1/ Z2 A Divača - Črni Kal/5-1/Z2TDCKP-5S_M01A...povezuje kratek pokriti vkop. Oba mostova bosta v celoti zaprta z galerijo, tako da skupna dolžina predorov znaša približno 13

Št. načrta: Z2TDCKP5S/01A 1/39

© IBE d.d. Vse avtorske pravice, ki niso s pogodbo izrecno prenesene na naročnika, so pridržane.

Datoteka: Z2TDCKP5S1100A - Tehnično poročilo Id. oznaka: Z2TDCKP5S1100A

Objekt: DRUGI TIR ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA - KOPER, ODSEK DIVAČA - ČRNI KAL,

PREDORI

Datum: februar 2018

/ / / Sprememba: Opis spremembe: Datum spr.: Podpis:

Investitor:

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO DIREKCIJA RS ZA INFRASTRUKTURO TRŽAŠKA CESTA 19, 1000 LJUBLJANA

Objekt:

DRUGI TIR ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA - KOPER ODSEK DIVAČA - ČRNI KAL, - PREDORI,

SPREMEMBE ZARADI POVEČANJA PREREZA SERVISNIH CEVI PREDOROV NA VELIKOST GLAVNIH CEVI Projektant:

IBE, svetovanje, projektiranje in inženiring Ljubljana, Slovenija

Del objekta/sistem:

/

/ Vrsta načrta:

5 NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME

Ime in priimek: Ident. št.: Vsebina risbe (dokumenta):

Tehnično poročilo Odgovorni vodja projekta:

Edmund Škerbec, univ. dipl. inž. grad. G-1824

Odgovorni projektant: Miha Pekolj, univ. dipl. inž. str. S-1477

Sodelavec-odg. projektant: / / Številka

projekta: 3675/3623/P Vrsta projekta: PGD Izdelal: Miha Pekolj, univ. dipl. inž. str. S-1477 Klasifikac.

oznaka: C C Stran/ strani: 1/40

Datum izdelave: februar 2018 Merilo: / Identifikac.

oznaka: Z 2 T D C K P 5 S 1 1 0 0 A Spr.:




Objekt: Z2TDCKP Datum: februar 2018

VSEBINA

1 SPLOŠNO ................................................................................................................................... 3

1.1 OBSTOJEČA PROJEKTNA REŠITEV IZ PGD .......................................................................... 3

1.2 PREDMET SPREMEMBE PGD .................................................................................................. 4

2 OPIS OBJEKTA ...................................... .................................................................................... 6

3 POŽARNA VODA PREDORA T1 ........................... .................................................................... 7

3.1 VODOHRAN V1 .......................................................................................................................... 7

3.2 HIDRANTNA MREŽA T1 ............................................................................................................. 7

4 POŽARNA VODA PREDORA T2 ........................... .................................................................. 11

4.1 VODOHRAN V2 ........................................................................................................................ 11

4.2 HIDRANTNA MREŽA T2 ........................................................................................................... 11

5 ZAHTEVANA KOLI ČINA VODE IN TLAK .................................. ............................................. 14

6 HIDRAVLIČNI IZRAČUN .......................................................................................................... 15

7 IZRAČUN VODNEGA UDARA .................................. ............................................................... 25

8 PRERAČUN NOSILNE PLOŠČE ............................................................................................. 35

8.1 SILA NA KOLENO ZARADI MASNEGA PRETOKA IN HITROSTI MEDIJA V KOLENU ........ 35

8.2 SILA NA KOLENO ZARADI STATIČNEGA TLAKA .................................................................. 36

8.3 SILA NA PODPORNO KONSTRUKCIJO ................................................................................. 36

8.4 PRERAČUN ZVARA NA OJAČITVENEM REBRU PODPORNE KONSTRUKCIJE ............... 37

8.5 PRERAČUN PODLOŽNE PLOŠČE NA UPOGIB ..................................................................... 37

9 TLAČNI PREIZKUS .................................................................................................................. 38

10 UPORABLJENI TEHNI ČNI PREDPISI ..................................................................................... 40





1 SPLOŠNO 1.1 OBSTOJEČA PROJEKTNA REŠITEV IZ PGD Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za drugi tir železniške proge Divača-Koper, je bila izdelana v letih 2009 do 2012. V tem času so bile izvedene tudi ustrezne geološko-geotehniške, hidrološke in krasoslovne raziskave, potrebne za izdelavo PGD. PGD projektna dokumentacija je izdelana ločeno za dva osnovna odseka in sicer:

- odsek Divača - Črni Kal , od zadnje kretnice na C strani postaje Divača do izstopnega portala predora T2 na koprski strani (portal T2-Kp), to je od km 0+861,571 do km 15+945,600 in

- odsek Črni Kal - Koper, od izstopnega portala predora T2 na koprski strani (portal T2-Kp) do začetka postaje Koper tovorna, to je od km 16+645,600 do km 28+068,241 .

PGD projektna dokumentacija je izdelana skladno veljavno Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tri železniške proge na odseku Divača - Koper (Ur. list RS št. 43 z dne 29.4.2005), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača - Koper (Ur. list RS št. 59 z dne 1.08.2014) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača - Koper (Ur. list RS št. 88 z dne 20.11.2015). Na izdelano PGD projektno dokumentacijo je pridobljeno okoljevarstveno in vsa druga potrebna soglasja nosilcev urejanja prostora ter pridobljeno gradbeno dovoljenje. Skladno z izdelano PGD projektno dokumentacijo za izgradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper, je za zagotavljanje ustrezne varnosti v predorih predvidena izgradnja predorov z ustreznimi servisnimi cevi, ki v primeru nesreče v glavni cevi predorov omogočajo pobeg potnikov pred požarom na varno. v času redne uporabe železniške proge pa servisne cevi služijo dostopom za potrebe vzdrževanja in servisiranja železniške proge in različnih naprav na najej v predorih, kot tudi vzdrževanju in servisiranju samih predorov ter predorskih naprav in opreme. V izdelanem PGD so servisne cevi predorov načrtovane tako, da ustrezajo minimalnim pogojem za zagotavljanje varnosti, evakuacije potnikov, dostopa reševalnih vozil in vozil za gašenje požara. Pri daljših predorih (T1, T2 in T8) servisna cev poteka vzporedno z glavno cevjo predora na medsebojni razdalj i 25 m, obe cevi pa sta povezani s prečniki na razdalji najmanj 500 m. Na mestu prečnikov je v dolžini 40 m predvideno povečanje prečnega prereza servisne cevi, kar omogoča srečevanje intervencijskih vozil ter hitro in varno reševanje. Pri nekoliko krajših predorih T4 in T7 je za evakuacijo potnikov ter dostop reševalnih enot predvidena izvedba izstopnih cevi, ki potekajo prečno na glavno cev predorov in se iztekajo na servisne platoje na površju. Topografska oblika terena namreč omogoča izvedbo takšnih relativno kratkih ubežnih cevi.





Pri predorih krajših od 1.000 m (T3, T5 in T6) izvedba servisnih cevi, skladno z zahtevami TSI ni predvidena. Smerni in niveletni potek servisnih cevi je bil že v ldejnem projektu zasnovan tako, da bi omogočal naknadno razširitev za morebiten dodatni tir. Geološko-geotehniške, hidrološke in krasoslovne raziskave, izvedene v času izdelave PGD, so podale podrobnejše podatke glede pričakovanih nivojev kraške podzemne vode, kar je zlasti pomembno pri načrtovanju predora T1 in T2. Iz pridobljenih podatkov izhaja, da je na posameznih odsekih obok teh dveh predorov potrebno izvesti v vodotesni nedrenirani obliki, ki mora prenesti pritiske vodnega stolpca tudi do 100 m nad niveleto predora. Enako velja za servisno cev predorov. V ta namen je predvidena skoraj krožna oblika glavne in servisne cevi, z debelo nosilno armiranobetonsko obloga. Seveda pa takšne projektne rešitve (nedrenirano tesnjenje predorske cevi) praktično onemogočajo kasnejšo reprofilacijo (povečanje prereza) servisne predorske cevi, za potrebe glavne cevi novega levega tira dvotirne železniške proge. Pri kasnejši širitve profila servisne cevi je upravičeno mogoče pričakovati številne težave. Kasnejša širitev servisne cevi predorov je tako samo po sebi sicer možna, vendar izredno zahtevna in je povezana s velikim tveganji in stroški, ki so višji in primerljivi z izgradnjo nove cevi, saj je potrebno upoštevati odstranitev vseh konstrukcijskih elementov, krajšanje in nadomeščanje sider, deponiranje odpadnega gradbenega materiala, ipd. V kolikor se bi v prihodnosti v takšnem primeru gradil še levi tir nove proge, bi bilo potrebno poleg načrtovane servisne cevi (po osnovnem PGD), potrebno zgraditi še drugo glavno predorska cev v polnem prerezu. 1.2 PREDMET SPREMEMBE PGD Predmet izdelave spremembe izdelane PGD projektne dokumentacije drugega tira železniške proge Divača – Koper je načrtovanje izdelave servisne cevi v prerezu, ki omogoča kasnejšo umestitev levega tira nove proge, skupaj z vsemi potrebnimi instalacijami in napravami. To velja za predore, pri katerih servisna cev poteka vzporedno z glavno cevjo predora (T1, T2 in T8). . Projektant je po predhodni preveritvi poteka osi trase dodatnega levega tira, ki poteka vzporedno z načrtovanim drugim tirom železniške proge (oziroma novo progo) od Divače do Kopra, pristopil k izdelavi sprememb že izdelanega PGD servisnih cevi na način, da bo poznejša umestitev levega tira z vsemi potrebnimi instalacijami izvedljiva. V tej spremembi izdelanega PGD projekta je tako obdelana izvedba servisnih cevi predorov T1, T2 in T8 enakega prereza kot glavne cevi teh predorov, z vgrajeno minimalno opremo potrebno za zagotovitev varnosti in vseh predvidenih funkcij vzdrževanja in intervencij v glavni cevi predorov. Sprememba velikosti prereza servisnih cevi narekuje tudi manjše spremembe portalnih konstrukcij in prečnikov. V predoru T8 se uporabi zasnova prečnikov, kakršna je bila načrtovana





za predora T1 in T2, delno zaradi poenotenja projektnih rešitev delno pa zaradi novega sistema prezračevanja v primeru požara. V predorih T1 in T2 se še vedno se uporablja enak sistem prezračevanja, tj. odsesavanja dima iz predorske cevi v kateri bo požar. Zaradi prometa po levem tiru v neposredni bližini ventilatorske postaje na severnem portalu predora T2 so na objektu potrebne določene prostorske spremembe, kar posledično zahteva konstrukcijske prilagoditve. Tako spremenjena ventilatorska postaja bo ustrezno delovala tudi v primeru dvotirnosti nove železniške povezave. Pri spremembi velikosti servisnih cevi na velikost glavnih, se spremeni tudi potek odvodnjavanja teh cevi in potek elektro strojnih inštalacij. Tej spremembi je potrebno spremeniti tudi lego jaškov na portalnem območju. Sprememba velikosti prereza servisne cevi na projektirano rešitev hidrantnega omrežja, ki je že bila obdelana v prvotnem PGD projektu, nima vpliva. Vse navedene spremembe pomenijo tudi spremembe v popisih del in posledično predračunskih vrednosti načrtovanih del. Le te bodo prikazane v popisih del in projektantskih predračunih po posameznih spremenjenih načrtih ter v skupni rekapitulaciji.





2 OPIS OBJEKTA Med Divačo in Koprom je predvidena izgradnja drugega tira železniške proge. Skupna dolžina proge znaša približno 27 km, od tega poteka 20 km v skupno 8 predorih. Novozgrajena proga Divača - Koper je v fazi projektiranja razdeljena na dva odseka:

• Odsek A: Divača - Črni Kal dolžine 15,1 km • Odsek B: Črni Kal – Koper dolžine 12,1 km

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja obravnava odsek Divača - Črni Kal. Na tem odseku se nahajata dva enotirna predora T1, T2 dolžine:

• T1 6700 m • T2 5994 m

Vzporedno s predoroma potekata servisni cevi. Med železniškim predorom in servisno cevjo so v rednih razmakih razvrščeni prečniki. Predora T1 in T2 sta povezana preko dveh mostov, ki ju povezuje kratek pokriti vkop. Oba mostova bosta v celoti zaprta z galerijo, tako da skupna dolžina predorov znaša približno 13 km. V tem delu strojnega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je obdelana hidrantna mreža požarne vode z vso potrebno opremo, vključno z višinskima rezervoarjema-vodohranoma nameščenima nad predoroma, kjer se bo nahajala voda za gašenje v primeru požara. Polnjenje vodohranov je predvideno z dovažanjem vode s cisternami. Hidrantna mreža je na odseku Črni Kal - Koper razdeljena na dva ločena odseka:

• Odsek 1 obsega predor T1 ter mostova Glinščica I in Glinščica II z vodohranom V1, • Odsek 2 obsega predor T2 z vodohranom V2.





3 POŽARNA VODA PREDORA T1 3.1 VODOHRAN V1 Vodohran V1 je podzemne izvedbe izdelan iz armiranega betona z eno okroglo vodno celico velikosti 200 m3. Nahaja se nad predorom T1 na nadmorski višini 459,23 m (gladina vode v vodohranu v času mirovanja). Polnjenje hidrantne mreže in vodohrana je predvideno z dovažanjem vode z gasilskimi cisternami. Pred vhodom v vodohran je na fasadi predvidena montaža omarice z dvema gasilskima priključkoma z B spojkami. Za napajanje hidrantne mreže požarne vode je pri prečnem prerezu P103 v vertikalno vrtino globine 51 m predvidena vgradnja jeklene cevi velikosti DN125 iz nerjavečega materiala 1.4571. Od jaška nad vrtino do vodohrana je predviden potek cevi na globini vsaj 1 m pod koto urejenega terena. Dolžina cevovoda nodularne litine po SIST EN545, velikosti DN125 od jaška do vodohrana znaša ca. 40 m. Spoji so izvedeni z obojkami in ustreznimi tesnili. Cevovod vstopa v objekt na severnem delu. Za ločitev hidrantne mreže je v vodohranu predviden zasun DN125. Zasun mora imeti vgrajeno signalizacijo odprtosti oziroma zaprtosti, signal pa mora biti posredovan v nadzorni center. Za merjenje nivoja vode v vodohranu je predvidena zvezna meritev, ki bo posredovana v nadzorni center. Cevovodi v vodohranu so predvideni iz nerjavečega materiala 1.4301. Izpust je speljan v praznotok. 3.2 HIDRANTNA MREŽA T1 Hidrantna mreža bo položena na levi strani glavne predorske cevi in v servisni cevi z njuno povezavo v prečnikih in s povezavo na platoju portala Koper ter naprej po mostu Glinščica I in mostu Glinščica II do predora T2. Napajana bo iz višinskega rezervoarja - vodohrana prostornine 200 m3, ki je nameščen na potrebni višini nad predorom. Za napajanje hidrantne mreže je pri prečnem prerezu P103 v vertikalno vrtino globine 51 m predvidena vgradnja jeklene cevi velikosti DN125 iz nerjavečega materiala 1.4571. V zaščitni cevi vertikalne vrtine dimenzije DN400 bodo nameščene tudi alkaten cevi za potrebe kabelskih povezav. V spodnjem delu vrtine, v niši za distribucijo požarne vode, je na cevovod predvidena vgradnja naslednje armature in opreme:





• Zasuni z ročnim kolesom in vgrajeno signalizacijo odprtosti oziroma zaprtosti, • čistilni kos – filter, • prirobnični nastavek iz nerjavečega materiala 1.4571 za vgradnjo opreme za meritev

tlaka in indikacijo pretoka vode, • zaporna loputa z elektromotornim pogonom, z vgrajeno signalizacijo odprtosti

oziroma zaprtosti, ter funkcijo "fail open", • Tlačni reducirni ventil z varnostnim ventilom in merilnikom tlaka, • Kompenzator tlačnih nihanj volumna 450 l za preprečevanje pojava vodnega udara.

V nadzorni center je predvideno posredovanje podatkov o meritvi tlaka in indikaciji pretoka vode v niši za distribucijo požarne vode. S tem se bo zaznavalo odprtje enega ali več hidrantov oziroma okvara na hidrantni mreži v predoru. Vgradnja navedene zaporne lopute z elektromotornim pogonom in dvema končnima stikaloma za signalizacijo odprtosti oziroma zaprtosti lopute je predvidena, da bo lahko upravljavec predora iz nadzornega centra daljinsko zaprl loputo v primeru potrebe zaprtja dovoda vode iz vodohrana v slučaju okvare hidrantne mreže oziroma za potrebe vzdrževalnih del na hidrantni mreži. Iz niše za distribucijo hidrantne vode je izveden priključek na tlačno hidrantno mrežo položeno v kineti na levi strani predorske cevi. V distribucijski niši se cevovod loči na dve veji. Ena veja napaja hidrantno mrežo proti portalu Divača, druga pa hidrantno mrežo proti portalu Koper. Zaradi prevelike višinske razlike med vodohranom V1 in portalom Koper je za vejo požarne vode, ki vodi proti portalu Koper, v niši za distribucijo in v samem predoru na dveh mestih – v nišah za redukcijo požarne vode, predvidena redukcija tlaka požarne vode. Predviden tlak na hidrantih tako znaša od 3 do 6,2 bara. Niši za redukcijo požarne vode sta predvideni pri prečnih prerezih P186 in P269. V nišah bo vgrajena naslednja armatura in oprema:

• Zasuna z ročnim kolesom in vgrajeno signalizacijo odprtosti oziroma zaprtosti, • čistilni kos – filter, • Tlačni reducirni ventil z varnostnim ventilom in merilnikom tlaka, • Kompenzatorja tlačnih nihanj volumna 450 l za preprečevanje pojava vodnega

udara. Tlak požarne vode v veji hidrantne mreže proti portalu Divača ni potrebno reducirati. Tlak na hidrantu pri zahtevanem pretoku znaša 4,5 bara. Tlačna hidrantna mreža bo izvedena kompletno z nadzemnimi hidranti in pripadajočimi armaturami. Za tlačno hidrantno mrežo je predvidena litoželezna (nodularna litina) tlačna cev velikosti DN150 PN16, zaščitena z ekstrudiranim polietilenom debeline 900 mikronov, izdelana po SIST EN545 in je namenjena za uporabo na področjih, kjer so prisotni veliki blodeči tokovi.





Litoželezni fazonski kosi in armature s prirobnicami so predvidene tlačne stopnje PN16 in so proti blodečim tokovom zaščitene z minimalno 250 mikroni epoksija. Spajanje cevi je predvideno z obojkami in ustreznimi tesnili. Vsi spoji na ceveh in fazonskih kosih bodo dodatno zaščiteni z elastomernim rokavom. Podpiranje cevi v kineti je predvideno z objemkami in navojnimi palicami iz nerjavečega materiala 1.4571. Zaradi sil, ki zaradi tlaka delujejo na cevovod hidrantne mreže so v kineti, na ravnem delu, na ca. 30 m predvidene fiksne točke iz betona. Betonske opore so predvidene povsod, kjer se pojavljajo večje sile (kolena, T-kosi). Na mestu prehoda hidrantne mreže iz predora T1 na most Glinščica I je zaradi možnih aksialnih pomikov mostov predvidena vgradnja aksialnega kompenzatorja. Padec hidrantne mreže v predoru in servisni cevi, je glede na traso izveden proti portalu Koper. Od portala Koper poteka hidrantna mreža v kineti mosta Glinščica I in mosta Glinščica II. Izpust iz hidrantne mreže predora T1 je predviden preko hidrantne mreže predora T2 na portalu Koper in sicer z navezavo na hidrantno mrežo predora T2 na portalu Divača. V posameznih prečnikih in na portalu Divača je predvidena vgradnja avtomatskih odzračevalnih ventilov DN25 PN16. Da bi preprečili možnost zamrznitev vode v hidrantni mreži, bo le-ta na ogroženih odsekih, se pravi na portalu Divača ter portalu Koper ter v kineti obeh mostov spremno električno ogrevana in toplotno izolirana. Hidrantna mreža bo spremno ogrevana z grelnimi kabli in toplotno izolirana do globine 1 m s fleksibilnim izolacijskim materialom na osnovi sintetične gume z zaprto celično strukturo. Izolirani odseki so naslednji:

• od portala Divača do 100 m v notranjost predorske oziroma do podzemne trase globine 1m,

• od portala Koper do 100 m v notranjost predorske in servisne cevi oziroma do priključka na hidrantno mrežo predora T2,

Nadzemni hidranti, gledano v smeri Divača - Koper, bodo locirani na levi strani predorske cevi, na platoju portala Divača, v vsakem povezovalnem prečniku med predorsko in servisno cevjo ter na levi strani pokrite galerije mostov Glinščica I in II. Skupno število le teh je 71. Hidranti so med seboj oddaljeni približno 125 m. Predvideni so nadzemni hidranti DN80 PN16, H=1000 mm nad terenom z dvema "C" in eno "B" spojko, zapornim ventilom, izpustom za praznjenje in kapo za odpiranje hidranta. Pred vsakim hidrantom je predviden ovalni zasun DN80 PN16. Hidranti





imajo poleg vseh zgoraj naštetih lastnosti še protilomno prirobnico s povratnim tesnjenjem v primeru loma.





4 POŽARNA VODA PREDORA T2 4.1 VODOHRAN V2 Vodohran V2 je podzemne izvedbe izdelan iz armiranega betona z eno okroglo vodno celico velikosti 200 m3. Nahaja se nad predorom T2 na nadmorski višini 398,81 m (gladina vode v vodohranu v času mirovanja). Polnjenje hidrantne mreže in vodohrana je predvideno z dovažanjem vode z gasilskimi cisternami. Pred vhodom v vodohran je na fasadi predvidena montaža omarice z dvema gasilskima priključkoma z B spojkami. Za napajanje hidrantne mreže požarne vode je neposredno v samem objektu vodohrana v vertikalno vrtino globine 127 m predvidena vgradnja jeklene cevi velikosti DN125 iz nerjavečega materiala 1.4571. Za ločitev hidrantne mreže je v vodohranu predviden zasun DN125. Zasun mora imeti vgrajeno signalizacijo odprtosti oziroma zaprtosti, signal pa mora biti posredovan v nadzorni center. Za merjenje nivoja vode v vodohranu je predvidena zvezna meritev, ki bo posredovana v nadzorni center. Cevovodi v vodohranu so predvideni iz nerjavečega materiala 1.4301. Izpust je izveden preko hidrantne mreže predora T2 na samem portalu Koper. 4.2 HIDRANTNA MREŽA T2 Hidrantna mreža bo položena na levi strani glavne predorske cevi in v servisni cevi z njuno povezavo v prečnikih in s povezavo na platoju portala Koper. Izvedena bo tudi povezava s hidrantno mrežo predora T1, zgolj z namenom dreniranja hidrantne mreže T1. Napajana bo iz višinskega rezervoarja - vodohrana prostornine 200 m3, ki je nameščen na potrebni višini nad predorom. Za napajanje hidrantne mreže je pri prečnem prerezu P415 v vertikalno vrtino globine 127 m predvidena vgradnja jeklene cevi velikosti DN125 iz nerjavečega materiala 1.4571. V zaščitni cevi vertikalne vrtine dimenzije DN400 bodo nameščene tudi alkaten cevi za potrebe kabelskih povezav. V spodnjem delu vrtine, v niši za distribucijo požarne vode, je na cevovod predvidena vgradnja naslednje armature oziroma opreme:





• Zasuni z ročnim kolesom in vgrajeno signalizacijo odprtosti oziroma zaprtosti, • čistilni kos – filter, • prirobnični nastavek iz nerjavečega materiala 1.4571 za vgradnjo opreme za meritev

tlaka in indikacijo pretoka vode, • zaporna loputa z elektromotornim pogonom, z vgrajeno signalizacijo odprtosti

oziroma zaprtosti, ter funkcijo "fail open", • Tlačna reducirna ventila z varnostnima ventiloma in merilnikoma tlaka, • Kompenzatorja tlačnih nihanj volumna 450 l za preprečevanje pojava vodnega

udara. V niši za distribucijo požarne vode bo vsa armatura, ki bo vgrajena pred reducirnimi ventili tlačne stopnje PN25. V nadzorni center je predvideno posredovanje podatkov o meritvi tlaka in indikaciji pretoka vode v niši za distribucijo požarne vode. S tem se bo zaznavalo odprtje enega ali več hidrantov oziroma okvara na hidrantni mreži v predoru. Vgradnja navedene zaporne lopute z elektromotornim pogonom in dvema končnima stikaloma za signalizacijo odprtosti oziroma zaprtosti lopute je predvidena, da bo lahko upravljavec predora iz nadzornega centra daljinsko zaprl loputo v primeru potrebe zaprtja dovoda vode iz vodohrana v slučaju okvare hidrantne mreže oziroma za potrebe vzdrževalnih del na hidrantni mreži. Iz niše za distribucijo hidrantne vode je izveden priključek na tlačno hidrantno mrežo položeno v kineti na levi strani predorske cevi. Ena veja napaja hidrantno mrežo proti portalu Divača, druga pa hidrantno mrežo proti portalu Koper. Zaradi prevelike višinske razlike med vodohranom V1 in distribucijsko nišo ter posameznima portaloma je za obe veji požarne vode, ki vodita, vsaka proti svojemu portalu, v niši za distribucijo in v samem predoru na enem mestu – v niši za redukcijo požarne vode, predvidena redukcija tlaka požarne vode. Predviden tlak na hidrantih tako znaša od 3,3 do 6,4 bara. Niša za redukcijo požarne vode je predvidena pri prečnem prerezu P515. V niši bo vgrajena naslednja armatura oziroma oprema:

• Zasuna z ročnim kolesom in vgrajeno signalizacijo odprtosti oziroma zaprtosti, • čistilni kos – filter, • Tlačni reducirni ventil z varnostnim ventilom in merilnikom tlaka, • Kompenzatorja tlačnih nihanj volumna 450 l za preprečevanje pojava vodnega

udara. Tlačna hidrantna mreža bo izvedena kompletno z nadzemnimi hidranti in pripadajočimi armaturami. Za tlačno hidrantno mrežo je predvidena litoželezna (nodularna litina) tlačna cev velikosti DN150 PN16, zaščitena z ekstrudiranim polietilenom debeline 900 mikronov, izdelana po SIST EN545 in je namenjena za uporabo na področjih, kjer so prisotni veliki blodeči tokovi.





Litoželezni fazonski kosi in armature s prirobnicami so predvidene tlačne stopnje PN16 in so proti blodečim tokovom zaščitene z minimalno 250 mikroni epoksija. Spajanje cevi je predvideno z obojkami in ustreznimi tesnili. Vsi spoji na ceveh in fazonskih kosih bodo dodatno zaščiteni z elastomernim rokavom. Podpiranje cevi v kineti je predvideno z objemkami in navojnimi palicami iz nerjavečega materiala 1.4571. Zaradi sil, ki zaradi tlaka delujejo na cevovod hidrantne mreže so v kineti, na ravnem delu, na ca. 30 m predvidene fiksne točke iz betona. Betonske opore so predvidene povsod, kjer se pojavljajo večje sile (kolena, T-kosi). Na mestu prehoda hidrantne mreže z mosta Glinščica II v predor T2 je zaradi možnih aksialnih pomikov mostov predvidena vgradnja aksialnega kompenzatorja. Padec hidrantne mreže v predoru in servisni cevi, je glede na traso izveden proti portalu Koper. Izpust iz hidrantne mreže je predviden na portalu Koper. V posameznih prečnikih je predvidena vgradnja avtomatskih odzračevalnih ventilov DN25 PN16. Da bi preprečili možnost zamrznitev vode v hidrantni mreži, bo le-ta na ogroženih odsekih, se pravi na portalu Divača predorske cevi ter portalu Koper predorske in servisne cevi spremno električno ogrevana in toplotno izolirana. Hidrantna mreža bo spremno ogrevana z grelnimi kabli in toplotno izolirana do globine 1 m s fleksibilnim izolacijskim materialom na osnovi sintetične gume z zaprto celično strukturo. Izolirani odseki so naslednji:

• od portala Divača do 100 m v notranjost predorske cevi oziroma priključka na hidrantno mrežo predora T1,

• od portala Koper do 100 m v notranjost predorske in servisne cevi oziroma do podzemne trase globine 1m,

Nadzemni hidranti, gledano v smeri Divača - Koper, bodo locirani na levi strani predorske cevi, na platoju portala Koper, v vsakem povezovalnem prečniku med predorsko in servisno cevjo. Skupno število le teh je 72. Hidranti so med seboj oddaljeni približno 125 m. Predvideni so nadzemni hidranti DN80 PN16, H=1000 mm nad terenom z dvema "C" in eno "B" spojko, zapornim ventilom, izpustom za praznjenje in kapo za odpiranje hidranta. Pred vsakim hidrantom je predviden ovalni zasun DN80 PN16. Hidranti imajo poleg vseh zgoraj naštetih lastnosti še protilomno prirobnico s povratnim tesnjenjem v primeru loma.





5 ZAHTEVANA KOLI ČINA VODE IN TLAK Oskrba s požarno vodo je določena skladno s Tehnično specifikacijo za interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti in za visoke hitrosti. Iz navedene specifikacije je razvidno, da morajo imeti predori zagotovljeno preskrbo s požarno vodo 800 l/min v trajanju dveh ur. Vir vode je lahko hidrant ali kateri koli sistem oskrbe z vodo z najmanj 100 m3, kot so bazen, reka in druga sredstva. Za takšno zahtevo oskrbe s požarno vodo sta nad posameznim predorom na potrebni višini predvidena vodohrana s prostornino 200 m3, v samih predorih pa je predvidena izgradnja hidrantne mreže. Predvideni minimalni oziroma maksimalni tlak na hidrantu je določen na podlagi priporočil gasilske brigade Koper in se giblje med tremi in ca. šestimi bari.





6 HIDRAVLIČNI IZRAČUN









































7 IZRAČUN VODNEGA UDARA Ob morebitni gasilski intervenciji zaradi požara v predoru lahko zaradi sočasnih manipulacij z ročniki posameznih gasilcev pri gašenju nastane vodni udar. Velikost vodnega udara je odvisna od hitrosti zapiranja zasunov na ročnikih, ki so preko cevi priključeni na hidrant. V primeru gašenja direktno iz gasilskega vozila, ki se polni iz hidranta pride lahko do vodnega udara zaradi hitrega zapiranja ventila na gasilskem vozilu, ki regulira polnjenje cisterne. Če želimo znižati povišane tlake oziroma vodni udar zaradi nenadnega zapiranja ventila lahko to rešujemo z daljšanjem časa zapiranja ventila, z večanjem premera cevovoda (nižanje hitrosti medija v cevovodu) in z vgradnjo kompenzatorjev tlačnih nihanj na mesto nastanka vodnega udara. Pri izračunu smo predpostavili dva načina gašenja požara.

1. Gašenje z gasilskega vozila , ki se polni direktno iz hidranta, čas zapiranja ventila na gasilskem vozilu je 1,5 - 2 sekundi.

2. Gašenje z ro čniki , ki so s trevira cevmi priključeni na hidrant. Predvideli smo, da se

lahko ročnik zapre v 1 sekundi. Glede na zahtevano količino vode za gašenje smo predvideli, da se gasi s štirimi ročniki (ročnikov je lahko tudi več le, da je pretok s tem na posameznem ročniku manjši; pretok skozi posamezen ročnik (premer ustnika 12 mm) je pri tlaku malo pod 6 bar enak 200l/min). Predvideno najbolj neugodno časovno zaporedje zapiranja ročnikov je sledeče:

Dva ročnika se zapreta istočasno medtem, ko jima naslednja dva sledita čez 3 oziroma 6 sekund.

Pred in za vsak reducirni ventil v niši za redukcijo požarne vode ter pred reducirni ventil v niši za distribucijo požarne vode smo predvideli vgradnjo kompenzatorjev tlačnih nihanj volumna 450 l. Predvideli smo, da je čas zapiranja reducirnih ventilov ob nenadnem povišanju tlaka za reducirnim ventilom ena sekunda. V izračunu so prikazane tlačne razmere v predoru T1. Shematski prikaz modela za izračun:

Čas začetka zapiranja [s]

Čas konca zapiranja [s]

ročnik 1 0 1

ročnik 2 0 1

ročnik 3 3 4

ročnik 4 6 7













1. Gašenje z gasilskega vozila (zapiranje ventila na gasilskem vozilu traja 1,5 sekunde) Tlačne razmere v cevovodu :

Niša za distribucijo požarne vode Niši za redukcijo požarne vode gasilsko vozilo

Tlak med normalnim obratovanjem

Najvišji tlak, ki nastane zaradi zapiranja ventila

Najnižji tlak, ki nastane zaradi zapiranja ventila

Tlak uparjanja





Najvišji tlak, ki nastane pri omenjenih predpostavkah je tlak pred ventilom na gasilskem vozilu (17,5 bar). Tlačna stopnja gasilske cevi B, ki povezuje hidrant in gasilsko vozilo je PN25. Na cevovodu hidrantne mreže pa največji tlak nastane na samem hidrantu in znaša 15 bar. Časovni potek tlačnih razmer na hidrantu HM2:





1. Gašenje z ro čniki, ki so s trevira cevmi povezani s hidrantom (časovno zapiranje ročnikov je predvideno po zgornji tabeli; Dva ročnika se zapreta istočasno medtem, ko jima naslednja dva sledita čez 3 oziroma 6 sekund.)

Tlačne razmere v cevovodu:

Niša za distribucijo požarne vode Niši za redukcijo požarne vode gasilsko vozilo

Tlak med normalnim obratovanjem

Najvišji tlak, ki nastane zaradi zapiranja ventila

Najnižji tlak, ki nastane zaradi zapiranja ventila

Tlak uparjanja





Časovni potek tlačnih razmer na ročniku 1:
















Najvišji tlak pri omenjenih časovnih predpostavkah zapiranja znaša 13 bar. V primeru sunkovitega zapiranja zgolj enega ročnika so tlačne razmere zaradi vodnega udara gibljejo med šestimi in osmimi bari. Rezultati izračuna kažejo, da projektirana tlačna stopnja PN16 ustreza simulaciji najneugodnejšega dogodka za pojav vodnega udara.





8 PRERAČUN NOSILNE PLOŠČE Na podporno konstrukcijo deluje sila, ki je sestavljena iz vertikalne sile na koleno cevovoda v distribucijski niši ter sile, ki je posledica sile teže cevovoda in v distribucijski niši upoštevanih armatur. 8.1 SILA NA KOLENO ZARADI MASNEGA PRETOKA IN HITROS TI MEDIJA V KOLENU

Sila na koleno v vertikalni smeri Fv:

F� = m ∗ v ∗ sinβ = ρ ∗ A ∗ v� ∗ sinβ

�� = 1.000 ∗π ∗ 0,125�

4∗ 1,09� ∗ sinβ

F� = 15 N

Kjer je:

Fv = sila v vertikalni smeri (N)

m = masni pretok (kg/s)

v = hitrost medija (m/s)

β = kot kolena (°)

ρ = gostota medija (kg/m3)

d = notranji premer cevovoda (m)





8.2 SILA NA KOLENO ZARADI STATI ČNEGA TLAKA

Nadtlak v kolenu cevovoda:

p = ρ ∗ g ∗ h

p = 1.000 ∗ 9,81 ∗ �398,81 � 267,78"

p = 12,85bar

Kjer je:

Višinska kota gladine v vodohranu T2 = 398,81 m

Višinska kota cevovoda v distribucijski niši T2 = 267,78 m

Sila na koleno v vertikalni smeri Fp:

F& = p ∗ A ∗ sinβ

F& = 1.285.000 ∗π ∗ 0,125�

4∗ sinβ

F& = 15.766 N

Kjer je:

Fpy = sila na koleno v vertikalni smeri zaradi tlaka v cevovodu (N)

p = tlak v cevovodu (Pa, N/m2)

8.3 SILA NA PODPORNO KONSTRUKCIJO Skupna sila na koleno v vertikalni smeri zaradi masnega pretoka, hitrosti medija in tlaka v cevovodu:

�'( = F�)F& = 15 ) 15.766 = 15.781N

Masa cevovoda in armature je ocenjena na 2.500 kg ( Fm = 24.525 N).





Vertikalna sila na cevovod:

F = F�&)F+ = 15.781 ) 24.525 = 40.306N

8.4 PRERAČUN ZVARA NA OJA ČITVENEM REBRU PODPORNE KONSTRUKCIJE Kotni zvar – debelina: a = 3 mm Dolžina zvara na posameznem rebru:

L-. = l0 � 2 ∗ √2 ∗ a = 400 � 2 ∗ √2 ∗ 3 = 391,5mm Površina posameznega zvara:

A-. = L-. ∗ a = 391,5 ∗ 3 = 1.174,5mm�

Dopustna strižna napetost

τ34& =R+

√3 ∗ β ∗ γ=

500

√3 ∗ 0,9 ∗ 1,25= 257N/mm�

Kjer je: Natezna trdnost (material 1.4571) R+ = 500N/mm� Korelacijski koeficient β = 0,9 Varnostni faktor materiala za varjeni spoj: γ = 1,25 Projektna nosilnost zvara na rebru

F- = A-. ∗ τ34& = 1.174,5 ∗ 257 = 302kN 9 10,076kN

8.5 PRERAČUN PODLOŽNE PLOŠČE NA UPOGIB Predpostavimo, da je podložna plošča debeline 25 mm konzolno vpeta v mestu zaščitne zunanje cevi in točkovno obremenjena s silo s katero eno rebro pritiska nanjo v točki, kjer se stikata rebro in hidrantna cev DN125 (konzolna obremenitev na razdalji 130 mm). Predpostavimo, da je širina plošče ob vpetju 100 mm.





Sila na podložno ploščo na mestu enega rebra:

F: = 14; ∗ F = 1

4; ∗ 40.306 = 10.076N

Dopustna upogibna napetost:

σ34& =R+

√3 ∗ β ∗ γ=

500

√3 ∗ 0,9 ∗ 1= 320,75N/mm�

Kjer je: Natezna trdnost (material 1.4571) R+ = 500N/mm� Korelacijski koeficient β = 0,9 Varnostni faktor materiala γ = 1,00 Moment, ki deluje na podložno ploščo na mestu enega rebra:

M = F: ∗ γ ∗ l = 10.075 ∗ 1,4 ∗ 0,13 = 1.833,65Nm Kjer je: Varnostni faktor γ = 1,4 Projektni upogibni moment plošče:

M&> = W&> ∗ σ34& =25� ∗ 100

6∗ 320,75 = 3.341,15Nm 9 1.833,65Nm

9 TLAČNI PREIZKUS Tlačni preizkus se opravi na terenu po izgradnji cevovoda in pred izvedbo antikorozijske zaščite, kjer je potrebna. Izvedba tlačnega preizkusa je predvidena po SIST EN 13480-5: Kovinski industrijski cevovodi – 5. del: Kontrola in preskušanje. Predvideni preizkusni tlak po omenjenem standardu znaša 1,43 x projektni tlak. Tlačni preizkus se izvaja z vodo. Preizkusni tlak po SI ST EN 13480-5 znaša 22 bar.





Vsi cevovodi se bodo tlačno preskusili z vodo v času minimalno 30 minut, tlak pa se v tem času ne sme znižati. V tem času je potrebno prehoditi vse cevovodne trase in pregledati morebitna mesta puščanj. V primeru netesnosti je potrebno le-to odpraviti in ponoviti tlačni preizkus.





10 UPORABLJENI TEHNI ČNI PREDPISI

1. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) Ur.l. RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo,

14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US

2. Pravilnik o projektni dokumentaciji Ur.l. RS, št. 55/08 in 61/17 – GZ 3. Uredba komisije (EU) št. 1303/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehnični specifikaciji za

interoperabilnost v zvezi z „varnostjo v železniških predorih“ železniškega sistema Evropske unije

4. Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz) Ur.l. RS, št. 2/76, 21/78 – ZSlaR-A, 15/84, Uradni list RS, št. 71/93 – ZGas, 71/93 – ZVPoz in 83/12 – ZVPoz-D

5. Zakon o gasilstvu (ZGas) Ur.l. RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo 6. Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite Ur.l.

RS, št. 45/07 in 102/09 7. Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov Ur.l. SFRJ, št.

30/1991, Ur.l. RS, št. 52/2000-ZGPro, 83/2005

8. Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij Ur.l. RS, št. 22/1995, Ur.l. RS, št. 102/2009

Documents

1/ Z2 A Divača - Črni Kal/5-1/Z2TDCKP-5S_M01A...povezuje kratek pokriti vkop. Oba mostova bosta v celoti zaprta z galerijo, tako da skupna dolžina predorov znaša približno 13