1

1.2 OBVEZNOSTI DIJAKA

NAČIN , OBLIKA

PREVERJANJA

OBVEZNOSTI IN

KRAJ IZDELAVE

IZDELKA

VSEBINA ROK ODDAJE

GRADIVA IN

OPOMBA

Seminarske naloge ali

daljši esej

Domač izdelek

LASTEN IZBOR

AVTORJA IN BESEDILA

(Na podlagi predstavljenih

naslovov iz spiska fil.

Literature)

Prvi teden v decembru v

tekočem šolskem letu

(izključno)

Eseja (dva v šolskem letu)

-

Šolska izdelka

Po izboru en esej z antične

filozofije

( Platon ali Aristotel)

in

Po izboru en esej z

novoveške filozofije

(Descartes, Nietzsche ali

Sartre)

I. esej:

Drugi teden januarja

v tekočem šolskem letu

(izključno)

II. esej:

prvi teden marca

v tekočem šolskem letu

(izključno)

Test logika in metodologija

Šolski izdelek

enkrat Tretji teden oktobru

v tekočem šolskem letu

(izključno) Ustno preverjanje,

Pri pouku –

Šolski izdelek

Antična filozofija PRVO poletje:

na podlagi lastno

izbranega datuma

(v tekočem šolskem letu:

(izključno !)

Ustno preverjanje, pri

pouku –

Šolski izdelek

Sholastična in novoveška

ter sodobna filozofija DRUGO poletje:

na podlagi lastno

izbranega datuma

(v tekočem šolskem letu:

(izključno !)

Nastop, ustno,

pri pouku –

Šolski izdelek

Na podlagi predstavljenih

naslovov iz spiska fil.

literature

PRVO IN DRUGO

polletje:

na podlagi lastno

izbranega datuma

(v tekočem šolskem letu:

(izključno !)

2

10. UČBENIKI, LITERATURA IN GRADIVA ZA DIJAKE:

a) Učbenika:

Področje: LOGIKA Z METODOLOGIJO: JERMAN, Frane: FILOZOFIJA/ poglavje: Logika

in metodologija. DZS,Ljubljana 1992, tudi ostale izdaje.

Področje: SPLOŠNIH IN DOLOČENIH FIL. VSEBIN: MIŠČEVIĆ, NENAD. FILOZOFIJA

ZA GIMNAZIJE1[1]. CANKARJEVA ZALOŢBA, LJUBLJANA, 2002.

b) Filozofska literatura2[2]:

DVE IZBRANI BESEDILI IZ SPISKA ZA FILOZOFSKO BRANJE /OBSEG: cca. 30 – 40

strani ali zaključene vsebine v enakem obsegu/

ŢLAHTIČ, JOŢE. IZBOR FILOZOFSKIH BESEDIL3[3], INTERNO GRADIVO. SVŠGL,

2002, 2004, 2006.

c) Slovarji, leksikoni in repetitoriji4[4]:

SO NAVEDENI V SPISKU LITERATURE, KI JE RAZPOLOŢLJIV PRI DIJAKU –

POOBLAŠČENCU V RAZREDU; TUDI V VSAKI ŠOLSKI KNJIŢNICI.

d) gradiva predavatelja:

RAZNA FILOZOFSKA STROKOVNA LITERATURA, GRADIVA IN INFORMACIJE S

ŠTUDIJSKIH SKUPIN,

SEMINARSKA GRADIVA SEMINARJA OODDELKA ZA FILOFOFIJO FF V

LJUBLJANAI

ZA INTERDISCIPLINARNE POVEZAVE USTREZNA LITERATURA, DRUGA

FILOZOFSKA LITERATURA V SLOVENSKEM JEZIKU, NAMENJENA DIJAKOM

ZA BRANJE IN PISANJE ESEJEV ALI IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE TER

USTNO NASTOPANJE

1[1] UČBENIK SI DIJAKI PRESKRBIJO SAMI.

2[2] FILOZOFSKA BESEDILA DIJAKI DOBE V ŠOLSKIH ALI SPLOŠNIH

KNJIŢNICAH.

3[3] BESEDILO JE USKLAJENO S PRENOVLJENIM UČNIM NAČRTOM PREDMETA,

LITERATURA JE USKLAJENA S POTREJENIM, VELJAVNIM UČBENIKOM.

3

NAČRT PODAJANJA FILOZOFSKIH TEM IN NJIHOVA

RAZPOREDITEV

ČASOVNICA , OPREDELITEV TEM IN OBVEZNOSTI PRI PREDMETU

Okvirni

datum

izvajanja

vsebin

Teme in

vsebine

Ustno

preverjanje,

pisanje ali

oddaja

naloge

Prvi sklop:

Od

07. 09.

do

20. 10.2011

Uvodne vsebine

1. Logika in metodologija

1.1. Razvoj logike

1.2. Stavčna logika, antična stavčna

logika, teorija pojmov

1.3. Pojmovanje in definiranje

znanosti, temeljni znanstveno-

metodološki pojmi

1.4. Metode sklepanja

Test logika

Od

18. – 22. 10.

2011

Drugi sklop:

Od

25.10

do

20.12. 2011

2. Antična grška filozofija

9.4 razumvanj antičnih grških besedil

9.5 Protagora ( relativnost, veliki govor)

9.6 Parmenid (Fragmenti)

9.7 Platon : Drţava, (izbrana

poglavja (segmenti))

9.8 Aristotel: Nikomahova

etika , (izbrana poglavja (segmenti)).

9.9 pridobitev predstave o nastajanju

zahodne civilizacije, mišljenja, kulture,

znanosti, prava ipd.

Ustni nastopi iz vsebin

antične

filozofije in

sholastike

potekajo od začetka

novembra 2011

do konca februarja

2012

4

Oddaja seminarske naloge

ali obseţnega eseja

SE OPRAVI OSEBNO IN

PRI REDNI URI,

zakasnele izdelke lahko oddajo

dijaki koncem marca 2011.

POTEKA LE V

obdobju

od 06. 12. 2011

do 10. 12. 2011

Tretji sklop:

od

20.12.

2011

do

14. 01.

2012

3. Filozofije religij, evropska

srednjeveška sholastika in

renesančna filozofija

3.1 filozofije religij

3.2 judovstvo,

3.3 arabska filozofija in islam,

3.4 kitajska filozofija,

konfucionizem, taoizem

3.5 Predstavitev pomena sholastike,

njen nastanek in vzrast

krščanske teologije, luteranstvo,

3.6 Avguštin, Tomaţ Akvinski

3.7 Renesansa,

3.8 G. Bruno in pojmovanje

vsolja – brezmejnost in

3.9 N. Kopernik, kopernikanski

obrat,

3.10 Nastanek evropske

renesanse in obravnava

nekaterih avtorjev in njihovih

pogledov na svet ( Bruno,

Mirandola, Luther, razvoj

znanosti in evropska

renesansa,Trubar)

Ustni nastopi iz vsebin

antične

filozofije in

sholastike potekajo od začetka

novembra 2009

do konca februarja

2010

5

Od

10.01.2012

do

14.01.2012

Pisanje prvega eseja iz vsebin

antične filozofije

Od

11.01.2012

do

14.01.2012

Četrti

sklop:

od

17.01.

2011 do

Konca

marca

2011

4. Novoveška filozofija,

racionalizem, empirizem

Descartes Rene: Meditacije,

(izbrana poglavja (segmenti))

prepoznavanje duuhovnosti,

racionalnosti in dualnosti

človeka;

Razumevanje trditve:

“Mislim, toraj sem.”

(izbrana poglavja

(Meditacije, segmenti in

primeri iz literature))

2. Locke, indukcija, pomen človekovih

čutil, ratio, vzgoja;

3. Hume, nastajanje pojmov in

njihovo pojmovanje, (izbrani

poglavji (segmenti))

Ustni nastopi iz vsebin

Novoveške in

sodobne

filozofije

potekajo od začetka

marca 2012

do konca maja 2012

Peti sklop:

od od

17.01.

2012 do

Konca

marca

2012

5. Razumevanje

Nitzschejevega višjega

človeka

9. F. Nietzsche, obravnava

besedila: Tako je govoril

Zaratustra, 10. Obravnava vsebin: Višjega človeka

11. Obravnava pomena kreposti in vi

višjih smotrov,

12. Obravnava izbranih poglavij

(segmenti))

Ustni

nastopi iz vsebin

Novoveške in

sodobne

filozofije

potekajo od začetka

marca 2011

do konca maja 2012

6

Šesti

sklop:

od od

17.01.

2012 do

Konca

marca

2012

6. Razumevanje Sartrovega

človka in svobode

1. J.P. Sartre, Pojmovanja

človekove svobode

2. človekovega večdimenzionalnega

eksistiranja in

3. pojmovanja človeka kot

odgovornega za lastna ravnanja.

izbrana poglavja (segmenti))

Ustni nastopi iz vsebin

Novoveške in

sodobne filozofije potekajo od

začetka marca 2011

do konca maja 2011

Od

01.03.2012

do

04.03.2012

Pisanje drugega eseja iz

vsebin

Novoveške filozofije

Od

07.03.2012

Do 11.03.2012

do

11.03.2012

Od

05. 04.2012

do

08.04.2012

Rezervni datum pisanja enega od esejev

POTEKA ZA VSE DIJAKE z

opravičljivim razlogom

(boleze, športni nastop ipd.)

Od

04. 04.2012

do

08.04.2012

Od

04. 2012

Do

11.06.2012

Zaključevanje in

izboljševanje ocen

poteka za

Od 16.05.2012

do 11.06.2012

7

12. Dijakovo gradivo in navodila za delo pri

predmetu filozofija V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 Priloga 1

A) ZA VSE DIJAKE VELJAJO PRAVILA OCENJEVANJA SKLADNO S ŠOLSKIM

PRAVILNIKOM IN ZAKONOM.

B) PRIPOROČLJIVO JE, DA DIJAKI V RAZREDU OBLIKUJEJO DATUMSKI SPISEK

PREVERJANJA. PREVERJANJE PREDSTAVLJA VODENJE DIALOGA NA

ZASTAVLJENA VPRAŠANJA ALI TRDITVE OBRAVNAVANE VSEBINE (oţje ali

širše).

C) DIJAKI SE OBVEZNO UDELEŢIJO KONZULTACIJ ZA: 1. PRIPRAVE

SEMINARSKIH NALOG IN IN 2. IZVEDBO USTNEGA NASTOPA; ZA

UDELEŢBO NA KONZULTACIJI PREJMEJO UČITELJEV PODPIS . Za obisk priprav

sem. Naloge na ocenjevalni list sem. Naloge in za ustni nastop na ocenjevalni list za ustni

nastop.

D) IZBOLJŠEVANJE OCENE JE ŢELJENO IN PRIPOROČLJIVO OPRAVITI ČIMPREJ

(predvidoma v naslednjem srečanju).

E) Dijaki vodijo tudi osebno redovalnico pri predmetu. Ta je v tabelarični obliki zapisana na

notranji strani začetne platnice zvezka.

F) DIJAKI ODDAJO ZA ZBIRANJE OSEBNE DOKUMENTACIJE MAPO. TO Z VSEM

GRADIVOM IN IZDELKI PREJMEJO OB ZAKLJUČKU celotne OCENE dela OB

KONCU ŠOLSKEGA LETA.

G) PRI POUKU dijaki OBVEZNO UPORABLJAJO LASTEN ZVEZEK, FIL. GRADIVA in

OSEBNE ZAPISKE. ZVEZEK NOSI NJIHOVO IME IN PRIIMEK. VANJ VLOŢIJO

NAVODILA IN JIH UPORABLJAJO.

H) VSA ODPRTA VSEBINSKA IN FORMALNA VPRAŠANJA NASLAVLJAJO DIJAKI

NA UČITELJA FILOZOFIJE.

I) V PRIMERU NERAZUMEVANJA VSEBIN ALI ODPRTIH DILEM DIJAKI TE

IZPOSTAVIJO IN JIH SKUPAJ Z UČITELJEM REŠUJEMO V RAZREDU.

J) PRISOTNOST DIJAKOV PRI POUKU JE NUJNA, SKLADNA S ŠOLSKIMI PRAVILI, je

obvezna.

K) INDIVIDUALNE POSEBNOSTI, POSEBNE POTREBE DIJAKOV IN DILEME TER

ETIČNA IN PODOBNA VPRAŠANJA REŠUJEMO INDIVIDUALNO IN NA

KONZULTACIJAH, LAHKO TUDI V SODELOVANJU S STARŠI ALI V SKUPINI

DIJAKOV. Vsebine se morajo nanašati na predmet.

L) ZAVEDATI SE VELJA, DA JE FILOZOFIJA TEMELJNA, ZELO SPLOŠNA IN JO JE

MOŢNO POVEZOVATI Z MNOGIMI DRUGIMI STROKAMI.

8

M) DIJAKI, KI BODO AKTIVNO SODELOVALI V MEDPREDMETNIH POVEZAVAH

(FRANCOŠČINA, ANGLEŠČINA, UMETNOST) PRIPADAJO ZA OPRAVLJENO DELO

OCENE. VSE AKTIVNOSTI MORAJO BITI PISNO DOKUMENTIRANE. ZA

AKTIVNOSTI IN NJIHOVO TVORNOST SO NUJNE KONZULTACIJE.

N) FILOZOFIJA JE TUDI ETIČEN PREDMET. Ravnanje dijaka pri predmetu je sestavni del

dela pri predmetu.

O) POSAMEZNE ALI ZAKLJUČNE OCENE BODO VPISANE V REDOVALNICO LE OB

NAVZOČNOSTI DIJAKA. Če bo dijak na dan vpisovanja ocen manjkal, se oglasi za vpis

naslednjič ali zve za oceno, ki bo vpisana v času konzultacije.

12.1 PRIPOMOČKI, LITERATURA TER GRADIVA in

SODELOVANJE DIJAKOV S ŠOLSKO KNJIŽNICO

P) V šolski knjiţnici prejmejo dijaki in dijakinje navodila za delo pri predmetu;

Q) GRADIVO: F. Jerman, Logika z metodologijo (dijaki prejmejo v razredu po en izvod in

ga kopirajo)

R) Filozofski priročnik (dijaki prevzamejo v septembru v šolski knjiţnici; istega koncem

šolskega leta ga vrnejo v knjiţnico, pridobijo potrdilo o vrnitvi in ga predloţijo učitelju

filozofije)

S) Učbenik: Miščević, Kante, Filozofija za gimnazije (dijaki prevzamejo v šolski knjiţnici ali

ga nabavijo sami)

T) Druga gradiva za sem. nalogo in ustni nastop (dijaki prevzamejo v šolski knjiţnici ali

splošnih knjiţnicah ali naročijo kot medbibliotečno izposojo; iščejo sami !) spiski izbora

literatura bon a razpolago v zadnjem tednu meseca septembra.

Zvezki:

U) ZVEZEK (obvezen; za beleţenje šolske snovi in pisanje domačih vaj; 80 strani)

V) MAPA (obvezna; razume se jo kot osebna dokumentacijska mapa, spravljena je v šoli,

vanjo zbiramo in vlagamo vsa dijakova gradiva, izdelke in drugo, nastaja med šolskim letom;

dijak jo ob zaključeni oceni prejme);

W) ESEJSKE DOMAČE NALOGE, so obvezna priprava in predstavljajo sestavni del pisanja

eseja;

X) SEMINARSKA NALOGA (kot izdelek je obvezna, navodila za izdelavo in kriteriji

ocenjevanja sta v pričujočem gradivu;)

Y) ŠOLSKA IZDELKA; (dva eseja s spremljajočimi domačimi vajami;)

Z) TUDI IZDELANI PLAKATI IPD.

9

BB) OSEBNA REDOVALNICA DIJAKA Priloga 2

Dijak: razred:

VSEBINA OCENA PODPIS

UČITELJA

POPRAVLJENA

OCENA IN

PODPIS

UČITELJA

OPOMBA /

ZAZNAMEK

Test

LOGIKA IN

METODOLOGIJA

SEM. NALOGA

PRVO

USTNO

PREVERJANJE

ANTIČNA FIL.

SKUPNA

OCENA

ESEJEV

USTNI

NASTOP

DRUGO

USTNO NOVOVEŠKA

FIL.

SKUPNA

zaključena

OCENA

Redovalnico dijak/inja prilepi na notranjo stran platnice zvezka. Veljajo le ocene s

podpisi. Predloţi jo dijak pri vsakem odgovarjanju za ocenu ali vpisu ocene pisne

naloge.

10

ČASOVNICA TEM IN OBVEZNOSTI DIJAKOV

PRI PREDMETU FILOZOFIJA Priloga 3

Vsebine

in sklopi 12.2 Teme in

vsebine

Ustno

preverjanje,

pisanje

esejev ali

oddaja naloga

Prvi sklop:

Uvodne vsebine

1. Logika in metodologija

4.1. Pomen filozofije, filozofija in razvoj logike

4.2. Stavčna logika, antična stavčna logika,

teorija pojmov

4.3. Pojmovanje in definiranje znanosti, temeljni

znanstveno-metodološki pojmi

4.4. Metode sklepanja

Test logika:

od

16. – 20. 10. 2011

Drugi sklop:

8. Antična grška filozofija

9.10 Razumevanj antičnih grških besedil, mit,

mitologija

9.11 Protagora ( relativnost, veliki govor)

9.12 Parmenid (Fragmenti)

9.13 Platon : Drţava, (izbrana poglavja

(segmenti))

9.14 Aristotel: Nikomahova etika , (izbrana poglavja (segmenti)).

9.15 pridobitev predstave o nastajanju zahodne

civilizacije, mišljenja, kulture, znanosti, prava

ipd.

Ustni nastopi iz

vsebin

antične filozofije

in sholastike

potekajo od

začetka

novembra

do konca

februarja

11

Oddaja seminarske

naloge ali obseţnega eseja

SE OPRAVI OSEBNO IN

IZKLJUČNO PRI REDNI URI,

POTEKA LE V

obdobju

od 28. 11. 2011

do 2. 12. 2011

Tretji sklop:

9. Filozofije religij, evropska

srednjeveška sholastika in

renesančna filozofija

4 filozofije religij

5 judovstvo,

6 arabska filozofija in islam,

7 kitajska filozofija, konfucionizem, taoizem

8 Predstavitev pomena sholastike, njen nastanek in

vzrast krščanske teologije, luteranstvo,

9 Avguštin, Tomaţ Akvinski

10 Renesansa,

11 G. Bruno in pojmovanje vsolja – brezmejnost

in

12 N. Kopernik, kopernikanski obrat,

13 Nastanek evropske renesanse in obravnava

nekaterih avtorjev in njihovih pogledov na svet (

Bruno, Mirandola, Luther, razvoj znanosti in

evropska renesansa,Trubar)

Ustni nastopi iz

vsebin

antične filozofije

in sholastike

potekajo od

začetka novembra

2010

do konca

februarja 2011

Od

11.01.2011

Do 14.01.

2011

Pisanje prvega eseja iz

vsebin

antične filozofije poteka

Od

09.01.2012

do

13.01.2012

12

Četrti

sklop:

10. Novoveška filozofija,

racionalizem, empirizem

1.Descartes Rene: Meditacije, (izbrana

poglavja (segmenti))

1. prepoznavanje duhovnosti, racionalnosti in

dualnosti človeka;

2. Razumevanje trditve: “Mislim, toraj sem.”

3. (izbrana poglavja (Meditacije, segmenti in

primeri iz literature))

2.Locke, indukcija, pomen človekovih čutil, ratio,

vzgoja;

3.Hume, nastajanje pojmov in njihovo

pojmovanje, (izbrani poglavji (segmenti))

Vsi ostali ustni

nastopi

iz vsebin

novoveške in

sodobne filozofije

potekajo od

začetka februarja

2012

do konca maja

2012

Peti sklop:

5. Razumevanje Nitzschejevega

višjega človeka

1.F. Nietzsche, obravnava besedila: Tako

je govoril Zaratustra,

Obravnava vsebin: Višjega človeka

Obravnava pomena kreposti in vi višjih

smotrov,

Obravnava izbranih poglavij (segmenti))

Ustni nastopi

Šesti sklop:

6. Razumevanje Sartrovega ter

Millovega človka in svobode

1. J.P. Sartre, Pojmovanja človekove

svobode

človekovega več dimenzionalnega eksistiranja in

pojmovanja človeka kot odgovornega za lastna

ravnanja. izbrana poglavja (segmenti))

2. J. Stuart Mill, Človekova svoboda in

volja

Ustni nastopi

13

Od

01.03.2012

do

04.03.2012

Pisanje drugega eseja iz

vsebin

Novoveške filozofije poteka

Od

19.03.2012

do

30.03.2012

Od

05. 04.2012

do

08.04.2012

Rezervni datum pisanja enega od esejev POTEKA

ZA VSE DIJAKE z opravičljivim razlogom

(boleze, športni nastop ipd.)

Od

02. 04.2012

do

07.04.2012

Od

13. 04. 2010

14. Do

11.06.2010

Zaključevanje ocen in

izboljševanje ocen poteka za dijake in

dijakinje:

Od 01.05.2012

do 11.06.2012

14

12.3 NAVODILA PISANJA IN OBLIKOVANJE

SEMINARSKE NALOGE Priloga 4

(PISNO NAVODILO KOT PRIPOMOČEK ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE)

POMEMBNO: Seminrsko nalogo razumemo kot lasten strokovni izdelek in miselno ter pisno

vajo. Naloga bo dijakom vrnjena, do konca šol. Leta je hranjena v dijakovi mapi in je vpogledna

dijakom in staršem.

VSEBINA IN SESTAVINE SEMINARSKE NALOGE

Vsebina predstavlja:

- osrednji del avtorjevega – dijakovega/dijakinjinega pisnega izraţanja.

- Na podlagi naloge se prepoznamo, smo, kot pravi J.P. Sartre “SMO VIDNI IN

SMO LASTEN PROJEKT”.

ZAP.

ŠT.

SESTA

VINE

NALOG

E

POIMENOVANJE

SESTAVINE IN

POGLAVJA

NALOGE

VSEBINA

SESTAVINE

ZAP. ŠT.

STRANI V NALOGI

OPOMBA

1. 1.

NASLOVNA

STRAN

Prvi vsebinski

zaporedni del naloge

Ne predstavlja poglavja,

kaţe na piščevo formalno

dojemanje besedila in

avtorstvo.

Šola,

Naslov

obravnavanega

besedila,

Avtor

obravnavanega

besedila,

Lasten naslov naloge,

Avtor dijak, razred,

Kraj pisanja naloge

in datum,

Mentor in

število besed naloge.

Predstavlja

popis vseh

poglavij in

podpoglavij

naloge.

Tem morajo

biti pripisane

tudi strain –

pagine.

Poglavja

morajo biti

klasificirana.

KAZALO

IZDELAMO

ZADNJE !

15

2.

VLOŢIMO TUDI

STRANI

OCENJEVALNEG

A LISTA

NALOGE.

3.

IZDELAMO IN

DODAMO

KAZALO

Drugi vsebinski

zaporedni del naloge.

2. 4.

NAPIŠEMO

PROLEGOME

NO ali UVOD

Tretji vsebinski

zaporedni del naloge

- prvo poglavje;

ima naslov; ga določimo

sami.

Naslovi so jasni, od

dvobesednih, do največ pet,

(morda še šest besedni).

1. odstavek

TEZA, cca.

(7-10 vrstic )

vrstic, JE DVODELNA.

V njej, prvi odstavek,

dijak napove lastno

predvidevanje o vsebini;

v nadaljevanju in ob

zaključku pove

doseţeno pričakovanje.

2. odstavek

KLJUČNI

OBRAVNAVANI

POJMI; ti morajo biti

zajeti v vsebini

(5 do 7 pojmov)

3. odstavek

PREDSTAVITEV

AVTORJA; (cca. 10 –

15 vrstic);

1

Predstavlja ključno

-izhodiščno

vsebino. Zapisati jo

velja zelo pazljivo,

domišljeno/premišlj

eno.

Prolegomena

temelji na štirih

delih – sestavinah,

te tvorijo njeno

celoto.

V prolegomena

najprej zapišemo:

tezo, v kateri

izraţamo svoje

mnenje – doxo o

besedilu.

Ob zaključku

izdelave naloge

zabeleţimo v istem

nadaljevanju

zapisane teze,

16

Nanašajo se na

obravnavano vsebino, z njo

povemo bistvo, ki ga v

nadaljevanju obravnavamo.

Opomba:

Določilo velja za vso

nalogo!

4. odstavek

Dijak navede

METODO lastnega

razmišljanja, kot jo je

avtor

uporabljal pri izdelavi

naloge. Krato jo avtor

opiše, predstavi potek

lastnega razmišljanja, ki

ga je pri nalogi

uporabljal.

METODA SE NANAŠA

NA VSEBINE

METODOLOGIJE IN

LOGIKE.

Opredeli tudi

deduktivne in

induktivne principe

mišljenja.

vendar naslednjem

odstavku ob lastno

spoznanje –

prepričanje o ..., ki

ga uskladimo z

mnenjem – doxo.

3. 5.

JEDRO – vsebina –

pomeni:

predstavitev

obravnavanega

problema –

razumemo ga kot

delno

“obnavljanje”

vsebine

ali osrednji vsebinski del

besedila;

je tudi poimenovan, pomeni:

ima lasten naslov;

ga določi dijak,

- smiselno ga izbere in

definira.

Četrti zaporedni

Predstavlja vsaj tri

sklope obravnavanja

brane vsebine.

Sklope naslovi po

lastni presoji in

smiselno, glede na

način pisanja in

obravnavanao

vsebino.

Pišemo glavne in

podnaslove;

Podnaslovimo dele v

katerih vsebine

obravnavamo v

detajlih.

Posebej

problematične ali

pomembne vsebine

izpostavimo v

posebnih – lastnih

podpoglavjih.

( 2,5 do

največ 3 starni

besedila

+

1 stran /

dve skici; tehnika: svinčnik, barvice, enostavne tehnikE;

Obseg do 3 strani:

Neglede na obseg,

vsebino in njeno

zahtevnost dijak

predstavi vsaj tri

sklope vsebin , ki

jih obravnava v

nalogi.

Razdeli jih na

podpoglavja ter

odstavke s katerimi

rezdeljuje vsebino

in probleme.

Pomembno:

17

vsebinski del naloge. V obsegu ene

strani (ali k

besedilu +1 stran) predstavlja izdelava

dvoje

ponazoritvenih

skic. Narišemo jih

v osrednjem delu

naloge.

Te so ročno risane in klasificirane ter

podnaslovljene.

Z njimi doseţe

vizualizacijo

besedila, zlasti

osrednje vsebine.

Ta vsebina je

nujna, saj kaţe v

slikovni podobi

vsebino in

dijemanje, ki je

morda ne znamo

popisati ali

predstaviti. Zato

skico – sliko

napišemo naslov

(sliko

podnaslovimo) in

jo kratko razloţimo

z razlago, morda

kratko

interpretacijo ali

razmislekom.

4. 6.

SKLEP

ali zaključek,

mnenje

Peti zaporedni vsebinski del naloge.

V tem delu naloge

predstavljamo:

1. lastno mnenje do

brane in v jedru

predstavljene vsebine,

2. izraţamo lasno

percipiranje ali

ovrţemo vsebino,

3. izpostavimo

argument/e,

NAJ

MANJ

2,5 DO

največ

3

strani !

POMEMBNO:

1. LASTNO

MNENJE,

2.

RAZMIŠLJANJE

3. PISNO

PRIPOVEDOVA

NJE LASTNEGA

MNENJA IN

NJEGOVO

UTEMELJEVAN

18

VSEBUJE

NAJMANJ: dve (2) DO

NAJVEČ: dve in pol (2,5)

strain.

PREDSTAVLJA

POGLAVITEN DEL

NALOGE.

4. navajamo drugačen

pogled na vsebino in

spekulativno

navajamo istovetno ali

dopolnjevano

LASTNO sklepanje.

JE,

4.

ARGUMENTAC

IJA,

5. PRIMER, KI

GA

OBRAVNAVAM

O

DEDUKTIVNO

IN

INDUKTIVNO.

6. POSEBEN

POMEN VSEGA

ZAPISANEGA

IN

NAVAJANEGA

JE SLOVENSKI

JEZIK IN

NJEGOVA

PRAVILNA

RABA.

7. VSE

NAVEDENO

VELJA ZA

CELOTNO

NALOGO.

ZAVEDATI SE

JE, DA

SEMINARSKA

NALOGA KREPI

DIJAKOVO

MOČ

MIŠLJENJA IN

INDIVIDUALN

O VSEBINO

DOJEMANJA.

5. KAZALO

PRILOŢIMO GA

KOT drugi zaporedni

vsebinski del naloge.

Predstavlja popis vseh

poglavij in podpoglavij

naloge.

Tem morajo biti

pripisane tudi strain –

pagine.

Poglavja morajo biti

1

Kazalo dijak

postavi kot drugo

poglavje.

19

klasificirana.

KAZALO IZDELAMO

ZADNJE !

TO VSEBUJE:

1.

KLASIFIKACIJO

2. NASLOVE

GLAVNIH IN

PODPOGLAVIJ,

TUDI NASLOVE

SKIC,

LITERATURO;

3. NAVEDENE

STRANI.

6. 7.

SINTETIČNI

MISELNI

VZOREC

Šesti zaporedni vsebinski

del naloge.

DRUGE PRILOGE IN

DOKUMENTACIJA

V njem dijak predstavi

zaznan temeljni

problem.

Dijak ga obravnava

slikovno in ga tudi

kratko opiše.

Miselni vzorec nujno

naslovi.

Lastna rokopisna

dokumentacija, ki

nastaja ob izdelavi

naloge.

1

Izdela se ga

ročno, lahko tudi

večbarvno.

Nikakor ga dijak ne

izrezuje s časopisov

ali revij.

Ta je zloţena in na

koncu speta k

celotnemu gradivu.

7. 8.

Pojmovnik ali

- SLOVAR

TUJK

Sedmi zaporedni vsebinski del naloge.

Nastane tako, da se

pojmi, ki so navedeni v

tezi in drugi, pomeni

dodatni pojmi in tujke iz

besedila zabeleţijo in

kratko razloţijo.

Kot vire in literature

razumemo:

- brano in

obravnavano besedilo,

- učbenik in

druga

pisna tiskana gradiva

(knjige, strokovne

članke, avtorizirane

1

Pomen pojmovnika

je v dojemanju in

obravnavanju

besedišča ter

bogatenju

besednega zaklada.

20

9.

Viri in

literatura

(Nujno jo je navesti !)

Osmi zaporedni vsebinski del naloge.

intervjuje, recenzije,

analitične strokovne

prispevke ipd.),

- elektronska

gradiva in vire,

- zvočno ali

slikovno dokumentacijo,

- učbenike, fil.

priročnike, repetitorije in

slovarje tujk ali slovarje;

Vire in literaturo

uporabljamo kot

vsebine – sestavine

strokovnega dela.

Predstavljajo in so

nujen predmet

seminrskega zapisa

in jih v navajanjih,

pomeni prepisih v

nalogo, citiramo -

zabeleţimo.

Predstavljajo

vsebino usmerjanja

in črpanja

dopolnitev naloge.

21

12.4 IZGLED / FORMA IN STANDARDI

SEMINARSKE NALOGE PRIMER: 1; Priloga 5

Zavedati se je, da je forma sestavina vsebine in ji daje oporo. Tako forma predstavlja del

vsebine in predstavlja avtorja na prvi dotip bralca in z njo se avtor besedila predstavi. Pri tem

opravilu se zavedajte vsebin, k iste jih spoznali pri predmetu Informatika.

Zap.

št.

VSEBINA FORMA IN POMEN OPOMBA

1. VELIKOST

ČRK

IN

PISAVA

VELIKOST ČRK

NASLOVNICE

12

TIMES NEW ROMAN ALI

ARIAL

(Obvezna uporaba pisave s šumniki !!!

)

IMEN in PRIIMKOV: 12

NASLOVA IN OBRAVNAVANEGA

BESEDILA 20

GLAVNIH NASLOVOV:

UPORABLJENE NAJ BODO VSE

VELIKE ČRKE:

- ZA NASLOV POGLAVJA:

VELIKOST: 18

- ZA PODPOGLAVJA:

VELIKOST 14;

- ZA PODNASLOVE V

PODPOGLAVJIH:

VELIKOST: 12

- VSE OSTALE MALE ČRKE

IN ODEBELJENE IMAJO

VELIKOST: 12;

RAZVIDNOST

2. SKICE IN

MISELNI

VZOREC

Izključno ROČNO,

SVINČNIK ALI SUHE BARVICE,

TUDI DRUGE RISARSKE – ROČNE

TEHNIKE

IZRAŢANJE:

- JASNO EKSPRESIVNOST,

- SINTETIZIRANJE

VSEBINE,

22

S SKICO izrazimo vsebino, ki je nismo

opisali ali razlagali !

Skice opremimo z naslovom in

številko, jih naslovimo in vnesemo v

poseben del kazala, strani paginiramo.

Dijak lahko izdela tudi več skic.

- PONAZARJANJE

DOJEMANJA IN

PODAJANJA NEPOPISANE

VSEBINE

3. ESTETSKOST

NALOGE

IZRAŢANJE LEPEGA,

SPOSOBNOST USTVARJANJA –

KREATIVNOST;

MOŢNOST KREIRANJA

LEPEGA, lastnega estetskega

dejanja;

4. ŠTEVILO

VRSTIC

NAJMANJ: 26 VRSTIC NA

STRAN

DO NAJVEČ: 28 VRSTIC NA

STRAN

Predstavlja:

NORMA ZAPISA, s tem je

določen obseg

5.

TIPKOPIS

Tako zapišemo

CELOTNO BESEDILO, RAZEN

OPREME MISELNEGA VZORCA; če

nam to tehnika računalniške opreme ne

dopušča;

PREDSTAVLJA NORMO

ZAPISA, BERLJIVOST IN

JASNOT ZAPISA

6.

PORAVNAVA

DVOSTRANSKA:

- LEVI ROB: 25 mm,

- DESNI ROB: 15 mm

RAZVIDNOST

Opomba:

Na računalniku nastavite

tabulatorje !!!

7. RAZMAK

VRSTIC

1,5 razmak med vrsticami je

obvezen !

RAZVIDNOST in morebitno

dopolnjevanje

8. BARVA Le ČRNA,

večbarvnost ali uporaba

svetlih , nečitljivih in

neprepoznavnih odtenkov ali

barv in listov je nedopustna !

SPLOŠNA IN ESTETSKA

RAZVIDNOST je zelo

priporočljiva !!!

9. JEZIK SLOVENSKI

Zaradi jasnosti izraţanja,

bogatenja izrazja v maternem

jeziku, dograjevanje

pojmovnega aparata,

poznavanja fil. vsebine v

slov. Jeziku in krepitev

sposobnosti mišljenja in

razumevanja v slov. jeziku.

23

Razvidnost pomena fil.

mišljenja v lastnem slov.

jeziku in dojemanje njegove

filozofske moči.

10. NAVAJANJA –

CITIRANJA

Skladno s SLOVENSKEM

PRAVOPISOM in navodili

citiranja.

Skladno z normami citiranja!

11. NAČINI

NAVAJANJA -

CITIRANJE IN

NJIHOVO

OZNAČEVANJE

1. V BESEDILU S

ŠTEVILKO V

SLEHERNEM PRIMERU

NAVAJANJA ALI

POVZENMANJA

2. OZNAČEVANJE STRANI

PO VIRU NA ISTI STRANI

KOT PODPIS

3. OZNAČEVANJE STRANI

PO VIRU NA KONCU

BESEDILA PO

ZAPOREDJU.

TO JE PRIPOROČLJIVO IN

NUJNO. KER GRE ZA

VAJO NA IZDELKU IN JE

NAMENJENO TUDI

VADENJU ZA IZDELAVO

MATURITETNE SEM.

NALOGE, JE OBVEZNO. S

TEM SMO POKAZALI

LASTNO VSEBINO IN

BESEDILA NISMO

AVTORSKO ZLORABILI.

12. VEZAVA SEMINARSKEGA

BESEDILA

ENOSTAVNA, s

tremi sponkami !

S SPENJAČEM NA LEVI

STRANI BESEDILA 3X

(NAMEN: DA GRADIVO

NE RAZPADE IN , da

OSTANE CELOTA); (Lahko

tudi špirala)

24

12.5 PRIPOROČLJIV ORIENTACIJSKI NAČRT

IZDELAVE SEMINARSKE NALOGE PRIM. 2; Pril. 6

FAZA

IZDEL

AVE

VSEBINA DELA POMEN ČASA

PRVA DOLOČITEV ALI IZBOR

BESEDILA,

1. samostojno ali v sodelovanju s

profesorjem; 2. premislimo o lastniţelji,

izrazimo lastno hotenje;

NAJKASNEJE DO KONCA

SEPTEMBRA

- ČIMPREJ!

DRUGA SEZNANJANJE Z

BESEDILOM

1. SEZNANITEV Z BESEDILOM

2. INDIVIDUALNA IZDELAVA

najprej splošnega in kasneje jasnega

NAČRTA !

Nujno!!!

KONEC SEPTEMBRA

Najkasneje:PRVI TEDEN OKTOBRA

(RAZLOG: PRAVOČASNA ODDAJA

NALOGE!)

TRETJA PRIPRAVA NA BRANJE

1. nujen je PREGLED

BESEDILA IN

2. KONZULTACIJA S

PROFESORJEM

KONCEPT

3. POSTAVITEV FORME SEM.

NALOGE NA RAČUNALNIKU

(ta nam olajša delo, saj si z njo

opredelimo formalna določila);

4. Ob branju pišemo zapise tudi

ročno

5. lahko si ustvarimo bazo gesel,

tan am omogoča vsebinsko

dojemanje rbanja in pisanja

besedila;

OKTOBER

Besedilo najprej prelistajmo.

Dalje, obseg razporedimo na enote. Te so

lahko razdeljene na poglavja ali po straneh.

Pri tem ne ustvarjajmo razporeditev prosto

po aritmetični delitvi besedila na strain.

Bodimo prilagodljivi in celote

obravnavajmo tekom branja vsebinsko.

Običajno avtorji iste vsebine obravnavajo v

istem poglavju ali podpoglavjih.

25

ČETRTA ŠTUDIJ BESEDILA IN

ZAČETNO PISANJE

SEMINARSKE NALOGE

1. BRANJE BESEDILA,

IZPISOVANJE,

2. OBLIKOVANJE MISLI NA

PAPIR ALI RAČUNALNIK

3. ZAJEMANJE VSEBIN – BISTEV

IN IZDELAVA SKIC

OKTOBER IN NOVEMBER

RAZJASNITEV VSEBINE,

TERMINOLOGIJE IN POSVET Z

MENTORJEM!

PETA PISANJE NALOGE

PISANJE CELOTE BESEDILA IN

ZAKLJUČEK PISANJA naj poteka

zaporedno.

NOVEMBER

ŠESTA STROKOVNI PREMISLEK

KRATEK ODMOR CCA TEDE

DNI ZA PREMIŠLJEVANJE

LE NEKAJ (2-3 ) DNI!

To je čas za strokovni premislek ali posvet.

Nikakor tega časa ne smemo razumeti kot

odmora, ki ga cenimo preveč.

SEDMA PREGLED BESEDILA –

REVIDIRANJE

DOPOLNJEVANJE BESEDILA,

MISLI IN PISANJE ZAKLJUČKA

1. OBLIKOVANJE

BESEDILA, SKICE IPD.

2. JEZIKOVNI PREGLED

3. DODAMO SPISEK

LITERATURE

NOVEMBER

Ta faza naj poteka zgoščeno,dovolj zbrano –

koncentracija naj prevladuje. Pri njej

nadzorujemo lastne ugotovitve in izraţeno

vsebino. Vse poteka miselno nadzorovano.

Urejamo tudi jezik.

OSMA PRIPRAVA IN

ODDAJA

SEMINARSKE

NALOGE

- . TISKANJE BESEDILA IN

KONEC NOVEMBRA, ZAČETEK

DECEMBRA

26

BRANJE NATISKANEGA

BESEDILA

(( POMEMBNO: TOOPRAVIMO

PRAVOČASNO, DA NAM NE

ZMANJKA BARVE ALI PAPIRJA

2. DIJAK ZA NASLOVNICO IN

PRED KAZALO PRILOŢI – VPNE -

TUDI OCENJEVALNI LIST

SEMINARSKE NALOGE

DEVETA ODDAJA NALOGE,

skladno z dogovorjenim

rokom.

PRAVOČASNO !

27

12.6 KRITERIJI OCENJEVANJA Priloga 7

1 KRITERIJI OCENJEVANJA SEMINARSKE NALOGE

( DIJAK TAKOJ ZA NASLOVNICO PRILOŢI Z OSEBNIMI PODATKI IZPOLNJEN IN S KONZULTACIJE

PODPISAN OCENJEVALNI LIST SEMINARSKE. NALOGE. NA KONCU NALOGE KOT

DOKUMENTACIJO PRILOŢI TUDI DRUGE OSEBNE KONCEPTNE LISTE. OZNAČENI SO V KAZALU. )

OCENJEVALNI LIST SEM. NALOGE,

ŠL: 2011/ 2012

(ime in priimek; izpiši ročno in tiskano s kulijem ali nalivnikom !)

NASLOV SEMINARSKE NALOGE (izpiši ročno in tiskano s kulijem ali

nalivnikom):

ODDANO DNE: OCENJENO DNE: VRNJENO

DIJAKU/INJI DNE:

OD 0 DO 30- (TRIDESET točk); NALOGE SO OCENJEVANE KUMULATIVNO.

ZBRANO ŠT. TOČK: ...........; OCENA: ...................

OCENA:

0-16=1 (nzd) ; 17-19=2(zad); 20-22=3(dobro); 23-25=4(pdb); 26-30=5(odl);

1. OCENA FORMALNEGA DELA SEM. NALOGE

ZAP.

ŠT.

KRI

TER

IJA

KRITERIJ

KRATKA, ČE JE

NUJNO, le v pojmih

zapisana

UGOTOVITEV

ŠT. TOČK

0 , 1 ALI 2

OPO

MBE

:

1.1 PRAVOČASNOST

ODDAJE IN IZDELAVE

NALOGE

NE DA 0 ali 1

28

1.2 SPLOŠEN IZGLED

NALOGE

(ESTETSKOST – VIDEZ)

NE DA 0 ali 1

1.3 OBISK KONZULTACIJE

Z IZBRANO

LITERATURO in

S PRIPRAVLJENO

TEZO

NE DA 0 ali 2

DATUM OBISKA

KONZULTACIJE IN PODPIS

DIJAKA IN MENTORJA (VELJA

LE ORIGINAL)

2. OCENA VSEBINE SEMINARSKE NALOGE

ZAP.

ŠT.

KRITE

RIJA

KRITERIJ UGOTOVITEV O

SEGMENTU NALOGE ŠT.

TOČK: OPO

MBE

2.1 1.PREPOZNANO

UVODNO

NAPOVEDOVANJE IN

RAZMEVANJE

VSEBINE

2. aktualizacija problema;

3. . Jasna predstavitev

problema; TEZA:

NE

ZADOVOLJIVA

KVALITETNA

0,

1,

2 ali

3

2.2 1. POGLOBLJENOST v

besedilo

2. Uvid v celoto besedila

in IZPOSTAVITEV

OBRAVNAVANEGA

problema;

NE

ZADOVOLJIVA

KVALITETNA

0,

1 ali

2

2.3 Razvidnost poznavanja

ustrezne

NE 0,

29

izbrane TEMELJNE

(primarne) in

druge NAVEDENE

(sekundarne) literature

je relevantna;

ZADOVOLJIVA

KVALITETNA

1,

2 ali

3

2.4 Zgradba naloge in njene

TEHNIČNE sestavine:

1.Uvod, obstaja,

2. Jedro: obstaja,

3. Sklep:obstaja,

4. Smiselnost razčlenjanja

vsebine

v jedru, tudi besedila v

odstavke,

5. formalna koherentnost

besedila,

6.SPLOŠNA jasna

vsebinska napisanost

CELOTNEGA besedila;

7. Skice, miselni vzorci

8. USTREZNOST

VEZAVE

NE

ZADOVOLJIVA

KVALITETNA

0,

1,

2 ali

3

2.5 VSEBINA

1. Sledljivost vsebine,

2. Opredeljenost pojmov v besedilu IN

NJIHOVO

OBRAVNAVANJE,

RAZLAGANJE,

analiziranje in

povezovanje

NALOGA VSEBINSKO

NE IZPOLNJUJE

OSNOVNIH ZAHTEV ,

DIJAK VSEBINE NE POZNA

ALI JO LE DELNO

RAZUME

TEMELJNO VSEBINSKO

ZADOVOLJIVA NALOGA

KVALITETNA NALOGA, KI

BI SMELA BITI ŠE

DOGRAJEVANA

0,

1,

30

3. Analiza PRIMEROV IN POJMOV

4. in njihova uporaba v

nalogi TER SKLEPU

BESEDILA JE

RELEVANTNA;

5. KRITIČNO

OBRAVNAVANJE

VSEBINE S

PODAJANJEM IN

NAKAZOVANJEM

VSEBINE,

opredelitvijo

PROBLEMA ali

PROCESA

6. NADGRAJEVANJE

VSEBINE IN

PRIMERA Z

LASTNIMI

PREMISLEKI IN

MNENJI;

7. Naznačene in vidne

so lastne logične

rešitve.

(IZDELANA JE VSEBINSKO

LE DELNO)

KVALITETNA NALOGA

(smiselna in jasno izraţena

vsebina, navezana na

obravnavano besedilo

8poznavanje besedila);

ZELO KVALITETNA

NALOGA, PRI BRANJU JE

AVTOR BESEDILO

RAZUMEL IN KRITIČNO

OBRAVNAVAL VSEBINO in

PRIMERE

IN JE v BESEDILU

RAZVIDNO

IZOSTRENO TUDI

LASTNO

ARGUMENTIRANO

MNENJE;

2,

3,

4,

5 ali

6

2.6 1.Argumentacija

postavljene teze in

primerov, razvidnost v

sklepu;

2Llastna utemeljenost

sklepov v povezavi s tezo;

NE

ZADOVOLJIVA

KVALITETNA

0,

1,

2 ali 3

2.7 Primeri:

1. Navajanje dveh

primerov iz obravnavane

NE

ZADOVOLJIVA

0,

1,

31

literature,

2. Ilustrativnost primerov

iz lastne prakse ali

domišljana,

3. Miselna izpeljivost

primerov;

KVALITETNA

2 ali

3

2.8 Zakl. Izgled in

formalizacija izdelka

/predloţene naloge:

1. Število strani

besedila:

2. besed:

3. Oblika:

4. Razvidnost citiranja:

5. Seznam literature:

6. Slovar ali pojmovnik

NE

ZADOVOLJIVA

KVALITETNA

0,

1,

2 ali

3

PODPIS OCENJEVALCA, MENTORJA: ......................................

32

12.7 Šola:

PRIMER: 3; Priloga 8

NAVODILA PRIPRAVE PISANJA ESEJEV

IN KRITERIJI OCENJEVANJA

Smiselno uporabljajo iz Kriterijev ocenjevanja seminarskih nalog. POMEMBNO:

IZVOD KRITERIJEV (celotno prilogo: 1/6) OCENJEVANJA ESEJEV DIJAK/INJA

PRIOŢI PRVEMU ODDANEMU ESEJU. Uporablja se za oba sklopa pisanja esejev.

OBSEG ESEJEV: 900 DO 1000 besed. Dijak na oddanem eseju zapiše število besed.

Priimek in ime dijaka / inje: …………………………………razred: …………………..

Prvi esej: …………………………………… ……datum pisanja: ……………………

Drugi esej: …………………………………………datum pisanja:………..…………..

Pomembno:

DIJAK OB VSAKEM PISANJU PREDLOŽI TUDI DOMA PRIPRAVLJENE ROKOPISNO

NAPISANE ESEJE. NASLOV DOMAČEGA IZDELKA JE ZABELEŽEN V Izboru filozofskih

besedil. PISANJE ESEJA TRAJA DVE(2) ŠOLSKI URI. Podrobne informacije o pisanju vsebine

in zgradbi pisanja eseja bomo obravnavali naknadno.

Kriteriji in ocene:

Oceno esejev dijak pridobi kot seštevek točk dveh, v šoli pisanih esejev. Esej

vrednotimo po posameznih sklopih. Razponi točkovanja posameznih segmentov eseja

so opredeljeni z vrednostmi: 0 , 1, 2, ali 3 točkami. Oddaja rokopuisno zapisanega

eseja prinese 05 (pet) točk.

Eseja skupaj, vključno z oddanimi domačimi izdelki štejeta največ 79 točk.

Posamezen esej šteje največ 37 in 42 točk. Manjkajoči v šoli pisan esej šteje tudi po

dopolnilnem roku 0 (nič) točk.

Eseji so TOČKOVANI SPROTNO in z ustno analizo in razpravo v razredu ob vrnitvi

obravnavani..

33

Z oceno sta definirana in vpisana v redovalnico ovrednotena oba eseja, po tistem, ko sta

točkovana in ko so roki za njihovo pisanje potekli.

Pogoj ocenjevanja posameznega eseja je tudi oddana in priloţena domača naloga. Esejske

domače naloge (vaje) se pišejo izključno rokopisno. Odda jih dijak na dan in ob času

pisanja šolskega eseja in predstavljajo sestavni del celotne vsebine in ocene in s tem

izkazujejo zaključenost poglavja.

Zaključna ocenjevalna lestvica in ocena, (ki se vnese v redovalnico).

-- od 0 - 40 točk = 1(nezadostno);

-- od 41 - 50 točk = 2 (zadostno);

- - od 51 - 60 točk = 3 (dobro);

- - od 61 - 70 točk = 4 (pravdobro);

-- od 71 - 79 točk = 5 (odlično);

OCENJENO DNE: …………………… SKUPNA OCENA: PODPIS

OCENJEVALCA

34

ŠOLA: Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

Priimek in ime dijaka

/ inje:

………………………

razred: …………

datum pisanja:

……………………

KRITERIJI:

PRVI ESEJ:

ANTIČNA FILOZOFIJA: AVTOR:

……………………………………………..

NASLOV: ……………………………………

……………………………………………………..

TOČKOVANJE, skupaj do 37 točk:

Opomba:

1.RAZMEVANJE VSEBINE IN aktualizacija

problema; 0, 1, 2, 3;

3. Jasna predstavitev problema eseja in

izpostavljena TEZA, ki je sledljiva tudi v

sklepu eseja.

0, 1, 2, 3;

5. Poglobljenost uvida v celoto eseja in

obravnavanje problema, izpostavljenega v

tezi;

0, 1, 2, 3;

7. Razvidnost poznavanja ustrezne TEMELJNE

literature in sklicevanje – citiranje, navajanje

nanjo;

0, 1, 2, 3;

8. Sledljivost vsebini, opredeljenost pojmov v

besedilu, Analiza pojmov in njihova uporaba

v eseju - nalogi;

0, 1, 2, 3;

10. Argumentacija in premislek o tezi in

navedenih primerih, njihova, razvidnost in

prepoznavnost v sklepu;

0, 1, 2, 3;

11. Utemeljenost in logična izpeljivost vsebine in

obravnavanega v sklepu;

Navajanje primerov iz obravnavane literature,

0, 1, 2, 3;

13. Ilustrativnost primerov iz lastne prakse in

njihova miselna vkomponiranost v esej (kot

ilustracija eseja).

14. KVALITETA rabe jezika

15. PRILOŢENOST DVEH ESEJEV

0, 1, 2, 3;

0, 1, 2, 3;

0, 5, 10, ---

Seštevek točk

posameznega eseja

SEŠTEVEK TOČK ESEJA

35

ŠOLA: Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

Priimek in ime

dijaka / inje:

………………………

razred: …………

datum pisanja:

……………………

KRITERIJI:

DRUGI ESEJ:

NOVOVEŠKA IN SODOBNA

FILOZOFIJA: AVTOR:

……………………………………………..

NASLOV: ……………………………………

……………………………………………………..

TOČKOVANJE, skupaj do 37 točk:

Opomba:

1.RAZMEVANJE VSEBINE IN aktualizacija

problema; 0, 1, 2, 3;

3. Jasna predstavitev problema eseja in

izpostavljena TEZA, ki je sledljiva tudi v

sklepu eseja.

0, 1, 2, 3;

5. Poglobljenost uvida v celoto eseja in

obravnavanje problema, izpostavljenega v

tezi;

0, 1, 2, 3;

7. Razvidnost poznavanja ustrezne TEMELJNE

literature in sklicevanje – citiranje, navajanje

nanjo;

0, 1, 2, 3;

8. Sledljivost vsebini, opredeljenost pojmov v

besedilu, Analiza pojmov in njihova uporaba

v eseju - nalogi;

0, 1, 2, 3;

10. Argumentacija in premislek o tezi in

navedenih primerih, njihova, razvidnost in

prepoznavnost v sklepu;

0, 1, 2, 3;

11. Utemeljenost in logična izpeljivost vsebine in

obravnavanega v sklepu;

Navajanje primerov iz obravnavane literature,

0, 1, 2, 3;

13. Ilustrativnost primerov iz lastne prakse in

njihova miselna vkomponiranost v esej (kot

ilustracija eseja).

14. KVALITETA rabe jezika

15. PRILOŢENOST DVEH ESEJEV

0, 1, 2, 3;

0, 1, 2, 3;

0, 5, 10, ---

Seštevek točk

posameznega eseja

SEŠTEVEK TOČK ESEJA

36

PRIMER: 4; Priloga 9

12.8 IZGLED IN KRITERIJI OCENEVANJA

TESTA - LOGIKA IN METODOLOGIJA

(PRIMER PRVE STRANI TESTA)

Število doseţenih točk: ( ) Ocena: ( )

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

DIJAKINJA, DIJAK:

……………………………………………………………………………………………………………………………………

(velike tiskane črke) ( priimek in ime )

ŠOLA , OZNAČI S KRATICAMI (zapiši velike tiskane črke):

…………………………………………………………………………………………………………………………………………………

RAZRED (OBKROŢI - ) : A, B, C, D, E, F, G, H;

Datum PISANJA: ………………………………… Datum PREGLEDA: ………………………………. (IZPOLNI DIJAK) (IZPOLNI UČITELJ)

KRITERIJI doseganja točk in ocen TESTA IZ LOGIKE:

število točk: 0 - 09 10 – 12 13 -15 16 - 18 19 - 21 Opom

ba:

ocena: Nezadost

no (1)

Zadostno

(2)

Dobro

(3)

Pravdobro

(4)

Odlično

(5)

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE TESTA (so predstavljena iz testa) :

FORMALNI DEL NAVODIL:

37

Pišite čitljivo in izključno s kulijem ali nalivnikom; dovoljena je modra, črna ali zelena barva.

Izpolnite rubrike: šola s kraticami šole, razred- rubriko le obkroţite, zapišite z velikimi –

prepoznavnimi tiskanimi črkami priimek in ime, enako tudi datum pisanja testa.

Na koncu testa izdelek podpišite.

Popravljajte tako, da se more razpoznati napačen in vaš popravljen odgovor POVSEM

JASNO.

Odgovorov, za katere menite, da so napačni ne brišite z belilom ali laki, jasno ga le najmanj

trikrat

prečrtajte z istim pisalom, kot rešujete test.

Test je sestavljen iz 20. vprašanj, pri katerih je moţno zbrati 21 točk.Točkovanje testa je bilo

razloţeno na pripravah in ponavljanju.

VSEBINSKI DEL NAVODIL:

Vprašanja preberite počasi in temeljito. Upoštevajte navodila povsod tam, kjer so ob nalogi dodatno zabeleţena. Z navodili doseţete temeljitejše razumevanje zastavljene naloge.

Odgovarjajte le na zastavljeni del vprašanj; z nepotrebnim dodatnim odgovarjanjem in dodatnimi informacijami vsebine

odgovora ne obremenjujte.

Odgovori naj bodo smiselni in jasni – enoznačni, vezani le na vsebino, naj bodo nedvoumno zapisani v besedi ali simbolih,

enako tudi narisani ali izraţeni - povedani v stavku. Vsi prikazi morajo biti zapisani - označeni z jasnimi, logiškimi simboli, kot terja naloga.

Če na vprašanje odgovora ne znate, potem ga preskočite in nadaljujte z naslednjim odgovarjanjem. Na koncu se vrnite na neodgovorjena vprašanja in jih skušajte rešiti.

Pojasnila med pisanjem testa nudi le učitelj. VELIKO USPEHA.

38

12.9 KRITERIJI USTNEGA PREVERJANJA:

ODLIČNA OCENA: zastavljen problem dijak/inja razume natančno, zna ga razloţiti in

povezati s prebranim in interpretiranim avtorjevim besedilom, zastavi si vprašanje in ga

uspe postaviti tudi z drugega izhodišča, odpira o problemu primerljive, tudi druge, lahko

alternativne in kritične vsebine in razmišljanja vzročno-posledično; vodi z učiteljem dialog in

navaja argumente za svojo trditev; jezikovno je dialog bogat. Terminologija je relevantna,

obvladana.

Zvezek dijak ima in je urejen, naloge so sproti izdelane.Dijak ob preverjanju predloţi zvezek.

PRAVDOBRA OCENA: problem dijak/inja delno razume, obravnavanega besedila in

njegove interpretacije ne pozna najbolje, razlaga problema je splošna, meji na površno –

nedosledna, celoto obravnavanega besedila pozna le interpretiranje v širši kontekst je slabše,

zaključka sam dijak/inja ne naredi; jezikovno je dialog lahko zelo bogat. Terminologija je

delno obvladana.

Zvezek dijak ima in je urejen, naloge so sproti izdelane. Dijak ob preverjanju predloţi zvezek.

OCENA DOBRO: Dijak pozna besedilo s pomanjkljivostmi, pozna učiteljevo

interpretacijo in si z zapiskov lahko pomaga, poznavanje podrobnosti in soodvisnosti je

pomanjkljivo in s tem interpretativne in miselne sinteze ne dosega. Jezikovno je dialog

okrnjen, nedosledno je izraţanje misli in enako pomanjkljiv je tudi sklep. Jezikovno je dialog

šibek. Terminologija in besedje nista obvladana.

Zvezek dijak ima in je urejen, naloge so delno – skromno izdelane, ne manjkajo. Dijak ob

preverjanju predloţi zvezek.

ZADOSTNA OCENA: Besedila dijak ne pozna, lastni zapiski so pomanjkljivi do mere, ko

si z njimi ne more pomagati. Delno je dijaku/inji je prisotnih v vedenju le nekaj beţnih

vsebin, problem s teţavo in delno razume, ga delno ugotovi, tudi zgreši; dijaka/injo je nujno

ob razmišljanju in vodenju dialoga usmerjati, mu nuditi pomoč pri navezovanju na

zastavljeno vprašanje in usmerjati terminološke elemente. Jezik je skromen, nedorečen in

misel ne odseva odgovarjanja in vsebine ter problema dovolj jasno. Terminologija ni predmet

dialoga.

Zvezek dijak ima in je delno urejen, naloge so delno izdelane. Dijak ob preverjanju predloţi

zvezek.

NEZADOSTNA OCENA: Obravnavanega besedila in šolskih interpretacij dijak ne pozna,

problema ne razume in ga ne zna razloţiti, jezik dialoga je skromen, dialoga ni moţno

vzpostaviti, terminologija ne ustrezna vsebini in problema dialoga, izpostavlja neterjane in

nedoločene probleme, ki se jih spominsko loteva - navaja a so ti izven konteksta, jezik

siromaši, sinteze na podlagi zastavljenega problema ni relevantna. Terminologija ni predmet

dialoga. Vsebine preteţno ne pozna, tudi lahko pove, da: “ nezna ali da ni pripravljen”, celo,

da ne bo odgovarjal”.

Dijak ob preverjanju predloţi zvezek. Če zvezka ni - nima ali je pomanjkljiv ali neurejen, če

nalog dijak preteţno nima, kljub temu sme odgovarjati.

39

Pomembno:

Ustno preverjanje je lahko napovedano. Datumski spisek se izdela v začetku polletja.

Dijak, ki rok zamudi bo preverjan brez napovedi. Za pravočasno napovedano ustno

preverjanje skrbijo dijaki individualno.

Popravljanje ocen: popravljanje ustnih in pisnih ocen se izvede skladno z drţavnim in

šolskim pravilnikom.

Vsa gradiva, ki jih dijak prejme, so njegova last in jih ima hranjena v zvezku. Zato

priporočam, da si dijaki organizirajo dodatno mapo v katero zlagajo zvezek in druge vsebine.

12.9 KONZULTACIJE ZA DIJAKE IN STARŠE

Konzultacija -e ţ (a): predstavljajo za dijake pomemben dogodek

– razgovor o VSEBINI, dilemah, stroki, kontraverznosti vsebin

ipd.

1. Na njih dijaki dobijo informacije o literaturi,

2. Tudi o NEPOSREDNI VSEBINSKI PRIPRAVI IN SUGESTIJAH, O

LITERATURI IN IZDELAVI sem. naloge in

3. PRIPRAVI IN IZVEDBI USTNEGA NASTOPA,

4. O načinu učenja pri predmetu in drugem strokovnem delu s področja filozofije.

5. KONZULTACIJE vselej predstavljajo strokovni pogovor o problemu in vsebini

predmeta.

6. V POSEBNIH PRIMERIH PREDSTAVLJAJO KONZULTACIJE TUDI

OCENJEVANJE – DIALOG, vselej v navzočnosti tudi dveh dijakov iz razreda ali

prisotnosti staršev.

Vabljen, vabljeni,

TE POTEKAJO ZA DIJAKE: ………………………

GOVORILNE URE ZA STARŠE POTEKAJO ISTOČASNO, kot konzultacije za dijake.