RAZISKOVANJE STRUKTURE KMETIJSKIH ...ISSN 1408-1482 ISBN 961-239-076-2 7 Ljubljana, 2005 15 KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO RAZISKOVANJE STRUKTURE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV, JUNIJ 2005 NAVODILA

ISSN 1408-1482

ISBN 961-239-076-2

7 Ljubljana, 2005

RAZISKOVANJE STRUKTUREKMETIJSKIH GOSPODARSTEV,JUNIJ 2005

NAVODILA ZA POPISOVALCE IN INŠTRUKTORJE

ISSN 1408-1482

ISBN 961-239-076-2

7 Ljubljana, 2005

15 KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO

RAZISKOVANJE STRUKTUREKMETIJSKIH GOSPODARSTEV,JUNIJ 2005

NAVODILA ZA POPISOVALCE IN INŠTRUKTORJE

2 Metodološko gradivo št. 7/2005

Pripravil: Oddelek za statistiko kmetijstva, gozdarstva, ribištva in lova Uredila: Simona Dernulc

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 311.2(497.4):63 RAZISKOVANJE strukture kmetijskih gospodarstev, junij 2005 : navodila za popisovalce in inštruktorje / [pripravil Oddelek za statistiko kmetijstva, gozdarstva, ribištva in lova ; uredila Simona Dernulc]. – Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2005. – (Metodološko gradivo / Statistični urad Republike Slovenije, ISSN 1408-1482 ; 2005, št. 7. 15, Kmetijstvo in ribištvo) ISBN 961-239-076-2 1. Dernulc, Simona 219613696

Izdal, založil in natisnil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov, dovoljena z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Lektorica Ivanka Zobec - Tiskano v 500 izvodih

Metodološko gradivo št. 7/2005 3

I. UVOD Statistično raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev sodi med osnovna statistična raziskovanja na področju kmetijstva. Raziskovanja s podobno vsebino izvajajo v vseh državah Evropske unije (v nadaljevanju EU), pa tudi v drugih državah. Rezultati raziskovanja so tako primerljivi na mednarodni ravni. Vsakih 10 let se raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev obvezno izvedejo kot popisi, v vmesnih letih – ta so zakonsko predpisana – pa lahko kot vzorčna raziskovanja. V državah EU so za vzorčno raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev določena leta 2003, 2005 in 2007. Tako bomo táko raziskovanje izvedli letos tudi v Sloveniji. Kritični datum tega raziskovanja, tj. datum, na katerega se bodo nanašali zbrani podatki, je 1. junij 2005, nekateri zbrani podatki se bodo nanašali na leto pred raziskovanjem, to je na obdobje od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005. Z raziskovanjem strukture kmetijskih gospodarstev bomo zbrali naslednje podatke: − o naslovni osebi, ki gospodari na družinski kmetiji na 1. 6. 2005; − število živine po stanju 1. 6. 2005; − o rabi zemljišč po stanju 1. 6. 2005 (posevki na njivah, trajni nasadi, travniki in pašniki); − o načrtovanih naknadnih (strniščnih) posevkih v letu 2005; − o kmetijski in gozdarski mehanizaciji po stanju na 1. 6. 2005; − o delovni sili na družinski kmetiji od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005; − o delovni sili v kmetijskem podjetju od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005; − o dopolnilni dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005; − o najemu delavcev s stroji v kmetijstvu in gozdarstvu od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 in − o poseku lesa od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005. Ker je 1. junij kritični datum tudi za redno letno raziskovanje posejanih površin in števila živine, so vprašanja ponekod, npr. pri govedu in posevkih na njivah, podrobnejša, kot priporočata EU in FAO. Skupaj bomo popisali približno 17 150 kmetijskih gospodarstev, od tega približno 150 kmetijskih podjetij in zadrug in 17 000 družinskih kmetij.



VSEBINA

I. UVOD ....................................................................................................................................................................... 3 II. ZAUPNOST PODATKOV ......................................................................................................................................... 7 III. NALOGE POPISOVALCEV...................................................................................................................................... 8 IV. NALOGE IN DOLŽNOSTI INŠTRUKTORJA ............................................................................................................ 9 V. POPISOVANJE ........................................................................................................................................................ 10 VI. DEFINICIJE IN POJASNILA K POSAMEZNIM VPRAŠANJEM ............................................................................... 11 VII. KMETIJSKA GOSPODARSTVA, VKLJUČENA V RAZISKOVANJE ........................................................................ 12 A. ALI NA DRUŽINSKI KMETIJI GOSPODARI NASLOVNA OSEBA ...................................................................... 14 B. ŠTEVILO ŽIVINE, 1. JUNIJ 2005......................................................................................................................... 16 C. RABA ZEMLJIŠČ na dan 1. 6. 2005 .................................................................................................................... 20 D. KMETIJSKI STROJI IN OPREMA ....................................................................................................................... 28 E. RAVNANJE Z ODPADKI ..................................................................................................................................... 30 F. DELOVNA SILA NA DRUŽINSKIH KMETIJAH.................................................................................................... 32 G. DELOVNA SILA V KMETIJSKIH PODJETJIH (od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005) ..................................................... 37 H. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU.................................................................. 39 I. NAJEM DELAVCEV S STROJI OD 1. 6. 2004 DO 31. 5. 2005 ........................................................................... 40 J. GOZDARSTVO .................................................................................................................................................... 41 VIII. KONEC POPISOVANJA........................................................................................................................................... 42



II. ZAUPNOST PODATKOV Po Zakonu o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) in Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04), so podatki, ki jih zbirate, osebni in zato strogo zaupni! Zato morate ravnati tako, da preprečite morebitne zlorabe teh podatkov. V ta namen upoštevajte naslednja osnovna pravila:

Nikoli ne izpostavljajte že izpolnjenih vprašalnikov tako, da bi jih lahko videli v drugih kmetijskih gospodarstvih. Ne puščajte vprašalnikov in drugih dokumentov na vidnem mestu v avtomobilu ali kjer koli drugje. Nikoli se ne pogovarjajte z drugimi o tem, kar vam povedo na kmetijskem gospodarstvu. Pazite, da ne izgubite svojega pooblastila za delo, saj bi ga sicer lahko kdo zlorabil v vašem imenu. O morebitnih izgubljenih vprašalnikih, pooblastilu za delo in drugih dokumentih, povezanih z raziskovanjem strukture

kmetijskih gospodarstev, takoj obvestite Statistični urad RS. Izpolnjenih vprašalnikov ne smete fotokopirati.


III. NALOGE POPISOVALCEV Kakovost podatkov je v veliki meri odvisna od vestnosti, natančnosti in objektivnosti popisovalčevega, torej Vašega dela. Osnovno podlago za tako delo si boste zagotovili, če boste dosledno upoštevali tu objavljena navodila. Glavne naloge in dolžnosti popisovalca:

Svoje delo je dolžan opravljati vestno in natančno. Spoštovati mora vse roke, ki so zapisani v pogodbi, ter se držati vseh navodil in definicij, navedenih v tej publikaciji.

Odgovoren je za slabo izpolnjene vprašalnike in če je treba, mora vnovič obiskati kmetijsko gospodarstvo. Če naleti na nejasnosti, tehnične ali metodološke, je dolžan takoj prositi za pojasnilo svojega inštruktorja, ta pa

se mora v težjih primerih posvetovati s pristojnimi svetovalci na Statističnem uradu RS. Obvezno se mora udeležiti pouka za popisovalce; za ta čas mu pripada denarno nadomestilo (za navzočnost pri pouku

in za prevoz k pouku). Obvezno mora biti dosegljiv osebno ali po telefonu; za stroške telefona mu pripada denarno nadomestilo, ki je določeno

v pogodbi. Obiskati mora vsa kmetijska gospodarstva, ki so navedena na njegovem seznamu, in jih popisati. Če kmetijsko gospodarstvo takoj oz. večkrat ni dosegljivo, je dolžan pustiti sporočilo o svojem vnovičnem obisku. Vsako

kmetijsko gospodarstvo, ki ni dosegljivo, je dolžan obiskati do petkrat. Če kmetijsko gospodarstvo izrecno odkloni sodelovanje, naj to takoj sporoči inštruktorju. Vse podatke, ki jih navedejo popisane osebe, je dolžan varovati kot uradno skrivnost (glej poglavje II). Izpolnjene vprašalnike mora redno pošiljati inštruktorju s priporočeno pošto, potrdilo o oddani pošti pa

shraniti. Izpolnjenih vprašalnikov ne sme fotokopirati. Ob koncu pouka mora delavcu Statističnega urada RS vrniti podpisane izvode pogodb in podpisano izjavo o

spoštovanju pravil o varovanju podatkov. Po končanem popisovanju mora inštruktorju vrniti naslednje gradivo in pripomočke:

• pooblastilo za delo, • vse sezname kmetijskih gospodarstev, • žepni računalnik, • popisovalno mapo.

ROKI: ZAČETEK POPISOVANJA: 1. JUNIJ.

KONEC POPISOVANJA: 22. JUNIJ.

IZPOLNJENE VPRAŠALNIKE MORA DNEVNO POŠILJATI INŠTRUKTORJU.

VSE VPRAŠALNIKE MU MORA ODDATI DO 24. JUNIJA.


IV. NALOGE IN DOLŽNOSTI INŠTRUKTORJA Kakovost podatkov je v veliki meri odvisna od vestnosti, natančnosti in objektivnosti popisovalčevega in inštruktorjevega dela. Osnovno podlago za tako delo si boste zagotovili, če boste dosledno upoštevali navodila, objavljena v tej publikaciji. Glavne naloge in dolžnosti inštruktorja so:

Obvezno se mora udeležiti pouka; za ta čas mu pripada denarno nadomestilo (za navzočnost pri pouku in za prevoz k pouku).

Obvezno mora biti dosegljiv osebno ali po telefonu; za to mu pripada denarno nadomestilo za stroške telefona. Popisovalcem mora pomagati pri reševanju vseh težav na terenu in jim razložiti vsebinske nejasnosti. Če jim ne more pomagati, se mora takoj posvetovati s pristojnimi s statističnega urada.

Popisovalce spodbuja k rednemu delu in sprotnemu oddajanju vprašalnikov. Izpolnjene vprašalnike mora dnevno prevzemati od popisovalcev in vsak vprašalnik pregledati najpozneje v

dveh dneh. Preveriti mora: • ali so navedeni podatki logični in • ali so vsote v tabelah, v katerih so le-te predvidene, pravilno izračunane.

Nepravilno ali nepopolno izpolnjene vprašalnike vrne popisovalcu, ta pa mora po potrebi znova obiskati kmetijsko gospodarstvo.

Vse podatke, ki jih navedejo popisane osebe, je dolžan varovati kot uradno skrivnost. Dolžan je voditi evidenco izpolnjenih vprašalnikov iz seznama po posameznih popisovalcih. Delo popisovalcev je dolžan usklajevati s svojim delom, tako da bodo vsi vprašalniki pregledani do 26. junija 2005. Ob koncu pouka mora Statističnemu uradu RS vrniti podpisane izvode pogodb in podpisano izjavo o spoštovanju pravil

o varovanju podatkov. Po končanem popisovanju mora na Statistični urad RS vrniti naslednje gradivo:

• mapo inštruktorja, • pooblastilo za delo, • vse sezname kmetijskih gospodarstev, • vse gradivo, ki so ga vrnili popisovalci (glej III).

Izpolnjenih vprašalnikov ne sme fotokopirati.

ROKI: ZAČETEK POPISOVANJA: 1. JUNIJ. KONEC POPISOVANJA: 22. JUNIJ. VSE VPRAŠALNIKE IN DRUGO GRADIVO MORA ODDATI NA STATISTIČNI URAD RS DO 27. JUNIJA.


V. POPISOVANJE 1. KAKO VZPOSTAVITE STIK S KMETIJSKIM GOSPODARSTVOM? Vaša naloga je, da obiščete vsa kmetijska gospodarstva, navedena na seznamih, ki jih boste prejeli. Vsa kmetijska gospodarstva bodo pred vašim prihodom dobila pismo (kopija tega obvestilnega pisma je priložena v vašem gradivu), v katerem smo jih seznanili z vašim prihodom in namenom raziskovanja. Popisane osebe se bodo na vaš obisk različno odzivale. Ob stiku z njimi upoštevajte že preizkušena pravila in se najprej predstavite.

Povejte, kdo ste in koga predstavljate. Pozanimajte se, ali so prejeli obvestilno pismo. Pojasnite jim, za kakšno raziskovanje gre in kaj boste spraševali.

Ko se predstavite, jim obvezno pokažite pooblastilo, ki ste ga prejeli, in ne čakajte, da vas za to prosijo. Primer: “Dober dan. Ime mi je ........ ........ Prihajam v imenu Statističnega urada Republike Slovenije. Po vsej Sloveniji izvajamo raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev. Rad/-a bi vam postavil/-a nekaj vprašanj v zvezi s tem. Verjetno ste prejeli pismo, v katerem so vas obvestili o mojem prihodu.” Poudarite, da je za dobro izvedbo raziskovanja bistveno, da sodelujejo vsa izbrana kmetijska gospodarstva, in da s tem prispevajo h kakovosti dobljenih podatkov. 2. KAJ VAS BODO LJUDJE NAJPOGOSTEJE VPRAŠALI: - Kako to, da ste izbrali ravno nas? Raziskovanje zajema naključno izbrane male in srednje velike in vse velike kmetije iz vseh delov Slovenije. - Koliko časa traja popisovanje? 30–45 minut. - Čemu, za kakšen namen bodo uporabljeni podatki? Izključno za statistični namen. Vaše podatke bomo vključili v skupne podatke o Sloveniji. Prikazali bomo le podatke za celotno Slovenijo; izračunali

bomo število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, površine, posejane s posameznimi poljščinami, število živine, različne podatke o kmetijski delovni sili, mehanizaciji in ostali kmetijski opremi, o dopolnilnih dejavnostih ter o gozdarstvu.

3. KAJ NAJ STORIM, ČE ... ... naslovna oseba ni dosegljiva?

Ponovite svoj obisk še do štirikrat, ob različnih dnevih in urah. Vsakič jim pustite obvestilo o svojem prihodu. Vse poskuse obiska označite na prvi strani vprašalnika (desno zgoraj).

... naslovna oseba zavrne sodelovanje?

Če popisovalcu uspe vzpostaviti stik z naslovno osebo, pa ta kljub vljudnemu nagovarjanju in prepričevanju odkloni sodelovanje, označite v vprašalniku v poglavju A odgovor 10 in o tem obvestite svojega inštruktorja. Ta bo še sam skušal vzpostaviti stik s kmetijskim gospodarstvom in ga pritegniti k sodelovanju. Če bo njegovo posredovanje uspešno, bo popisovalca vnovič napotil k temu kmetijskemu gospodarstvu.


VI. DEFINICIJE IN POJASNILA K POSAMEZNIM VPRAŠANJEM 1. DEFINICIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena. (1) H kmetijski pridelavi spada: - pridelovanje kmetijskih rastlin: - pridelovanje žit in drugih poljščin ter travinj, - pridelovanje zelenjadnic, okrasnih rastlin, - pridelava semen in sadik, - pridelovanje grozdja, sadja in oljk, - gojenje gob; - reja živine: - goveda, - prašičev, - perutnine, - drobnice, - konj, - gojenje čebel, - drugih živali, namenjenih človeški prehrani (npr. jelenjadi in kuncev). H kmetijski pridelavi ne spada: - predelava kmetijskih pridelkov, kupljenih in/ali pridelanih na kmetijskem gospodarstvu - opravljanje kmetijskih storitev za druge, - gozdarstvo, - ribogojstvo in ribištvo, - reja konj za športne namene, če je vsa krma kupljena. (2) Kmetijsko gospodarstvo je enotno vodeno, če je enotno vodeno pri delitvi dobička in izgub, ne glede na to, koliko oseb

ga vodi. Če je upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med družinske člane, vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi delovna sila in stroji, je to eno kmetijsko gospodarstvo. Na kmetijskem gospodarstvu lahko gospodari fizična ali pravna oseba.

(3) Gospodar kmetijskega gospodarstva je fizična ali pravna oseba, ki vodi kmetijsko gospodarstvo za svoj račun.


VII. KMETIJSKA GOSPODARSTVA, VKLJUČENA V RAZISKOVANJE V vzorčno raziskovanje so vključena vsa kmetijska podjetja in zadruge ter v vzorec izbrane družinske kmetije. Skupaj bomo popisali približno 17.150 kmetijskih gospodarstev, od tega približno 150 kmetijskih podjetij in 17.000 družinskih kmetij. Kmetijska podjetja in zadruge bodo na vprašalnik odgovorili po pošti, družinske kmetije pa bomo popisali s pomočjo popisovalcev na terenu. 1. VZOREC DRUŽINSKIH KMETIJ V ta vzorec je vključenih približno 17.000 družinskih kmetij. Vključene so vse velike družinske kmetije (teh je približno 7.500), srednje velike in male družinske kmetije pa so bile izbrane tako, da so reprezentativne tudi po regijah. Ustrezne so bile tiste družinske kmetije, ki uporabljajo oz. redijo: - najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč ali - manj kot 1 ha kmetijskih zemljišč, vendar:

- najmanj 10 a kmetijskih zemljišč in 90 a gozda ali - najmanj 30 a vinogradov in/ali sadovnjakov ali - najmanj 2 glavi velike živine (GVŽ) ali - 15 do 30 a vinogradov in 1 do 2 glavi velike živine ali - 50 panjev čebel ali - so tržni pridelovalci vrtnin.

Merila za določitev velike kmetije se nanašajo na površine kmetijskih zemljišč oz. na število živine v hlevu. Kmetija je velika, če uporablja oz. redi: - najmanj 20 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, - najmanj 6 ha njiv, od katerih najmanj 2,5 ha posejanih s pšenico, - najmanj 150 dreves v kmečkem sadovnjaku, - najmanj 5 ha vinogradov, - najmanj 200 dreves v intenzivnem sadovnjaku, - najmanj 1 ha krompirja, - najmanj 5 ha hmelja, - najmanj 2 ha sladkorne pese, - najmanj 40 glav goveda, - najmanj 40 prašičev, - najmanj 30 plemenskih koz in/ali ovac. - najmanj 1000 kljunov kokoši nesnic ali najmanj 1000 kljunov pitovnih piščancev ali 1000 kljunov druge perutnine, - najmanj 20 konj, - najmanj 20 jelenjadi, - najmanj 30 prepelic, - najmanj 75 kuncev, - najmanj 20 nojev, - najmanj 50 čebeljih družin. 2. LASTNIŠTVO IN NAJEM ZEMLJIŠČ Zemljišča, ki jih ima kmet, so lahko njegova lastna ali najeta. Vendar lastništvo ni bistveno; pomembna so tista zemljišča, ki jih kmet obdeluje. Zemljišče (lastno ali najeto) ni nujen pogoj za obstoj kmetijskega gospodarstva. Kmetijske pridelke je mogoče pridelovati tudi brez zemlje (npr. reja prašičev in perutnine izključno s kupljeno krmo). Vendar je takih kmetijskih gospodarstev v Sloveniji malo. Večkrat boste naleteli na primer, da bo imela oseba, ki je vpisana v seznam, zemljo v lasti, kmetijskih pridelkov pa ne bo pridelovala. Zemlja preprosto ne bo obdelana ali pa bo oddana v najem. Če ne redijo živine in ne pridelujejo kmetijskih rastlin, to niso kmetijska gospodarstva.


Enote: Vse površine prikažite v zahtevanih merskih enotah, ki so navedene v vprašalniku.

1 hektar = 10.000 m2

1 hektar = 100 arov

1 ar = 100 m2


3. NASLOVNA OSEBA, VPISANA V VPRAŠALNIK Naslovna oseba, vpisana v vprašalnik, je po podatkih Statističnega urada RS gospodar na družinski kmetiji. Ni pa nujno, da je naslovna oseba oz. oseba iz seznama dejanski gospodar kmetijskega gospodarstva. Zato s pomočjo prvega vprašanja v popisnem vprašalniku (vprašanje A) najprej ugotovite, kdo je pravi gospodar. Potem, če je potrebno, vse podatke (ime, priimek in naslov gospodarja) v vprašalniku popravite, in sicer tako, da jih razločno dopišete k naslovu, ki je natisnjen na prvi strani vprašalnika zgoraj. A1. ALI NA DRUŽINSKI KMETIJI GOSPODARI NASLOVNA OSEBA? 1 DA, naslovna oseba je gospodar na družinski kmetiji. 2 NE, na družinski kmetiji gospodari naslednik. 3 NE, na družinski kmetiji gospodari drug ožji družinski član. 4 NE, zemljišča so bila skupaj z gospodarskimi objekti družinske kmetije dana v najem najemniku in zdaj ta gospodari na

njej. 5 NE, zemljišča so bila skupaj z gospodarskimi objekti družinske kmetije prodana in na njej zdaj gospodari kupec. 6 NE, zemljišča so bila skupaj z gospodarskimi objekti družinske kmetije podarjena osebi, ki zdaj gospodari na njej. 7 NE, družinska kmetija ne obstaja več, ker so bila njena zemljišča dana v najem, razprodana ali podarjena različnim

osebam. 8 Na tem naslovu nikoli ni bilo družinske kmetije. 9 Družinska kmetija je opuščena. 10 Noče sodelovati. 11 Naslovnik neznan. 12 Pomanjkljiv naslov. 13 Dvojnik. (Vpišite šifro kmetijskega gospodarstva, katerega dvojnik je. I__I__I__I__I__I__I__I). Vpišite popravke v naslovu gospodarja:

morebitne spremembe v naslovu (odgovor A1); ime, priimek, naslov naslednika (odgovor A2); ime, priimek, naslov drugega družinskega člana (odgovor A3), tudi če je naslovna oseba morda že pokojna in naslednik

še ni določen, se pa na kmetijskem gospodarstvu še vedno ukvarjajo s kmetijsko pridelavo. Prosite za podpis in končajte popisovanje: Če ima odgovor šifro A4 ali katero izmed naslednjih, potem kmetijsko gospodarstvo iz naše evidence ne obstaja več. Če dobite katerega od odgovorov s šiframi od A4 do A6, prosite za naslov najemnika, kupca ali obdarjenca in naslov novega kmetijskega gospodarstva vpišite v prostor za opombe na prvi strani vprašalnika:

odgovor 4: ime, priimek, naslov najemnika (ni pomembno, kako najemnik plačuje najemodajalcu, pomembno je le to, da se zemljišča obdelujejo);

odgovor 5: ime, priimek, naslov kupca; odgovor 6: ime, priimek, naslov obdarjenca. Pri tem pazite, da obdarjenec ni ožji družinski član (v tem primeru bi

namreč ustrezal odgovor A2). Če najemnik, kupec ali obdarjenec živi na tem naslovu (na naslovu kmetije, ki ste jo obiskali), ustrezno popravite ime in priimek naslovnika, prekrižajte A1 (DA, naslovna oseba je gospodar na družinski kmetiji) in popišite kmetijo. Če živi najemnik, kupec ali obdarjenec na drugem naslovu, prekrižajte okence ob ustreznem odgovoru in končajte popisovanje. Če pa boste dobili katerega izmed naslednjih odgovorov, novega naslova ne boste mogli vpisati, zato prosite za podpis in končajte popisovanje:

odgovor 7: Vprašalnik je naslovljen na osebo A, ta pa je kmetijsko gospodarstvo dala v najem, prodala ali podarila osebi B in osebi C. Ker je bilo kmetijsko gospodarstvo razdeljeno med dve ali več oseb, se šteje, da kmetijsko gospodarstvo osebe A na dan 1. 6. 2005 ne obstaja..

odgovor 8: Vprašalnik je naslovljen na osebo A. Ob prihodu na ta naslov ugotovite, da tu ni kmetijskega gospodarstva (šlo je za nakup zemljišča in gradnjo hiše).

odgovor 9: Včasih so se tu ukvarjali s kmetijsko pridelavo, vendar so jo zaradi osebnih (smrt, starost, bolezen ipd.) ali gospodarskih vzrokov (nerentabilnost pridelave, nizke odkupne cene ipd.) opustili. Prosite za podpis in končajte popisovanje.

odgovor 10: Anketiranca skušajte na prijazen način prepričati, da je njegovo sodelovanje v raziskovanju pomembno in naslovnika, čeprav sicer ne želi sodelovati pri raziskovanju, prosite za podpis. Končajte popisovanje in o zavrnitvi obvestite inštruktorja.

odgovor 11: Ob vašem prihodu na naslov s seznama vam povedo, da naslovna oseba na tem naslovu ni nikoli živela. Skušajte pridobiti kakšno informacijo o naslovniku, prosite za podpis in končajte popisovanje. O neznanem naslovniku obvestite inštruktorja.


odgovor 12: Kmetijskega gospodarstva, ki mu je vprašalnik namenjen, ne morete najti zaradi pomanjkljivega ali

napačnega naslova: Končajte popisovanje in o pomanjkljivem naslovu obvestite inštruktorja; odgovor 13: Vprašalnik je naslovljen na osebo A, imate pa še en vprašalnik, ki je naslovljen na osebo B. Obe osebi naj

bi živeli na istem naslovu. Pri popisovanju se izkaže, da gre za isto kmetijsko gospodarstvo. Vpišite zaporedno številko vprašalnika, katerega dvojnik je.

A2. Namen kmetijske pridelave (Prekrižajte okence ob ustreznem odgovoru.) Osnova za določitev pretežnega namena je vrednost posamezne vrste kmetijske pridelave in/ali prireje na kmetijskem gospodarstvu, Kmet naj sam oceni namen kmetijske pridelave: ali gre pretežno za lastno porabo ali pretežno za prodajo. Pretežno za lastno porabo pomeni, da večino na kmetijskem gospodarstvu pridelanih pridelkov porabijo zase (doma). Med domačo porabo štejemo tudi darila sorodnikom. Pretežno za prodajo pomeni, da večino na kmetijskem gospodarstvu pridelanih pridelkov prodajo: • neposredno na trg (na domu, na tržnicah, na sejmih, od vrat do vrat, poraba za kmečki turizem), • na debelo (veletrgovine, veletržnice), • zadrugi, • trgovini na drobno, • neposredno predelovalni industriji, • drugam (menze, hoteli, gostilne). Kot prodajo štejemo tudi plačilo opravljenega dela s pridelki. Upoštevati je treba tudi tiste pridelke, ki so bili pridelani na kmetijskem gospodarstvu in pozneje predelani (npr. predelava mleka v mlečne izdelke, mesa v mesne izdelke, kisanje zelja, repe, predelava grozdja v vino, oljk v oljčno olje ...). Če na kmetijskem gospodarstvu predelujejo kupljene kmetijske pridelke, teh ne upoštevajte v odgovoru o namenu kmetijske pridelave.


B. ŠTEVILO ŽIVINE, 1. JUNIJ 2005 Čeprav boste popisovali kmetijsko gospodarstvo v dneh po 1. juniju, prosite kmeta, da vam da podatke o staležu živine na dan 1. junij (v nadaljevanju: kritični datum). To je zelo pomembno zaradi trgovanja z živino med kmetijskimi gospodarstvi. Če bi na primer prvi kmet prodal kravo 12. junija, popisan pa bi bil 3. junija, bi bila ta krava najprej popisana pri njem. Kmet, ki bi kravo kupil, bi bil na primer popisan 12. junija. Takrat bi bila krava že pri njem in tako popisana tudi tam. Ta krava bi bila tako šteta dvakrat. Popišite vso živino, ki jo ima/je imelo kmetijsko gospodarstvo v hlevu na dan 1. junij, ne glede na lastništvo. Upoštevajte tudi: - vso živino, ki je ni v hlevu, ker je na pašnikih (skupnih ali lastnih), in - plemenske živali, ki jih ni v hlevu zaradi parjenja. Živine, ki je sicer last kmeta, katerega gospodarstvo popisujete, vendar je uhlevljena pri drugem kmetu, ne upoštevajte pri lastniku; ta živina bo namreč popisana pri kmetu, pri katerem je uhlevljena. ŠTEVILO GOVEDA, 1. JUNIJ 2005 Vpišite število uhlevljenega goveda po kategorijah. Pazite na starost, spol in namen reje. 1. do 4. Mlado govedo, staro manj kot 1 leto. Vpišite število : - telet, ki so namenjena za zakol, in sicer ločeno število teličk in število bikcev. Štejte samo teleta, ki bodo zaklana,

preden bodo stara eno leto. - telet, ki so namenjena za nadaljnjo rejo (za pleme ali za zakol po enem letu starosti), in sicer ločeno število teličk in

število bikcev. 5. do 8. Mlado govedo, staro od 1 do pod 2 leti. Vpišite število: - plemenskih telic, ločeno brejih in nebrejih. - telic za pitanje. - mladih bikov in volov ne glede na namen reje; upoštevajte tudi plemenske bike, stare manj kot dve leti. 9. do 15. Govedo, staro 2 leti ali več. Vpišite število: - plemenskih telic, ločeno brejih in nebrejih. - telic, ki so namenjene za pitanje. - krav molznic, katerih mleko se pretežno uporablja za človeško prehrano ali za predelavo v mlečne izdelke. Upoštevajte

skupno število molzenih in trenutno suhih krav. - drugih krav. To so krave, ki jih redijo pretežno za vzrejo telet, ne glede na to, ali teleta mleko posesajo ali jim pokrmijo

že namolzeno mleko. Sem spadajo tudi suhe krave rejnice in delovne krave. - plemenskih bikov. - bikov in volov za pitanje, starih 2 leti ali več. 16. Govedo – skupaj. Vpišite seštevek vsega goveda v hlevu (seštevek vrstic od B01 do B15). 17. NAMOLZENO MLEKO, v litrih, na dan pred popisovanjem. V stolpec vpišite količino vsega mleka, namolzenega na dan pred popisovanjem, ne glede na to, ali je bilo prodano v mlekarno ali neposredno potrošnikom, porabljeno v gospodinjstvu, predelano ali pokrmljeno živini. V to količino ni všteto mleko, ki so ga teleta posesala, vključeno pa je namolzeno mleko, pokrmljeno živini. ŠTEVILO PRAŠIČEV, 1. JUNIJ 2005 Vpišite število prašičev po kategorijah. Pazite na težo in namen reje. 18. in 19. Pujski, do pod 20 kg. Vpišite število pujskov, težkih manj kot 20 kg, ne glede na spol in namen reje, ločeno sesnih in drugih (odstavljenih) pujskov. 20. Mladi prašiči, od 20 do pod 50 kg. Vpišite število mladih prašičev, težkih od 20 do pod 50 kg, ne glede na spol in namen reje.


21. do 23. Prašiči v pitanju. Vpišite število prašičev v pitanju, ne glede na spol, težkih: - od 50 do pod 80 kg, - od 80 do pod 110 kg, - 110 kg ali več. 24. do 28. Plemenski prašiči (50 kg ali več). Vpišite število plemenskih prašičev, in sicer: - merjascev (to so samci za pleme), - nebrejih mladic (to so samice, odbrane za pleme, ki še niso prasile niti še niso breje), - brejih mladic (to so samice, ki so prvič breje), - nebrejih plemenskih svinj (to so svinje, ki so prej vsaj enkrat že prasile, na kritični datum pa niso breje), - brejih plemenskih svinj (to so svinje, ki so prej vsaj enkrat že prasile in so tudi na kritični datum breje). 29. Prašiči – skupaj. Vpišite seštevek vseh prašičev v hlevu (seštevek vrstic od B18 do B28). ŠTEVILO PERUTNINE, 1. JUNIJ 2005 30. do 39. Perutnina. Vpišite število kljunov posameznih vrst perutnine, uhlevljene na gospodarstvu, po stanju na 1. 6. 2005. V B30 vpišite število kokoši nesnic, ne glede na to, ali v času raziskovanja nesejo jajca ali ne, in ne glede na to, ali so bila jajca porabljena za prehrano ali za valjenje. Mlade kokoši (jarkice), ki še niso začele nesti jajc, štejte v kategorijo B32 (druge kokoši). V B39 (druga perutnina) vpišite število fazanov, jerebic ..., če so namenjeni za prirejo mesa za človeško prehrano oz. jajc. Pavi in razne okrasne kokoši, ki jih ne redijo za meso, ne spadajo med »drugo perutnino«. 40. Perutnina – skupaj. Vpišite število perutnine, uhlevljene na kmetijskem gospodarstvu (seštevek vrstic od B30 do B39). ŠTEVILO KUNCEV, 1. JUNIJ 2005 41. do 43. Kunci. Vpišite število: - samic in samcev za pleme. - kuncev v pitanju, ne glede na spol in starost. 44. Kunci – skupaj. Vpišite skupno število kuncev (seštevek vrstic od B41 do B43). ŠTEVILO KONJ, 1. JUNIJ 2005 45. do 50. Konji. Vpišite število: • žrebet, starih manj kot eno leto, ne glede na spol in namen reje. • mladih konj, starih od 1 do pod 3 leta, ne glede na spol in namen reje. Brejih žrebic ne štejte sem, ker spadajo k

plemenskim kobilam. • plemenskih kobil in brejih žrebic, ki so vsaj enkrat že žrebile ali so breje prvič. • žrebcev, starih 3 leta ali več, ki so namenjeni za delo (v kmetijstvu in gozdarstvu) in pleme. • ponijev. • vseh drugih konj, ki jih niste mogli razvrstiti v prejšnje kategorije (npr. konj, namenjenih za šport in rekreacijo).

Osli, mule in mezgi niso predmet raziskovanja, zato jih ne upoštevajte v kategoriji »drugi konji«. 51. Konji – skupaj. Vpišite skupno število uhlevljenih konj (seštevek vrstic od B45 do B50).


ŠTEVILO OVAC, 1. JUNIJ 2005 52. Jagnjeta in mlade ovce. Vpišite število jagnjet in mladih ovac obeh spolov (mlade ovce, ki še niso ločene po namenu reje - za pleme ali za pitanje), starih manj kot eno leto. Število prvič brejih mladih ovac vpišite v ustrezno polje B53 ali B54, glede na namen reje. 53. do 56. Plemenske ovce. Vpišite število ovac, ki so: - prvič pripuščene in ki so namenjene za proizvodnjo mleka. Sem štejte tudi breje mlade ovce, če so stare manj kot 1 leto. - prvič pripuščene in ki niso namenjene za proizvodnjo mleka. Sem štejte tudi breje mlade ovce, če so stare manj kot 1 leto. - že jagnjile in ki so namenjene za proizvodnjo mleka. - že jagnjile in ki niso namenjene za proizvodnjo mleka. 57. Ovni. Vpišite število ovnov (samcev za pleme). 58. Jalove ovce. Vpišite število jalovih ovac. 59. Ovce – skupaj. Vpišite skupno število ovac (seštevek vrstic od B52 do B58). ŠTEVILO KOZ, 1. JUNIJ 2005 60. Kozlički in mlade koze. Vpišite število kozličkov in mladih koz obeh spolov (mlade koze, ki še niso ločene po namenu reje - za pleme ali za pitanje), starih manj kot 1 leto. Število prvič brejih mladih koz vpišite v ustrezno polje B61 ali B62, glede na namen reje. 61. do 64. Plemenske koze. Vpišete število koz, ki so: - prvič pripuščene in so namenjene za proizvodnjo mleka. Sem štejte tudi breje mlade koze, če so stare manj kot eno leto. - prvič pripuščene in ki niso namenjene za proizvodnjo mleka. Sem štejte tudi breje mlade koze, če so stare manj kot eno

leto. - že kotile in ki so namenjene za proizvodnjo mleka. - že kotile in ki niso namenjene za proizvodnjo mleka. 64. Kozli. Vpišite število kozlov (samcev za pleme). 65. Jalove koze. Vpišite število jalovih koz. 66. Koze – skupaj. Vpišite skupno število koz (seštevek vrstic od B60 do B66). ŠTEVILO ČEBELJIH DRUŽIN, 1. JUNIJ 2005 68. Čebelje družine. Vpišite skupno število gospodarskih čebeljih družin ne glede na postavitev panjev (nakladna ali listovna postavitev). Poznamo gospodarske in rezervne čebelje družine; razlika med obema je v površini satovja, ki ga zavzemata (89 dm2). Gospodarska čebelja družina je vsaka izzimljena čebelja družina, ki je v tekočem letu na dan 30. 4. imela matico, čebele in zalego na najmanj 89 dm2 (ali več) satovja. JELENJAD, 1. JUNIJ 2005 69. in 70. Jelenjad. Vpišite skupno število: - damjakov. - navadne jelenjadi – ne glede na spol, starost ali namen reje. 71. Jelenjad – skupaj. Vpišite skupno število gojene jelenjadi, ki jo redijo na kmetijskem gospodarstvu, ne glede na spol, starost ali namen reje (seštevek vrstic B69 in B70).


NARAVNA GNOJILA ŽIVINSKEGA IZVORA (HLEVSKI GNOJ, GNOJNICA IN GNOJEVKA) V vrsticah od B72 do B74 vpišite podatek o zmogljivosti (površini in prostornini) skladiščnih objektov za gnojila živinskega izvora. Vpišite tudi podatek o tem, za koliko mesecev skladiščenja brez praznjenja zadošča navedena zmogljivost skladiščnih objektov.

72. Hlevski gnoj: iztrebki domačih živali (blato in urin), pomešani s steljo. Pri hlevskem gnoju se skladiščni objekti nanašajo na neprepustno površino z odtekajočo vsebino, s streho ali brez nje. Površino skladiščnih objektov prikažite v kvadratnih metrih.

73. Gnojnica: urin domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz urina zaradi naravne presnove. Pri gnojnici se skladiščni objekti nanašajo na vodoodporni rezervoar, odprt ali pokrit, ali na neprepustno laguno. Prostornino skladiščnih objektov prikažite v kubičnih metrih.

74. Gnojevka: gnojnica, ki je mešanica iztrebkov domačih živali brez stelje, vsebuje pa lahko tudi nekaj vode. Pri gnojevki se skladiščni objekti nanašajo na vodoodporni rezervoar, odprt ali pokrit, ali na neprepustno laguno (reja domačih živali na rešetkah). Prostornino skladiščnih objektov prikažite v kubičnih metrih. 75. Uporaba gnojil živinskega izvora. Navedite, kolikšni deleži gnojil živinskega izvora, nastalih na kmetijskem gospodarstvu, so bili uporabljeni za posamezni namen, in sicer : • delež teh gnojil, ki je bil uporabljen za gnojenje na kmetijskem gospodarstvu; • delež teh gnojil, ki je bil oddan (prodan ali podarjen) za uporabo na drugih kmetijskih gospodarstvih; • delež teh gnojil, ki je bil prodan za nadaljnjo predelavo (za nadaljnjo predelavo se prodaja predvsem gnoj perutnine; ta se

v industrijskem postopku obogati z mineralnimi hranili in se prodaja kot mineralno gnojilo organskega izvora).


C. RABA ZEMLJIŠČ OSNOVNA POVRŠINA na dan 1. 6. 2005 Razlaga osnovnih pojmov oz. načel, ki jih je treba poznati oz. upoštevati pri izpolnjevanju tabel: Kritični datum Podatek o osnovni površini zemljišč se nanaša na stanje na dan 1. junij 2005. Osnovna površina To je površina, ki je na kritični datum namenjena za pridelovanje kmetijskih rastlin. Vsi podatki o rabi zemljišč se nanašajo na osnovno površino. Bruto površina Ko vpisujete podatke o površinah, posajenih ali posejanih s posameznimi kmetijskimi kulturami, upoštevajte bruto površine, to je osnovne površine, vključno s površinami za obračanje in z ozarami. Dvojno štetje: Pazite, da istih zemljišč ne štejete dvakrat. Primera: Njiva, ki je na 1. junij posejana s travno mešanico, mora biti upoštevana samo med njivami (C34), nikakor pa ne še enkrat med travniki in pašniki (C85 do C89) ali med naknadnimi (strniščnimi) posevki (C112). Travnik v kmečkem sadovnjaku mora biti prištet k travnikom ali h kmečkim sadovnjakom, nikakor pa k obema. Vpišite torej samo površino sadovnjaka ali samo površino travnika. Enote: Vse površine prikažite v zahtevanih merskih enotah, ki so navedene v vprašalniku.

1 hektar = 10.000 m2 1 hektar = 100 arov 1 ar = 100 m2

RABA ZEMLJIŠČ NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU 01. Vsa zemljišča v lasti kmetijskega gospodarstva. Upoštevajte vsa zemljišča, ki so v lasti kmetijskega gospodarstva. Iz posestnega lista prepišite samo podatke o površini vseh zemljišč v lasti kmetijskega gospodarstva skupaj. Podatke o vseh drugih kategorijah zemljišč morate dobiti od kmeta in jih torej ne prepisujte iz posestnega lista, ker je stanje v njem lahko zastarelo in zato navadno napačno. Površine v posestnem listu so prikazane v hektarjih, arih in m2. Površine, ki merijo vsaj 50 m2, zaokrožite navzgor. Če kmetijsko gospodarstvo nima posestnega lista, vpišite podatke, ki vam jih pove gospodar oziroma popisovana oseba. 02. Zemljišča, vzeta v najem. Vpišite skupno površino zemljišč, kmetijskih in nekmetijskih, ki jih je kmetijsko gospodarstvo vzelo v najem na podlagi pisne ali ustne pogodbe, ne glede na način plačila (za denar, kmetijske pridelke, gnoj, delo ali brezplačno). 03. Zemljišča, dana v najem. Vpišite skupno površino zemljišč, kmetijskih in nekmetijskih, ki jih je kmetijsko gospodarstvo dalo v uporabo in obdelavo drugim na podlagi pisne ali ustne pogodbe, ne glede na način plačila (za denar, kmetijske pridelke, gnoj, delo ali brezplačno). 04. Vsa zemljišča v uporabi (C01 + C02 – C03). Vpišite površino vseh zemljišč, kmetijskih in nekmetijskih, ki jih kmetijsko gospodarstvo uporablja:to je površina zemljišč, ki so v lasti kmetijskega gospodarstva, vendar brez površine tistih zemljišč, ki jih je kmetijsko gospodarstvo dalo v najem, in površina vseh zemljišč, ki jih je kmetijsko gospodarstvo vzelo v najem. Ni pomembno, ali se ta zemljišča obdelujejo ali ne.


I. POSEVKI NA NJIVAH IN VRTOVIH Razlaga osnovnih pojmov in druga pojasnila, potrebna za pravilno razumevanje: Njive so zemljišča, ki jih orjemo. Na njivah so posajene ali posejane poljščine (žita, industrijske rastline, krmne rastline, zelenjadnice, cvetje in okrasne rastline). Med njive spadajo tudi površine, ki niso obdelane zaradi prahe ali jih bodo posejali ali posadili šele po 1. juniju (zelje, krmna pesa in koleraba). Njivske površine so tudi deteljišča in lucernišča, travnate površine, ki se najpozneje po petih letih preorjejo, in hmeljišča. Njive, ki niso obdelane zaradi gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov (razen prahe), spadajo med neobdelana kmetijska zemljišča. Vrtovi so zemljišča, največkrat okoli hiš ali na delu njiv, posebej urejena za pridelovanje zelenjadnic in cvetja, lahko tudi ostalih poljščin (npr. krompirja, fižola) za lastno porabo. Zemljišča, ki so po podatkih katastra njive, vendar so zatravljene že več kot pet let, štejemo k trajnim travnatim površinam (travnikom, pašnikom). Kadar je na isti njivi več poljščin, vpišite podatek o površini za vsako poljščino posebej. Če to ni mogoče, pripišite vso površino poljščini, ki v pridobljenem dohodku prispeva največji delež. 05. do 16. Žita. Sem spadajo površine, posejane z žiti za pridelavo zrnja, ne glede na to, ali bo zrnje prodano, porabljeno v gospodinjstvu (za moko), pokrmljeno živini ali porabljeno za seme. Pri koruzi za zrnje vključite tudi zrnje za siliranje. Sladko koruzo in koruzo pokovko vključite med zelenjadnice. Vpišite podatek o površini, namenjeni za: - pšenico, ozimno, - pšenico, jaro, - piro, - rž, - ječmen, ozimni, - ječmen, jari (tudi pivovarski), - oves, - tritikalo, - koruzo za zrnje, - proso, - ajdo, - druga žita (sirek, mohor, soržico, mešanice žit). 17. do 22. Stročnice. Sem spadajo površine, posajene s stročnicami za suho zrnje, ne glede na namen uporabe (za človeško prehrano ali za krmo živini). Vpišite podatek o površini, ki je namenjena: - za fižol za zrnje, visoki. - za fižol za zrnje, nizki. - za krmni grah. - za krmni bob - za mešanice stročnic in žit za zrnje. - za druge stročnice (sladko lupino, lečo, čičeriko, grašico). 23. do 25. Krompir. Vpišite podatek o površinah, posajenih: - z zgodnjim krompirjem (tistim, ki bo pospravljen do 1. 7. 2005). - s poznim krompirjem. - s semenskim krompirjem. 26. Sladkorna pesa. Vpišite podatek o površini, posajeni ali posejani s sladkorno peso, brez semenske. 27. do 31. Oljnice. Vpišite podatek o površini, posejani z oljnicami, ne glede na namen pridelave (za olje ali človeško prehrano ali za krmo), in sicer: - z bučami za olje. - z oljno ogrščico. - s sončnicami. - s sojo. - z drugimi oljnicami (gorčico, mak, sezam, lan in konoplja). Tu upoštevajte samo površino z lanom in konopljo, ki

sta namenjena za pridelovanje semena za olje, površino z lanom in konopljo za pridelovanje vlaken pa upoštevajte v vrstici »drugo na njivah« (C57).


32. Hmelj. Vpišite podatek o površini zemljišč, posajenih - z rodnimi nasadi hmelja in - z mladimi, še nerodnimi nasadi hmelja. Pri površini hmeljišč ne upoštevajte površine zemljišč v premeni. To so zemljišča z ogrodjem in žičnico za pridelovanje hmelja, posejana ali posejana z drugo poljščino (npr. s pšenico, z ječmenom, s fižolom ...). 33. do 45. Krmne rastline. Sem spadajo površine zemljišč, ki so posejane z navedenimi krmnimi rastlinami. Pri krmni pesi in kolerabi upoštevajte tudi tiste površine, ki 1. junija še niso bile posejane ali posajene, vendar bosta na njih kot glavna posevka posajeni krmna pesa in koleraba. Površin za naknadne (strniščne) posevke ne upoštevajte. Pri površini s silažno koruzo ne upoštevajte površin s koruzo za zrnje, katere zrnje se uporablja za siliranje. Vpišite podatek o površini, posejani: - s silažno koruzo. - s travami in travnimi mešanicami. - z deteljo. - z lucerno. - s travnodeteljnimi mešanicami. - s krmno peso. - s krmno kolerabo. - s krmnim korenjem. - s krmnim ohrovtom. - s krmno ogrščico in repico. - z žiti ter mešanicami stročnic in žit za zeleno krmo. - s krmnimi bučami. - z drugimi krmnimi rastlinami (s krmnim radičem, z grašico za zeleno krmo, belo gorjušica, s krmnim sirkom, z

oljno redkvijo za krmo in z drugimi mešanicami s krmnimi rastlinami, ki so namenjene za krmo živini in jih niste upoštevali drugje).

46. Začimbe, dišavnice in zdravilne rastline. Vpišite podatek o površini zemljišč, posajenih in posejanih z začimbami, dišavnicami in zdravilnimi zelišči (angelika, volčja češnja, kamilica, kumina, naprstec, encijan, jasmin, sivka, majaron, melisa, meta, origano, žafran, žajbelj, ognjič, baldrijan ...). Peteršilj, drobnjak in zelena spadajo med zelenjadnice; upoštevajte jih v vrsticah C49 in C50. C47. do C55. Jagode, zelenjadnice, cvetje in okrasne rastline, pridelava sadik in semen. Podatke o površinah s kulturami, ki so navedene v vrsticah od C47 do C55, prikažite v hektarjih, arih in m2 (1 ar = 100 m2). Upoštevajte tudi površine, ki so sicer namenjene pridelavi zelenjadnic kot glavnega posevka, čeprav do 1. junija še niso bile posejane ali posajene (npr. zelje). Površino zemljišč, posajenih z zgodnjim krompirjem, upoštevajte v vrstici C23, površino zemljišč, posajenih s fižolom za zrnje, pa v vrsticah C17 in C18. Pri vpisovanju podatkov o površini z določeno kulturo v vrsticah od C47 do C54 prikažite ločeno površine s to kulturo na prostem in površine s to kulturo v zaščitenih prostorih. K površinam na prostem štejemo površine brez zaščite, v nizkih tunelih ali pod drugačno nizko zaščito. K površinam v zaščitenih prostorih štejemo površine v rastlinjakih, plastenjakih ali visokih tunelih. V vrsticah od C47 do C55 je pomembno tudi ločeno prikazovanje podatkov o površini s posamezno kulturo glede na namen porabe te kulture: poleg skupne površine s posamezno kulturo prikažite tudi, kolikšna površina od skupne je posajena ali posejana z rastlinami, ki so namenjene za tržno pridelavo (to je pridelavo za prodajo). Pri površinah z zelenjadnicami in jagodami za tržno pridelavo vpišite tudi, kolikšen delež (koliko odstotkov) površine na prostem, na kateri pridelujejo zelenjadnice ali jagode, je v kolobarju z drugimi kmetijskimi rastlinami (navedenimi v vprašalniku od C05 do C46). Kulture, ki jih popisujemo v vrsticah od C47 do C55: - Jagode. - Zelenjadnice:

- kapusnice: belo zelje, rdeče zelje, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje, cvetača, brokoli in kolerabica; - solatnice in špinačnice: glavnata solata, endivija, radič, motovilec, špinača, blitva; - korenovke: korenček, zelena, sladki komarček, peteršilj, rdeča pesa, redkvica, redkev, repa, podzemna koleraba (kavla); - čebulnice: čebula, šalotka, česen, por; - plodovke: paradižnik, paprika, feferoni, jajčevci, melone, lubenice, kumare, bučke;


- stročnice: fižol za stročje, bob in grah za prehrano ljudi; - trajnice: beluši (šparglji), hren.

V to skupino ne štejemo stročnic za zrnje (npr. fižola) in zgodnjega krompirja. - Cvetje in okrasne rastline. - Izključno pridelava sadik zelenjadnic (zelja, čebulčka, solate, pora, paradižnika ...), cvetja in okrasnih rastlin, krmnih

rastlin (pese, kolerabe ...), hmelja in drugih poljščin. Sem pa ne spadajo lesnate sadike (npr. sadnega drevja, cepljenke vinske trte, okrasne drevnine in sadike gozdnega drevja).

- Semena krmnih rastlin, sladkorne pese in zelenjadnic. – Površine za pridelavo semen žit, oljnih rastlin, stročnic in semenskega krompirja so vključene k površinam s posameznimi poljščinami.

56. Skupaj. V to vrstico vpišite seštevek podatkov od C47 do C55. Vsoto je treba zaokrožiti na 1 ar natančno (50 m2 in več zaokrožite na 1 ar). 57. Drugo na njivah. Vpišite podatek o skupni površini, posajeni ali posejani z drugimi rastlinami, ki jih pridelujejo kot glavni posevek na njivah in ki jih niste upoštevali drugje (npr. cikorija, lan, konoplja). 58. Neobdelane njive (praha). Vpišite podatek o površini njiv, ki počivajo (so v prahi). Njiv, ki niso obdelane zaradi gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov, tu ne upoštevajte (podatek o teh vpišite v C91 ali C92). Praha je del kolobarja. To je tista njivska površina, ki je za določen čas (najmanj za eno leto) ne uporabljamo za kmetijsko pridelavo, temveč jo namerno pustimo, da počiva. Ločimo črno in zeleno praho. Črna praha: njiva v tem letu na dan 1. junij ni bila posejana ali posajena z nobeno kulturo. Zelena praha: njiva je v tem letu posejana s kulturami, ki so namenjene za zeleno gnojenje (npr. z oljna redkev ...). Te kulture bodo prihodnjo pomlad podorane. MKGP loči pri izvajanju ukrepov kmetijske politike tudi neobvezno in obvezno praho. Obvezna praha: Vsak kmet, ki ima v letu 2005 več kot 17,45 ha površin posejanih z žiti, stročnicami ali oljnicami, mora del zemljišč obvezno pustiti počivati, vandar za ta zemljišča vseeno dobi subvencije. Na zemljiščih v obvezni prahi ni dovoljeno pridelovanje pridelkov, namenjenih za prehrano ljudi ali živali. Katere poljščine je dovoljeno gojiti na teh zemljiščih, predpiše MKGP v svojih uredbah. Dovoljene poljščine so namenjene izboljšanju tal ali pridelavi oljne ogriščice. Vendar pa morate površino s to oljno ogrščico, če jo kmet prideluje, upoštevati pri površini v vrstici C28 (pri oljni ogrščici), čeprav jo prideluje na zemljiščih v obvezni prahi. 59. NJIVE IN VRTOVI – SKUPAJ. Seštejte vse površine, vpisane v vrsticah od C05 do C46, in prištejte površine, vpisane v vrsticah od C56 do C58. II. TRAJNI NASADI Sadovnjaki in oljčniki. Intenzivni sadovnjaki in oljčniki so večji strnjeni nasadi sadnih dreves, oljk in jagodičja (npr. borovnic, malin, ribeza ...) razen jagod, katerih plodovi so namenjeni pretežno za prodajo. Urejeni so tako, da se v njih lahko uporablja sodobna kmetijska tehnika in jih je mogoče mehanizirano obdelovati in negovati. Med intenzivne oljčnike štejemo tudi tiste oljčne nasade, v katerih raste 20 ali več oljk v strnjenem nasadu (ne glede na razdaljo med drevesi). Kmečki sadovnjaki (travniški sadovnjaki) so polintenzivni in ekstenzivni nasadi, pretežno starih sort sadja. Drevesa so visokodebelna in rastejo v strnjenem ali nestrnjenem nasadu ter jih ni mogoče mehanizirano obdelovati in negovati. Pazite, da površine kmečkega sadovnjaka ne boste šteli dvakrat! V kmečkih ali tako imenovanih travniških sadovnjakih običajno tudi kosijo ali pasejo. K površini kmečkih sadovnjakov štejte le tiste površine, katerih glavni namen (večji del prihodka) je sadno drevje ali sadje. Če pa je glavni namen takega sadovnjaka pridelava krme za živino (paša ali košnja), pa to površino štejte med travnike in pašnike. Ne glede na to, kam boste šteli površino kmečkih sadovnjakov, pa obvezno vpišite število dreves v kmečkem sadovnjaku po sadnih vrstah (od C64 do C75). Ekstenzivni oljčniki so polintenzivni in ekstenzivni nasadi oljk. Med ekstenzivne oljčnike štejemo tudi tiste površine, na katerih drevesa ne rastejo v strnjenem nasadu, dreves v nasadu pa je manj kot 20.


60. do 63. Površina intenzivnih in kmečkih sadovnjakov ter površina intenzivnih in ekstenzivnih oljčnikov. Vpišite podatek o skupni površini posameznih vrst (intenzivnih, kmečkih) sadovnjakov in oljčnikov. Upoštevajte bruto površino sadovnjakov in oljčnikov, ne glede na rodnost dreves. 64. do 75. Število dreves in grmov v kmečkem sadovnjaku in oljk v ekstenzivnem oljčniku. Vpišite podatek o številu vseh (rodnih in nerodnih) dreves posamezne sadne vrste in grmov jagodičja v kmečkih sadovnjakih in število oljk v ekstenzivnem oljčniku: - jablan, - hrušk, - breskev in nektarin, - marelic, - češenj, - višenj, - češpelj in sliv (v to skupino spadajo tudi ringlo, cimbare, cibore, marabele, margolane .. ); - orehov, - leske, kostanja, mandljev, - oljk, - grmov jagodičja (malin, ribeza, robide, ameriške borovnice, kosmulje, bezga, joste) razen jagod (podatek o teh vpišite

pod C47 in C48), - drugega sadja (nešpelj, kutin, našija /nashija/, kakija, fig /smokev/, aktinidij /kivija/, murve ,.. ) 76. Skupaj. Vpišite seštevke vrstic od C64 do C75. 77. do 80. Vinogradi. Vinogradi so zemljišča, na katerih je zasajena vinska trta v strnjenem nasadu, v razdaljah, običajnih za sajenje vinske trte. Brajde ob hišah ne spadajo med vinograde. Vsa površina vinogradov je bruto površina vseh vinogradov ne glede na rodnost trsov. Vpišite podatke o številu vseh trt ter o vsej površini za: - bele vinske sorte; - bele sorte, druge, - rdeče vinske sorte - rdeče sorte, druge. 81. Vinogradi skupaj. Vpišite seštevke vrstic od C77 do C80. 82. do 84. Drevesnice, trsnice in matičnjaki. Vpišite podatek o površini zemljišč, na katerih so urejene: - sadne drevesnice, - gozdne drevesnice (to so tiste, ki niso urejene na gozdnih zemljiščih), - trsnice in matičnjaki (površine, na kateri gojijo sadike vinske trte in trsne cepljenke, ter površine matičnjakov; to so nasadi

ameriških trt in križank, ki dajejo rozge (les) za podlago vinskih sort trt). III. TRAVNIKI IN PAŠNIKI Vpišite podatek o površini travnikov in pašnikov, ki jih na kmetijskem gospodarstvu redno kosijo ali na njih pasejo živino in so zatravljeni več kot 5 let.

Tu ne upoštevajte:

� travnikov in pašnikov, ki jih na kmetijskem gospodarstvu ne obdelujejo več (težko dostopni, slaba kakovost). Travnike in pašnike, ki so delno zarasli, upoštevajte v vrstici C91; površino tistih, ki so v celoti zarasli, upoštevajte v vrstici C94 (gozd). Druge nezarasle in neobdelane travnike in pašnike morate upoštevati v vrstici C92.

� površin, ki so posejane z deteljo ali lucerno. Te ste že upoštevali pri posevkih na njivah (C35 in C36),

� površin na njivah, ki so posejane s travo ali travnimi mešanicami. Te ste že upoštevali pri posevkih na njivah (C34).


85. do 88. Intenzivnost rabe travnikov in pašnikov ter pretežna raba. Travnike in pašnike razdelite glede na intenzivnost rabe (število odkosov oz. paš) ter pretežno rabo (pretežno paša ali pretežno košnja): - kmet navadno kosi enkrat ali na njih pase živino (travniki in pašniki slabše kakovosti) in to načrtuje tudi letos, - kmet navadno kosi dvakrat ali na njih pase živino in tako načrtuje tudi letos, - kmet navadno kosi trikrat ali na njih pase živino in tako načrtuje tudi letos, - kmet navadno kosi več kot trikrat ali so namenjeni več kot trikratni paši ali košnji. Primer: Kmet uporablja pašnik, ki ga bo v tem letu enkrat pokosil, nato pa ga bo njegova živina še dvakrat popasla. V vrstico C87 – trikratna raba, boste vpisali površino tega pašnika in s križcem označili odgovor 1 – pretežno paša. 89. TRAVNIKI IN PAŠNIKI – SKUPAJ. Vpišite podatek o površini vseh travnikov in pašnikov, ki jih kmet kosi ali na njih pase živino (seštevek od C85 do C88). 90. Vsa kmetijska zemljišča v uporabi. Vpišite podatek o površini vseh kmetijskih zemljišč, ki jih kmetijsko gospodarstvo trenutno uporablja (obdeluje) za kmetijsko pridelavo (njive in vrtove, travnike, pašnike, intenzivne in kmečke sadovnjake, intenzivne in ekstenzivne oljčnike, vinograde, drevesnice ter trsnice in matičnjake). Seštejte vrednosti v vrsticah C59 do C63 + C81 do C84 + C89. Poleg skupne površine kmetijskih zemljišč vpišite tudi površino najetih kmetijskih zemljišč v uporabi. 91. Kmetijska zemljišča v zaraščanju – neobdelana. Vpišite podatek o površini nekdanjih kmetijskih zemljišč v uporabi (največkrat so to travniki in pašniki, na katerih ne pasejo več in ki jih več ne kosijo in ki so delno porasli z drevjem in grmovjem). 92. Druga neobdelana kmetijska zemljišča. Vpišite podatek o površini neobdelanih kmetijskih zemljišč, ki niso obdelana zaradi socialnih, gospodarskih ali drugih razlogov in ki jih kmetijsko gospodarstvo v prihodnje ne namerava več uporabljati za kmetijske namene; sem ne spadajo zemljišča v prahi. 93. Vsa kmetijska zemljišča. Vpišite podatek o površini vseh kmetijskih zemljišč, s katerimi kmetijsko gospodarstvo trenutno razpolaga, ne glede na uporabo (obdelanost) le-teh v tem letu: njiv in vrtov, travnikov in pašnikov, sadovnjakov, oljčnikov, vinogradov, drevesnic, trsnic in matičnjakov, kmetijskih zemljišč v zaraščanju in drugih neobdelanih kmetijskih zemljišč (seštevek vrstic C90+C91+C92). 94. Gozd. Gozd je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali z drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. H gozdu spadajo tudi zemljišča v zaraščanju, če se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene (košnja, paša). H gozdu spadajo tudi varovalni (vetrolovni) nasadi gozdnega drevja, če merijo več kot 5 arov. Gozdne drevesnice, ki so urejene na gozdnih zemljiščih, tudi štejte h gozdu; če pa so urejene zunaj gozdnih zemljišč, jih štejemo med trajne nasade (C83). Živi pesek, skalovje, goličave in nerodovitne površine, ki so v sklopu gozda, upoštevajte pri gozdnih površinah. Travnikov in pašnikov v zaraščanju ne štejte h gozdu, temveč h kmetijskim zemljiščem v zaraščanju (C91). 95. Nerodovitna zemljišča. Vpišite podatek o skupni površini pozidanih zemljišč, dvorišč, kamnolomov, peskokopov, poti, skal, ribnikov, močvirij in drugih zemljišč, ki jih ni mogoče uporabljati za kmetijsko pridelavo. Vsako kmetijsko gospodarstvo ima vsaj tista nerodovitna zemljišča, na katerih stojita stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. 96. Vsa zemljišča v uporabi. Vpišite podatek o skupni površini zemljišč, s katerimi kmetijsko gospodarstvo razpolaga. To so vsa kmetijska (C93), gozdna (C94) in nerodovitna zemljišča (C95). Skupna površina teh zemljišč (C96) mora biti enaka površini zemljišč, ki je vpisana v C04. 97. Gojitvena površina gob, skupaj. Če se na kmetijskem gospodarstvu ukvarjajo z gojenjem gob, prikažite osnovno gojitveno površino v m2 (ne glede na to, ali gobe gojijo na prostem ali v zaprtih prostorih). 98. – 116. NAKNADNI (STRNIŠČNI) POSEVKI, NAČRTOVANI V LETU 2005. Vpišite podatek o površinah zemljišč, na katerih so v letu 2005 načrtovani naknadni (strniščni) posevki.


Med naknadne (strniščne) posevke štejemo vse posevke, ki se v tekočem letu sejejo po spravilu glavnega posevka. Naknadne posevke, posejane po glavnem posevku strnih žit (pšenice, pire, ječmena, rži, ovsa, tritikale), imenujemo strniščni posevki. Pridelki teh posevkov so lahko neprezimni (pospravijo jih pred zimo) ali prezimni (pospravijo jih spomladi naslednje leto). Primer: 1. Kmet bo v letu 2005 po glavnem posevku (npr. ječmenu) posejal ajdo. Pridelek bo pospravil jeseni 2005 – neprezimni

posevek. 2. Kmet bo v letošnjem letu na njivi po glavnem posevku (npr. pšenici) posejal travno mešanico. Njivo bo letos jeseni

pokosil enkrat, v naslednjem letu pa jo bo še večkrat – prezimni posevek. Zelenjadnic (npr. zelje, ohrovt) ne štejemo k naknadnim (strniščnim) posevkom, čeprav bodo posejane ali posajene po glavnem posevku. 98. Zeleni podor. K zelenemu podoru štejemo površine, posejane s posevki, namenjenimi za podor. To so posevki, katerih pridelek se ne pospravi, ampak ostane na njivi, da se tako izboljša rodovitnost tal. Za zeleni podor se največkrat sejejo naslednje poljščine: bela gorjušica, facelija, oljna redkev (raula je sorta oljne redkve), krmni ohrovt. Nekateri posevki imajo posebna imena (npr. ogrščica starška, akela, rips). Vpišite podatek o površini, ki bo po 1. juniju 2005 posejana s posevki, ki bodo ostali na njivi, spomladi 2006 pa bodo podorani, površina pa bo zasejana z novim glavnim posevkom. Površin, namenjenih za zeleni podor, ne smemo zamenjevati s površinami, na katerih se pri MKGP lahko izvaja ukrep »ozelenitev njivskih površin«. Ozelenitev njivskih površin je širši pojem in zajema vse prezimne poljščine ne glede na namen uporabe (za krmo, jesenska setev žit, zeleni podor). 99. – 115. Načrtovani naknadni (strniščni) posevki. Ti posevki so namenjeni pretežno za krmo živini. Vpišite podatke o površini, namenjeni za naslednje načrtovane naknadne (strniščne) posevke: - ajdo - proso - repo (repo za krmo živine in za prehrano ljudi) - krmno peso - krmno kolerabo - krmno korenje - krmni ohrovt - krmno ogrščico - krmna žita in mešanico stročnic in žit (vpišite podatek o površini, zasejani z vsemi žiti /z ječmenom, ovsom, s

pšenico/, z mešanico žit ter z mešanico stročnic in žit, ki se pridelujejo izključno za zeleno krmo živine) - krmne stročnice (krmni grah in krmni bob za zeleno krmo) - silažno koruzo - enoletne detelje (inkarnatka, aleksandrijska detelja, perzijska detelja) - travnodeteljne mešanice (sem spadajo tudi mešanice trav in detelj s posebnimi imeni /npr. lansberška detelja je

mešanica ljuljke in inkarnatke/). - trave in travne mešanice (npr. ljuljko, mešanico ljuljke in pasje trave) - pitnik (koruza, posejana kot strnjen posevek, ki se uporablja za zeleno krmo) - sudansko travo - drugo (vpišite ime naknadnega posevka, ki ni posebej naveden v zgornjih vrsticah tabele, in podatek o površini s tem

posevkom). 116. Skupaj. Vpišite podatek o skupni površini, ki je predvidena za načrtovane naknadne (strniščne) posevke (seštevek vrstic 99–115). GNOJENJE, VARSTVO RASTLIN, NAMAKANJE 117. Površina zemljišč, ki ste jih v preteklem letu gnojili samo z mineralnimi gnojili. Vpišite podatek o površini zemljišč, ki so bila v času od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 gnojena samo z mineralnimi gnojili. Na teh zemljiščih niso bila uporabljena gnojila živinskega izvora. 118. Površina zemljišč, ki ste jih v preteklem letu gnojili samo z živinskimi gnojili. Vpišite podatke o površini zemljišč, ki so bila v času od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 gnojena samo z živinskimi gnojili (s hlevskim gnojem, gnojnico, gnojevko). Na teh zemljiščih niso bila uporabljena mineralna gnojila.


119. Površina zemljišč, ki ste jih v preteklem letu gnojili z mineralnimi in živinskimi gnojili. Vpišite podatek o površini zemljišč, ki so bila v času od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 gnojena z mineralnimi in živinskimi gnojili. 120. Površina zemljišč, na katerih ste v preteklem letu uporabljali sredstva za varstvo rastlin. Vpišite podatek o površino zemljišč, na katerih so v času od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 uporabljali sredstva za varstvo rastlin, in sicer: - insekticide (sredstva za zatiranje škodljivcev), - fungicide (sredstva za zatiranje bolezni rastlin), - herbicide (sredstva za zatiranje plevela), - druga (npr. rodenticide – sredstva za zatiranje glodalcev, limacide – sredstva za zatiranje polžev). 121. Površina zemljišč, na katerih ste v preteklem letu uporabljali samo herbicide. Vpišite podatek o površini zemljišč, na katerih so v času od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 uporabljali samo herbicide (sredstva za zatiranje plevela). Na teh zemljiščih niso bila uporabljena nobena druga sredstva za varstvo rastlin. 122. Površina zemljišč, jih doseže namakalni sistem. Med namakana zemljišča štejemo vsa zemljišča, ki so opremljena z namakalnimi napravami, ne glede na to, ali so bile te uporabljene ali ne (npr. zaradi ugodnih vremenskih razmer). Vpišite podatek o površini vseh zemljišč, ki jih je možno namakati z razpoložljivimi količinami vode. Če na kmetijskem gospodarstvu uporabljajo mobilne naprave za namakanje, lahko dosežejo (in namakajo) več polj. 123. Površina zemljišč, ki ste jih v preteklem letu dejansko namakali. Vpišite podatek o površini zemljišč, ki so bila v času od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 dejansko namakana s pomočjo namakalnih naprav, ne glede na to, kolikokrat je bilo kakšno zemljišče namakano. Površina zemljišč, ki jih je možno namakati (C122), mora biti večja ali enaka površini, ki je bila dejansko namakana (C123). 124. Ali uporabljate … ? Če na kmetijskem gospodarstvu namakajo zemljišča, označite, ali za namakanje uporabljajo fiksno ali mobilno opremo za namakanje zemljišč.


D. KMETIJSKI STROJI IN OPREMA TRAKTORJI, TOVORNJAKI, KOMBIJI 1. do 6. Število traktorjev. Vpišite število dvoosnih traktorjev, ki so v lasti ali solasti kmetijskega gospodarstva in ki so jih v zadnjih dvanajstih mesecih uporabljali na tem kmetijskem gospodarstvu. Traktorjev, ki so bili uporabljeni izključno za nekmetijska dela (gozdarstvo, komunalne storitve itd.), ne upoštevajte. Te boste popisali v poglavju I. (gozdarstvo). Razvrstite jih po moči in načinu pogona, kot je navedeno v vprašalniku. Kmet vam bo dal podatke o moči traktorja v konjskih močeh (KM) ali v kilovatih (Kw), bodite torej pozorni na mersko enoto, v kateri bo kmet izrazil moč traktorja.

1 kW =1,36 KM

7. Število enoosnih traktorjev . Vpišite število enoosnih traktorjev v lasti oz. v skupni lasti. 8. Število tovornjakov in kombijev. Vpišite število tovornjakov in kombijev v lasti kmetijskega gospodarstva, ki jih pretežno uporabljajo za potrebe kmetijskega gospodarstva (več kot 50 % celotne uporabe). DRUGA MEHANIZACIJA IN OPREMA Vpišite število za delo uporabnih kmetijskih strojev in opreme, ter tistih, ki jih je ob manjših popravilih mogoče znova uporabiti za kmetijska dela. V prvi stolpec vpišite število tistih, ki so v kmetovi lasti, v drugi stolpec pa število tistih, ki jih ima v solasti in so mu na voljo za souporabo. 9. Traktorski plugi. Vpišite skupno število vseh vrst traktorskih plugov, ne glede na način priklapljanja na traktor, obliko plužnega telesa, število brazd, globino oranja; sem štejte tudi specialne pluge (setvene, strniščne, vinogradniške). 10. Traktorske brane. Vpišite skupno število vseh vrst traktorskih bran, ne glede na način priklapljanja na traktor, ne glede na težo in ne glede na obliko krožnikov ali obliko zob. Upoštevajte tudi predsetvenike. 11. Traktorski trosilniki mineralnih gnojil. Vpišite skupno število vseh traktorskih trosilnikov mineralnih gnojil, ne glede na način priklapljanja na traktor, načelo delovanja in obliko trosilnika za trosenje gnojila. 12. Traktorski trosilniki hlevskega gnoja. Vpišite skupno število vseh vrst traktorskih trosilnikov hlevskega gnoja, ki so namenjeni za prevoz in trosenje hlevskega gnoja. 13. Traktorske cisterne za gnojevko. Vpišite skupno število vseh vrst traktorskih cistern za gnojevko, ne glede na način polnjenja in obliko soda ter vrsto črpalke in razpršilca. 14. Traktorske sejalnice za strnjeno setev. Vpišite skupno število vseh traktorskih sejalnic za strnjeno setev (setev žit ...). 15. Traktorske sejalnice za presledno setev. Vpišite skupno število vseh vrst traktorskih sejalnic za presledno setev v vrste, to je za setev koruze in drugih širokolistnih posevkov (pese, sončnic), ne glede na način priklapljanja na traktor in ne glede na vrsto sejalnika za odlaganje semen v zemljo. 16. in 17. Traktorski sadilniki. Vpišite skupno število vseh vrst sadilnikov za krompir in sadike, avtomatskih in polavtomatskih, dvo- ali večvrstnih, z napravo za polaganje folije ali brez nje.


18. in 19. Traktorske škropilnice in pršilniki. Vpišite skupno število vseh traktorskih škropilnikov in pršilnikov, ki se uporabljajo za nanašanje zaščitnih sredstev v tekočem stanju (škropil) na rastline, ne glede na velikost rezervoarja, vrsto črpalke in šobe. 20. Nahrbtne motorne škropilnice in pršilniki. Vpišite skupno število vseh nahrbtnih škropilnic in pršilnikov, ki se uporabljajo za nanašanje zaščitnih sredstev v tekočem stanju. Nahrbtne motorne škropilnice in pršilniki so uporabljajo predvsem v sadjarstvu, vrtnarstvu in vinogradništvu. 21. Ročno vodljive kosilnice. Vpišite skupno število lahkih in mostnih motornih kosilnic ne glede na vrsto in širino naprave za košnjo. Na terenu boste pogosto naleteli na izraz BCS-ke. 22. – 24. Traktorske kosilnice in mulčerji. Vpišite skupno število vseh traktorskih kosilnic ne glede na način priklapljanja na traktor, lego kosilnega grebena in obliko naprave za košnjo. 25. Traktorski obračalniki in zgrabljalniki. Vpišite skupno število traktorskih obračalnikov in zgrabljalnikov ne glede na način priklapljanja na traktor in način delovanja. 26 in 27. Kombajni za strna žita in koruzo, priključni in samohodni. Vpišite število vseh priključnih in samohodnih kombajnov za žetev žit, koruze za zrnje in mletje koruznih storžev za siliranje. 28. in 29. Kombajni za krompir, priključni in samohodni. Vpišite število priključnih in samohodnih kombajnov za izkop in pobiranje krompirja. 30. in 31. Kombajni za sladkorno peso, priključni in samohodni. Vpišite število priključnih in samohodnih kombajnov za ruvanje in obrezovanje sladkorne pese. 32. in 33. Silokombajni, priključni in samohodni. Vpišite skupno število vseh silokombajnov za siliranje trave in koruze (vlečeni ali nošeni). 34. Nakladalne prikolice. Vpišite skupno število vseh samonakladalnih prikolic (nakladalk), primernih za pobiranje, nakladanje in prevoz sveže, polsuhe in suhe krme ter pesnega listja. 35. Prikolice (razen nakladalnih). Vpišite skupno število traktorskih prikolic vseh vrst ne glede na nosilnost in način sipanja (z napravo za sipanje tovora ali brez nje). 3136 Naprave za dosuševanje sena. Vpišite skupno število naprav za dosuševanje sena ne glede na način dosuševanja in ne glede na njihovo zmogljivost. 37. Hladilni bazeni. Vpišite skupno število hladilnih bazenov in vrčev, ki jih kmetijsko gospodarstvo uporablja za hlajenje mleka po molži. Med hladilne bazene v skupni lasti spadajo tudi vaške zbiralnice za mleko. 38. in 39. Stiskalnice za bale (balirke) in ovijalniki za bale. Vpišite skupno število balirk in ovijalnikov, ki jih kmetijsko gospodarstvo uporablja za baliranje travne silaže in sena. 40. – 44. Ali imate v lasti in uporabljate? Prekrižajte okence ob šifri ustreznega odgovora (1-da, 2-ne) na vprašanje o uporabi računalnika za vodenje kmetijskega gospodarstva, molznega stroja z vrčem, mlekovoda s stojišča, mlekovoda z molzišča ter mlekarnice.


E. RAVNANJE Z ODPADKI (Izpolnijo le družinske kmetije) 01. Ali je kmetijsko gospodarstvo vključeno v javni odvoz odpadkov (da, ne – prekrižajte okence ob šifri ustreznega odgovora). Javni odvoz odpadkov je organiziran odvoz odpadkov, ki ga izvajajo javna komunalna podjetja ali drugi pooblaščeni zbiralci odpadkov, ki imajo dodeljeno pravico zbiranja komunalnih odpadkov. Med javni odvoz odpadkov štejemo tudi ločeno zbiranje odpadkov (npr. stekla, papirja, embalaže) in zbiranje odpadkov v zbirnih centrih. Kmetijska gospodarstva, vključena v javni odvoz odpadkov, boste prepoznali tudi po posodi za smeti (kontejnerju) pred hišo ali v njeni bližini, v katero odlagajo svoje odpadke in ki jo javno komunalno podjetje redno prazni oz. odpelje. 02. Vrste nastalih odpadkov in ravnanje z njimi. Z raziskovanjem želimo zbrati podatke o tem, kako kmetijska gospodarstva ravnajo z odpadki, naštetimi v vprašalniku. Vprašanja se nanašajo na vse odpadke, ki so nastali v gospodinjstvu gospodarja, in ne samo na odpadke, ki so nastali pri kmetijski pridelavi. Med odgovori morate zato prikazati tudi odpadke, nastale pri opravljanju dopolnilnih dejavnosti (kot so npr. turizem, predelava lesa, predelava kmetijskih pridelkov ...), gozdarstva in drugih nekmetijskih dejavnosti. Vrste odpadkov: a) Rastlinski ostanki/odpadki (veje, listje, stebla, lubje ...) se obravnavajo kot odpadek, če so bili odstranjeni z mesta

nastanka z namenom, da se jih predela ali uniči oz. zavrže (npr. sežig, oddano nekomu drugemu ...). Slama, ki se uporabi za krmo ali nastiljanje, ni odpadek. Ostanki, ki nastanejo v gozdu pri njegovem redčenju, pri podiranju dreves ipd., so odpadek le, če so odstranjeni s kraja nastanka (iz gozda).

b) Živalska tkiva (drobovina, koža, kosti, parklji, glava...) so odpadek takrat, kadar se jih ne da koristno uporabiti ali predelati in jih je treba zavreči.

c) Organski kuhinjski odpadki (pomije): ostanki hrane v gospodinjstvu. d) Strojna olja: olja, ki so ostala po menjavi olja v avtomobilih, traktorjih in drugih strojih. e) Plastika od bal. f) Gume: gume osebnih avtomobilov, traktorjev, motornih koles in drugih strojev in priključkov. g) Embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi: sem štejemo vse škatle, plastenke, steklenice, vreče, kovinsko embalažo

ipd. od gnojil, škropiv, pesticidov (zaščitnih sredstev za varstvo rastlin), barv in lakov, strojnih olj ipd.. h) Agrokemični odpadki so neuporabljena zaščitna sredstva za varstvo rastlin, gnojila, detergenti, ki so jim ostala oz. jih ne

nameravajo uporabiti do konca ali jim je potekel rok uporabe in jih morajo zato zavreči. i) Baterije in akumulatorji. j) Gradbeni odpadki so odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali

odstranitve objekta. Za vsako vrsto posebnega odpadka vpišite »šifre ravnanja z odpadki« glede na to, kako kmetijsko gospodarstvo ravna z odpadki. Pri vsaki vrsti odpadka je možnih več odgovorov. Šifrant ravnanja z odpadki:

Oddano pooblaščenemu zbiralcu odpadkov: Javni odvoz odpadkov zajema odvoz posebnih odpadkov in odvoz mešanih (nenevarnih) odpadkov. 1. Ni pojava: šifro 1 vpišite, če na kmetijskem gospodarstvu nimajo te vrste posebnega odpadka. 2. Pooblaščeni zbiralec posebnih odpadkov je tisti poslovni subjekt, ki skladno s predpisi zbira določene vrste odpadkov

in ima za to dejavnost dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor – Agencije RS za okolje (javna komunalna podjetja, drugi poslovni subjekti). Za ta namen so gospodinjstvom na voljo posode za smeti ali kontejnerji, postavljeni pred hišo ali v njeni bližini, ki jih nato zbiralec (enkrat tedensko ali enkrat mesečno) izprazni oz. odpelje.

3. Oddano vulkanizerju. 4. Oddano na urejena odlagališča odpadkov: Urejeno odlagališče odpadkov je objekt (ali urejen prostor) ali več objektov

za odlaganje odpadkov v tla ali na tla. Ločimo odlagališča za nenevarne komunalne odpadke in odlagališča za nevarne odpadke. Sem štejte tudi odpadke, ki jih gospodinjstvo samo odpelje na urejena pooblaščena odlagališča za odpadke.

5. Sežig odpadkov je eden od postopkov odstranjevanja lastnih odpadkov. Sežig lahko poteka na prostem ali v posebej za to primernih napravah. Upoštevajte samo tisti sežig, ki ga kmetijsko gospodarstvo opravlja na svojem kmetijskem gospodarstvu.

6. Kompostiranje odpadkov je eden od načinov predelave odpadkov in ponovne uporabe le-teh. Kompostiranje je odlaganje organskih odpadkov v jamo, posode, bokse ali na posebej za to pripravljene površine, kjer odpadki nekaj časa mirujejo in jih nato uporabite za gnojenje.


7. Ponovna uporaba odpadkov. Primer: če se na primer strojno olje uporabi za mazanje verig, žag ... 8. Začasno skladiščenje odpadkov. Gre za odpadke, ki so zaradi ustreznega zajemanja ali zbiranja začasno uskladiščeni

na kraju, kjer nastajajo, in sicer dotlej, da se zagotovi ustrezna predelava, odstranitev ali ponovna uporaba teh odpadkov. Kot začasno skladiščene odpadkov obravnavamo tudi odpadke, ki jih na gospodarstvu hranijo dlje časa in za katere nimajo izdelanega načrta, kam ali komu jih oddati. Med začasno skladiščene odpadke NE štejte odpadkov, ki jih na kmetijskem gospodarstvu kompostirajo.

9. Izpuščanje v reke, potoke, jezera, stoječe vode: 10. Odlaganje odpadkov v zemljo ali na zemljo. Sem štejemo odlaganje odpadkov na neurejena odlagališča na območju

kmetijskega gospodarstva ali zunaj njegovega območja (npr.v gozdu). Gre za divje odlaganje odpadkov.


F. DELOVNA SILA NA DRUŽINSKIH KMETIJAH V tem poglavju želimo zbrati podatke o delovni sili na družinski kmetiji, gospodarju, ostalih članih gospodinjstva, redno zaposlenih delavcih na družinski kmetiji, ki niso člani gospodinjstva, ter o pomagajočih delavcih, ki prav tako niso člani gospodinjstva. Vsi podatki se nanašajo na obdobje od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005. SPLOŠNA POJASNILA K VPRAŠANJEM: Gospodinjstvo je vsaka družinska ali druga skupnost oseb, ki izjavi, da stanuje skupaj in skupaj porablja svoje dohodke za poravnavanje osnovnih življenjskih stroškov (stanovanje, hrana itd.), ne glede na to, ali vsi člani stalno živijo v naselju, kjer je gospodinjstvo, ali pa kdo od članov začasno živi v drugem naselju ali v tujini, npr. zaradi dela, šolanja ali drugih vzrokov. Gospodar na družinski kmetiji je fizična oseba, ki vodi družinsko kmetijo za svoj račun. Definicija gospodarja je vezana predvsem na vodenje in organizacijo družinske kmetije, manj na lastništvo (dejansko je lahko tudi več solastnikov družinske kmetije). Na mnogih družinskih kmetijah obstajata dva gospodarja (npr. mož in žena, oče in sin ...), ki soodločata o vodenju in organizaciji. V takem primeru se na terenu odločite, koga od obeh boste vpisali kot gospodarja. Hkrati se prepričajte, na koga je naslovljen vprašalnik; po naših dosedanjih podatkih je namreč ta gospodar. Ostali člani gospodinjstva. Popisati morate vse družinske člane v gospodinjstvu gospodarja na družinski kmetiji. Na terenu boste večkrat naleteli na primer, da na isti družinski kmetiji delajo člani dveh gospodinjstev (npr. ostarela oče in mati in sin z družino). Če gre za ločeni gospodinjstvi (glej definicijo gospodinjstva), morate popisati le člane tistega gospodinjstva, ki dejansko obstaja na družinski kmetiji. (npr. ostarela oče in mati). Delo, ki ga opravi sin z družino (ločeno gospodinjstvo, člani ne živijo na tej družinski kmetiji), upoštevajte v vrstici F16, čeprav lahko sin opravi več dela kot starši. Če pa na družinski kmetiji dejansko gospodari sin, kot gospodarja vpišite njega, med druge člane gospodinjstva pa štejte člane njegovega gospodinjstva. V tem primeru vpišite v vrstico F16 podatek o delu njegovih staršev. Zaposlene osebe na družinski kmetiji so tiste osebe, ki so v zadnjih 12 mesecih delale na družinski kmetiji vsak teden, ne glede na to, koliko ur na teden so delale, in tiste, ki so zaradi določenih razlogov delale redno le del tega obdobja, npr. zaradi počitnic, služenja vojaškega roka, bolezni, nesreče ali smrti, začetka ali prenehanja delovnega razmerja v zadnjih 12 mesecih, ali prenehanja del zaradi naravnih nesreč (poplav, požarov idr.). Med zaposlene osebe ne spadajo sezonski delavci, ki nimajo pogodbe o zaposlitvi (te boste upoštevali v vrstici F16 kot delavce za občasno pomoč na kmetiji). Kmetijska dela so: - organizacija pridelave in prodaje kmetijskih pridelkov, - pridelovanje kmetijskih rastlin (priprava zemlje, gnojenje, zaščita in spravilo), - reja živine, - priprava doma pridelanih kmetijskih pridelkov za trg, - vzdrževanje kmetijskih objektov in opreme (stavbe, stroji, inštalacije), - prevozi za potrebe družinske kmetije. Druge dejavnosti so lahko: - predelava doma pridelanih kmetijskih pridelkov (npr. predelava mleka v sir ali skuto, mesa v klobase, oljk v olje), - gojenje, varstvo in izkoriščanje gozda, gozdarske storitve, predelava lesa, - opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo, - transportne storitve, - turizem na družinski kmetiji, - domača obrt, - lov, - ribogojstvo. Gospodinjska dela ne spadajo niti med kmetijska dela niti k drugim dejavnostim na družinski kmetiji, ki so povezane s kmetijstvom. POJASNILA K POSAMEZNIM VPRAŠANJEM: Stolpec 1: spol Z ustrezno šifro (1 = moški, 2 = ženski ) označite spol gospodarja, članov njegovega gospodinjstva in redno zaposlenih oseb na družinski kmetiji, ki niso člani gospodinjstva.


Stolpec 2: naslednik V eni od vrstic od 02 do 10 (ostali člani gospodinjstva) tega stolpca označite s številko 1 osebo, ki je predvidena za naslednika in naj bi za zdajšnjim gospodarjem prevzela in vodila družinsko kmetijo. Če naslednik še ni predviden, naj stolpec ostane prazen. Stolpec 3: leto rojstva V okenca vpišite celotno letnico rojstva (štiri mesta) za gospodarja, preostale člane gospodinjstva in zaposlene osebe, ki niso člani gospodinjstva. Stolpec 4: sorodstveno razmerje do gospodarja Vpišite ustrezno šifro za sorodstveno razmerje ostalih članov gospodinjstva do gospodarja. V vrstici za gospodarja je že vpisana šifra 13 (definicija gospodarja je podana med splošnimi pojasnili). To je prva vrstica v tabeli in vanjo obvezno vpišite podatke o gospodarju. Ostale šifre so: 1 – zakonski ali zunajzakonski partner, 2 – sin, hči, 3 – oče, mati, 4 – brat, sestra, 5 – stari oče, stara mati, 6 – zet, snaha, 7 – vnuk, vnukinja, 8 – tast, tašča, 9 – stric, teta, 10 – nečak, nečakinja, 11 – drug sorodnik in 12 – ni v sorodu. Stolpec 5: status Vpišite eno izmed šifer od 1 do 8 glede na to, kakšen status imajo gospodar oziroma preostali člani gospodinjstva. Možne šifre so: 1 – kmet, kmetijski podjetnik, 2 – dela zunaj družinske kmetije – delo opravlja v delovnem razmerju ali samostojno, 3 – brezposeln, 4 – gospodinja, 5 – otrok, učenec, dijak, študent, 6 – nezmožen za delo, 7 – upokojenec zunaj kmetijstva in 8 – upokojenec iz kmetijstva. Šifro 4 – gospodinja, dodelite le tistim osebam, ki delajo v gospodinjstvu in nimajo lastnega vira dohodkov. Če gre za upokojenca/-ko, ki prejema pokojnino in opravlja gospodinjska dela, vpišite za status šifri 7 ali 8. Stolpec 6: kmetovanje je članu gospodinjstva ... Vpišite eno izmed šifer od 1 do 3 glede na to, ali je kmetovanje za člana edina, glavna ali stranska dejavnost; šifro 4 za občasno pomoč na družinski kmetiji, šifro 5 pa če član ne dela na družinski kmetiji. 6.1. Edina dejavnost Kmetovanje je za gospodarja ali člana gospodinjstva edina dejavnost, če ne opravlja nobene druge dejavnosti, s katero bi ustvarjal dohodek. 6.2. Glavna dejavnost Kmetovanje je za gospodarja ali člana gospodinjstva glavna dejavnost, če v primerjavi z drugimi dejavnostmi, s katerimi pridobiva dohodek, porabi zanj pretežni del svojega časa. 6.3. Stranska dejavnost Kmetovanje je za gospodarja ali člana gospodinjstva stranska dejavnost, če med vsemi dejavnostmi, s katerimi ustvarja dohodek, porabi za kmetovanje najmanj časa, vendar na družinski kmetiji redno dela (npr. kdor skoraj vsak dan pomaga eno uro v hlevu) 6.4. Občasna pomoč na družinski kmetiji Za člane gospodinjstva, ki na družinski kmetiji pomagajo le občasno, vpišite šifro 4. Za občasno pomoč na družinski kmetiji upoštevajte občasno pomoč v času večjih del (sezona), kot so npr. košnja, siliranje, trgatev ali obiranje sadja, spomladanska rez v sadovnjakih, pobiranje krompirja in podobno. 6.5. Šifro 5 vpišite pri članih gospodinjstva, ki na družinski kmetiji ne delajo. Stolpec 7: Koliko dni ste v preteklem letu delali na družinski kmetiji? To vprašanje zastavite le za osebe, za katere ste v stolpcu 6 označili odgovor 3 ali 4 (stranska dejavnost ali občasna pomoč). Za te osebe vpišite, koliko dni so v preteklem letu delale na družinski kmetiji. Upoštevajte, da je največje možno število opravljenih delovnih dni v letu 225 (ali 1800 delovnih ur). Tisti, ki so v preteklem letu le občasno pomagali na družinski kmetiji ali je bilo to delo njihova stranska dejavnost, so lahko delali 225 dni, vendar skupaj manj kot 1800 ur. Stolpec 8: Čas, porabljen za kmetijstvo V ta stolpec vpišite ustrezno šifro za povprečno število ur na dan, ki so jih gospodar, preostali člani gospodinjstva in na družinski kmetiji zaposlene osebe porabili v času od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 za opravljanje del v kmetijstvu. Kaj štejemo med kmetijska dela, je opisano med splošnimi pojasnili o delovni sili.


Med kmetijska dela NE štejemo gospodinjskih del. Možne šifre odgovorov so:

šifra 1 = ne dela šifra 2 = 0 do pod 2 uri /dan šifra 3 = 2 do pod 4 ure /dan šifra 4 = 4 do pod 6 ur /dan šifra 5 = 6 do pod 8 ur /dan šifra 6 = 8 ur ali več / dan

Stolpec 9: Čas, porabljen za druge dejavnosti na družinski kmetiji V ta stolpec vpišite ustrezno šifro za povprečno število ur na dan, ki so jih gospodar, preostali člani gospodinjstva in redno zaposlene osebe porabili v času od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 za opravljanje drugih dejavnosti na družinski kmetiji. Kaj štejemo med druga (nekmetijska) dela, je opisano med splošnimi pojasnili o delovni sili. Med druga dela NE štejemo dela gospodinjskih del. Možne šifre odgovorov so:

šifra 1 = ne dela šifra 2 = 0 do pod 2 uri /dan šifra 3 = 2 do pod 4 ure /dan šifra 4 = 4 do pod 6 ur /dan šifra 5 = 6 do pod 8 ur /dan šifra 6 = 8 ur ali več / dan

Stolpec 10: dosežena stopnja splošne izobrazbe (izpolnite le za gospodarja). Upoštevamo najvišjo stopnjo izobrazbe, ki jo je oseba pridobila s končanjem redne šole ali izobraževanja ob delu. Dosežena stopnja izobrazbe se določa z uspešno končano šolo. Oseba, ki npr. obiskuje srednjo šolo, ima končano osnovno šolo; oseba, ki študira na fakulteti, ima končano srednjo šolo; oseba, ki je študirala na višji šoli, pa je študij pred diplomo opustila, ima končano srednjo šolo, ipd. Osebe, ki so končale osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami, imajo prav tako končano osnovno šolo. Za popisovance, ki bodo pri doseženi stopnji izobrazbe navajali, da so opravili poslovodski, delovodski ali mojstrski izpit, poklicne tečaje ali maturitetni tečaj, velja, da imajo srednjo strokovno izobrazbo, izjema je maturitetni tečaj – ti imajo srednjo splošno izobrazbo. Vpišite eno izmed šifer od 1 do 10, in sicer: • šifro 1, če je gospodar brez šolske izobrazbe oz. ima nepopolno osnovno izobrazbo (1 do 3 razrede osnovne šole); • šifro 2, če ima gospodar nepopolno osnovno izobrazbo (4 do 7 razredov osnovne šole); • šifro 3, če ima gospodar končanih vseh 8 razredov osnovne šole ali 4-razredno osnovno šolo in nižjo gimnazijo oz.

meščansko ali podobno šolo; • šifro 4, če ima gospodar katero koli dveletno ali triletno poklicno šolo oziroma izpit za kvalificiranega delavca; • šifro 5, če ima gospodar katero koli 4- ali 5-letno strokovno srednjo šolo (npr. srednja strojna, elektro, ekonomska ...

šola); • šifro 6, če ima gospodar opravljeno katero koli srednjo 4- ali 5-letno splošno šolo ali gimnazijo (v usmerjenem

izobraževanju so bile to srednje šole naravoslovno-matematične ali družboslovno-jezikovne smeri); • šifro 7, če ima gospodar opravljeno katero koli višjo strokovno ali višješolsko izobrazbo; • šifro 8, če je gospodar končal kateri koli 3- do 4-letni visokošolski strokovni program na visokih strokovnih šolah,

fakultetah ali akademijah (po letu 1996); • šifro 9, če ima gospodar končan kateri koli 4- do 6-letni univerzitetni program ali 4- do 6-letni visokošolski program na

fakulteti, visoki šoli ali akademiji; • šifro 10, če ima gospodar končan specialistični povisokošolski program po že pridobljeni visoki strokovni oziroma visoki

univerzitetni izobrazbi, magistrski ali doktorski študij. Stolpec 11: Dosežena stopnja kmetijske izobrazbe (izpolnite le za gospodarja). Upoštevamo najvišjo stopnjo kmetijske ali podobne smeri (veterinarska, vrtnarska, gozdarska) izobrazbe, ki jo je oseba pridobila s končanjem redne šole ali izobraževanja ob delu. Dosežena stopnja izobrazbe se določa z uspešno končano šolo. Vpišite eno izmed šifer od 1 do 9, in sicer:


Vpišite eno izmed šifer od 1 do 9, in sicer: • šifro 1, če ima gospodar samo praktične izkušnje; • šifro 2, če ima gospodar kateri koli tečaj iz kmetijstva; • šifro 3, če ima gospodar dveletno poklicno šolo; • šifro 4, če ima gospodar triletno poklicno šolo; • šifro 5, če ima gospodar srednjo šolo (4- ali 5-letni srednješolski program); • šifro 6, če ima gospodar višjo šolo; • šifro 7, če ima gospodar visoko strokovno šolo (po letu 1996); • šifro 8, če ima gospodar visoko univerzitetno izobrazbo; • šifro 9, če ima gospodar končan specialistični povisokošolski program po že pridobljeni visoki strokovni oziroma visoki

univerzitetni izobrazbi, magistrski ali doktorski študij. 15. Koliko časa ste v preteklem letu (od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005) porabili za gojenje, varstvo in izkoriščanje gozda? Čas preračunajte v polne delovne dni. Kot en delovni dan se šteje 8 ur. Ne upoštevajte pa najetih delavcev in ur, ki so jih ti delavci opravili s stroji, ker so ti že upoštevani v poglavju H – najem delavcev s stroji v gozdarstvu. 16. Ali so vam v preteklem letu (od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005) pri kmetijskih delih pomagali tudi drugi delavci, ki niso člani vašega gospodinjstva in niso zaposleni na družinski kmetiji? Prekrižajte okence ob šifri ustreznega odgovora (1= DA 2=NE). Za delavce, ki niso člani gospodinjstva in na kmetiji niso zaposleni, pa so v času od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 občasno ali redno pomagali na družinski kmetiji, vpišite v ustrezno okence samo skupno število dni. Podatek dobite tako, da vse opravljene ure delite z 8 (povprečno število ur na dan). Ne upoštevajte pa delavcev in ur, ki so jih opravili najeti delavci skupaj s stroji, ker so ti že upoštevani v poglavju G – najem delavcev s stroji v kmetijstvu. Primer 1 Na družinski kmetiji živi starejši par. Mož Franci je gospodar na kmetiji (preživlja se kot kmet in dela samo na kmetiji), žena Marija redno pomaga pri kmetijskih delih, vendar je zaposlena zunaj kmetije. Na kmetiji redno pomaga tudi sin z družino (tričlanska družina), ki živi v sosednji hiši. Sin in njegova žena sta zaposlena zunaj kmetijstva. V preteklem obdobju je sinova družina na kmetiji opravljala kmetijska dela takole: sin vsak dan 1 uro in 3 vikende po 8 ur, njegova žena le tri vikende po 8 ur, njun otrok pa na kmetiji ni delal. Na kmetiji nimajo gozdov – ne v lasti ne v najemu. V tabeli F. Delovna sila na družinskih kmetijah boste izpolnili naslednja polja: 1. gospodar:

- Gospodar na kmetiji je Franci: njegove podatke boste vpisali v prvo vrstico tabele: pri statusu (stolpec 5) boste vpisali vrednost 1, v stolpcu 6 boste vpisali vrednost 1 in s tem označili, da je kmetijstvo zanj edina dejavnost); vprašali boste tudi po vseh preostalih podatkih, ki so zahtevani v tabeli; polje v stolpcu 7 boste pustili prazno.

2. drugi člani gospodinjstva na kmetiji: - Med druge člane boste šteli le gospodarjevo ženo Marijo. Ker je ta zaposlena zunaj kmetije, boste v stolpec 5 vpisali

vrednost 2; ker hkrati ob zaposlitvi zunaj kmetije redno dela tudi na kmetiji, boste v stolpcu 6 vpisali vrednost 3 in s tem označili, da je kmetijstvo zanjo stranska dejavnost; nadalje boste vprašali, koliko dni je v preteklem letu delala na kmetiji, in število dni vpisali v stolpec 7 (največje število opravljenih delovnih dni je 225). Ker je kmetijstvo za gospodarjevo ženo stranska dejavnost, pazite, da njena dnevna udeleženost pri kmetijskih delih ne bo 8 ali več ur (v stolpec 8 boste torej vpisali eno od vrednosti 2 do 5, odvisno od izjave popisovane osebe).

3. zaposleni delavci, ki niso člani gospodinjstva: - Teh na tej kmetiji ni, zato boste vrstice 11–14 pustili prazne.

4. Vprašanje 15. – Koliko časa ste v preteklem letu porabili za gojenje, varstvo in izkoriščanje gozda? - Ker na kmetiji nimajo gozda, vprašanje preskočite.

5. Vprašanje 16. – Ali so vam v preteklem letu občasno pomagali tudi delavci, ki niso člani gospodinjstva in niso zaposleni na kmetiji? - Na kmetiji je pomagala sinova družina, zato boste na vprašanje odgovorili z 'da' in vpisali, koliko časa so skupaj

porabili za dela na kmetiji, preračunano v polne delovne dni. Ta podatek bi izračunali na primer takole: sin: (225 delovnih dni v letu x 1 ura) + (3 vikendi x 2 dni x 8 ur) = 273 ur sinova žena: 3 vikendi x 2 dni x 8 ur = 48 ur oba skupaj: 273 + 48 = 321 ur → ure preračunamo v polne delovne dneve: 321 / 8 = 40,1 dneva V polje D16 boste vpisali: 40 dni.

V podobnih primerih pazite na tole: Glede na definicijo za 'stransko dejavnost' lahko oseba dela maksimalno število delovnih dni v letu (to je 225 dni), ne more pa opraviti maksimalnega obsega delovnih ur v letu. Največje število delovnih ur v letu (polno število) je 1800 ur, kar pomeni, da je nekdo delal vsak dan 8 ur (odšteti pa so dela prosti dnevi, bolniški dopust, porodniška, služenje vojaškega roka). Če se oseba opredeli, da je kmetijstvo njena stranska ali občasna dejavnost, obvezno izpolnite tudi stolpec 7 (koliko dni v preteklem letu so delali na kmetiji), saj bomo le tako lahko izračunali čas, ki je bil dejansko porabljen za kmetijstvo .


Primer 2 Na družinski kmetiji živita starejši par ter njuna hčerka z družino. Vsi živijo v skupnem gospodinjstvu. Na kmetiji gospodari starejši – oče Mirko, za naslednika pa je določen njegov zet oz. hčerkin mož. Vsi delajo samo na kmetiji, razen dveh otrok hčerkine družine. Na kmetiji ni zaposlenih oseb, ki niso člani gospodinjstva. V preteklem letu so za izkoriščanje gozda skupno porabili 30 dni. V tabeli F. – Delovna sila na družinskih kmetijah – boste izpolnili naslednja polja: 1. gospodar:

- Gospodar na kmetiji je Mirko: njegove podatke boste vpisali v prvo vrstico tabele; pri statusu (stolpec 5) boste vpisali vrednost 1; tudi v naslednji rubriki boste vpisali vrednost 1 in s tem označili, da je kmetijstvo zanj edina dejavnost (stolpec 6); vprašali boste tudi po vseh ostalih podatkih, ki so zahtevani v tabeli; polje v stolpcu 7 boste pustili prazno.

2. ostali člani gospodinjstva na kmetiji: - Kot ostale člane boste vpisali: ženo gospodarja, gospodarjevo hčerko, hčerkinega moža ter njuna otroka. Pri

gospodarjevi ženi in hčerki boste opozorili, da gospodinjska dela niso všteta niti v čas, porabljen za kmetijstvo, niti za druge dejavnosti na kmetiji. Če katera od njiju porabi dnevno največ časa za druge dejavnosti na kmetiji ali za gospodinjstvo, potem je kmetijstvo lahko le njena stranska ali občasna dejavnost. Pri hčerkinem možu boste dodatno izpolnili tudi stolpec 2 (vnesli boste vrednost 1, kar pomeni, da je to naslednik). Pri otrocih boste v stolpcu 6 obvezno vnesli vrednost 5 – ne dela na kmetijskem gospodarstvu –, v stolpcu 8 pa vrednost 1 – ne dela.

3. zaposleni delavci, ki niso člani gospodinjstva: - Teh na tej kmetiji ni, zato boste vrstice 11–14 pustili prazne.

4. Vprašanje 15. – Koliko časa ste v preteklem letu porabili za gojenje, varstvo in izkoriščanje gozda? - V polje F15 boste vpisali:30 dni.

5. Vprašanje 16. – Ali so vam v preteklem letu občasno pomagali tudi delavci, ki niso člani vašega gospodinjstva in niso zaposleni na vaši kmetiji? - V našem primeru na kmetiji niso pomagali delavci, ki ne bi bili člani gospodinjstva in ki ne bi bili zaposleni na kmetiji,

zato polje F16 pustite prazno. V podobnih primerih pazite na tole: Gospodinjskih del ne štejemo niti med kmetijska dela niti k drugim dejavnostim na gospodarstvu. Zato osebo, ki jo popisujete, vedno opozorite na to. Če npr. nekdo opravlja le gospodinjska dela, potem je njegov čas, porabljen za kmetijske in tudi druge dejavnosti na kmetiji, enak nič (vpišite vrednost 1 – ne dela).


G. DELOVNA SILA V KMETIJSKIH PODJETJIH (od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005) V poglavju G bomo zbrali podatke o delovni sili v kmetijskih podjetjih, direktorju in ostalih zaposlenih. Vsi podatki se nanašajo na obdobje od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005. Splošna pojasnila k vprašanjem: Zaposlene osebe smo razdelili na osebe, zaposlene vse obdobje, in na osebe, zaposlene del obdobja. Zaposleni vse obdobje, so tisti, ki so v kmetijskem podjetju delali v zadnjih 12 mesecih vsak teden, ne glede na to, koliko ur na teden so delali, in tisti, ki so zaradi določenih razlogov delali redno le del tega obdobja, npr. zaradi počitnic, služenja vojaškega roka, bolezni, porodniškega dopusta, dopusta, nesreče ali smrti, začetka ali prenehanja delovnega razmerja v zadnjih 12 mesecih, prenehanja del zaradi naravnih nesreč (poplav, požarov idr.). Vse ostale zaposlene osebe so bile zaposlene del obdobja. Med te spadajo tudi sezonski delavci. Kmetijska dela so: - organizacija pridelave in prodaje kmetijskih pridelkov, - pridelovanje kmetijskih rastlin (priprava zemlje, gnojenje, zaščita in spravilo), - reja živine, - priprava na gospodarstvu pridelanih kmetijskih pridelkov za trg, - vzdrževanje kmetijskih objektov in opreme (stavbe, stroji, inštalacije), - prevozi za potrebe kmetijskega podjetja. Druge dejavnosti so lahko: - predelava na gospodarstvu pridelanih kmetijskih pridelkov (npr. predelava mleka v sir ali skuto, mesa v mesne izdelke,

oljk v olje), - gojenje, varstvo in izkoriščanje gozda, gozdarske storitve, predelava lesa, - opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo, - transportne storitve, - turizem, - domača obrt, - lov, - ribogojstvo. Pojasnila k posameznim vprašanjem: DIREKTOR PODJETJA 01. Spol: Z ustrezno šifro označite spol direktorja podjetja (1 = moški, 2 = ženski). 02. Leto rojstva: Vpišite rojstno letnico direktorja. 03. Splošna izobrazba: Upoštevamo najvišjo stopnjo izobrazbe, ki jo je oseba pridobila s končanjem redne šole ali izobraževanja ob delu. Dosežena stopnja izobrazbe se določa z uspešno končano šolo. Oseba, ki npr. obiskuje srednjo šolo, ima končano osnovno šolo; oseba, ki študira na fakulteti, ima končano srednjo šolo; oseba, ki je študirala na višji šoli, pa je študij pred diplomo opustila, ima končano srednjo šolo, ipd. Za popisovance, ki bodo pri doseženi stopnji izobrazbe navajali, da so opravili poslovodski, delovodski ali mojstrski izpit, poklicne tečaje ali maturitetni tečaj, velja, da imajo srednjo strokovno izobrazbo; izjema je maturitetni tečaj – ti imajo srednjo splošno izobrazbo. Prekrižajte okence ob ustrezni šifri odgovora, in sicer: • šifro 1, če je direktor brez šolske izobrazbe oz ima nepopolno osnovno izobrazbo (1 do 3 razrede osnovne šole); • šifro 2, če ima direktor nepopolno osnovno izobrazbo (4 do 7 razredov osnovne šole); • šifro 3, če ima direktor končanih vseh 8 razredov osnovne šole ali 4-razredno osnovno šolo in nižjo gimnazijo oz.

meščansko ali podobno šolo; • šifro 4, če ima direktor katero koli dveletno ali triletno poklicno šolo oziroma izpit za kvalificiranega delavca; • šifro 5, če ima direktor opravljeno katero koli 4- ali 5-letno strokovno srednjo šolo (npr. srednjo strojno, elektro,

ekonomsko ... šolo); • šifro 6, če ima direktor opravljeno katero koli srednjo 4- ali 5-letno splošno šolo ali gimnazijo (v usmerjenem

izobraževanju so bile to srednje šole naravoslovno-matematične ali družboslovno-jezikovne smeri); • šifro 7, če ima direktor opravljeno katero koli višjo strokovno ali višješolsko izobrazbo; • šifro 8, če je direktor končal kateri koli 3- do 4-letni visokošolski strokovni program na visokih strokovnih šolah,

fakultetah ali akademijah (po letu 1996); • šifro 9, če ima direktor končan kateri koli 4- do 6-letni univerzitetni program ali 4- do 6-letni visokošolski program na

fakulteti, visoki šoli ali akademiji; • šifro 10, če ima direktor končan specialistični povisokošolski program po že pridobljeni visoki strokovni oziroma visoki

univerzitetni izobrazbi, magistrski ali doktorski študij.


04. Kmetijska izobrazba. Upoštevamo najvišjo stopnjo kmetijske ali podobne smeri (veterinarska, vrtnarska, gozdarska) izobrazbe, ki jo je oseba pridobila s končanjem redne šole ali izobraževanja ob delu. Dosežena stopnja izobrazbe se določa z uspešno končano šolo. Prekrižajte okence ob ustrezni šifri odgovora, in sicer: • šifro 1, če ima direktor samo praktične izkušnje; • šifro 2, če ima direktor kateri koli tečaj iz kmetijstva; • šifro 3, če direktor dveletno poklicno šolo; • šifro 4, če ima direktor triletno poklicno šolo; • šifro 5, če ima direktor srednjo šolo (4- ali 5-letni srednješolski program); • šifro 6, če ima direktor višjo šolo; • šifro 7, če ima direktor visoko strokovno šolo (po letu 1996); • šifro 8, če ima direktor visoko univerzitetno izobrazbo; • šifro 9, če ima direktor končan specialistični povisokošolski program po že pridobljeni visoki strokovni oziroma visoki

univerzitetni izobrazbi, magistrski ali doktorski študij. ZAPOSLENE OSEBE 05. – 14. Število zaposlenih oseb po posameznih starostnih razredih. Vpišite število zaposlenih oseb, in sicer ločeno število moških in število žensk, po starostnih razredih. Za vsak starostni razred vpišite tudi število delovnih ur, ki so jih osebe, ki vanj sodijo, opravile. Posebej vpisujte podatke o osebah, ki so delale vse obdobje, in o tistih, ki so delale le del obdobja. Upoštevajte, da delovno leto obsega 1800 opravljenih delovnih ur, kar ustreza 225 delovnim dnem.


H. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU V vrsticah od 02 do 15 so navedene dopolnilne dejavnosti, katerih proizvodi in storitve se tržijo. Ob vsaki navedeni dejavnosti označite s številko, ali se na kmetijskem gospodarstvu ukvarjajo z njo ali ne (1 = DA, 2 = NE). Če se kmetijsko gospodarstvo dopolnilno ukvarja s predelavo (mesa, mleka, zelenjave ...), pomeni, da kot surovino uporabljajo pretežno na kmetijskem gospodarstvu pridelane kmetijske pridelke. Dopolnilne dejavnosti so: • predelava mesa (razsek mesa, izdelava svežih in trajnih mesnih izdelkov, prekajevanje rib), • predelava mleka (npr. predelava mleka v mlečne izdelke (sir, skuto, maslo ...), razne mlečne napitke itd), • predelava sadja in zelenjave (npr. kisanje zelja in repe, pasteriziranje in sušenje zelenjave, pridelava olja (v lastnih

stiskalnicah)...), • druge dejavnosti, povezane s predelavo hrane (npr. mletje pšenice v moko, zdrob, peka kruha in peciva v kmečki

krušni peči ...), • predelava lesa (razrez gozdnih lesnih sortimentov), • opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo za druge (to so storitve v zvezi z obdelavo tal, s setvijo in sajenjem,

spravilom sena in pridelkov z lastno kmetijsko mehanizacijo, ki jih kmet opravlja za druge /torej ne za delo na lastnem kmetijskem gospodarstvu/; vpišite tudi število ur storitev s kmetijsko mehanizacijo, ki so jih v obdobju od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 opravili za druge),

• turizem na kmetijskem gospodarstvu (s turizmom se ukvarjajo tista kmetijska gospodarstva, ki imajo registrirano turistično kmetijo ali kmetijo odprtih vrat; sem spadajo kmetije, ki oddajajo sobe, organizirajo turistične izlete, osmice ...),

• domača obrt (izdelovanje spominkov, suha roba, lončarstvo, volneni izdelki ...), • ribogojstvo (nadzorovana vzreja rib ali školjk v vzrejnih objektih – v zaprtih vodah oz. bazenih in ribnikih –, v katerih je

mogoče nadzirati vzrejo rib in školjk; sem spada tudi trženje športnega ribolova), • gozdarske storitve (npr.: sečnja, spravilo in prevoz lesa ter priprava kuriva – drva, lesni sekanci), • trgovina z lesom (odkup in prodaja gozdnih lesnih sortimentov), • komunalne storitve (vzdrževanje cest, pluženje snega, odvoz smeti ipd), • proizvodnja in trženje energije iz obnovljivih energetskih virov (vodni viri, vetrna energija, energija iz biomase, npr. iz

lesenih sekancev, gnoja in gnojnice ipd., sončna energija ...), • drugo (npr. nabiranje in predelava zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev).


I. NAJEM DELAVCEV S STROJI OD 1. 6. 2004 DO 31. 5. 2005 01. do 13. Število delovnih ur, ki so jih najeti delavci s stroji porabili za različna opravila. Opravila, za katera vpišete število opravljenih delovnih ur, so: • obdelava tal (oranje, brananje, frezanje, rahljanje, okopavanje), • setev žit, sladkorne pese, sajenje krompirja, drugih poljščin, sadnih dreves, vinskih trt in okrasnih rastlin, • gnojenje kmetijskih zemljišč v uporabi s hlevskim gnojem, z gnojevko in mineralnimi gnojili, • škropljenje kmetijskih rastlin proti plevelom, boleznim in škodljivcem, • izkop zgodnjega, poznega in semenskega krompirja, • izkop sladkorne pese, • obiranje in sušenje hmelja, • spravilo strnih žit (pšenice, rži, ječmena idr.) in koruze za zrnje, • spravilo silažne koruze, • košnja in spravilo trave, • baliranje sena, • baliranje travne silaže, • prevoze kmetijskih pridelkov (sladkorne pese, silažne koruze ipd.) s traktorji.


J. GOZDARSTVO POSEK LESA, od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005

1 prostorninski meter = 0,75 m3 01. do 08. Posek lesa. Vse količine posekanega lesa prikažite v neto m3 (brez vej, vrhačev in drugih ostankov, ki nastanejo pri poseku in izdelavi sortimentov) in jih razdelite po namenu porabe – za domačo porabo ali za prodajo: • hlodovina (k predelavi hlodovine za lastno uporabo štejemo žaganje ali tesanje v lastni režiji ali žaganje ali tesanje zunaj

kmetijskega gospodarstva, če so izdelki bili ali pa še bodo porabljeni na kmetijskem gospodarstvu). • drogovi in drug tehnični les (sem štejemo raznovrsten gradbeni les, krajše kole, pilote, pragove, trame in podobno). • drva • les za celulozo in plošče (med les za celulozo spadajo cepanice ali les v drugi obliki /razen hlodovine/, namenjen za

predelavo v celulozo ali iverne plošče). 08. Gozdni sortimenti – skupaj. Vpišite skupno količino gozdnih lesnih sortimentov, izdelanih v času od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 (seštevek vrstic od J01 do J07). NAJEM DELAVCEV S STROJI v gozdarstvu, od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 09. do 16. Najem delavcev s stroji v gozdarstvu. Vpišite samo število tistih ur, ki so jih v času od 1. 6. 2004 do 31. 5. 2005 opravili za kmeta drugi (najeti) delavci s svojimi stroji, in sicer samo za gozdarske storitve. Vpišite skupno število ur (strojnih in drugih), ki jih je porabil najeti delavec, da je opravil delo. Ur, ki so jih kmetje opravili sami s svojimi stroji, tu ne upoštevajte. 17. – 32. GOZDARSKA IN DRUGA MEHANIZACIJA IN OPREMA Vpišite število naslednje gozdarske mehanizacije in opreme, ki jo ima v lasti kmetijsko gospodarstvo: • Motorne žage: upoštevajte vse vrste motornih žag na bencinski pogon (električnih ne štejte). • Traktorski vitli (priključki): to je oprema za zbiranje lesa, ki se priključijo na traktor. • Gozdne žičnice (priključki): vpišite število žičnic za spravilo lesa, ki se priključijo na traktor. (Žičnice se uporabljajo za

spravilo lesa s terenov, ki niso povezani z gozdnimi prometnicami.) • Cepilni stroji za prostorninski les: stroji, s katerimi se cepi les za drva ali celulozo. • Sekalniki za gozdne lesne sekance stroji, s katerimi se izdeluje gozdne lesne sekance (pretežno iz biomase - vej,

vrhačev ...). • Vozovi za prevoz lesa s konji: vpišite število vozov, ki služijo pretežno za prevoz lesa s konji • Traktorji, izključno za spravilo lesa: vpišite število traktorjev, ki se uporabljajo izključno za spravilo lesa. To so traktorji,

ki so opremljeni za delo v gozdu (varnostna kabina ali lok, vitel, deska za privlačevanje in rampanje lesa); lahko so kolesni ali gosenični, zgibni ali nezgibni.

• Gozdne žičnice, samostojne: vpišite število žičnic z lastnim pogonom. Te so lahko na polprikolici, lahko pa so nameščene na kamionu.

• Kamioni za prevoz lesa vpišite število kamionov, ki so opremljeni za prevoz lesa (nadgradnja, nakladalna naprava). • Stroji za gradnjo gozdnih cest, samostojni: vpišite število samostojnih strojev za gradnjo gozdnih cest: bagri, kopači,

buldožerji ipd. • Stroji za gradnjo gozdnih cest (priključki): vpišite število priključkov za stroje za gradnjo gozdnih cest. V to skupino

spadajo lafete. • Stroji za vzdrževanje gozdnih cest, samostojni: vpišite število grederjev. • Stroji za vzdrževanje gozdnih cest (priključki): npr. poravnalne deske, plugi itd. • Tračni žagalni stroji za razrez hlodovine. Lahko so vertikalni ali horizontalni, uporabljajo se za razrez hlodovine

listavcev. • Krožni žagalni stroji za razrez hlodovine. Ti se uporabljajo za razrez iglavcev. • Polnojarmeniki za razrez hlodovine (gatri). Tudi ti se uporabljajo za razrez iglavcev.


VIII. KONEC POPISOVANJA Popisovalec ob koncu popisovanja vpiše, kdaj je bilo popisovanje končano, in se podpiše. Za podpis prosi še popisano osebo in zapiše še telefonsko številko popisanega kmetijskega gospodarstva. Inštruktor po končanem pregledu vprašalnika vpiše datum pregleda, svojo šifro, svoje ime in priimek in se podpiše.

Documents

RAZISKOVANJE STRUKTURE KMETIJSKIH ...ISSN 1408-1482 ISBN 961-239-076-2 7 Ljubljana, 2005 15 KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO RAZISKOVANJE STRUKTURE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV, JUNIJ 2005 NAVODILA