju Pri merjenju osebja RiR-a sta med seboj povezana dva vidika: – definicija delovnega časa in – izračun ekvivalenta polnega delovnega časa (EPDČ). En vidik delovne obremenitve akademskega učitelja/raziskovalca, ki je ponavadi dobro opredeljen (čeprav ni nujno, da je mednarodno primerljiv), je število njegovih/njenih učnih ur v akademskem letu. Absolutni delovni čas se spreminja v skladu z različnimi dejavniki, kot so: – število učnih ur na teden, – čas, ki ga porabi za izpite in nadzorovanje študentov, – administrativne naloge, ki se spreminjajo glede na čas v letu, – narava dejavnosti RiR-a in roki za objavo oz. predstavitev rezultatov, – študentske počitnice itn. 4.3 Finančni odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost Notranji odhodki se nanašajo na vse stroške za raziskovalno-razvojno dejavnost raziskovalne organizacije ali sektorja, ne glede na vir financiranja. Zunanji izdatki pa zajemajo finančne odhodke (izdatke) raziskovalne organizacije (ali sektorja) za opravljene storitve ali usluge s področja raziskovalno-razvojne dejavnosti neki drugi raziskovalni organizaciji ali sektorju. Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost, ki je financirana iz nekega zunanjega finančnega vira, pomenijo vsoto, ki jo je raziskovalna organizacija prejela od neke druge raziskovalne organizacije ali sektorja za opravljeno raziskovalno-razvojno dejavnost. Take transakcije so lahko v obliki pogodb, dotacij ali denarja (v denarju ali dobrinah npr. oprema, ki se odstopi za uporabo izvajalcu). 5. DEFINICIJE IN POJASNILA OSNOVNIH POJMOV

1. Javni visokošolski zavodi so po definiciji in mednarodnih priporočilih znanstvenoraziskovalni in ne potrebujejo posebne registracije pri odgovornem organu za raziskovalno-razvojno dejavnost.

2. Registrirane raziskovalne organizacije ter raziskovalno-razvojne enote v sestavi gospodarskih družb ali gospodarskih javnih služb so organizacije, katerih osnovna dejavnost je v celoti ali pretežno raziskovalno-razvojna in ki izpolnjujejo predpisane pogoje za raziskovalno-razvojno dejavnost (vpisane so v Razvid, Uradni list RS, št. 8/91, Zakon o raziskovalni dejavnosti, čl. 8 pri Ministrstvu za visoko šolstvo in znanost ).

3. Neregistrirane raziskovalne organizacije in enote so tiste, ki ne izpolnjujejo vseh z Zakonom predpisanih pogojev o znanstvenoraziskovalni in raziskovalno-razvojni dejavnosti in so samo evidentirane pri Ministrstvu za visoko šolstvo in znanost.

4. Sektor dejavnosti pomeni razvrščanje znanstvenoraziskovalnih in raziskovalno-razvojnih organizacij in raziskovalno-razvojnih enot glede na osnovno dejavnost, cilj, ekonomski in pravni status ter vir financiranja.

5. Raziskovalci Raziskovalci so strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zasnovo in ustvarjanjem novega znanja, proizvodov,

postopkov, metod in sistemov ter vodenjem znanstvenoraziskovalnih in raziskovalno-razvojnih projektov. Po Zakonu o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91, čl. 29 in 30) je raziskovalec oseba, ki izpolnjuje

naslednje pogoje: – ima doktorat znanosti, – v zadnjih treh letih je objavljal svoja znanstvena dela, – Izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje raziskovalne skupine, – praviloma je v delovnem razmerju v raziskovalni organizaciji, kjer izvaja projekt, ali je zasebni raziskovalec.



6. Odgovorni nosilec razvojnega projekta je lahko raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena. Odgovorni nosilec razvojnega projekta je lahko tudi strokovnjak, ki ne izpolnjuje pogojev iz 1. in 2. alineje

prejšnjega člena, če ima opravljena raziskovalna ali razvojna dela, registrirane patente oziroma inovacije. Njihovi strokovni nazivi se razlikujejo glede na področje dejavnosti RiR-a, zato so razvrščeni v naslednje

znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive:

Znanstveni nazivi so: 7. mlajši raziskovalci (asistent raziskovalec dipl. inž., asistent z magisterijem, asistent z doktoratom), 8. starejši raziskovalci (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik). 9. Znanstveno raziskovalni nazivi so: redni profesorji, znanstveni svetniki, izredni profesorji, višji znanstveni sodelavci, docenti, znanstveni

sodelavci, asistenti z doktoratom, asistenti z magisterijem, asistenti, strokovni sodelavci-raziskovalci, mladi raziskovalci.

Podrobna pojasnila so v Pravilniku o uporabi kvantitativnih kriterijev za uvrščanje v znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive (Uradni list RS, št. 75/94) in Pravilniku o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in o evidencah ter spremljanju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/94).

10. Strokovno osebje K strokovnemu osebju spadajo zaposlene osebe z visoko izobrazbo, ki sodelujejo v znanstvenorazisko-

valnem in raziskovalno-razvojnem delu, vendar niso nosilci raziskovalno-razvojnih projektov. 11. Tehnično osebje

K tehničnemu osebju spadajo tiste zaposlene osebe, ki pri raziskovalno-razvojnih projektih izvajajo tehnični del nalog pod nadzorom raziskovalcev in inženirjev. Stopnja strokovne izobrazbe tehničnega osebja se giblje od srednje do visoke izobrazbe (odvisno od standardiziranosti tehničnih nalog).

12. Vodilno osebje (menedžerji) K vodilnemu osebju (menedžerjem) spadajo zaposlene osebe, ki vodijo, oblikujejo, načrtujejo in organizirajo

izvedbo znanstvenoraziskovalnega in raziskovalno-razvojnega dela v raziskovalnih organizacijah. 13. Drugo osebje

Drugo osebje vključuje kvalificirane in nekvalificirane delavce, tajniško in drugo osebje v pisarnah, ki sodelujejo v projektih RiR-a ali so neposredno povezani z njimi. V to kategorijo spada administrativno osebje, ki se večinoma ukvarja s finančnimi in kadrovskimi zadevami in splošno administracijo, če so njihove dejavnosti neposredne storitve za potrebe RiR-a.

14. Znanstveno raziskovanje in eksperimentalni razvoj (RiR) obsegata kreativno in sistematično delo, ki ga opravljamo zato, da bi povečali zaloge znanja, tudi o človeku,kulturi in družbi, ter omogočili uporabo tega znanja za razvoj novih aplikacij.

15. Znanstveno raziskovanje in eksperimentalni razvoj pokrivata tri vrste dejavnosti: – temeljna raziskovanja, – uporabna (aplikativna) raziskovanja, – eksperimentalni razvoj.

16. Temeljno raziskovanje je eksperimentalno ali teoretično delo, katerega osnovni cilj je pridobivanje novega znanja na podlagi temeljnih pojavov in opazovanih dejstev.

Po Zakonu o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91, čl. 2) je "temeljno raziskovanje usmerjeno k iskanju novih občih spoznanj in zakonitosti."

17. Uporabno (aplikativno) raziskovanje je prav tako izvirno raziskovanje, namenjeno za pridobivanje novega znanja. Usmerjeno pa je predvsem k določenim praktičnim ciljem ali namenom.

Po Zakonu o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91, čl. 2) je uporabno raziskovanje “usmerjeno v pridobivanje znanja ali razumevanja za določanje načinov, s katerimi lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe.”

18. Eksperimentalni razvoj je sistematično delo, ki zajema iz obstoječega znanja, pridobljenega s temeljnim in aplikativnim raziskovanjem oziroma s praktičnimi izkušnjami, in je usmerjeno v proizvodnjo novih materialov, proizvodov ali naprav, k vzpostavljanju novih postopkov, sistemov in storitev.

Po Zakonu o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91, čl. 2) je eksperimentalni razvoj “sistematična uporaba znanja in razumevanja, pridobljenega z aplikativnim in temeljnim raziskovanjem ter iz praktičnih izkušenj, usmerjena v ustvarjanje novih materialov, naprav, sistemov in metod, vključno s fazo oblikovanja proizvodov, priprave prototipov, procesov, storitev in organizacijskih sistemov, oziroma usmerjena je v bistveno izboljšanje že obstoječih materialov, naprav, sistemov in procesov.”

19. Raziskovalna dela so projekti, ki se uresničujejo v okviru programa znanstvenoraziskovalnih in raziskoval-no-razvojnih organizacij in raziskovalnih enot in so rezultat odkrivanja novih ter razvijanja obstoječih znanj in izkušenj ter njihove ustvarjalne uporabe.



20. Dokončano raziskovalno delo je projekt, ki je bil končan v času poročanja, ne glede na to, kdaj se je začel izvajati. Letno poročilo ali poročilo o posamezni fazi dolgoročnega projekta se ne šteje za končano delo.

21. Notranji odhodki Notranji odhodki so vsi stroški, ki se nanašajo na raziskovalno-razvojno dejavnost v okviru raziskovalne

organizacije ali nekega sektorja, ne glede na vir financiranja. Tu so všteti vsi tekoči in vsi investicijski stroški (izdatki);

22. Tekoči odhodki (izdatki) obsegajo: a) osebne dohodke, plače in vse elemente v povezavi s stroški delovne sile (socialne bonitete), kot so

nagrade, plačani dopust, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dohodnina in zdravstveno zavarovanje; vključena so tudi vsa finančna sredstva, namenjena za raziskovalno-razvojno delo podiplomskim študentom;

b) nakup potrebnega materiala in drobne (neinventarizirane) raziskovalne opreme (razen večjih izdatkov za opremo), npr. vsi izdatki za knjige, revije, časopise, priročnike, naročnine za knjižnico, članarine za znanstvena združenja (društva) itd., ne glede na to, ali gre za izdatke posameznih raziskovalcev ali vse raziskovalne organizacije; vključeni so tudi izdatki za prenovo pisarniške opreme kakor tudi dejanski ali prisojeni izdatki za prototipe in modele (cenejše), ki so izdelani zunaj raziskovalne organizacije;

c) vodo in energijo (tudi plin in elektriko); d) stroške (manjše) vzdrževanja objektov in opreme, najemnine, takse, čiščenja; e) administrativne stroške in sorazmerni del splošnih stroškov, če raziskovalna enota ali inštitut uporablja

prostore ali opremo z drugimi službami v kakšni večji instituciji; vključeni so tudi pisarniški stroški, stroški za telefone in telegrame, prevozni stroški, stroški reprezentance, stroški za tiskarne in razmnoževanje dokumentov, obrata družbene prehrane, skladišča, knjigovodstva in stroški zavarovanja;

f) nakup uslug (npr. stroški za uporabo računalniške opreme). Amortizacija (stvarna ali prisojena) je izključena iz tekočih stroškov za raziskovalno-razvojno dejavnost.

23. Investicijski izdatki v raziskovalno-razvojni dejavnosti zajemajo: a) nakup zgradb in zemljišč; b) izdatke za gradnjo, adaptacijo, instalacije, vključno z večjimi izboljšavami, zamenjavami in popravili

zgradb, kakor tudi stroški prenosa ob nakupu objektov; c) nakup večje raziskovalne opreme in instrumentov.

Finančna sredstva, ki izhajajo od prodaje ali odstopa osnovnih sredstev, morajo biti prikazana posebej. Vsi odpisi za amortizacijo objektov in opreme morajo biti izključeni.

24. Zunanji izdatki Zunanji izdatki zajemajo: finančne odhodke (izdatke) raziskovalne organizacije (ali sektorja) za opravljene storitve ali usluge s področja

raziskovalno-razvojne dejavnosti neki drugi raziskovalni organizaciji ali sektorju; Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost, ki je financirana iz nekega zunanjega finančnega vira,

pomenijo vsoto, ki jo je raziskovalna organizacija prejela od neke druge raziskovalne organizacije ali sektorja za opravljeno raziskovalno-razvojno dejavnost. Take transakcije so lahko v obliki pogodb, dotacij ali denarja (v denarju ali dobrinah, npr. oprema, ki se odstopi za uporabo izvajalcu).

25. Med mala podjetja se uvrščajo vsa tista, ki imajo od 1 do 49 zaposlenih. V skupini srednje velikih podjetij so podjetja, ki imajo od 50 do 249 zaposlenih, v skupini velikih podjetij pa 250 in več.



6. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA

Javni visokošolski zavodi (univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole) ter samostojni visokošolski zavodi in druge ustanove, ki se razvrščajo v visokošolski sektor, prikažejo podatke le za tisti del, ki se nanaša na raziskovalno-razvojno dejavnost (zaposlene osebe, finančne podatke). Tiste visokošolske ustanove ali druge raziskovalne organizacije, ki izvajajo raziskovalno-razvojno dejavnost v posebni enoti, sektorju, oddelku ali skupini, prikažejo samo tiste podatke, ki se nanašajo na delo teh enot, oddelkov, sektorjev ali raziskovalno-razvojnih skupin in ne podatkov za celotno ustanovo (raziskovalno organizacijo). Če naslovni podatki raziskovalne organizacije na nalepki niso pravilni, jih z razločno pisavo dopolnite v začrtanem okviru na prvi strani obrazca. Prav tako čitljivo navedite ime in priimek ter telefonsko številko osebe, ki je pooblaščena za izpolnjevanje tega poročila.



0388 R-RD-VŠZ 2306 2004 1

R-RD-VŠZ 2 3 0 6 4

Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01)

Letni program statističnih raziskovanj za leto 2005 (Uradni list RS, št. 133/04)

Posredovanje podatkov je obvezno.

LETNO POROČILO VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV

O RAZISKOVALNO-RAZVOJNI DEJAVNOSTI

V LETU 2004

20

Matična številka

Javni visokošolski zavodi in samostojni visokošolski zavodi izpolnjen

vprašalnik pošljejo Statističnemu uradu Republike Slovenije, 1001 Ljub-

ljana, Vožarski pot 12, p. p. 3570 do 29. 7. 2005. Kopijo poročila naj obdržijo. 2 0 0 4 26

Letno poročilo izpolnijo:

Javni visokošolski zavodi (univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole) ter samostojni visokošolski zavodi.

Ime in sedež visokošolskega zavoda oz. raziskovalne organizacije:__________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________________

Ime in priimek osebe, ki je pooblaščena za izpolnjevanje tega poročila:

___________________________________________________________ Telefon:_______________________________

VK 0002

1. Vrsta raziskovalne organizacije (obkrožite ustrezen odgovor):

a) Fakulteta - javna .................................................................................................................................................................................................................................................. 1

b) Fakulteta - zasebna.............................................................................................................................................................................................................................................. 2

c) Umetniška akademija .......................................................................................................................................................................................................................................... 3

d) Visoka strokovna šola ......................................................................................................................................................................................................................................... 4

e) Samostojen visokošolski zavod .......................................................................................................................................................................................................................... 5

f) Organizacijska enota visokošolskega zavoda (navedite) ________________________________________________________________________________________ 6

g) Drugo (navedite) ______________________________________________________________________________________________________________________

7

31

2. Število vseh zaposlenih v raziskovalni organizaciji (stanje 31. 12. 2003)

Moški 35

Ženske 39

3. Ustanovitelj, zadnji (obkrožite ustrezni odgovor):

a) Republika Slovenija ............................................................................................................................................................................................................................................. 1

b) Gospodarska družba ........................................................................................................................................................................................................................................... 2

c) Zavod ................................................................................................................................................................................................................................................................... 3

d) Zbornica .............................................................................................................................................................................................................................................................. 4

e) Druge pravne in fizične osebe (navedite) ___________________________________________________________________________________________________

5

40

4. Leto začetka delovanja na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti: 44

5. Raziskovalno področje (veda) in raziskovalna disciplina: 49

Specialnost: _____________________________________________________________________________________

Za raziskovalno področje in Raziskovalno panogo navedite ime in šifro po priloženi klasifikaciji. Vpišite eno področje in eno panogo, po pretežnosti

(to pomeni tisto področje in panogo, pri kateri dela največ zaposlenih oseb pri raziskovalno-razvojnih nalogah).



Tab

ela 1: Z

aposle

ni v razis

kovaln

o-razvojn

i deja

vnosti, za nedolo

čen in

dolo

čen čas, stanje

31. 12. 2004

Za

po

sle

ni v R

iR,

s k

ra

jšim

de

lovn

im č

asom

S

ku

pn

o š

tevilo

ose

b,

ki d

ela

jo n

a p

od

ro

čju

RiR

de

javn

osti

Sku

pn

o š

tevilo

ose

b, ki d

ela

jo

na

RiR

po

dro

čju

v F

TE

Za

po

sle

ni n

a R

iR p

od

ro

čju

za

po

ln d

elo

vn

i ča

s

a)

šte

vilo

te

h z

ap

osle

nih

b

)

šte

vilo

te

h z

ap

osle

nih

,

izra

že

no

v F

TE

Z

ap

osle

ni in

dru

gi so

de

lavci v R

iR d

eja

vn

osti

mo

ški

5+

7

že

nske

6+

8

mo

ški

5+

9

že

nske

6+

10

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

a

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

30

34

38

42

46

50

54

58

62

66

70

01

Sku

paj (

02+

11+

12+

13)

01

razis

ko

valc

i (03+

04+

05+

06+

07+

08

+09+

10)

02

redni pro

fesorji,

zn

anstv

eni svetn

iki

03

izredni profesorji,

viš

ji z

nanstv

eni sodela

vci

04

docenti, z

na

nstv

eni sod

ela

vci

05

asis

tenti z

dokto

ra

tom

06

asis

tenti z

ma

gis

terijem

07

asis

tenti

08

str

okovni sode

lavci-razis

kovalc

i 09

mla

di razis

kovalc

i 10

stro

ko

vn

o o

seb

je

11

teh

nič

no

os

eb

je

12

d

ru

go

os

eb

je (

po

mo

žn

o)

13

V s

to

lp

cih

7

, 8

, 9

, in

1

0 (

za

po

sle

ni v R

iR,

s k

ra

jšim

de

lovn

im č

aso

m) p

rik

ažite

tis

to o

se

bje

, ki d

ela

na

ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jnem

po

dro

čju

le

de

l o

d p

oln

ega

de

lovn

eg

a č

asa

(m

an

j ko

t 9

0%

in

ve

č k

ot

10

%).

Me

d ra

zis

ko

va

lce

ra

zvrstite

tiste

za

po

sle

ne

v R

iR d

eja

vn

osti,

ki

ustr

eza

jo p

og

oje

m za

ra

zvrstite

v v str

oko

vn

o-ra

zis

kova

lne

in

ra

zvo

jne

n

aziv

e (9.

in 1

0 čle

n P

ra

viln

ika

o

m

erilih

za

o

ce

nje

va

nje

kako

vosti ra

zis

ko

va

lne

d

eja

vno

sti in

e

vid

en

ca

h te

r sp

re

mlja

nju

ra

zis

ko

va

lne

de

javn

osti,

Ur.

l. š

t. 6

5/9

4,

in P

ra

viln

ika

o u

po

ra

bi kva

ntita

tivn

ih m

eril z

a r

azvršča

nje

v z

na

nstv

en

e,

str

oko

vn

o-r

azis

ko

va

lne

in

ra

zvo

jne

na

ziv

e,

Ur.

l. š

t. 7

5/9

4).

Vrs

tic

a 0

1 je

se

šte

ve

k vrstic 0

2+

11

+1

2+

13

. P

od

atk

i v ko

lon

i 1

v vrstici

01

so

se

šte

ve

k p

od

atk

ov iz

kolo

n 5

in

7

. P

od

atk

i v ko

lon

i 2

v vrstici

01

so

se

šte

ve

k po

da

tko

v iz

ko

lon

6

in

8

v is

ti vrstici, ko

lon

a 3

je

se

šte

ve

k po

da

tko

v iz

ko

lon

5

in

9

, te

r ko

lon

a 4

je

se

šte

ve

k p

od

atk

ov iz k

olo

ne

6 in

ko

lon

e 1

0 v

vrstici 0

1.

Vrs

tic

a 0

2 (ra

zis

ko

va

lc

i) je

se

šte

ve

k v

rstic 0

3+

04

+0

5+

06

+0

7+

08

+0

9+

10

.

V v

rs

tic

i 1

1 p

rik

ažite

str

oko

vn

o o

se

bje

, to

so

tis

ti z

ap

osle

ni z v

iso

ko

izo

bra

zb

o (

do

ku

me

nta

listi,

kn

jižn

iča

rji,

info

rm

atiki itd

, ki n

ep

osre

dn

o s

od

elu

jejo

z r

azis

ko

va

lci p

ri iz

va

jan

ju r

azis

ko

va

lno

-ra

zvo

jnih

na

log

ah

.

V v

rs

tic

i 1

2 p

rik

ažite

te

hn

ičn

o o

se

bje

. S

em

sp

ad

ajo

tis

te z

ap

osle

ne

ose

be

, ki p

ri ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jnih

na

log

ah

izva

jao

te

hnič

ni d

el n

alo

g p

od

na

dzo

ro

m r

azis

ko

va

lcev.

Sto

pn

ja s

tro

ko

vn

e izo

bra

zb

e je

pra

vilo

ma

sre

dn

ja,

lah

ko

pa

je

tu

di viš

ja a

li v

iso

ka

, ka

r je

od

vis

no

od

sta

nd

ard

izir

an

osti t

eh

nič

nih

na

log

.

V v

rs

tic

i 1

3 p

rik

ažite

dru

go

ose

bje

. T

o s

o t

isti z

ap

osle

ni, k

i o

pra

vlja

jo t

ajn

iška

in

dru

ga

ura

dn

iška

de

la (

ad

min

istr

ativn

o o

se

bje

,ki se

ve

čin

om

a u

kva

rja

s f

ina

nčn

imi in

ka

dro

vskim

i za

deva

mi in

sp

lošn

o a

dm

inis

tra

cijo

),

če

je

njih

ovo

de

lo n

epo

sre

dno

po

ve

za

no

z

RiR

pro

jekti.

2 0388 R-RD-VŠZ 2306 2004



Tab

ela 2: Z

unanji sodela

vci v razis

kovaln

o-razvojn

i deja

vnosti, po pogodbi o delu

oz. pogodbi o avtorskem

honorarju

in

zaposle

ni v dopoln

ilnem

delo

vnem

razm

erju

,

stanje

1. 1. - 31. 12. 2004

Z

un

an

ji s

od

ela

vci zap

osle

ni v R

iR,

po

po

go

db

i o

de

lu o

z.

avto

rske

m

ho

no

ra

rju

Z

ap

osle

ni v R

iR v

do

po

lniln

em

de

lovn

em

ra

zm

erju

Ce

lotn

o š

tevilo

teh

za

po

sle

nih

v R

iR d

eja

vn

osti,

v F

TE

a)

šte

vilo

te

h z

ap

osle

nih

b

)

šte

vilo

te

h z

ap

osle

nih

,

izra

že

no

v F

TE

a

)

šte

vilo

te

h z

ap

osle

nih

b

)

šte

vilo

te

h z

ap

osle

nih

,

izra

že

no

v F

TE

Zu

na

nji s

od

ela

vci v R

iR d

eja

vn

osti

mo

ški

5+

9

že

nske

6+

10

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

a

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1

0

30

34

38

42

46

50

54

58

62

66

70

02

Sku

paj (

02+

11+

12+

13)

01

razis

ko

valc

i (03+

04+

05+

06+

07+

08

+09+

10)

02

redni pro

fesorji,

zn

anstv

eni svetn

iki

03

izredni profesorji,

viš

ji z

nanstv

eni

sodela

vci

04

docenti, z

na

nstv

eni sod

ela

vci

05

asis

tenti z

dokotorato

m

06

asis

tenti z

ma

gis

terijem

07

asis

tenti

08

str

okovni sode

lavci-razis

kovalc

i 09

mla

di razis

kovalc

i 10

stro

ko

vn

o o

seb

je

11

teh

nič

no

os

eb

je

12

d

ru

go

os

eb

je (

po

mo

žn

o)

13

Zu

na

nje

so

de

lav

ce

po

po

go

db

i o d

elu

oz.

avto

rske

m h

on

ora

rju

, ko

lon

e 3

in

4 p

rik

ažite

na

ena

k n

ačin

, ko

t ste

prik

aza

li z

ap

osle

ne

v R

iR d

eja

vno

sti s

kra

jšim

de

lovn

im č

aso

m v

ta

be

li 1

v s

tolp

cih

7,

8,

9 in

10

. E

na

ko

na

vo

dilo

ve

lja

tu

di za

po

da

tke

, ki se n

an

aša

jo

na

za

po

sle

ne

v

R

iR d

eja

vn

os

ti

v d

op

oln

iln

em

d

elo

vn

em

ra

zm

erju

po

14

6.

čle

nu

Za

ko

na

o d

elo

vn

ih r

azm

erjih

(d

o 1

/5 d

elo

vn

eg

a č

asa

).

Po

da

tki v s

tolp

cih

5 in

6 t

er 9

in

10

so

de

cim

aln

a š

tevila

; p

rik

ažite

jih

z e

no

de

cim

alk

o.

Na

vo

dilo

za p

oro

čan

je p

od

atko

v v sto

lp

cih

5, 6, 9 in

10 (d

elo

vn

i čas, krajši o

d p

oln

eg

a, n

a razisko

valn

o-razvo

jn

em

p

od

ro

čju

), e

kvivalen

t razisko

valce

v, stro

ko

vn

eg

a o

seb

ja,

teh

ničn

eg

a o

seb

ja in

d

ru

geg

a o

seb

ja.

Za

po

sle

ni n

a r

azis

kova

lno

-ra

zvo

jne

m p

odro

čju

z d

elo

vn

im č

aso

m,

kra

jšim

od

po

lne

ga

: Š

tevilo

te

h z

ap

osle

nih

a

)

Iste

ose

be

, p

rik

aza

ne

z e

kviv

ale

nto

m p

oln

eg

a

de

lovn

eg

a č

asa

(F

TE

)

b)

Prim

er:

* 3

ra

zis

ko

va

lci d

ela

jo v

ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jni d

eja

vn

osti le

po

lovic

o d

elo

vn

eg

a č

asa

(5

0 %

)..

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

..=

(3

x0

,5)..

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

...3

....

....

....

....

....

....

....

....

....

......

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

..=

1,5

* 2

ra

zis

ko

va

lca

de

lata

v r

azis

ko

va

lno

-ra

zvo

jni d

eja

vn

osti c

elo

le

to le

20

% d

elo

vn

eg

a č

asa..

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

...=

(2

x0

2)..

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

...2

....

....

....

....

....

....

....

....

....

......

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

..=

0,4

* 1

ra

zis

ko

va

lec je

za

po

sle

n v

ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jni d

eja

vno

sti p

o le

ta s

po

lnim

de

lovn

im č

aso

m..

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

..=

(1

x0

,5)..

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

...1

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

= 0

,5

* 2

ra

zis

ko

va

lca

sta

za

po

sle

na

v r

azis

ko

va

lno

-ra

zvo

jni d

eja

vn

osti 8

me

se

ce

v le

s 2

5 %

de

l. č

asa

....

....

....

....

....

....

......

....

....

....

..=

(2

x0

,25

x0

,66

)..

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

2..

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

......

....

....

....

....

....

....

....

....

....

..=

0,3

3

_

__

__

___

__

___

__

__

__

__

___

__

___

__

__

__

__

___

__

___

__

__

__

__

___

__

___

__

__

__

__

___

__

___

__

__

__

__

_

S

ku

pn

o š

tevilo

za

posle

nih

= 8

Šte

vilo

te

h z

ap

osle

nih

=

2,7

..

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

...

v e

kviv

ale

ntu

po

lne

ga

de

l. č

asa

(F

TE

)

FT

E =

ekviv

ale

nt poln

ega delo

vnega časa

0388 R-RD-VŠZ 2306 20043



Tab

ela 3: Z

aposle

ni (fizičn

e o

seb

e) v razis

kovaln

o-razvojn

i deja

vnosti, za nedolo

čen in

dolo

čen čas, po stopnji iz

obrazbe, stanje

31. 12. 2004

S

ku

pa

j

Sto

pn

ja izo

bra

zb

e

d

okto

ra

t m

ag

iste

rij

sp

ecia

liza

cija

vis

oka

un

ive

rz.

izo

bra

zb

a

vis

oka

str

oko

vna

izo

bra

zb

a

viš

ja s

tro

ko

vn

a

izo

bra

zb

a

sre

dn

ja

izo

bra

zb

a

dru

go

Za

po

sle

ni in

zu

na

nji s

od

ela

vci

v R

iR d

eja

vn

osti

mo

šk

i

3+5+7+

9+11+13

+15+17

že

ns

ke

4+6+8+

10+12+14

+16+18

mo

ški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

a

12

34

56

78

9

10

11

12

13

14

15

16

17

1

8

30

34

38

42

46

48

52

56

60

64

68

72

76

80

84

88

92

96

100

03

Sk

up

aj

(0

2+

11

+1

2+

13

)

01

razis

ko

valc

i (0

3+

04+

05+

06+

07+

08+

09+

10)

02

re

dn

i p

ro

feso

rji,

zn

an

stv

en

i sve

tnik

i 0

3

izre

dni pro

fesorji, v

išji z

nanstv

eni sodela

vci

04

do

ce

nti,

zn

an

stv

en

i so

de

lavci

05

asis

ten

ti z

do

ko

tora

tom

0

6

asis

ten

ti z

ma

gis

terije

m

07

asis

ten

ti

08

str

oko

vn

i so

de

lavci-

ra

zis

ko

va

lci

09

mla

di ra

zis

ko

va

lci

10

s

tro

ko

vn

o o

se

bje

1

1

te

hn

ičn

o o

se

bje

1

2

d

ru

go

o

se

bje

(p

om

ožn

o)

13

Z

un

an

ji s

od

ela

vc

i (fiz

ičn

e o

seb

e) p

o p

og

od

bi

o d

elu

in

po

go

db

i o

av

to

rskem

ho

no

rarju

, ter z

ap

osle

ni v

do

po

lniln

em

delo

vn

em

razm

erju

, p

o s

tan

ju o

d 1.

1. d

o 3

1.

12.

200

4

S

ku

paj (16+

25+

26+

27)

15

razis

ko

valc

i (1

7+

18+

19+

20+

21+

22+

23+

24)

16

re

dn

i p

ro

feso

rji,

zn

an

stv

en

i sve

tnik

i 1

7

izre

dni pro

fesorji, v

išji z

nanstv

eni sodela

vci

18

do

ce

nti,

zn

an

stv

en

i so

de

lavci

19

asis

ten

ti z

do

ko

tora

tom

2

0

asis

ten

ti z

ma

gis

terije

m

21

asis

ten

ti

22

str

oko

vn

i so

de

lavci-

ra

zis

ko

va

lci

23

mla

di ra

zis

ko

va

lci

24

s

tro

ko

vn

o o

se

bje

2

5

te

hn

ičn

o o

se

bje

2

6

d

ru

go

o

se

bje

(p

om

ožn

o)

27

V v

rstica

h o

d 0

1 d

o 1

3 p

rik

ažite

za

po

sle

ne

ose

be

gle

de

na

do

se

že

no

izo

bra

zb

o,

ki d

ela

jo n

a r

azis

ko

va

lno

-ra

zvo

jne

m p

od

ro

čju

in

so

v r

ed

ne

m d

elo

vn

em

ra

zm

erju

.

Po

da

tki v t

ej ta

be

li v

vrstica

h o

d 0

1 d

o 1

3 v

sto

lpcih

1 (

mo

ški)

in

2 (

že

nske

) s

e m

ora

jo u

jem

ati z

po

da

tki v v

rstica

h 0

1 d

o 1

3 v

sto

lpcih

1 (

mo

ški)

in

2 (

že

nske

) iz t

ab

ele

1.

V v

rstica

h o

d 1

5 d

o 2

7 p

rik

ažite

za

po

sle

ne

ose

be

gle

de

na

do

se

že

no

izo

bra

zb

o in

de

lajo

na

ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jne

m p

od

ro

čju

po

po

go

db

i o

delu

oz.

po

go

db

i o

avto

rske

m h

on

ora

rju

, te

r v

do

po

lniln

em

de

lovn

em

ra

zm

erju

.

Če

na

ve

de

ni ra

zis

kova

lno

-ra

zvo

jni n

aziv

i n

e u

str

eza

jo d

eja

nskim

na

ziv

om

zu

na

njih

so

de

lavce

v le

-te

ra

zvrstite

v v

rstice

16

, 2

4, 2

5,

26

in

27

.

Na

vo

dilo

gle

de

uje

ma

nja

po

da

tko

v s

p

re

dh

od

no

(ta

be

lo 2

) v

elja

en

ako

ko

t za

zg

orn

ji d

el ta

be

le.

4 0388 R-RD-VŠZ 2306 2004



Tab

ela 4: Z

aposle

ni (F

TE

) v razis

kovaln

o-razvojn

i deja

vnosti, za nedolo

čen in

dolo

čen, čas po stopnji iz

obrazbe, stanje

31. 12. 2004

S

ku

pa

j

Sto

pn

ja izo

bra

zb

e

d

okto

ra

t m

ag

iste

rij

sp

ecia

liza

cija

vis

oka

un

ive

rz.

izo

bra

zb

a

vis

oka

str

oko

vna

izo

bra

zb

a

viš

ja s

tro

ko

vn

a

izo

bra

zb

a

sre

dn

ja

izo

bra

zb

a

dru

go

Za

po

sle

ni in

zu

na

nji s

od

ela

vci

v R

iR d

eja

vn

osti

mo

šk

i

3+5+7+

9+11+13

+15+17

že

ns

ke

4+6+8+

10+12+14

+16+18

mo

ški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

a

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1

0

11

1

2

13

1

4

15

1

6

17

1

8

30

34

38

42

46

48

52

56

60

64

68

72

76

80

84

88

92

96

100

04

Sk

up

aj

(0

2+

11

+1

2+

13

)

01

razis

ko

valc

i (0

3+

04+

05+

06+

07+

08+

09+

10)

02

re

dn

i p

ro

feso

rji,

zn

an

stv

en

i sve

tnik

i 0

3

izre

dni pro

fesorji, v

išji z

nanstv

eni sodela

vci

04

do

ce

nti,

zn

an

stv

en

i so

de

lavci

05

asis

ten

ti z

do

kto

ra

tom

0

6

asis

ten

ti z

ma

gis

terije

m

07

asis

ten

ti

08

str

oko

vn

i so

de

lavci-

ra

zis

ko

va

lci

09

mla

di ra

zis

ko

va

lci

10

s

tro

ko

vn

o o

se

bje

1

1

te

hn

ičn

o o

se

bje

1

2

d

ru

go

o

se

bje

(p

om

ožn

o)

13

Z

un

an

ji s

od

ela

vc

i (fizič

ne

o

se

be

) p

o p

og

od

bi o

d

elu

in

p

og

od

bi o

a

vto

rs

ke

m h

on

ora

rju

te

r za

po

sle

ni v

d

op

oln

iln

em

d

elo

vn

em

ra

zm

erju

, s

ta

nje

o

d 1

. 1

. d

o 3

1. 1

2. 2

00

4

S

ku

paj (16+

25+

26+

27)

15

razis

ko

valc

i (1

7+

18+

19+

20+

21+

22+

23+

24)

16

re

dn

i p

ro

feso

rji,

zn

an

stv

en

i sve

tnik

i 1

7

izre

dni pro

fesorji, v

išji z

nanstv

eni sodela

vci

18

do

ce

nti,

zn

an

stv

en

i so

de

lavci

19

asis

ten

ti z

do

ko

tora

tom

2

0

asis

ten

ti z

ma

gis

terije

m

21

asis

ten

ti

22

str

oko

vn

i so

de

lavci-

ra

zis

ko

va

lci

23

mla

di ra

zis

ko

va

lci

24

s

tro

ko

vn

o o

se

bje

2

5

te

hn

ičn

o o

se

bje

2

6

d

ru

go

o

se

bje

(p

om

ožn

o)

27

0388 R-RD-VŠZ 2306 20045



Tab

ela 5: Z

aposle

ni v razis

kovaln

o-razvojn

i deja

vnosti, za nedolo

čen ali dolo

čen čas, po starosti in

spolu

(fiz

ične osebe), stanje

31. 1

2. 2004

R

azis

ko

va

lci

Str

oko

vn

o o

se

bje

T

eh

nič

no

ose

bje

p

oln

o z

ap

osle

ni

v R

iR d

eja

vn

osti

de

lno

za

po

sle

ni

v R

iR d

eja

vn

osti

po

lno

za

po

sle

ni

v R

iR d

eja

vn

osti

de

lno

za

po

sle

ni

v R

iR d

eja

vn

osti

po

lno

za

po

sle

ni

v R

iR d

eja

vn

osti

de

lno

za

po

sle

ni

v R

iR d

eja

vn

osti

mo

ški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

m

oški

že

nske

a

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1

0

11

1

2

30

34

38

42

46

50

54

58

62

66

72

76

80

05

SK

UP

AJ (

02-12)

01

pod 25 le

t 02

25-2

9

03

30-3

4

04

35-3

9

05

40-4

4

06

45-4

9

07

50-5

4

08

55-5

9

09

60-6

4

10

65-6

9

11

70 in v

eč

12

Vse

za

po

sle

ne

, ki so

v r

azis

ko

va

lno

-ra

zvo

jni d

eja

vn

osti p

oln

o a

li d

eln

o z

ap

osle

ni in

so

pri va

s v

re

dn

em

de

lovn

em

ra

zm

erju

, ra

zvrstite

v t

ej ta

be

li p

o s

taro

stn

ih s

ku

pin

ah

.

To

so

vsi tisti,

ki ste

jih

prik

aza

li v

ta

be

li 1

v v

rstica

h 0

2,

10

, 1

1,

12

in

13

te

r v

sto

lpcih

5,

6,

7 in

8.

Po

da

tki v v

rstici 0

1,

v k

olo

na

h o

d 1

do

12

, se

mo

ra

jo u

jem

ati z

istim

i p

od

atk

i iz

ta

be

le 1

(Z

ap

osle

ni v R

iR d

eja

vn

osti z

a n

ed

olo

če

n in

do

loče

n č

as).

60388 R-RD-VŠZ 2306 2004



Tab

ela 6: R

azis

kovalc

i, zaposle

ni za nedolo

čen in

dolo

čen čas, po spolu

in

po državljanstvu

Šte

vilo

vse

h r

azis

ko

va

lce

v

v le

tu 2

00

4 (

sta

nje

31

. 1

2.

20

04

)

Ra

zis

ko

va

lci, k

i so

v le

tu 2

00

4 p

riš

li v

Slo

ve

nijo

R

azis

ko

va

lci, k

i so

v le

tu 2

00

4

od

šli v

tu

jin

o

Drža

vlja

nstv

o p

o g

eog

ra

fske

m

po

re

klu

drža

ve

sku

pa

j

(2

+3

)

mo

ški

že

nske

sku

pa

j

(5

+6

)

mo

ški

že

nske

sku

pa

j

(8

+9

)

mo

ški

že

nske

Pla

nira

no

šte

vilo

ra

zis

ko

va

lcev

v le

tu 2

00

5

a

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

30

34

38

42

46

50

54

58

62

66

70

06

Sku

paj (

02 d

o 0

9)

01

S

lovenija

02

D

ržave č

lanic

e E

U

03

D

ruge evropske d

ržave

04

S

everna A

merik

a

05

S

redn

ja in J

užna A

merik

a

06

A

zija

07

A

frik

a

08

D

rugo

09

V t

ab

eli r

azvrstite

ra

zis

ko

va

lce

, za

posle

ne z

a n

ed

olo

če

n in

do

loče

n č

as,

po

drža

vlja

nstv

u g

led

e n

a g

eog

ra

fski iz

vo

r d

rža

v.

V s

tolp

cih

4,

5 in

6 p

rik

ažite

vse

tis

te r

azis

ko

va

lce

, ki so

v le

tu 2

00

4 p

riš

li iz t

ujin

e in

de

lova

li n

a R

iR p

od

ro

čju

ve

č k

ot

3 m

ese

ce

.

V s

tolp

cih

7,

8 in

9 p

rik

ažite

vse

tis

te r

azis

ko

va

lce

, ki so

me

d 1

. 1

. 2

00

4 in

31

. 1

2.

20

04

za

pu

stili S

love

nijo

.

V o

se

nče

ni p

ro

sto

r n

e v

pis

ujte

po

da

tko

v.

70388 R-RD-VŠZ 2306 2004



Tab

ela 7: D

okončana in

nedokončana razis

kovaln

o-razvojn

a dela

po naročnik

u in

po vrstah razis

kovanj, 2004

D

oko

nča

na

ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jna

de

la

Ne

do

ko

nča

na

ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jna

de

la

N

aro

čn

iki ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jnih

de

l sku

pa

j

(2

-4

)

tem

eljn

a

up

ora

bn

a

(a

plika

tivn

a)

eksp

erim

en

-

taln

i ra

zvo

j

sku

pa

j

(6

-8

)

tem

eljn

a

up

ora

bn

a

(a

plika

tivn

a)

eksp

erim

en

-

taln

i ra

zvo

j

a

1

2

3

4

5

6

7

8

30

34

38

42

46

50

54

58

62

07

Sku

paj (

02 +

16)

01

s

ku

paj

(0

3-15)

02

R

iR z

a p

otreb

e l

astn

eg

a p

os

lova

nja

03

gospo

darske d

ružbe v

Slo

ve

niji

04

M

inis

trstv

o z

a š

ols

tvo,

znan

ost

in š

port

(U

rad

za z

nan

ost)

05

M

inis

trstv

o z

a š

ols

tvo,

znan

ost

in š

port

(U

rad

za v

iso

ko

š

ols

tvo

)

06

Min

istr

stv

o z

a n

otr

anje

zadeve

in

min

istr

stv

o z

a o

bram

bo

07

M

inis

trstv

o z

a g

ospod

arstv

o

08

M

inis

trstv

o z

a k

me

tijs

tvo,

gozdarstv

o in

prehra

no

09

M

inis

trstv

o z

a z

dravje

1

0

M

inis

trstv

o z

a o

kolje,

prosto

r in e

nergijo

11

M

inis

trstv

o z

a d

elo

, družin

o in s

ocia

lne z

adeve

12

preosta

la m

inis

trstv

a

13

več n

aročnik

ov

14

Naročniki v državi

drugi

15

tu

jin

a -

sku

paj

(1

7-23)

16

gospo

darske d

ružbe

17

tu

je v

lad

e

18

zasebne neprid

obitne orga

niz

acije

19

vis

oko š

ols

tvo

20

E

vropska k

om

isija

2

1

m

ed

naro

dn

e o

rga

niz

acije

22

Naročniki iz tujine

drugi

23

0388 R-RD-VŠZ 2306 20048



Tab

ela 8: R

azis

kovaln

o-razvojn

a dela

po razis

kovaln

ih dis

cip

linah, 2004

D

oko

nča

na

ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jna

de

la

Ne

do

ko

nča

na

ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jna

de

la

Im

e r

azis

ko

va

lne

dis

cip

lin

e

Šifra

ra

zis

ko

va

lne

dis

cip

lin

e

sku

pa

j

(3

-5

)

tem

eljn

a

up

ora

bn

a

(a

plika

tivn

a)

eksp

erim

en

-

taln

i ra

zvo

j

sku

pa

j

(7

-9

)

tem

eljn

a

up

ora

bn

a

(a

plika

tivn

a)

eksp

erim

en

-

taln

i ra

zvo

j

a

1

2

3

4

5

6

7

8

9

30

35

40

45

50

55

60

65

70

75

08

Sku

paj (

02-20)

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

Ime

in

šifro

ra

zis

ko

va

lne

dis

cip

lin

e v

piš

ite

na

po

dla

gi kla

sifik

acije

, ki je

prilo

že

na

v M

eto

do

loških

na

vo

dilih

na

str

an

i 4

1.

90388 R-RD-VŠZ 2306 2004



10 0388 R-RD-VŠZ 2306 2004

Tabela 9: Izumi in patenti v letu 2004

Izumi, patenti, modeli in vzorci, blagovne znamke

Izumi,

prijavljeni v letu 2004

patenti,

podeljeni v letu 2004 število podeljenih pravic v letu 2004 za:

Ime raziskovalne discipline

Šifra

razisko-

valne

discipline

doma v tujini doma v tujini uporabne

modele

industrijske

vzorce

storitvene

znamke

trgovske

označbe drugo

a 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80

09 SKUPAJ (02-11) 01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

11

Ime in šifro raziskovalne discipline vpišite na podlagi klasifikacije, ki je priložena v Metodoloških navodilih na strani 41.

Tabela 10: Objavljeni znanstveni in strokovni članki in znanstvene monografije v letu 2004

Število znanstvenih in strokovnih člankov,

objavljenih v periodičnih publikacijah Število izdanih znanstvenih monografij

Ime raziskovalne discipline Šifra raziskovalne

discipline

v Sloveniji v tujini v Sloveniji v tujini

a 1 2 3 4 5

30 35 40 45 50 55

10 SKUPAJ (02-11) 01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

11



0388 R-RD-VŠZ 2306 2004 11

Tabela 11: Vsa pridobljena finančna sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost v letu 2004, po virih

Viri finančnih sredstev za RiR Finančna sredstva za RiR

(v tisoč SIT)

a 1

30 40

11 Vsa pridobljena finančna sredstva za RiR (02 - 27) 01

od ministrstva za šolstvo, znanost in šport (urad za znanost) 02

od ministrstva za šolstvo, znanost in šport (urad za visoko šolstvo) 03

od ministrstva za gospodarstvo (urad za tehnologijo) 04

od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 05

od ministrstva za okolje in prostor 06

od ministrstva za zdravje 07

od ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za obrambo 08

od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 09

Državna

proračunska

sredstva za RiR

dejavnost

(neposredna

proračunska

sredstva)

od drugih ministrstev 10

Sredstva za RiR dejavnost od državnih skladov, agencij, fondacij 11

Sredstva za RiR od organov lokalnih skupnosti 12

od gospodarskih družb, ki sodijo v skupino "malih" podjetij 13

od gospodarskih družb, ki sodijo v skupino "srednje velikih" podjetij 14

Sredstva za RiR

od drugih poslovnih

subjektov

od gospodarskih družb, ki sodijo v skupino "velikih" podjetij 15

Sredstva za RiR od zasebnih nepridobitnih institucij za splošno koristne ali dobrodelne namene 16

Sredstva od patentov, licenc in podobnega (od prodaje doma) 17

Druga lastna sredstva za RiR 18

sredstva od sporazumov o tehnoloških licencah 19

sredstva od RiR storitev za tuje naročnike (gospodarske družbe) 20

sredstva od skupnih vlaganj v RiR 21

sredstva za RiR od tujih vlad 22

sredstva za RiR od zasebnih nepridobitnih organizacij 23

sredstva za RiR od univerz in drugih organizacij, ki sodijo v visokošolski sektor 24

sredstva za RiR od Evropske komisije 25

sredstva za RiR od mednarodnih organizacij 26

Finančna sredstva

iz tujine

drugo 27

V tabeli prikažite v tisoč SIT vsa finančna sredstva, ki ste jih v letu 2004 pridobili za raziskovalno-razvojno delo.

Če so vsi odhodki za RiR v letu 2004 iz kakršnih koli vzrokov presegli višino vseh finančnih sredstev, ki ste jih prikazali v tej tabeli (po virih), prikažite to razliko v vrstici 18 - Druga

lastna sredstva. Sem štejte tudi razna posojila, ki so bila najeta za pokritje stroškov v zvezi z RiR delom.

Podatek v vrstici 01 (Vsa pridobljena finančna sredstva za RiR) mora biti enak podatku v tabeli 12, v vrstici 01 (Vsi odhodki raziskovalne organizacije za RiR dejavnost).

Definicije "malih" podjetij, "srednje velikih" podjetij in "velikih" podjetij so v Metodoloških navodilih, stran 19, definicija št. 25.



12 0388 R-RD-VŠZ 2306 2004

Tabela 12: Vsi odhodki raziskovalne organizacije za raziskovalno-razvojno dejavnost, 2004 v tisoč SIT

Odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost

Vsi odhodki za RiR

realizirano v letu 2004 planirano za leto 2005

a 1 2

30 40 50

12 SKUPAJ (02 +08 +15) 01

skupaj (03+05+06+07) 02

bruto plače in nadomestila bruto plač za vse zaposlene v RiR dejavnosti 03

od tega bruto plače in nadomestila bruto plač raziskovalcev 04

prispevek delodajalca zaposlenim v RiR za socialno varnost 05

druga nadomestila zaposlenim v RiR (štipendije in podpore, jubilejne

nagrade, dokup delovne dobe itd.) 06

Stroški

dela

in stroški

povračil

zaposlenim

dajatve, ki se dodatno obračunavajo od zgornjih postavk, in ki dodatno

bremenijo raziskovalno organizacijo 07

skupaj (09+10+11+12+13+14) 08

za materialne stroške za raziskovalno-razvojno delo (surovine, material,

energija) 09

za proizvodne storitve drugih 10

za izplačila po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah 11

za dnevnice, kilometrine, reprezentanca in podobno 12

za neproizvodne storitve drugih v zvezi z RiR delom v Sloveniji 13

Drugi tekoči

stroški

(poslovni

odhodki)

drugi odhodki (brez amortizacije) 14

skupaj (16+18+19+20) 15

za instrumente in opremo 16

od tega za uvoženo 17

za gradbene objekte in zemljišča 18

za patente, licence, študije in projekte 19

Investicijski

stroški

za drugo 20

Prikažite odhodke le za raziskovalno-razvojno delo; drugih odhodkov (ki se na to delo ne nanašajo) ne prikazujte.

Podrobnejša navodila za izpolnjevanja te tabele so v Metodoloških navodilih na strani 39.

Tabela 13: Plačila (izdatki) za proizvodne in neproizvodne storitve, povezane z RiR dejavnostjo, drugim gospodarskim družbam in

javnim zavodom v letu 2004

Odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost

Gospodarske družbe in javni zavodi

realizirano v letu 2004 planirano za leto 2005

a 1 2

30 40 50

12 SKUPAJ (02+10) 01

skupaj (03+04+05+06+07+08+09) 02

gospodarskim družbam, ki sodijo v skupino "malih podjetij" 03

gospodarskim družbam, ki sodijo v skupino "srednje velikih" podjetij 04

gospodarskim družbam, ki sodijo v skupino "velikih podjetij" 05

javnim raziskovalnim zavodom, razen visokošolskim 06

drugim zavodom 07

javnim visokošolskim zavodom 08

v državi

drugim 09

skupaj (11+12+13+14+15) 10

drugim gospodarskim družbam 11

tujim univerzam in raziskovalnim organizacijam visokošolskega sektorja 12

drugim nepridobitnim RiR organizacijam 13

mednarodnim organizacijam 14

v tujini

drugim 15

Podatek v vrstici 02 se mora ujemati s podatkom v vrstici 13 iz tabele 12.



Tab

ela 14:

Razvrstitev vseh porabljenih

fin

ančnih

sredstev v času od 1. 1. d

o 31. 12. 2004 za dokončana in

nedokončana razis

kovaln

o-razvojn

a dela

, po razis

kovaln

ih dis

cip

linah in

p

o

družbeno-ekonom

skih

ciljih

T

em

eljn

e r

azis

ka

ve

U

po

ra

bn

e (

ap

lika

tivn

e)

ra

zis

ka

ve

E

ksp

erim

en

taln

i ra

zvo

j

Šifra

ra

zis

ko

va

lne

ga

po

dro

čja

(d

iscip

lin

e)

Šifra

ra

zis

ko

va

lne

ga

cilja

Ra

zis

ko

va

lna

de

la s

ku

pa

j

(5

+7

+9

)

Po

ra

blje

na

fin

an

čn

a

sre

dstv

a

(6

+8

+1

0)

(v t

iso

č S

IT)

šte

vilo

de

l

po

ra

blje

na

fin

an

čn

a

sre

dstv

a

(v t

iso

č S

IT)

šte

vilo

de

l

po

ra

blje

na

fin

an

čn

a

sre

dstv

a

(v t

iso

č S

IT)

šte

vilo

de

l

po

ra

blje

na

fin

an

čn

a

sre

dstv

a

(v t

iso

č S

IT)

a

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1

0

30

35

39

43

53

57

67

71

81

85

95

13

Sku

paj (

02-20)

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

V t

ab

eli p

rik

ažite

vsa

do

ko

nča

na

in

ne

do

ko

nča

na

ra

zis

ko

va

lno r

azvo

jna

de

la k

ot

ste

jih

prik

aza

li v

ta

be

li 8

, in

od

ho

dke

za

ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jno

de

javn

ost,

ki ste

jih

prik

aza

li v

ta

be

li 1

2.

Po

da

tki o

šte

vilu

do

ko

nča

nih

in

ne

doko

nča

nih

de

lih

in

po

ra

blja

nih

fin

an

čn

ih s

re

dstv

ih z

a izve

db

o t

eh

de

l v v

rstici 0

1,

se

mo

ra

jo u

jem

ati z

istim

i p

od

atk

i iz

vrstice

01

v t

ab

eli 8

ozir

om

a t

ab

eli 1

2.

V v

rstica

h o

d 0

2 d

o 2

0 v

sto

lpe

c a

vp

išite

kra

tek n

aslo

v p

ro

jekta

oz.

ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jne

ga

de

la n

a k

ate

re

ga

se

v n

ad

alje

va

nju

ta

be

le n

an

aša

jo p

od

atk

i (šte

vilo

te

h d

el in

po

ra

blje

na

fin

an

čn

a s

re

dstv

a.

V s

tole

c 1

vp

išite

šifro

ra

zis

ko

va

lne

dis

cip

lin

e,

v k

ate

ro

so

di ra

zis

ko

va

lno

de

lo (

Me

tod

olo

ška

navo

dila

, str

an

41

).

V s

tolp

ec 2

vp

išite

za

to

isto

de

lo š

e š

ifro

dru

žb

en

o-e

ko

no

mske

ga

cilja

(kla

sifik

acija

-N

AB

S,

Me

tod

olo

ška

na

vo

dila

, str

an

46

),

ki o

pre

de

lju

je k

on

čn

i cilj ra

zis

ko

va

lno

-ra

zvo

jne

ga

de

la v

šir

še

m p

om

en

u.

0388 R-RD-VŠZ 2306 2004 13



14 0388 R-RD-VŠZ 2306 2004

OPOMBE: (Vpišite vse opombe, ki so pomembne za razlago podatkov.)

Podpis osebe, odgovorne za letno poročilo

(ime in priimek s tiskanimi črkami, podpis)

Tel. št. podpisane odgovorne osebe ___________________________________________

_____________________________

V ___________________________ , dne __________ 2005



Vprašanje 1: Vrsta raziskovalne organizacije: Obkrožite eno izmed sedmih možnih šifer od 1 do 7. Pri odgovoru pod točko g) “Drugo” navedite eno izmed spodaj naštetih možnosti: – raziskovalni inštituti ali center, – mejne ustanove (katera), – klinika, zdravstveni center ali univerzitetna bolnišnica, – druga enota na meji z visokošolskim sektorjem, ki ni klasificirana drugje. Vprašanje 2: Število vseh zaposlenih v raziskovalni organizaciji (stanje 31. 12. 2003 oz. 2004) – v okencu pod št. 26 popravite letnico, ko poročate podatke za leto 2003. V prostor na desni strani obrazca vpišite število vseh zaposlenih v vaši raziskovalni organizaciji, po stanju 31. 12. 2004 (vse zaposlene za nedoločen in določen čas ločeno po spolu, ki so v letu 2003 oz. 2004 delovali na raziskovalno-razvojnem področju bodisi poln delovni čas ali pa le del delovnega časa. Vprašanje 3: Ustanovitelj, zadnji: Obkrožite ustrezno šifro od 1 do 5, ki opredeljuje ustanovitelja raziskovalne organizacije (npr. Republika Slovenija, Občina, Gospodarska zbornica RS, gospodarska družba itd.). Če je bilo ustanoviteljev več, imenujte vsakega posebej, če se je ustanovitelj spremenil, navedite ime zadnjega. Vprašanje 4: Leto začetka delovanja na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti: Navedite leto, ko je raziskovalna organizacija začela delovati, ne glede na to, kdaj je bil sprejet akt o njeni ustanovitvi. Če je nastala raziskovalna organizacija ob spremembi statusa, spojitvi ipd., navedite leto, ko je začela delovati prvotna raziskovalna organizacija. Vprašanje 5: Raziskovalno področje (veda), raziskovalna disciplina, specialnost: Navedite ime in šifro raziskovalnega področja (vede) oziroma raziskovalne discipline po klasifikaciji, ki je priložena metodološkemu gradivu na strani 41. Vpišite samo eno področje ter eno disciplino, in sicer po pretežnosti. Prevladujoče raziskovalno področje (raziskovalna disciplina) je tisto, pri katerem dela največ raziskovalcev. Specialnost: navedite ožje specialnosti, s katerimi se ukvarja raziskovalna organizacija. Odgovorite opisno. TABELA 1: Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti za nedoločen in določen čas, stanje 31. 12. 2003 oz. 2004 Zaposleni so tisti, ki so z raziskovalno organizacijo sklenili delovno razmerje za nedoločen ali določen čas, po Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90). V vrsticah 02, 11, 12 in 13 razvrstite zaposleno osebje glede na poklic. Raziskovalce pa še posebej prikažite po njihovih strokovno-raziskovalnih nazivih, če imate podatke, drugače pustite vrstice od 03 do 09 prazne. V vrstici 10 posebej prikažite mlade raziskovalce, čeprav so že upoštevani v vrstici 02. V stolpcih 5 in 6 prikažite zaposlene v RiR-u (posebej moške in posebej ženske) s polnim delovnim časom (to so tisti zaposleni, ki v RiR-u delajo najmanj 90 % od polnega delovnega časa). V stolpcih 7 in 8 prikažite zaposlene v RiR-u (posebej moške in posebej ženske), ki na tem področju delajo del delovnega časa (več kot 10 % in manj od 90 % polnega delovnega časa). V stolpcih 9 in 10 prikažite število teh zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ; FTE). Primeri za izračun teh EPDČ-jev so na strani 3 statističnega vprašalnika pod tabelo št. 2. Stolpec 1 je seštevek podatkov iz stopcev 5 in 7 (moški), stolpec 2 je seštevek podatkov iz stolpcev 6 in 8 (ženske). Stolpec 3 je seštevek podatkov iz stolpcev 5 in 9 (moški), stolpec 4 je seštevek podatkov iz stolpcev 6 in 10 (ženske). V skupini “drugo osebje” ne prikazujte zaposlenih, ki delajo v obratnih restavracijah, varnostnikov, osebja za vzdrževanje čistoče itd., čeprav boste v nadaljevanju v tabeli 12 (vsi odhodki za RR ) prišteli njihove plače k “drugim tekočim” stroškom. Osebja, ki dela v raziskovalno-razvojni dejavnosti manj kot 10 % delovnega časa, ne upoštevajte.



Primer izračuna ekvivalenta raziskovalcev, ki delajo v raziskovalno-razvojni dejavnosti manj od polnega delovnega časa:

Zaposleni v RiR-u med 10 % in 50 % od polnega delovnega časa Število zaposlenih Iste osebe, prikazane z ekvivalentom

polnega delovnega časa (EPDČ; FTE)

3 raziskovalci delajo v RiR-u le polovico delovnega časa (50 %)

3 x 0,5 = 1,5

2 raziskovalca delata v RiR-u celo leto le 20 % delovnega časa

2 x 0,2 = 0,4

1 raziskovalec je zaposlen v RiR-u pol leta poln delovni čas

1 x 0,5 = 0,5

2 raziskovalca sta zaposlena v RiR-u 8 mes. le za 25 % del. časa

2 x 0,25 x 0,66 = 0,33

TABELA 2: Zunanji sodelavci v raziskovalno-razvojni dejavnosti po pogodbi o delu oz. pogodbi o avtorskem

honorarju in zaposleni v dopolnilnem delovnem razmerju, stanje 1. 1.–31. 12. 2003 oz. 2004 Zunanji sodelavci so tisti, ki v raziskovalni organizaciji opravljajo delo le določeno časovno obdobje, in sicer po pogodbi o delu ali avtorskem honorarju (v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih; Uradni list RS, št. 14/90, čl. 50). V tabeli 2 prikažite zunanje sodelavce, ki so od 1. 1. do 31. 12. 2003 oz. 2004 delali pri vas le določeno časovno obdobje po pogodbi o delu ali pogodbi o avtorskem honoraju (stolpci 3, 4, 5 in 6), in zaposlene v dopolnilnem delovnem razmerju v skladu s 146. členom Zakona o delovnih razmerjih (do 1/5 delovnega časa), v stolpcih 7, 8, 9 in 10. V stolpcih 3 in 4 prikažite dejansko število zunanjih sodelavcev, ločeno po spolu (po pogodbi o delu ali pogodbi o avtorskem honorarju), v stolpcih 5 in 6 pa prikažite število teh zaposlenih izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ; FTE). V stolpcih 7 in 8 prikažite dejansko število zaposlenih v dopolnilnem delovnem razmerju, ločeno po spolu, v stolpcih 9 in 10 pa prikažite število teh zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ; FTE). Stolpec 1 je seštevek podatkov iz stolpev 5 in 9 (moški), stolpec 2 je seštevek podatkov iz stolpcev 6 in 10 (ženske). Podatki v stolpcih 5, 6, 9 in 10 so decimalna števila, zato jih prikažite z eno decimalko. TABELA 3: Zaposleni (dejansko število) v raziskovalno-razvojni dejavnosti za nedoločen in določen čas (redno

delovno razmerje) po stopnji izobrazbe, stanje 31. 12. 2003 oz. 2004 Tabela 3 je sestavljena iz dveh delov. Zgornji del tabele, vrstice od 01 do 13, je namenjen podatkom o redno zaposlenih v RiR-u za določen in nedoločen čas, ki ste jih že prikazali v tabeli 1, v stolpcih 1 in 2, tu pa jih razvrstite po stopnjah dosežene izobrazbe, kot je to navedeno v tabeli. Spodnji del tabele, vrstice od 15 do 27, je namenjen prikazu podatkov o zunanjih sodelavcih po pogodbi o delu oz. pogodbi o avtorskem honorarju in zaposlenim v dopolnilnem delovnem razmerju, ki ste jih že prikazali v tabeli 2, v stolpcih 3, 4, 7 in 8 (»celotno število teh o zaposlenih v RiR dejavnosti v fizičnih osebah«), stanje 1. 1– 31. 12. 2003 oz. 2004. V tej tabeli jih razvrstite po stopnji dosežene izobrazbe. TABELA 4: Zaposleni (EPDČ; FTE) v raziskovalno-razvojni dejavnosti za nedoločen ali določen čas (redno

delovno razmerje) po stopnji izobrazbe, stanje 31. 12. 2003 oz. 2004 Tabela 4 je sestavljena enako kot predhodna. V tej tabeli prikažite podatke o zaposlenem osebju (redno zaposlene za nedoločen in določen čas) v ekvivalentih polnega delovnega časa, vrstice 01 do 13, kot ste to že storili v tabeli 1, v stolpcih 9 in 10. V spodnjem delu tabele, v vrsticah od 15 do 27, pa prikažite podatke o zunanjih sodelavcih po stopnji dosežene izobrazbe, v ekvivalentih polnega delovnega časa, kot ste jih prikazali v tabeli 2, v stolpcih 1 in 2. TABELA 5: Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti za nedoločen in določen čas (redno delovno razmerje) po

starosti in spolu (dejansko število), stanje 31. 12. 2003 oz. 2004 V tabeli razvrstite po starostnih razredih ločeno po spolu raziskovalce, strokovno osebje in tehnično osebje, ki so pri vas v rednem delovnem razmerju in so polno ali pa delno zaposleni na raziskovalno-razvojnem področju.



V stolpca 1 in 2 razvrstite po ustreznih starostnih razredih (vrstice od 02 do 12) raziskovalce, ki ste jih prikazali v tabeli 1, v stolpcih 5 in 6 v vrstici 02. V stolpca 3 in 4 razvrstite po ustreznih starostnih razredih (vrstice od 02 do 12) raziskovalce, ki ste jih prikazali v tabeli 1, v stolpcih 7 in 8 v vrstici 02. V stolpca 5 in 6 razvrstite po ustreznih starostnih razredih (vrstice 02 do 12) podatke o strokovnem osebju, ki ste jih že prikazali v tabeli 1, v stolpcih 5 in 6 v vrstici 11. V stolca 7 in 8 razvrstite po ustreznih starostnih razredih (vrstice 02 do 12) podatke o strokovnem osebju, ki ste jih že prikazali v tabeli 1, v stolpcih 7 in 8 v vrstici 11. V stolpca 9 in 10 razvrstite po ustreznih starostnih razredih (vrstice 02 do 12) podatke o tehničnem osebju, ki ste jih že prikazali v tabeli 1, v stolpcih 5 in 6 v vrstici 12. V stolpca 11 in 12 razvrstite po ustreznih starostnih razredih (vrstice 02 do 12) podatke o tehničnem osebju, ki ste jih že prikazali v tabeli 1, v stolpcih 7 in 8 v vrstici 12. TABELA 6: Raziskovalci, zaposleni za nedoločen in določen čas, po spolu in državljanstvu, stanje 31. 12. 2003 oz. 2004 V stolpcih 1, 2 in 3 prikažite raziskovalce, zaposlene za nedoločen in določen čas po spolu in državljanstvu, glede na navedene skupine v vrsticah od 02 od 09, kamor sodi država, po kateri imajo državljanstvo. V stolpcih 4, 5 in 6 prikažite podatke o raziskovalcih ločeno po spolu, ki so v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2003 oz. 2004 prišli v vašo organizacijo (v Slovenijo), v stolpcih 7, 8 in 9 pa prikažite podatke o raziskovalcih, ločeno po spolu, ki so odšli v tujino. V polja, ki so osenčena, ne vpisujte podatkov. TABELA 7: Dokončana in nedokončana raziskovalna dela raziskovalne organizacije po naročniku in vrstah

raziskovanj, 2003 oz. 2004 V tabeli prikažite dokončana raziskovalno-razvojna dela v stolpcih 1–4 in nedokončana raziskovalna dela v stolpcih 5–8 po vrstah raziskovanj (temeljna, aplikativna, eksperimentalni razvoj), posebej za potrebe lastnega poslovanja (vrstica 03), posebej za naročnike v Sloveniji (v vrsticah od 04 do 15) in še posebej po naročnikih iz tujine (v vrsticah od 17 do 23). Dokončano raziskovalno delo je projekt, ki je bil končan v času poročanja, ne glede na to, v katerem letu se je začel izvajati. Letno poročilo ali poročilo o posamezni fazi dolgoročnega projekta se ne šteje za končano delo. TABELA 8: Dokončana in nedokončana raziskovalno-razvojna dela po raziskovalnih disciplinah in po vrstah

raziskovanj, 2004 V stolpcih 1–4 prikažite podatke o dokončanih raziskovalnih delih, v stolpcih 5–8 pa podatke o nedokončanih raziskovalnih delih po raziskovalnih disciplinah (šifrant raziskovalnih disciplin je v metodološki knjižici, na strani 41). Število dokončanih in nedokončanih raziskovalno-razvojnih del po vrstah raziskovanj se mora ujemati med tabelama 7 in 8. TABELA 9: Izumi in patenti v letu 2003 oz. 2004 Prikažite število prijavljenih izumov in število podeljenih patentov, posebej doma in posebej v tujini, in število podeljenih pravic za uporabne modele, industrijske vzorce, storitvene znamke, trgovske označbe in drugo, po raziskovalnih disciplinah (šifrant raziskovalnih disciplin je v metodološki knjižici, na strani 41) TABELA 10: Objavljeni znanstveni in strokovni članki in znanstvene monografije v letu 2003 oz. 2004 Prikažite število znanstvenih in strokovnih člankov, obljavljenih v periodičnih publikacijah posebej v Sloveniji in posebej v tujini. Prikažite vse znanstvene monografije, objavljene in izdane v letu 2003 oz. 2004, posebej v Sloveniji in posebej v tujini.



TABELA 11: Vsa pridobljena finančna sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost v letu 2003 oz. 2004 po virih V tabeli prikažite vsa finančna sredstva, ki ste jih v letu 2003 oz. 2004 pridobili iz navedenih virov za izvajanje znanstvenoraziskovalne oz. raziskovalno-razvojne dejavnosti. Če ste v tabeli 7 prikazali dokončana in nedokončana raziskovalno-razvojna dela po naročnikih v državi (vrstice 03–15), prikažite tudi pridobljena finančna sredstva od istega naročnika v ustrezni vrstici tabele 11. Enako navodilo velja za naročnike iz tujine. V vrsticah 13, 14 in 15 navedite tudi tista finančna sredstva, ki jih je raziskovalna organizacija, ki izpolnjuje poročilo, prejela za izvedbo samo določenega dela raziskovalno-razvojne naloge od neke druge raziskovalne organizacije (podjetja), ki je sklenila z naročnikom pogodbo za raziskovalno-razvojno delo (projekt) v celoti. V vrstico 16 vpišite pridobljena finančna sredstva raziskovalne organizacije, ki izpolnjuje poročilo, prejeta za izvedbo določenega dela raziskovalno-razvojne naloge od netržnih nepridobitnih institucij (institucij, ki se ukvarjajo s splošno koristnimi ali dobrodelnimi dejavnostmi; to so poklicna ali ljubiteljska združenja in ustanove za pomoč in dobrodelne ter podporne dejavnosti, namenjene gospodinjstvom), kot so sindikati, potrošniška združenja, Rdeči križ, karitas, itd. V vrstico 18 vpišite druga lastna sredstva za RiR, ki ste jih vložili v raziskovalno-razvojno dejavnost za pokritje presežkov med vsemi pridobljenimi finančnimi sredstvi in odhodki pri izvedbi raziskovalno-razvojnih nalog. V vrstico 18 štejte tudi razna posojila, ki so bila najeta za pokrivanje stroškov RiR-a. V vrsticah od 19 do 27 navedite vsa finančna sredstva, ki jih je raziskovalna organizacija prejela iz tujine. TABELA 12: Vsi odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost, 2003 oz. 2004 Prikažite odhodke sredstev le za raziskovalno-razvojno delo; ne prikazujte vseh odhodkov, če se ne nanašajo na raziskovalno delo. Vrstica 02 je seštevek vrstic 03 + 05 + 06 + 07. V vrstico 03 vpišite bruto osebne dohodke in nadomestila BOD za vse zaposlene, ki se ukvarjajo z raziskovalno-razvojno dejavnostjo, tj. bruto OD in BOD vseh zaposlenih, navedenih v tabeli 1, vrstici 01, stolpcih 1 in 2. V vrstico 04 vpišite bruto OD raziskovalcev, tj. zaposlenih, navedenih v tabeli 1, vrstici 02 stolpcih 1 in 2. V vrsticah od 03 do 07 upoštevajte: – bruto osebne dohodke, stimulacije, nagrade, – bruto nadomestila OD, – regres za letni dopust in druga nadomestila zaposlenim, – povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, dodatke za terensko delo in ločeno življenje, – nadomestila zaposlenim za prehrano. V vrstici 05 posebej prikažite podatek "prispevek delodajalca za socialno varnost zaposlenim v RiR".

V vrstici 06 upoštevajte izplačila po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah. V vrstici 07 (druga nadomestila zaposlenim v raziskovalno-razvojni dejavnosti) upoštevajte podatke o štipendijah pri podiplomskih študentih, jubilejne nagrade, odpravnine, dokup delovne dobe. V vrsticah od 09 do 14 (drugi tekoči stroški) upoštevajte: nekapitalsko nabavo materiala, zalog in opreme za podporo RiR-u, ki ga opravlja statistična enota v nekem letu. Taki primeri so: voda in gorivo (vključno s plinom in elektriko), knjige, revije, priročniki, včlanitve v knjižnice, znanstvena društva itn.; ocenjeni ali dejanski stroški malih prototipov ali modelov, ki so bili izdelani zunaj raziskovalne organizacije; material za laboratorije (kemikalije, živali itn.). Administrativne in druge režijske stroške (kot so stroški obresti za najeta posojila in pisarniški, poštni in telekomunikacijski stroški ter stroški zavarovanja) je treba prav tako vključiti, če je treba tudi razporejene, da omogočajo dejavnosti neRiR-a znotraj iste statistične enote. Tukaj je treba vključiti vse izdatke za posredne storitve, bodisi da se opravljajo znotraj zadevne organizacije ali da so najete ali kupljene pri zunanjih dobaviteljih. Primeri takih storitev so varovanje, skladiščenje, uporaba, popravilo in vzdrževanje stavb in opreme, računalniške storitve in tiskanje poročil RiR-a. V vrstici 09 upoštevajte (odhodke za materialne stroške: surovine, material, energijo) – nekapitalne nakupe materiala, zalog in opreme za podporo raziskovalno-razvojne dejavnosti, vodo, gorivo (vključno z

elektriko in plinom), knjige, revije, referenčno gradivo, vpisnine v knjižnice, članarine v znanstvenih društvih itd., – prisojene in dejanske stroške za majhne prototipe ali modele, narejene zunaj raziskovalne organizacije, – material za laboratorije (kemične snovi, laboratorijske živali itd.), – administrativne in druge splošne stroške (pisarniški material in drobni inventar itd.), – stroške dela za vse zaposlene, za določen ali nedoločen čas, ki niso bili prikazani v kategoriji “drugo osebje”.



V vrstici 10 (za proizvodne storitve drugih) upoštevajte: – prevozne storitve in komunikacije (PTT) in investicijska vzdrževanja in popravila. V vrstici 11 upoštevajte stroške za izplačila po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah. V vrstici 12 upoštevajte stroške za dnevnice, kilometrine, reprezentanco in podobno. V vrstici 13 upoštevajte stroške za neproizvodne storitve drugih (v Sloveniji), ki izhajajo iz sklenjenih pogodb z drugimi podjetji in ustanovami v zvezi z raziskovalno-razvojnim delom. V vrstici 14 (drugi odhodki) upoštevajte: – plačila za članarine in bančne storitve, – plačane zavarovalne premije, – zakupnine za delovna sredstva občanov in druge materialne stroške, – vračunane rezervacije materialnih stroškov, – nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in druge davke in prispevke, neodvisne od dohodka. Amortizacija: vsa določila amortizacije za zgradbe, prostore in opremo, realna ali prisojena, morajo biti izvzeta iz izdatkov v okviru raziskovalne organizacije. Vrstice 15–20 (investicijski stroški) V vrsticah od 15–20 prikažite letne bruto investicijske stroške le za raziskovalno-razvojno delo, ne pa vseh stroškov raziskovalne organizacije, če se ti ne nanašajo na raziskovalno delo. Prikažite investicijske izdatke, ki se nanašajo na zemljišča in zgradbe (preizkuševališča, zemljišča za laboratorije in pilotne postroje), poslopja, ki so bila zgrajena ali kupljena, vključno z večjimi izboljšavami, spremembami in popravili: – nakup in namestitev osnovne raziskovalne opreme, – inventarizirana osnovna sredstva, – nakup in oprema laboratorija, – nakup knjižnice, – nakup patentov, licenc, študij, projektov za potrebe raziskovalno-razvojne dejavnosti. TABELA 13: Plačila (izdatki) raziskovalno-razvojne organizacije drugim gospodarskim družbam in gospodarskim

javnim službam za opravljene storitve, povezane z raziskovalnim delom, 2003 oz. 2004 V tabeli prikažite finančne odhodke (izdatke) vaše raziskovalne organizacije za opravljene storitve ali opravljene usluge s področja raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki jih je za vašo raziskovalno organizacijo opravila druga raziskovalna organizacija ali podjetje. V tabeli prikažite ločeno vsa plačila v zvezi z RiR-om, izplačana drugim organizacijam za opravljene storitve v državi, in posebej plačila, izplačana v tujino. Podatke o plačilih drugim gospodarskim družbam v državi za opravljene storitve na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti prikažite v ustrezni vrstici glede na velikostno skupino, kateri pripada to podjetje. V skupino malih podjetij so razvrščajo tista, ki imajo 1 do 49 zaposlenih, srednje velika podjetja imajo od 50 do 249 zaposlenih in velika podjetja imajo 250 zaposlenih in več. Tako razvrščene podatke potrebujemo za poročanje mednarodnim organizacijam, OECD-ju in Eurostatu. Podatek v vrstici 02 se mora ujemati v vrstici 13 (za neproizvodne storitve drugih v zvezi z RiR-om v Sloveniji), ki ste jih prikazali v tabeli 11 (vsi odhodki gospodarske družbe za RiR). V stolpcu 2 (planirano za leto 2005) prikažite ali pa ocenite planirana sredstva za RiR v letu 2005. TABELA 14: Razvrstitev vseh porabljenih finančnih sredstev 1. 1.–31. 12. 2003 oz. 2004 za dokončana in nedokončana

raziskovalno-razvojna dela po vrstah raziskovanj, raziskovalnih disciplinah, mednarodni standardni klasifikaciji, prirejeni za statistiko RiR, in družbenoekonomskih ciljih

V tabeli 13 prikažite vsa sredstva, zajeta v tabeli 10 v vrstici 01 (vsa pridobljena finančna sredstva za RiR), in jih razvrstite glede na obseg stroškov po vrstah raziskav (temeljna raziskovanja, aplikativna raziskovanja in eksperimentalni razvoj). V nadaljevanju jih razvrstite še po raziskovalnih disciplinah na isti način, kot ste jih že prikazali v tabeli 8 (dokončana in nedokončana raziskovalno-razvojna dela po raziskovalnih disciplinah in vrstah raziskovanj) ter po družbenoekonomskih ciljih, ki opredeljujejo končni cilj raziskovalno-razvojnih del v širšem pomenu. Število dokončanih in nedokončanih raziskovalnih del v tej tabeli se mora ujemati z njihovim številom v tabelah 7 in 8.



KLASIFIKACIJA – Področja znanosti in tehnologije ( FRASCATI ) Vede, področja, discipline Raziskovalna veda Raziskovalno področje Raziskovalna disciplina 1-000 NARAVOSLOVNE VEDE 1-100 Matematika in računalništvo 1-101 Analiza 1-102 Topologija 1-103 Numerična in računalniška matematika 1-104 Algebra 1-105 Teorija grafov 1-106 Verjetnostni račun in statistika 1-107 Informacijske znanosti in programiranje 1-109 Algoritmi 1-110 Optimizacije 1-111 Simulacije 1-199 Druge sorodne discipline 1 200 Fizika 1-201 Fizika kondenzirane materije 1 202 Teoretična fizika 1-203 Eksperimentalna fizika osnovnih delcev 1-204 Astronomija 1-205 Fizika srednjih in nizkih energij 1-299 Druge sorodne discipline 1-300 Kemija 1-301 Fizikala kemija 1-302 Strukturna kemija 1-303 Anorganska kemija 1-304 Organska kemija 1-305 Analizna kemija 1-306 Geokemija 1-399 Druge sorodne discipline 1-400 Zemlja in okolje 1-401 Mineralogija in petrologija 1-402 Paleontologija in biostratigrafija 1-403 Sedimentologija 1-404 Geokemija 1-405 Geofizika 1-406 Regionalna geologija 1-407 Naravni viri (mineralne in energ. surovine ter voda) 1-408 Geologija okolja 1-409 Informacijski sistemi, ki zadevajo vede o okolju 1-499 Druge sorodne discipline 1-500 Biologija 1-501 Biologija 1-502 Fizična antropologija 1-503 Botanika 1-504 Ekosistemi 1-505 Rastlinska fiziologija 1-506 Bakteriologija



Raziskovalna veda Raziskovalno področje Raziskovalna disciplina 1-507 Mikrobiologija 1-508 Zoologija 1-509 Entomologija 1-510 Genetika 1-511 Biokemija in molekularna biologija 1-512 Biofizika 1-599 Druge sorodne discipline, razen kliničnih in veterinarskih disciplin 2-000 TEHNIŠKE IN TEHNOLOŠKE VEDE 2-100 Gradbeništvo 2-101 Gradbeni materiali 2-102 Geotehnika 2-103 Konstrukcije v gradbeništvu 2-104 Gradbeni inženiring 2-105 Potresno inženirstvo 2-106 Računalniško integrirana graditev objektov 2-107 Arhitektura 2-108 Urejanje prostora/urbanizem 2-109 Druge sorodne discipline 2-200 Elektrotehnika, elektronika 2-201 Telekomunikacije 2-202 Sistemi in kibernetika 2-203 Ekektronske komponente in tehnologije 2-204 Električne naprave 2-205 Računalniška tehnika (samo strojna) 2-299 Druge sorodne discipline 2-300 Druga tehniška in tehnološka področja 2-301 Kemijsko inženirstvo 2-302 Energetika 2 303 Materiali 2-304 Nanotehnologija 2 305 Mehanika 2 306 Računalniške strukture, sistemi in mreže – strojna oprema 2 307 Programirne tehnologije – strojna oprema 2 308 Materiali za elektronske komponente 2 309 Vakuumistika 2-310 Proizvodne tehnologije in sistemi 2-311 Konstruiranje 2-312 Oblikovanje (industrijsko, vizualno) 2-313 Procesno strojništvo 2-314 Tekstilstvo in usnjarstvo 2-315 Meroslovje 2-316 Rudarstvo in geotehnologija 2-317 Geodezija 2-318 Promet 2-319 Vodarstvo 2-320 Tehnološko usmerjena fizika 2-321 Biotehnologija 2-399 Druge sorodne discipline



Raziskovalna veda Raziskovalno področje Raziskovalna disciplina 3-000 MEDICINSKE VEDE 3-100 Temeljna medicina 3-101 Anatomija 3-102 Citologija 3-103 Fiziologija 3-104 Genetika 3-105 Farmacija 3-106 Farmakologija 3-107 Toksikologija 3-108 Imunologija in imunohematologija 3-109 Klinična kemija 3-110 Mikrobiologija in imunologija 3-111 Patologija 3-112 Medicinska fizika 3-113 Nevrobiologija 3-199 Druge sorodne discipline 3-200 Klinična medicina 3-201 Anesteziologija 3-202 Pediatrija 3-203 Porodništvo in ginekologija 3-204 Interna medicina 3-205 Kirurgija 3-206 Stomatologija 3-207 Nevrologija 3-208 Ortopedija 3-209 Fiziatrija 3-210 Psihiatrija 3-211 Radiologija 3-212 Terapevtika 3-213 Otorinolaringologija 3-214 Oftalmologija 3-215 Onkologija 3-299 Druge sorodne discipline 3-300 Javno zdravstvo 3-301 Javne zdravstvene storitve 3 302 Socialna medicina 3 303 Higiena 3 304 Zdravstvena nega 3-305 Epidemiologija 3-306 Druge sorodne discipline 4 000 KMETIJSKE VEDE 4-100 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in sorodna področja 4 101 Agronomija 4 102 Živinoreja 4 103 Ribištvo 4 104 Gozdarstvo 4-105 Hortikultura 4-106 Urejanje krajine 4-107 Druge sorodne discipline



Raziskovalna veda Raziskovalno področje Raziskovalna disciplina 4-200 Veterina 4-201 Morfologija, fiziologija in reprodukcija živali 4-202 Animalna patologija in epizootiologija 4-203 Terapija in zdravstveno varstvo živali 4-204 Zdravstvo živali z vidika ohranjanja črede 4-205 Zdravstveno varstvo živil živalskega izvora 4-206 Druge sorodne discipline 5-000 DRUŽBENE VEDE 5-100 Psihologija 5-101 Teoretična psihologija 5-102 Socialna psihologija 5-103 Klinična psihologija 5-104 Razvojna psihologija 5-105 Pedagoška psihologija 5-200 Ekonomija 5-201 Ekonomske discipline (vključno z ekonomsko statistiko in ekonometrijo) 5-202 Poslovne discipline 5-203 Druge sorodne discipline 5-300 Izobraževanje in usposabljanje ter druga sorodna področja 5-301 Pedagogika 5-302 Andragogika 5-303 Specialna didaktika 5-304 Defektologija 5-305 Kineziologija – pedagoški vidik 5-399 Druge sorodne discipline 5-400 Druga družbena področja 5-401 Antropologija (socialna in kulturna) 5-402 Etnologija 5-403 Demografija 5-404 Geografija (demografska, ekonomska in socialna) 5-405 Krajinsko planiranje in planiranje mest 5-406 Upravne discipline 5-407 Pravo 5-408 Jezikoslovje (teoretično in uporabno) 5-409 Politične vede (discipline) 5-410 Sociologija 5-411 Organizacijsko-metodološke discipline 5-412 Kriminologija in socialno delo 5-413 Šport 5-414 Narodno vprašanje – družboslovni vidik 5-415 Kulturologija 5-416 Druge sorodne discipline 6-000 HUMANISTIČNE VEDE 6-100 Zgodovina in zgodovinopisje 6-101 Zgodovina 6-102 Prazgodovina



Raziskovalna veda Raziskovalno področje Raziskovalna disciplina 6-103 Arheologija 6-104 Numizmatika 6-105 Paleografija 6-106 Genealogija 6-200 Jeziki in književnost 6-201 Klasični jeziki in književnost 6-202 Moderni jeziki in književnost 6-299 Druge sorodne discipline 6-300 Druga humanistična področja 6-301 Filozofija (vključno z zgodovino znanosti in tehnologije) 6-302 Umetnost 6-303 Umetnostna zgodovina 6-304 Umetnostna kritika 6-305 Slikarstvo 6-306 Kiparstvo 6-307 Muzikologija 6-308 Dramske umetnosti 6-309 Religija 6-310 Teologija 6-311 Historična geografija 6-399 Druge humanistične, metodološke in zgodovinske discipline



KLASIFIKACIJA 1. Klasifikacija družbenoekonomskih ciljev (NABS 1992)*

Šifre socioekonomskih ciljev:

1 Raziskovanje in izkoriščanje zemlje

100 Splošne raziskave o preiskovanju in izkoriščanju zemlje 101 Preiskovanje rudnin, nafte in zemeljskega plina 102 Preiskovanje in izkoriščanje morskega dna 103 Preiskovanje zemeljske skorje in zemeljskega plašča, razen morskega dna 104 Hidrologija 105 Morja in oceani 106 Atmosfera 109 Druge raziskave s področja preiskovanja in izkoriščanja zemlje

2 Infrastruktura in splošno planiranje uporabe zemljišč

200 Splošne raziskave s področja infrastrukture in planiranja uporabe zemljišč 201 Splošno prostorsko načrtovanje 202 Gradbeništvo in načrtovanje stavb 203 Splošno (civilno) inženirstvo (mostovi, ceste, stroji ...) 204 Transportni sistemi 205 Telekomunikacijski sistemi 206 Oskrba z vodo 209 Druge raziskave s področja infrastrukture in splošnega načrtovanja uporabe prostora

3 Nadzor in skrb za okolje

300 Splošna raziskovanja o okolju 301 Varovanje atmosfere (zraka) in podnebja 302 Varovanje ozračja 303 Ravnanje z odpadki 304 Varovanje vode 305 Varovanje tal in površinskih voda 306 Zmanjševanje (abatement) hrupa in vibracij 307 Varovanje živalskih vrst in njihovega naravnega okolja 308 Varovanje in skrb proti naravnim nesrečam 309 Zaščita proti radioaktivnemu sevanju 310 Druge raziskave na področju okolja

4 Varstvo in izboljšanje človeškega zdravja

400 Splošne raziskave na področju varstva in izboljšanja človeškega zdravja 401 Medicinske raziskave, bolnišnično zdravljenje, klinično zdravljenje, ambulantno zdravljenje 402 Preventivna medicina 403 Biomedicinsko inženirstvo in zdravila 404 Medicina dela 405 Prehrana in higiena hrane 406 Zloraba drog in zasvojenost 407 Socialna medicina 408 Bolnišnična zgradba (struktura) in organizacija medicinske zaščite 409 Druge medicinske raziskave

5 Proizvodnja, oskrba in racionalna raba energije

500 Splošne raziskave na področju proizvodnje, oskrbe in racionalne rabe energije 501 Fosilna goriva in njihovi derivati (premog, nafta ...) 502 Nuklearna cepitev delcev 503 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki, predvsem tistih, ki niso uporabni za pridobivanje goriv/energije

*NABS – Nomenclature for the analysis and comparation of scientific programmes and budget




504 Nuklearno zlitje delcev 505 Obnovljivi viri energije; pridobivanje goriva (nafte) iz odpadnih organskih snovi

5051 Sončna, toplotna in fotogalvanska energija 5052 Toplovodna energija 5053 Vodna, vetrna in valovna energija 5054 Raziskave v pretvorbi biomase (lesnih ostružkov, rastlin, steber), predvsem na področju pirolize, uplinjevanje

biomase, njene ekstrakcije in predelovanje biomase z encimi; raziskave na področju predelave industrijskih,kmetijskih in gospodinjskih odpadkov na način, ki omogoča iz teh odpadkov pridobiti novo uporabno energijo

506 Smotrno ravnanje z energijo 509 Druge raziskave s področja proizvodnje, distribucije in smotrne rabe energije

6 Kmetijska proizvodnja in tehnologija

600 Splošne raziskave na področju kmetijske proizvodnje in tehnologije 601 Živalski proizvodi 602 Ribištvo in ribogojstvo 603 Veterinarska medicina 604 Posevki 605 Gozdarstvo in proizvodnja lesa 606 Prehrambna tehnologija 609 Druge raziskave s področja kmetijske proizvodnje in tehnologije

7 Industrijska proizvodnja in tehnologija

700 Splošne raziskave na področju industrijske proizvodnje in tehnologije 701 Zviševanje ekonomske učinkovitosti in konkurenčnosti 702 Proizvodnja in procesne tehnike 703 Ekstrakcija in procesiranje neenergetskih mineralov in derivatnih proizvodov 704 Proizvodi kemične industrije

7041 Petrokemični in premogovni stranski produkti 7042 Farmacevtski proizvodi

705 Proizvodnja motornih vozil in drugih transportnih sredstev 7051 Proizvodnja in popravilo letalske opreme 7052 Proizvodnja motornih vozil in sestavnih delov (tudi traktorjev) 7053 Proizvodnja vse ostale transportne opreme

706 Elektronika in sorodne industrijske veje 7061 Proizvodnja pisarniških strojev in opreme za obdelovanje podatkov 7062 Proizvodnja radijskih, televizijskih aparatov ter komunikacijske opreme in aparatov 7063 Razvoj programske opreme

707 Proizvodnja električnih strojev in aparatov 708 Proizvodnja neelektoronskih in neelektričnih aparatov 709 Proizvodnja instrumentov

7091 Proizvodnja medicinske in kirurške opreme in ortopedskih pripomočkov 7092 Vsa druga proizvodnja instrumentov

710 Proizvodnja prehrambnih izdelkov in pijač 711 Proizvodnja tekstila, oblačil in usnjenih izdelkov 712 Proizvodnja drugih proizvodov 713 Recikliranje odpadkov

8 Družbeni ustroj in družbeni odnosi

800 Splošno raziskovanje, ki zadeva družbo 801 Izobraževanje, usposabljanje, permanentno izobraževanje in preusposabljanje 802 Kulturne dejavnosti 803 Menedžment (poslovodenje) 804 Izboljšanje (izpopolnitev) delovnih pogojev 805 Sistem socialnega varstva




806 Družbenopolitični sistem 807 Družbene spremembe, napredek in konflikti 809 Druge raziskave, ki zadevajo družbo

9 Raziskovanje in izkoriščanje vesolja

900 Splošne raziskave o raziskovanju in izkoriščanju vesolja 901 Znanstveno raziskovanje vesolja 902 Uporabni raziskovalni programi 903 Lansirni sistemi 904 Vesoljski laboratoriji in vesoljsko potovanje 909 Druge vesoljske raziskave

10 Raziskave, ki se financirajo iz splošnih univerzitetnih skladov

1000 Znanosti s področja matematike in računalništva 1001 Fizikalne znanosti 1002 Kemijske znanosti 1003 Biološke znanosti 1004 Znanosti o zemlji in podobne (okoljske) znanosti 1005 Tehnološke znanosti 1006 Medicinske znanosti 1007 Kmetijske znanosti 1008 Družbene znanosti 1009 Humanistika

11 Neusmerjene raziskave (temeljne)

1100 Matematika in računalništvo 1101 Fizikalne znanosti 1102 Kemijske znanosti 1103 Biološke znanosti 1104 Znanosti o zemlji in podobne (okoljske) znanosti 1105 Tehnološke znanosti 1106 Medicinske znanosti 1107 Kmetijske znanosti 1108 Družboslovne znanosti (družboslovje) 1109 Humanistika

12 Druge civilne raziskave

13 Obramba 99 Drugo



Mednarodna standardna klasifikacija gospodarskih dejavnosti, prirejena za potrebe statistike RiR-a

Naziv Šifra NACE Rev.1

1 Kmetijstvo in lov ter z njima povezane dejavnosti 01 2 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti 02 3 Ribištvo, ribogojstvo, ribiške dejavnosti 05 4 Pridobivanje črnega premoga, rjavega premoga in lignita, šote 10 5 Pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina; dejavnosti v zvezi s pridobivanjem, brez

iskanja nahajališč 11

6 pridobivanje uranovih in torijevih rud 12 7 pridobivanje rud 13 8 pridobivanje drugih rudnin in kamnin 14 9 Proizvodnja hrane, pijač in krmil in pijače 15

10 Proizvodnja tobačnih izdelkov 16 11 Proizvodnja tekstilij 17 12 Proizvodnja oblačil; strojenje in obdelava krzna; proizvodnja krznenih izdelkov 18 13 Proizvodnja usnja, obutev in usnjenih izdelkov, razen oblačil 19 14 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 20 15 Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona; založništvo in

tiskarstvo 21

16 Založništvo, tiskarstvo; razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa 22 17 Proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva 23 18 Proizvodnja naftnih derivatov 23.2 19 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken 24 20 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov 24.4 21 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 25 22 Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 26 23 Proizvodnja kovin 27 24 Proizvodnja kovin, železa, jekla, ferozlitin(ESCS*) 27.1 25 Proizvodnja cevi 27.2 26 Druga primarna predelava železa, jekla, proizvodnja ferozlitin zunaj ECSC 27.3 27 Proizvodnja plemenitih in neželeznih kovin 27.4 28 Litje jekla 27.52 29 Litje lahkih kovin 27.53 30 Litje drugih neželeznih kovin 27.54 31 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 28 32 Proizvodnja strojev in naprav 29 33 Proizvodnja motorjev in turbin, razen za letala in motorna vozila 29.11 34 Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev 29.3 35 Proizvodnja obdelovalnih strojev 29.4 36 Proizvodnja drugih strojev za posebne namene (metalurških, rudarskih, za živilsko in

tobačno, tekstilno, oblačilno in usnjarsko ind.; za ind. papirja in kartona in za druge posebne namene)

29.5

37 Proizvodnja orožja in streliva 29.6 38 Proizvodnja pisarniških strojev in računalnikov 30 39 Proizvodnja električnih strojev in naprav 31 40 Proizvodnja elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev 31.1 41 Proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike 31.2 42 Proizvodnja izolirnih električnih kablov in žic 31.3 43 Proizvodnja opreme za razsvetljavo in električnih svetilk 31.5 44 Proizvodnja druge električne opreme (za stroje in vozila) 31.6



Naziv Šifra NACE Rev.1

45 Proizvodnja radijskih, televizijskih in komunikacijskih naprav in opreme (elektronk, elektr.

ventilov, radijskih in TV oddajnikov, telefonskih in telegrafskih naprav, radijskih in televizijskih sprejemnikov, naprav in opreme za snemanje in predvajanje zvoka in slike)

32

46 proizvodnja elektronk, elektronskih ventilov in drugih elektronskih komponent 32.1 47 Proizvodnja radijskih in televizijskih oddajnikov, telefonskih in telegrafskih naprav 32.2

Proizvodnja radijskih in televizijskih sprejemnikov, naprav in opreme za snemanje 48 in predvajanje zvoka in slike

32.3

49 Proizvodnja medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov ter ur 33 50 Proizvodnja medicinske in kirurške opreme in ortopedskih pripomočkov 33.1

Proizvodnja merilnih, kontrolnih, preizkuševalnih, navigacijskih in drugih instrumentov in 51 naprav, razen opreme za industrijsko procesno krmiljenje

33.2

52 Proizvodnja opreme za industrijsko procesno krmiljenje 33.3 53 Proizvodnja optičnih instrumentov in fotografske opreme 33.4 54 Proizvodnja ur 33.5 55 Proizvodnja vozil, prikolic in polprikolic 34 56 Proizvodnja drugih vozil in plovil 35 57 Gradnja in popravila ladij in čolnov 35.1 58 Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil 35.2 59 Proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil 35.3 60 Proizvodnja drugih vozil (neklasificirano) 35.5 61 Proizvodnja pohištva; druge predelovalne dejavnosti (neklasificirano) 36 62 Proizvodnja pohištva 36.1 63 Proizvodnja igralnih propomočkov in igrač 36.5 64 Reciklaža 37 65 Oskrba z elektriko, plinom, paro in toplo vodo 40 66 Zbiranje, čiščenje in distribucija vode 41 67 Gradbeništvo 45 68 Prodaja, vzdrževanje in popravila motornih vozil; trgovina na drobno z motornimi gorivi 50 69 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 51 70 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; popravila izdelkov širike porabe 52 71 Gostinstvo (dejavnost hotelov in podobnih obratov) 55 72 Promet, skladiščenje in zveze (kopenski promet; cevovodni promet) 60 73 Vodni promet (pomorski promet, promet po rekah, jezerih, prekopih) 61 74 Zračni promet (na rednih in izrednih linijah) 62 75 Pomožne prometne dejavnosti; storitve potovalnih in turističnih agencij 63 76 Pošta in telekomunikacije 64 77 Finančno posredništvo, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov 65 78 Zavarovalništvo in dejavnosti pokojninskih skladov, razen obveznega soc. zavarovanja 66 79 Pomožne dejavnosti v finančnem posredništvu 67 80 Poslovanje z nepremičninami 70 81 Dajanje strojev in opreme brez upravljalcev v najem; izposojanje izd. široke porabe 71 82 Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti 72 83 Svetovanje in oskrba s programsko opremo 72.2 84 Raziskovanje in razvoj 73 85 Druge poslovne dejavnosti 74 86 Projektiranje in tehnično svetovanje 74.2 87 Dejavnosti javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje 75-99



INSTITUCIJA Ali jo oskrbuje VS DA NE VS Ali prodaja svoje izdelke po tržni ceni DA NE PS Ali jo vodijo in večinoma financirajo enote PS doma ali v tujini DA NE PS Ali jo vodi in večinoma financira vlada DA NE Ali jo Ali jo vodijo upravlja in večinoma VS financirajo enote ZNS, ki servisirajo gospodinjstva DA NE DA NE VS Vlada ZNS Problematične enote, kjer se vodenje in finance ne ujemajo Ali ga Ali enoto v upravlja sestavi financira VS DA NE PS VS Vlada VS ZNS DA DA DA PS VS Vlada VS = visokošolski sektor PS = poslovni sektor ZNS = zasebni nepridobitni sektor



SEZNAM TABEL ZA LETNO POROČILO GOSPODARSKIH DRUŽB IN PODJETIJ O RAZISKOVALNO-RAZVOJNI DEJAVNOSTI V LETU 2004 Oznaka tabele Naslov tabele 1. Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti za nedoločen in določen čas, stanje 31. 12. 2004 2. Zunanji sodelavci v raziskovalno-razvojni dejavnosti po pogodbi o delu oz. pogodbi o avtorskem honorarju in zaposleni

v dopolnilnem delovnem razmerju, stanje 1. 1.–31. 12. 2004 3. Zaposleni (fizične osebe) v raziskovalno-razvojni dejavnosti za nedoločen in določen čas po stopnji izobrazbe, stanje

31. 12. 2004 4. Zaposleni (EPDČ; FTE) v raziskovalno-razvojni dejavnosti za nedoločen in določen čas po stopnji izobrazbe, stanje 31.

12. 2004 5. Zaposleni (fizične osebe) v raziskovalno-razvojni dejavnosti za nedoločen in določen čas po starosti in spolu, stanje 31.

12. 2004 6. Raziskovalci, zaposleni za nedoločen in določen čas po spolu in državljanstvu, stanje 31. 12. 2004 7. Dokončana in nedokončana raziskovalna dela raziskovalne organizacije po naročniku in vrstah raziskovanj, 2004 8. Raziskovalna dela po raziskovalnih panogah, 2004 9. Izumi in patenti v letu 2004 10. Objavljeni znanstveni in strokovni članki in znanstvene monografije v letu 2004 11. Vsa pridobljena finančna sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost v letu 2004 po virih 12. Vsi odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost raziskovalne organizacije, 2004 13. Plačila (izdatki) raziskovalne organizacije drugim gospodarskim družbam oz. gospodarskim javnim službam za

opravljene storitve, povezane z raziskovalno-razvojno dejavnostjo, 2004 14. Razvrstitev vseh porabljenih finančnih sredstev 1. 1.–31. 12. 2004 za dokončana in nedokončana raziskovalno-

razvojna dela po vrstah raziskovanj, raziskovalnih disciplinah, gospodarskih panogah (šifre NACE oz. SKD) in po družbenoekonomskih ciljih

Documents

23 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA