1. Naslov enote / predmeta / modula Saksofon 1 2. Koda enote … nacrti od S od Z.pdf · R. Boutry: Divertimento – Leduc J. Charpeniter: Gavambody 2 – Leduc C. Debussy / V. David:

1. Naslov enote / predmeta / modula Saksofon 1

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)

4. Kontaktne ure Skupaj 60

(30+30)

P V- S - Ostale oblike 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Saksofon

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticij, celoletni predmet

13. Cilji in predmetno specifične

kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov saksofonske igre - študent saksofona mora še naprej

razvijati in obnavljati vse elemente tehnike instrumentalne igre – pravilno dihanje,

igranje lestvic, akordov, intervalov, ornamentov itd.

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od

romantike (prve saksofonske skladbe) do sodobnih del ter transkripcije del starejših

stilnih obdobij.

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Pri študiju mehaničnih vaj, etud ter originalnih skladb za saksofon (sonat, koncertov,

skladb za saksofon solo, primerov moderne notacije…) zdruţuje vse izrazne elemente –

dinamiko, artikulacijo, agogiko, predvsem pa čisto intonacijo in tonsko oblikovanje ter

pravilno fraziranje (poznavanje forme, analiziranje), pri igranju transkribcij pa študent

spozna tudi stile različnih obdobij. Tekom študija, ki se v glavnem realizira na alt

saksofonu, študent spoznava tudi ostale instrumente iz druţine saksofonov (sopranino,

sopran, tenor, bariton, bas). V skadu z učnim načrtom in sposobnostmi študenta izbereta

profesor in študent takšen program, ki bo ob pravilnem in sistematičnem delu v

študentu razvil potrebo po neprestanem izpopolnjevanju ter ga pripravil za uspešno

učenje instrumenta na niţji ali srednji glasbeni šoli, igranje v profesionalnem

(pihalnem) orkestru, v komorni skupini (kvartetu saksofonov oz. drugih komornih

formacijah, ki niso le saksofonske), nadpovprečnega študenta pa vzpodbudil k

solističnemu nastopanju.

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja in na tej osnovi izdelava

individualnega programa za izpopolnjevanje tehničnih elementov, ki so potrebni za

kontrolirano obvladovanje instrumenta.

Interpretacija saksofonske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), katere

izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega

študenta.

Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent

pridobiva praktične izvajalske izkušnje.

15. Temeljna literatura

ETUDE J. Andersen: 24 grandes études op. 15 – Billaudot

W. Ferling: 48 etudes pour tous les saxophones - Leduc

J.–M. Londeix: Ecercices mecaniques II – Lemoine

M. Mule: Études variées – Leduc

E. Rousseau: Saxophone High Tones – Etoile Music

SONATE P. Creston: Sonata op. 19 – Shawnee

B. Heiden: Sonata - Schott

P. Hindemith: Sonata - Schott

R. Muczynski: Sonata op. 29 - Schirmer

C. Pascal: Sonatine – Durand

KONCERTI P. Bonneau: Concerto – Leduc

E. Bozza: Concertino – Leduc

A. Glazunov: Concerto – Leduc

J. Rivier: Concertino – Salabert

OSTALA DELA E. Bozza: Piece breve – Leduc

J.M. Defaye: Ampélopsis - Leduc

B. Heiden: Solo – AMP, Schott

P. Maurice: Tableaux de Provence – Lemoine

D. Milhaud: Scaramouche – Salabert

R. Noda: Improvisation I – Leduc

P. Šavli: Ne trjeba črne tinte - Sloway

P. Šivic: Notturno (Evocazione) - Sloway

P. Šivic: Suita – DSS

H. Tomasi: Ballade – Leduc

16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje sposobnost kontrole rok oz. telesa

razumevanje procesov in metod vadenja

razumevanje vzročno-posledičnih metod

vzpostavljanja kontroliranega igranja

stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba uporaba kontroliranega igranja in

interpretativnih znanja pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja

instrumenta

vrednotenje interpretacije

vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi

16.4 Prenosljive spretnosti –

niso vezane le na en predmet

o izvajalska praksa (tudi pri drugih predmeti

reproduktivnega sklopa, npr. zbor, komorna igra,

orkester)

o poznavanje stilne interpretacije (pri različnih

predmetih – npr. pri harmoniji, kontrapunktu,

solfeggiu, zgodovini glasbe)

o analiza - pri zgodovini glasbe, pri

glasbenoteoretičnih premetih (analiza,

harmonija, kontrapunkt)

o razumevanje metod vadenja in vzročno-

posledičnih metod za vzpostvaitev

kontorliranega igranja pri izbirnih predmetih

pedagoškega modula

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, korepeticije

18. Pogoji za vključitev v delo

oziroma za opravljanje študijskih

obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti

smeri Saksofon.

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa)

in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

19. Metode ocenjevanja in

ocenjevalna lestvica

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 30 - 40

minut programa, ki vsebuje najmanj 3 dela iz različnih stilnih obdobij oz.:

- dve etudi različnega karakterja

- sonato ali suito

- koncert

- virtuozno delo

Eno delo obveznbo na pamet

Ocenjevalna lestvica:

10 – 6 pozitivno

5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in

sprotnega dela , kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih doseţkov z

nastopi, z udeleţbo na drţavnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Izr. prof. Matjaţ Drevenšek


2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P V- S - Ostale oblike

60 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3 + 4






kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov saksofonske igre z razvijanje hitrosti,

kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja

Razvijanje agogičnih sprememb

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij

od baroka do sodobnih del.

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem

nastopanju.

14. Opis vsebine

Interpretacija saksofonske literature različnih stilnih obdobij

Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature

vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela

saksofonske literature ter transkribcije del starejših obdobij.

Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent



ETUDE E. Bozza: 12 études – caprices – Leduc

J.-M. Londeix: Nouvelles études variées – Leduc

M. Mule: 53 études I – Leduc

A. Piazzola: Tango - études - Leduc

SONATE P.-M. Dubois: Sonate – Leduc

J. Absil: Sonate op. 115 – Lemoine

S. Osterc: Sonata – DSS

I. Petrić: Sonata – Pizzicato

E. Schulhoff: Hot-Sonate - Schott

KONCERTI P. Dešpalj: Concerto - Southern

P.-M. Dubois: Concerto - Leduc

J. Kalčič: Concertino - manuscript

J. Ibert: Concertino da camera – Leduc

OSTALA DELA J. S. Bach: Suite No. 1 – Lemoine

R. Boutry: Divertimento – Leduc

J. Charpeniter: Gavambody 2 – Leduc

C. Debussy / V. David: Rhapsodie - Lemoine

P.-M. Dubois: Divertissement - Leduc

G. Gastinel: Dilemme – Choudens

I. Gotkovsky: Brillance – EFM

J.-P. Holstein: Suite irrévérencieuse - Lemoine

O. Macha: Plač Saxofonu – Cesky hudebni fond

R. Noda: Improvisation II, III – Leduc

P. Sancan: Lamento et rondo – Durand


16.1 Znanje in razumevanje Sposobnost igranja v predpisanih tempih

Sposobnost glasbeno-umetniškega izraţanja v

stilno-ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom

na osnovi analize

Sposobnost samozavestnega in prepričljivega

nastopanja pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri

izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednostenje interpretacije

Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi

izvajalski praksi


niso vezane le na en predmet izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih

reproduktivnega sklopa , npr. komorna igra,

pihalni in simfonični orkester, zbor)

poznavanje stilne interpretacije ( pri različnih



poznavanje in analiza glasbenih oblik - pri

zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih

premetih ( analiza, harmonija, kontrapunkt)

Razumevanje metod vadenja in vzročno-

posledičnih metod za vzpostavitev


pedagoškega modula




obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Saksofon 1.


in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.



Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi

najmanj 40 minut programa, ki vsebuje vsaj 3 dela iz različnih stilnih obdobij oz.:


- sonato ali suito

- koncert

- virtuozno delo

Program ne sme vsebovati izpitnih skladb niţjega letnika. Del programa je potrebno

izvajati na pamet (najmanj eno skladbo).


10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),

9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),

8 – (prav dobro: solidni rezultati),

7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),

6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),




sprotnega dela , kar potrdi nosilec predmet






25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60

(30+30)


60 ID







kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov saksofonske igre z razvijanje hitrosti,

kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja

Razvijanje agogičnih sprememb

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij

od baroka do sodobnih del

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem

nastopanju

14. Opis vsebine

Interpretacija saksofonske literature različnih stilnih obdobij

Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature

vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela

saksofonske literature ter transkribcije del starejših obdobij.

Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent

pridobiva praktične izvajalske izkušnje


ETUDE G. Lacour: 28 études

J.-M. Londeix: Exercices mécaniques III – Lemoine

M. Mule: 53 études II – Leduc

SONATE J. Feld: Sonata for Alto Saxophone – Leduc

M. Lazar: Sonata No.1 - DSS

P. Woods: Sonata – Kendor

T. Yoshimatsu: Fuzzy Bird Sonata - Billaudot

KONCERTI M. Constant: Musique de concert – Leduc

W. S. Hartley: Concerto – Tenuto

I. Petrić: Koncert - DSS

H. Tomasi: Concerto – Leduc

OSTALA DELA J. S. Bach: Suite No.3 – Lemoine

P. Bonneau: Caprice en forme de valse - Leduc

E. Bozza: Piece breve – Leduc

R. Corniot: Églogue et danse pastorale – Leduc

A. Desenclos: Prélude, cadence et finale – Leduc

R. Noda: Maï – Leduc

M. Nyman: Shaping the Curve – Chester

G. Scelsi: Tre pezzi - Sallabert

F. Schmitt: Legende op. 66 – Durand

H. Villa-Lobos: Fantasia - Southern


16.1 Znanje in razumevanje Sposobnost igranja v predpisanih tempih

Sposobnost glasbeno-umetniškega izraţanja v

stilno-ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom

na osnovi analize


nastopanja pri izvajalski praksi


izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije

Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi

izvajalski praksi


niso vezane le na en predmet izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih

reproduktivnega sklopa , npr. komorna igra,

pihalni in simfonični orkester, zbor)

poznavanje stilne interpretacije ( pri različnih



poznavanje in analiza glasbenih oblik - pri

zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih

premetih ( analiza, harmonija, kontrapunkt)

Razumevanje metod vadenja in vzročno-

posledičnih metod za vzpostavitev


pedagoškega modula




obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Saksofon 2


in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta



Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi

najmanj 50 minut programa, ki obsega vsaj 3 dela iz različnih stilnih obdobij oz.:

- dve etudi oz. solistični skladbi različnega karakterja

- sonato ali suito

- koncert

- virtuozno delo

Program ne sme vsebovati izpitnih skladb niţjih letnikov. Del programa je potrebno

izvajati na pamet (najmanj eno skladbo).










sprotnega dela , kar potrdi nosilec predmeta




1. Naslov predmeta SEMIOLOGIJA POLIFONIJE

2. Koda enote

3. Število ECTS kreditov 4 (2+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

P

30

V

20

S

10

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3 7. Semester 5+6

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer - Sakralna glasba (Obvezni)

- orkestrsko dirigiranje (izbirni) -

- zborovsko dsirigiranje ( izbirni)

10. Steber programa B. Obvezni – strokovni

Izbirni strokovni smer dirigiranje

11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Male skupine (največ 6-8), redno vsakotedensko preverjanje znanja ob vajah.


kompetence

• Poznavanje zakonitosti sistemov zapisovanja glasbe od 15. do 17. stoletja;

• zmoţnost razumevanja zakonitosti menzuralnega notnega zapisa in zavest o mejah in

pomanjkljivostih transkribiranja v sodobno notacijo;

• ozaveščanje problema historično korektne interpretacije glasbenih del iz časa pred

klasicizmom in osvojitev kriterijev za kritično presojanje sodobnih izvedb historičnih

glasbenih del;

• osvojitev predznanj, ki so neobhodna za historično izvajalsko prakso.

14. Opis vsebine

• Uvod: pregled razvoja evropske glasbene notacije in specifika bele menzuralne

notacije; metrika Gallusovih madrigalov in menzuralizem;

• claves, literae, voces musicales;

• octoechos in gvidonjanski modalni sistem v polifoniji renesanse in baroka;

• notni sistem bele menzuralne notacije (figura, modus, tempus, prolatio, punctum,

ligaturae, proportio, color oz. hemiolia);

• tactus, problematika in njegov pomen v interpretaciji renesančne glasbe;

• principi odnosa zlog-figura in podpisovanje besedila.


Pomemben je študentov neposredni stik z viri in zgodovinskimi traktati. Temeljna

literatura je dosegljiva v obliki faksimilov ali kritičnih izdaj:

• Gaffurio F., Practica musicae, Lodi 1496;

• Zarlino G., Le istitutioni harmoniche, Venezia 1561/1589;

• Praetorius M., Syntagma musicum, Wolfenbüttel 1619;

• Walter J.G., Praecepta der Musicalischen Composition, Weimar 1708.

Pomoţna čeprav precej manj zanesljiva pa je lahko (pod določenimi pogoji):

• Apel W., Die Notation der Polyphonen Musik, Leipzig, 1962.

16. Predvideni študijski doseţki

16.1 Znanje in

razumevanje

• Poznavanje temeljnih zakonitosti sistemov zapisa,

razumevanja in izvajanja glasbe iz časa renesanse in

baroka;

• poglobljen uvid v temeljne principe za historično

izvajalsko prakso in osvojitev kriterijev za kritično

presojanje sodobnih izvedb historičnih glasbenih del.

16.2 Uporaba • Branje menzuralnih notnih zapisov v virih;

• pogoj za ustrezno posutvarjalno prakso stare

vokalne in inštrumentalne glasbe;

• priprava za branje tabulaturnih zapisov.

16.3 Refleksija • zmoţnost neposredenega razumevanja zakonitosti

izvirnega renesančnega notnega zapisa in zavest o

mejah transkribiranja skladb v beli menzuralni

notaciji v sodobno notacijo.



• vse oblike obravnavanja in dela s primarnimi viri

renesanse in baroka.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje.

18. Pogoji za vključitev v delo in

opravljanje študijskih obveznosti

• Vpis v ustrezni letnik študijskega programa;

• Latinščina (matura klasične gimnazije ali opravljen izpit na podobnih univerzitetnih

programih) je za sakralno glasbo pogoj za vključitev, za ostale slušatelje je znanje

zaţeljeno, oz. v veliko pomoč.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna

lestvica

(a) Zaključni izpit in delo med letom (verifikacije aplikativnih zmoţnosti znanja, vaj in

nalog); (b) Pozitivne ocene so od 6 – 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in

izpitnim pravilnikom Akademije za glasbo.

20. Metode evalvacije kakovosti Sprotna evalvacija in ,, . glede na metodo dela.

21. Sestavljalec učnega načrta Izr. prof. mag. Ivan Florjanc

1. Naslov predmeta Slovenska ljudska in popularna glasba

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 6

4. Kontaktne ure Skupaj 60 P60 S V Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 1.

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smer

Vse, razen sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)

13. Cilji in predmetno

specifične kompetence

Študnet pozna: večplastnost slovenske glasbe v evropskem kontekstu in uvrščanje dejanskih

ljudskih in popularnoglasbenih praks v kontekst celostne podobe glasbenega ţivljenja;

zemljepisne in časovne mejnike ter jih razume glede na raznovrstne kriterije (ţanrske

posebnosti, funkcionalnost, spol, starost, ideološke značilnosti in dr.);

raziskovalne tradicije in sodobne znanstvene pristope v tretiranju ljudskih in

popularnoglasbenih praks.

14. Opis vsebine

Slovenska ljudska glasba kot fokus glasbenonarodopisne raziskovalne tradicije na Slovenskem

ter primerjava z značilnostmi in raziskovalnimi pristopi v drugih evropskih drţavah.

Raznovrstne oblike ţivljenja ljudske glasbe: od »avtentičnih« funkcionalnih podeţeljskih

kontekstov do folklornih skupin, preporodniških ansamblov ter obdelav v domenah umetne

glasbe, jazza in popularne glasbe.

Kontinuum med ljudsko in popularno glasbo, vključno z narodnozabavno glasbo.

Potencial popularnoglasbenih študij v obravnavanju predmetnega območja.

Projektna obravnava izbrane seminarske teme, ki lahko zajame manjšinske/podkulturne

skupnosti, vprašanja ideologije in cenzure, odnos med lokalnim, nacionalnim in regionalnim

oz. med ruralnim in urbanim,vokalnim in inštrumentalnim, amaterskim in profesionalnim in dr.

15. Temeljna literatura Cvetko, Igor (ur.). Med godci in glasbili na Slovenskem. 1991.

Kumer, Zmaga. Slovenska ljudska pesem. 2002.

Lundberg, Dan in dr. Music – Media – Multiculture. 2003.

Marušić, Dario. Piskaj – Sona – Sopi. 1995.

Middleton, Richard. Studying Popular Music. 1990.

Muršič, Rajko. Center za dehumanizacijo. 1995.

Shepherd, John in Peter Wicke. Music and Cultural Theory. 1997.

Sivec, Ivan. Vsi najboljši muzikanti. 1998, 2003.

Slobin, Mark (ur.). Retuning Culture. 1996.

Terseglav, Marko in Robert Vrčon (ur.). Valens Vodušek. Etnomuzikološki članki in razprave.

2003.

16. Predvideni študijski

dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

Poznavanje strukturnih in funkcionalnih značilnosti slovenskega ter

evropskega kontinuuma med ljudsko in popularno glasbo.

Poznavanje obravnavanih raziskovalnih tradicij ter raziskovalcev,

njihovih metodologij in teorij ter dejanskih doseţkov.

Razumevanje pojmovnega aparata in procesov.

16.2 Uporaba Prepoznavanje in interpretacija regionalnih značilnosti slovenske ljudske

glasbe ter ţanrskih značilnosti slovenske popularne glasbe in

kontekstualizacija obeh v evropskem prostoru.

V seminarskem delu aplikacija obravnavanih konceptov in teorij na

konkretne glasbene prakse na Slovenskem.

16.3 Refleksija Kritično obravnavanje virov in aplikacija obravnavanih teoretičnih

zasnov na konkretne seminarske projekte.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Spretnosti uporabe pisnih, slušnih in avdiovizualnih virov ter zbiranja,

analize in interpretiranja podatkov.

17. Metode poučevanja in

učenja

Predavanja.


oziroma za opravljanje

študijskih obveznosti

Vpis v letnik študija.

Opravljen kolokvij in oddana seminarska naloga sta pogoja za pristop k ustnemu izpitu.



Kolokvij, seminarska naloga, izpit.

Kolokvij in seminarska naloga prineseta vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča

izboljšanje končne ocene.

Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta

Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.

20. Metode evalvacije

kakovosti

,, ., študentska anketa.

21. Nosilec in drugi izvajalci

predmeta

Izr. prof. dr. Svanibor Pettan

1. Naslov predmeta Sociologija glasbe


4. Kontaktne ure

Skupaj

30 P

30 S

V

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. ali 2. ali 3. 7. Semester 1.


smer

vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti . Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)


kompetence

Študent pozna temeljna zgodovinska prizadevanja na področju sociologije glasbe.

Študent pozna osnovne teoretske glasbenosociološke pristope.

Študent se usposobi za apliciranje spoznanih metod na različne glasbene pojave.

14. Opis vsebine

Predmet ima dve vsebinski enoti. V okviru prve vsebinske enote se študenti seznanijo s

temeljnimi zgodovinskimi prizadevanji na področju sociologije glasbe, v okviru druge

vsebinske enote pa pregled nad delom osnovne teorije glasbenosocioloških raziskav.

Poleg pregleda dela posameznih raziskovalcev, ki so se ukvarjali z različnimi

tematikami sociologije glasbe, je posebej pomemben poudarek na interdisciplinarnih

vsebinskih povezavah s psihologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, filozofijo,

ekonomijo, epistemologijo in kulturologijo.

15. Temeljna literatura Kurt Blaukopf. Glasba v družbenih spremembah: Temeljne poteze sociologije glasbe.

Ljubljana: ŠKUC/FF, 1993.

Elisabeth Haselauer. Handbuch der Musiksoziologie. Wien: Böhlau, 1980.

Theodor W. Adorno. Sociologija glasbe. Ljubljana: DZS, 1986.

Katarina Inhetveen. Musiksoziologie in der Bundesrepublik Deutschland. Opladen

1997.

Christian Kaden. Musiksoziologie. v: MGG, ur. Ludwig Finscher, Sachteil 6. Kassel:

Bärenreiter, 1997. 1618-1652.

Christian Kaden, Karsten Mackensen (ur.). Soziale Horizonte von Musik. Ein

kommentiertes Lesebuch zur Musiksoziologie. Kassel: Bärenreiter, 2004.

Michael Haralambos in Martin Holborn. Sociologija. Teme in pogledi. DZS Ljubljana 1999.

Frane Adam (ur.). Kompendij socioloških teorij. Ljubljana 1995.

Oxford Dictionary of Sociology. Oxford: Oxford University Press, 1994/1998.


16.1 Znanje in razumevanje Študent:

pozna delo najpomembnejših raziskovalcev na

področju sociologije glasbe v preteklosti do danes;

si pridobi temeljna spoznanja sociologije glasbe.

16.2 Uporaba Študent je sposoben spoznane metode in spoznanja

aplicirati na različne glasbene pojave.

16.3 Refleksija Študent poglablja razumevanje mesta sociologije

glasbe v muzikologiji in povezav med sociologijo

glasbe in ostalimi muzikološkimi predmeti

(psihologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka,

estetiko glasbe itd.) in drugimi strokami

(epistemologijo raziskovanja, kulturologijo itd.).

Ob spoznavanju temeljnih teoretskih postavk si

oblikuje znanstveno historično in analitično

mišljenje na področju sociologije glasbe.



Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih

bibliografskih in informacijskih pripomočkov.

Kritična uporaba strokovne literature.

Spoznavanje strokovne terminologije v več

jezikih.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja.



obveznosti

Vpis v ustrezni letnik študijskega programa.



Izpit.

Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila

Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., študentska anketa.


predmeta

Izr. prof. dr. Leon Stefanija

1. Naslov enote / predmeta / modula Sodobne plesne tehnike I


3 (2+1)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P 20 V 40 S 0 Ostale oblike

5. Stopnja Univerzitetni

dodiplomski študij

prve stopnje

6. Letnik 1. 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,

12. Posebnosti Celoletni predmet


kompetence

Cilj predmeta je podiranje tabujev gibanja, dotik sočloveka, skupno gibanje, kultivacija

in zavedanje slednjega. Je spoznavanje in prvo soočenje bodočega igralca in reţiserja z

odrskim gibom.

14. Opis vsebine

- pet osnovnih tibetanskih vaj: inicirajo zagrevanje telesa, pospešijo pretok krvi,

uravnovesijo dihanje, vzpodbudijo koncentracijo telesa in duha (ko jih študentje

obvladajo, so vaje priporočljive kot vsakdanja skrb za telo)

- dihalne vaje/vizualizacija: različni principi dihalnih vaj in osnove meditacije;

ozaveščanje diha samega, opazovanje dihanja pri gibanju, povezovanje - logična

interakcija sproščenega dihanja in gibanja, kontrolirano povezano dihanje in gibanje,

odrska prezenca; celota (telo in dih) se predstavlja gledalcu

- prebujanje telesa - prvi premik v prostor; vodene improvizacije na osnovi odkrivanja

lastnih oblik gibanja posameznika (forma ni pomembna)

- sklop gibno tehničnih vaj: za koordinacijo telesa, psihično koncentracijo in tonus

mišičnega tkiva (vmes so vrinjene preproste telovadne vaje; napr. sklece, vaje za

trebušne mišice); kasneje se vaje nadgradi v kratko koreografijo

- nove vaje - predpriprava na material za II. Letnik

osnove avtomasaţe in masaţe v parih; navajanje na fizični stik - dotik med študenti

(mišična in skeletna manipulacija),


* Laban, Rudolf, Mojstrstvo gibanja, knjiţnica MGL, 134

* Steve Parker, Človeško telo, Domus, Okno v svet

* Kurt Sachs, Svetovna zgodovina plesa, ZPS d.o.o., Sophia 1/97

* Uršula Terţan, Sodobni ples v Sloveniji, knjiţnica MGL, 137

* Kos, Neja, umetnost in kultura: Ples - od kod in kam (Zveza kulturnih organizacij

Slovenije, Ljubljana, 1982)


16.1 Znanje in

razumevanje

V prvem letniku predmet ne vsiljuje nikakršne

forme. Za študente je bistveno odkrivanje lastnih

oblik gibanja in odstiranje zavor in frustracij

(kompleksov) v zvezi s svojim telesom in drznostjo

gibanja. Spoznajo osnovne načine in zakonitosti

premikanja skozi/po prostoru, ki so naravno telesno

pogojene. Do konca 2. semestra jih učni proces

pripelje do kratkih gibalnih koreografij in prvih

plesnih improviziranih oblik (ki se spreminjajo glede

na zadano nalogo).

Študenti so sposobni aplicirati pridobljene osnove

umetnosti giba, jih oblikovati in predstaviti na odru:

16.2 Uporaba Predmet pri študentih vzpodbuja domišljijo,

iznajdljivost, samozavest in - bistveno - psihofizično

samozavedanje (pozitivno in negativno) in jih hkrati

vodi skozi prve plesno tehnične oblike, ki jim sluţijo

kot orodje (tako pri razvijanju samega plesno-

gibnega izraza ter motorike, kot tudi giba in igre na

dramskem prizorišču)

16.3 Refleksija Toliko teţja je naloga zato, ker sodobni plesni izraz

ne zastavlja meja in ne (nujno) principov, ki jih mora

gibalec upoštevati. Iz zornega kota študenta mu je,

znotraj danih okvirov, prepuščena vsa svoboda

gibanja, ki pa je bolj zavezujoča kot gibanje z

"omejitvami" in točno določenimi kodami

http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/bologna/PredmetiAdmin.asp?PredmetID=181



- doseţejo osnovno razumevanje pojmov,

zakonitosti, struktur, procesov, relacij, postopkov,

tehnik odrskega giba

- sposobni so aplicirati pridobljeno znanje in

razumevanje gibnih procesov na odrski akt stopnji

učnega programa primerno

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja ,delavnica kjer študentje sodelujejo in sooblikujejo izpitni nastop.

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma

za opravljanje študijskih obveznosti

a. pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija

b. pogoj za pristop k izpitu je 90% prisotnost na predavanjih


lestvica

a. sprotno delo 50%

b. iniciativa in stopnja soustvarjanja v skupinskem delu 30%

c. individualni napredek 20%


10 – (odlično),

9 – (prav dobro),

8 – (prav dobro),

7 – (dobro),

6 – (zadostno),

5 – 1 – (nezadostno).


20. Metode evalvacije kakovosti ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Tanja Zgonc, Uršula Terţan

1. Naslov enote / predmeta / modula SOLFEGGIO A I


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

30

V

30

S Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 1 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Orkestrsko dirigiranje,

Zborovsko dirigiranje


12. Posebnosti K predavanjem lahko pristopijo tudi slušatelji ostalih študijskih programov, ki imajo dobro predznanje

solfeggia in ţeljo po hitrejšI nadgradnji znanja le-tega. Programsko je predmet zasnovan podobno kot pri

ostalih smereh, razlika je v obširnosti, natan~nosti obdelave posameznega stilnega sklopa in stopnji

zahtevnosti. Celoletni predmet.


kompetence

Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja

glasbenega odlomka:

razviti in utrditi glasbene spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava,

prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmoţnostjo stilisti~ne

orientacije na osnovi primerov iz bogate glasbene literature:

- stilne posebnosti glasbenih obdobij: ritem, melodika, harmonska gibanja

- prenos teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati:

dvoglasna polifonija, štiriglasna homofonija v ozki legi)

- ritmi~ne posebnosti skozi stoletja (primeri izklju~no iz glasbene literature)

14. Opis vsebine

Stabilne alteracije diatoni~nega in kromati~nega tipa

• Renesansa

- stilne zna~ilnosti (tonski sistem, kompozicijske tehnike, ritmi~no,

melodi~no in harmonsko (modalno) gibanje)

- Lassus: dvoglasni moteti - petje in analiza

- posledi~nost vpliva renesanse v romantiki in dvajsetem stoletju (predvsem modalnost

v delih Bele Bartoka, slovenske ljudske pesmi)

• Barok

- stilne zna~ilnosti (mutacija, harmoni~ni dur, kromatika - harmonsko tuji toni,

stabilne alteracije: izbor alteriranih akordov diatoni~nega tipa)

- E. Hegyi: Izbor Bachovih primerov - petje in analiza enoglasnih arij ter dvoglasnih

recitativov iz Bachovih kantat

• Dunajska klasika

- stilne zna~ilnosti (razširitev stabilnih alteracij: akordi kromati~nega tipa)

- Izbor primerov iz simfonij Haydna, Mozarta in Beethovna


- lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio I nosilke predmeta)

- E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio Musica

Budapest, Budimpesta (553 str.)

- E. Hegyi (1984): Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept. Zoltan

Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet (1941) str.

- E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest, Budimpesta (153 str.)

- Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48 str.)

- Z. Kodaly (1954): Tricinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (41

str.)

- R. Mackamul (2001): Lehrbuch der Gehörbildung 2 . Barenreiter Verlag, Kassel

(149 str.)

- L. Edlund (1990): Modus novus. Edition WH, Stockholm

- U. Kaiser (2000): Gehorbildung. Barenreiter Verlag, Kassel (476 str.)

- B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd. (266 str.)

- D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti Beograd.

Beograd (269 str.)


16.1 Znanje in

Razumevanje

slušna ob~utljivost in slušna inteligenca

sposobnost dvoglasbenega zapisa:polifoni

sluh

petje a prima vista z intonan~no ~istostjo

dobra zaznava absolutnih tonskih višin

takojšnja slušna harmonizacija slov. ljudske

pesmi (spremljava s stranskimii stopnjami, z

alt. akordi), sposobnost štiriglasnega

homofonega zapisa:harmonski sluh

ritmi~na natan~nost z enakomernim

pulziranjem

sposobnost zavestnega vodenja dveh linij

hkrati (melodika, ritem)

sposobnost glasbenega spomina daljših

slišanih odlomkov in njihov zapis

razumevanje in posledi~na prakti~na uporaba

glasbenih pojmov kot so modalnost, stabilne

alteracije diatoni~nega, kromati~nega tipa

razumevanje, slušna zaznava zna~ilnosti

posameznih obdobij

16.2 Uporaba Razvoj celostne slušne ob~utljivosti in slušne inteligence

pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju

glasbene kreativnosti preteklega in sedanjega ~asa, je

bistveni element pri izvajalski praksi (instrument, zbor,

orkester), slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje

pridobljenega znanja pri kasnejšem pedagoškem delu

16.3 Refleksija Slušatelj(ica) poveţe glasbeno-teotetska znanja s

prakti~no slušno percepcijo; vrednotenje, kriti~ni pristop

slišanega



Vse naštete spretnosti so pomemben del nadgradnje

slušateljeve muzikalnosti (slušna percepcija, sposobnost

glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), le-ta pa

pomembno vpliva na njihov ustvarjalni in poustvarjalni

glasbeni pristop.

17. Metode poučevanja in učenja Skupinski in individualni pristop k slušateljem glede na obravnavano tematiko (aktivno,

refleksivno poučevanje)



obveznosti

Dobro predznanje solfeggia, glasbeno-teoretskih predmetov

Predmet solfeggio povezuje kontrapunkt, harmonijo, oblikoslovje, zato je redno, sprotno

delo slušatelja zelo pomembno za postopno napredovanje in razumevanje -

nepripravljenost namre~ zelo ovira delo v skupini. Redna prisotnost slušatelja na

predavanjih je obvezna. Dovoljuje se največ 5 odsotnosti v šolskem letu.



Znanje in delo se preveri (pisno in ustno) ob koncu zimskega (kolokvij) in letnega

semestra (letni izpit, pri katerem se upošteva ocena kolokvija). Pogoj za prijavo na ustni

del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni pisni del letnega izpita.



Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega

kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti z anonimnimi anketami slušateljev ob koncu predavanj

z iskanjem sprotne povratne informacije

z analizo opravljenih izpitov.

. Naslov enote / predmeta / modula SOLFEGGIO A II


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

P

30

V

30

S Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 2 7. Semester 3-4





12. Posebnosti K predavanjem lahko pristopijo tudi slušatelji ostalih študijskih programov, ki imajo dobro predznanje

solfeggia in ţeljo po hitrejšI nadgradnji znanja le-tega in so končali prvi letnik predmeta Solfeggio 1 A.

Programsko je predmet zasnovan podobno kot pri ostalih smereh, razlika je v obširnosti, natančnosti

obdelave posameznega stilnega sklopa in stopnji zahtevnosti. Celoletni predmet.


kompetence


glasbenega odlomka:


prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmoţnostjo stilisti~ne


- stilne posebnosti glasbenih obdobij: ritem, melodika, harmonska gibanja

- prenos teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvo in

troglasna polifonija, štiriglasni Bachovi korali, štiriglasna homofonija)

- ritmi~ne posebnosti skozi stoletja (primeri izklju~no iz glasbene literature)

14. Opis vsebine

M o d u l a c i j e, l a b I l n e a l t e r a c I j e

• Renesansa

- štiriglasje: harmonske zveze, utrjevanje trozvokov v široki in mešani legi , alteracije

- diktati z analizo: odlomki iz del renesan~nih avtorjev

- Izbor troglasnih, štiriglasnih renesan~nih motetov in madrigalov (moralij) J. Gallusa

• Barok

- štiriglasni stavek Bachovega korala s harmonskimi zna~ilnostmi, alteracijami,

modulacijami


- labilne alteracije

- modulacije in labilne alteracije v klavirskih koncertih W. A. Mozarta

- modulacije in labilne alteracije v simfonijah W. A. Mozarta

- modulacije v simfonijah L. van Beethovena

• Romantika

- terčno sorodstvo

- modulacije v delih J. Brahmsa

- Tristan akord

• 20. stoletje

- kratek vpogled v različne kompozicijske tehnike: impresionizem (predvsem Debussyeva

vokalna dela), serializem, prosta atonalnost..., preko melodičnega , harmonskega ,

ritmičnega gibanja

- intervalne vaje za pomoč pri atonalnosti


lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio II nosilke predmeta)

E. Hegyi: Solfege according to the Kodaly concept I, II (EMB, 1979 (553 str.))

E. Hegyi: Stylistic knowledge on the basis of the Kodaly concept

Zoltan Kodaly pedagogical institute of Music, 1984 (141 str.)

E. Hegyi: Stilusismeret III (Zenemukiado Budapest, 1988 (153 str.))

Z. Kodaly: Tricinia Hungarica (E M B Budapest, 1954 (41 str.))

R. Mackamul: Lehrbuch der Gehörbildung 2 (Barenreiter , 2001 (149 str.))

L. Edlund: Modus novus (Music sales corp., 1990 )

U. Kaiser: Gehorbildung (Barenreiter Verlag Kassel, 2000 (476 str.) )

B. Popovic: Intonacija (Univerzitet umetnosti Beograd, 1977 (266 str.))

D. R. Divjakovic: Intoniranje intervala (Univer. umet. Beograd,1986 (269 str.)

Z. M. Vasiljevic: Melodika (Univerzitet umetnosti Beograd, 1977 (300 str.))


16.1 Znanje in

razumevanje

slušna občutljivost in slušna inteligenca

sposobnost dvo ali troglasbenega zapisa:polifoni

sluh

petje a prima vista z intonančno čistostjo


takojšnja slušna harmonizacija slov. ljudske pesmi

(spremljava z alt. akordi, modulacijo), sposobnost

štiriglasnega homofonega zapisa:harmonski sluh

ritmična natančnost z enakomernim pulziranjem

sposobnost glasbenega spomina daljših slišanih

odlomkov in njihov zapis

sposobnost vodenja dveh glasov hkrati (melodika,

ritem)

razumevanjie in posledična uporaba glasbenih

pojmov kot so modalnost, stabilne alteracije

diatoničnega, kromatičnega tipa, labilne alteracije,

modulacije, mediantni odnos, kompozicijske

tehnike 20. Stoletja

razumevanje, slušna zaznava značilnosti

posameznih obdobij

16.2 Uporaba Razvoj celostne slušne občutljivosti in slušne inteligence

pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju glasbene

kreativnosti preteklega in sedanjega časa, je bistveni

element pri izvajalski praksi (instrument, zbor, orkester),

slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje


16.3 Refleksija Slušatelj(ica) poveţe glasbeno-teotetska znanja s praktično

slušno percepcijo; vrednotenje, kritični pristop slišanega

16.4 Prenosljive spretnosti

– niso vezane le na en

predmet





glasbeni pristop.





obveznosti

Končan prvi letnik predmeta Solfeggio 1 A je pogoj za vključitev v delo skupine drugega

letnika.



nepripravljenost namreč zelo ovira delo v skupini. Redna prisotnost na predavanjih je

obvezna. Dovoljuje se največ 5 odsotnosti v šolskem letu.



Znanje in delo se preveri (pisno in ustno 50%-50%)) ob koncu zimskega (kolokvij) in

letnega semestra (letni izpit, pri katerem se 50% upošteva ocena kolokvija). Pogoj za

prijavo na ustni del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni pisni del

letnega izpita.

Gostujočim študentom se izpitne obveznosti priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po

prvem semestru.


10-6 Pozitivno


Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim

študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1.

semestru.




21. Sestavljalec učnega načrta

Prof. Urška Pompe, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula SOLFEGGIO A III


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

30

V

30

S Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 3 7. Semester 5+6





12. Posebnosti K predavanjem lahko pristopijo tudi slušatelji ostalih študijskih programov, ki so končali drugi letnik

predmeta Solfeggio 2 A za I. in II. oddelek. Programsko je predmet zasnovan podobno kot pri ostalih

smereh, razlika je v obširnosti, natančnosti obdelave posameznega stilnega sklopa in stopnji zahtevnosti,

celoletni predmet


kompetence


glasbenega odlomka:


prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z zmoţnostjo stilistične


- stilne posebnosti 20. stoletja: ritem, metrum, melodika, harmonska gibanja

- prenos teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati: dvo

in troglasna polifonija, štiriglasna homofonija, ritmični diktati))

14. Opis vsebine

2 0. s t o l e t j e

- podroben vpogled v bistvene glasbene elemente preteklega stoletja, ki prinaša velik

razvoj in raznolikost le-teh:

ritem, metrum

iregularno pulziranje, polimetrija, poliritmija, ametrični ritmi, ritmične modulacije,

ritmični kanoni, »phase shifting« , »pattern accumulation« , »additive rhythms«,

lebdečI ritem (Ives, Stravinsky, Varese, Carter, Nancarrow, Reich, Messiaen,

Ligeti)

barva

uporaba korala (heksakordov), modusov, lestvic, ki izhajajo iz ljudskega izrocila,

(a)simetričnih lestvic, bitonalnosti, politonalnosti, umetnih modusov,

»Klangfarbenmelodien«, serialnosti, intervalnih modulov, aleatorike, spektralnosti,

minimalističnega pristopa

(Debussy, Ravel, Messiaen, Bartok, Stravinsky, Schoenberg, Webern, Berg,

Lutoslawsky, Boulez, Saariaho, Reich)


lastni primeri in vaje

L. Friedmann: Ear Training for 20th century music

Yale University Press, 1990 (201 str.)

E. Hegyi: Solfege according to the Kodaly concept I, II

Editio Musica Budapest, Budapest 1979 (553 str.)

R. Mackamul: Lehrbuch der Gehörbildung 2

Barenreiter Verlag Kassel, 2001 (149 str.)

L. Edlund: Modus novus (Music sales corp., 1990)

U. Kaiser: Gehorbildung (Barenreiter Verlag Kassel, 2000 (476 str.)

O Messiaen: Traite de rythme, de couleur, te d'ornitologie I, II

Editions Musicales Alphonse Leduc,Paris 1994 (368 str.)

B. Popovic: Intonacija (Univerzitet umet. Beograd, 1977 (266 str.)

D. R. Divjakovic: Intoniranje intervala

Univerzitet umetnosti Beograd, Beograd 1986 (269 str.)


16.1 Znanje in

razumevanje

slušna občutljivost in slušna inteligenca

sposobnost dvo ali troglasnega zapisa:polifoni

sluh

petje a prima vista z intonančno čistostjo


sposobnost štiriglasnega homofonega

zapisa:harmonski sluh

ritmična natančnost z enakomernim pulziranjem

vodenje dveh linij hkrati (melodika, ritem)

sposobnost glasbenega spomina daljših slišanih

odlomkov in njihov zapis

razumevanjie, slušna zaznava, prepoznava in

posledična praktična uporaba glasbenih pojmov,

ki spadajo pod kompozicijske tehnike 20.

stoletja

16.2 Uporaba Razvoj celostne slušne občutljivosti in slušne inteligence

pripomore k boljšemu zavedanju in razumevanju glasbene

kreativnosti preteklega in sedanjega časa, je bistveni

element pri izvajalski praksi (instrument, zbor, orkester),

slušateljevi kreativnosti, izboljša posredovanje


16.3 Refleksija Slušatelj(ica) poveţe glasbeno-teotetska znanja s praktično

slušno percepcijo; vrednotenje, kritični pristop slišanega



predmet





glasbeni pristop.





obveznosti

Končan drugi letnik predmeta Solfeggio 2 A za I. in II. oddelek je pogoj za vključitev v

delo skupine.



nepripravljenost namreč zelo ovira delo v skupini. Redna prisotnost slušatelja na

predavanjih je obvezna. Dovoljuje se največ 5 odsotnosti v šolskem letu.



Znanje in delo se preveri (pisno in ustno 50%-50%)) ob koncu zimskega (kolokvij) in

letnega semestra (letni izpit, pri katerem se 50% upošteva ocena kolokvija). Pogoj za

prijavo na ustni del pri izpitu letnega semestra je uspešno, pozitivno opravljeni pisni del

letnega izpita.

Gostujočim študentom se izpitne obveznosti priznajo na osnovi opravljenega kolokvija

po prvem semestru.


Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega

kolokvija po 1. semestru.).





Prof. Urška Pompe, doc.

1. Naslov predmeta Solfeggio B I


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

30

V

30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost

Glasbena pedagogika

9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa B. Obvezni – strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia 1: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno na 15,

največ 20 študentov.


kompetence

- Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in zapisovanja

glasbenih odlomkov

- Razvijanje in utrjevanje glasbenih spretnosti (ritem, intonacija, slušna zaznava,


orientacije na osnovi primerov iz glasbene literature

- slušno usvajanje stilnih posebnosti glasbenih obdobij (ritem, melodika, harmonska

gibanja)

- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave (diktati:

dvoglasna polifonija, štiriglasna homofonija)

- ritmične posebnosti obravnavanih obdobij

14. Opis vsebine

Stabilne alteracije diatoničnega in kromatičnega tipa

Renesansa

- stilne značilnosti (tonski sistem, kompozicijske tehnike, ritmično,

melodično in harmonsko /modalno/ gibanje)


- posledičnost vpliva renesanse v romantiki in v 20. stol. (predvsem modalnost v delih

Bele Bartoka, slovenske ljudske pesmi)

Barok

- stilne značilnosti (mutacija, harmonični dur, kromatika - harmonsko tuji toni, stabilne

alteracije: izbor alteriranih akordov diatoničnega tipa)

- petje in analiza enoglasnih arij ter dvoglasnih recitativov iz Bachovih kantat

Dunajska klasika

- stilne značilnosti (razširitev stabilnih alteracij: akordi kromatičnega tipa)



- lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio I nosilke predmeta)






- Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48 str.)


str.)


(149 str.)





Beograd (269 str.)

- Z. M. Vasiljevic 1977): Melodika. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (300

str.)


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter

sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje

a prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne

tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in

je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski

sluh). Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju

melodičnega odlomka istočasno izvaja komplementarni

podpisani ritem: zavestno zaznava (vodi) dva glasova hkrati.

Pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni spomin).

Razume in uporablja glasbene pojme kot so modalnost, stabilne

alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa. Razume, slušno

zaznava značilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Študent uporablja celostno slušno občutljivost in slušno

inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih dejavnostih in

pri pedagoški praksi.

16.3 Refleksija Študent poveţe glasbeno-teoretična znanja s praktično slušno

percepcijo. Vrednoti in kritično pristopa k slišanemu.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Vse naštete spretnosti pomembno nadgrajujejo študentovo

muzikalnost (slušna percepcija, sposobnost glasbenega

spomina, reprodukcija glasbe), ki sooblikuje njegov ustvarjalni

in poustvarjalni glasbeni pristop.





Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja.

Pri Solfeggiu B1 so pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu:

redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v študijskem

letu), pripravljanje na pouk in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti dva kolokvija,

kar je pogoj za pristop k delnemu modularnemu izpitu.


lestvica

Delni izpit iz Solfeggia B3 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko

pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Ocene so 6-10

(pozitivno) in 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

Končna ocena je izračunana iz povprečja vseh pozitivnih ocen (6-10). Gostujočim

študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1.

semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti anonimne ankete študentov ob koncu predavanj, sprotne povratne informacije, analiza

opravljenih izpitov.

21. Sestavljalec učnega načrta Urška Pompe, doc.

1. Naslov predmeta Solfeggio B II


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P

30

V

30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3+4.


Glasbena pedagogika


10. Steber programa B. Obvezni - stroka 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia B2: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno

na 15, največ 20 študentov.


kompetence


glasbenih odlomkov





gibanja)


dvoglasna polifonija, štiriglasni Bachovi korali, štiriglasna homofonija)


14. Opis vsebine

Modulacije, labilne alteracije

• Renesansa

- štiriglasje: harmonske zveze, utrjevanje trozvokov v široki in mešani legi , alteracije

- diktati z analizo: odlomki iz del renesanšnih avtorjev

- Izbor troglasnih, {tiriglasnih renesanšnih motetov in madrigalov /moralij/ J.

Gallusa)

• Barok

- štiriglasni stavek Bachovega korala s harmonskimi značilnostmi,

- labilnimi alteracijami, modulacijami






• Romantika

- terčno sorodstvo


- Tristan akord

• 20. stoletje

kratek vpogled v različne kompozicijske tehnike: impresionizem (predvsem Debussyeva

vokalna dela), serializem, prosta atonalnost..., preko melodičnega , harmonskega ,

ritmičnega gibanja

intervalne vaje za pomoč pri atonalnosti


- lastni primeri in vaje (skripta Solfeggio II nosilke predmeta)




Kodaly pedagogical institute of Music. Kecskemet(141 str.)

- E. Hegyi (1988): Stilusismeret III. zenemukiado Budapest. Budimpesta (153 str.)


str.)


(149 str.)



- B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd. Beograd (266 str.)


Beograd (269 str.)


str.)


16.1 Znanje in

razumevanje


sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje a prima

vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske

višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je

sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski sluh).

Je ritmično natančen in enakomerno pulzira. Ob petju




Razume in uporablja glasbene pojme kot so stabilne alteracije

diatoničnega, kromatičnega tipa, labilne alteracije, modulacije,

mediantni odnos, kompozicijske tehnike 20. stoletja. Razume,

slušno zaznava značilnosti posameznih obdobij

16.2 Uporaba Študent uporablja celostno slušno občutljivosti in slušno





16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet









Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja.

Pri Solfeggiu B2 so pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu:


letu), pripravljanje na pouk in in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti dva

kolokvija, kar je pogoj za pristop k delnemu modularnemu izpitu.


lestvica

Delni izpit iz Solfeggia B3 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko

pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Ocene so 6-10

(pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

Končna ocena je izračunana iz povprečja vseh pozitivnih ocen (6-10). Študentom na

gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega

dela.



21. Sestavljalec učnega načrta Urška Pompe, doc.

1. Naslov predmeta

Solfeggio B3


5 (2 + 3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30 +

30)

P

30

V

30

S

/

Ostale oblike /

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3.

7. Semester

5. in 6.

8. Študijski program

Glasbena umetnost


10. Steber programa

obvezni strokovni predmet

11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia B3: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je

omejeno na 15, največ 20 študentov.


kompetence

- Sposobnost slišanja, poslušanja, opazovanja, analiziranja, pomnenja in

zapisovanja glasbenih odlomkov;

- razvijanje in utrjevanje glasbenih spretnosti (ritem, intonacija, slušna

zaznava, prepoznava in zapis, utrjevanje glasbenega spomina) z

zmoţnostjo stilistične orientacije na osnovi primerov iz glasbene

literature;

- slušno usvajajnje stilnih posebnosti 20. stoletja (ritem, melodika,

harmonska gibanja);

- prenašanje teorije kompozicijskih tehnik v prakso preko slušne zaznave

(diktati: dvo- in troglasna polifonija, štiriglasna homofonija, ritmični

diktati).

14. Opis vsebine

20. stoletje - podroben vpogled v bistvene glasbene elemente preteklega

stoletja, ki prinaša velik razvoj in raznolikost le-teh:

- ritem, metrum

iregularno pulziranje, polimetrija, poliritmija, ametrični ritmi, ritmične

modulacije, ritmični kanoni, »phase shifting« , »pattern accumulation« ,

»additive rhythms«, lebdeči ritem (Ives, Stravinsky, Varese, Carter,

Nancarrow, Reich, Messiaen, Ligeti)

- barva

uporaba korala (heksakordov), modusov, lestvic, ki izhajajo iz ljudskega

izročila, (a)simetri~nih lestvic, bitonalnosti, politonalnosti, umetnih

modusov, »Klangfarbenmelodien«, serialnosti, intervalnih modulov,

aleatorike, spektralnosti, minimalističnega pristopa (Debussy, Ravel,

Messiaen, Bartok, Stravinsky, Schoenberg, Webern, Berg, Lutoslawsky,

Boulez, Saariaho, Reich)


- U. Pompe: skripta Solfeggio III, Akademija za glasbo, Ljubljana.

- L. Friedmann (1990): Ear Training for 20th century music. Yale

University Press (201 str.)

- E. Hegyi (1979): Solfege according to the Kodaly concept I, II . Editio

Musica Budapest (553 str.)

- R. Mackamul (2001): Lehrbuch der Gehörbildung 2 . Barenreiter Verlag

Kassel (149 str.)

- L. Edlund (1990): Modus novus. Music sales corp.

- O. Messiaen (1994): Traite de rythme, de couleur, et d’ornithologie I, II.

Editions Musicales Alphonse Leduc. (368 str.)

- B. Popovic (1997): Intonacija. Univerzitet umetnosti Beograd. (266 str.)

- D. R. Divjakovic (1986): Intoniranje intervala. Univerzitet umetnosti

Beograd. (269 str.)


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent/-ka

- razvije slušno občutljivost , slušno inteligenco ter

sposobnost dvo- ali troglasnega zapisa ( polifoni

sluh);

- poje a prima vista z intonančno čistostjo;

dobro zaznava absolutne tonske višine

- zna zapisati štiriglasne homofoni stavek (harmonski

sluh);

- je ritmično natančen/-na in enakomerno pulzira;

- zna voditi dve liniji hkrati (melodika, ritem);

- pomni daljše slišane odlomke in jih zapiše (glasbeni

spomin);

- razume, slušno zaznava, prepoznava in uporablja

glasbene pojme iz kompozicijske tehnike 20.

stoletja;

16.2 Uporaba - uporablja celostno slušno občutljivosti in slušno

inteligenco pri izvajalski praksi, pri ustvarjalnih

dejavnostih in pri pedagoški praksi;

16.3 Refleksija - poveţe glasbeno-teoretična znanja s praktično

slušno percepcijo;

- vrednoti in kritično pristopa k slišanemu.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Vse naštete spretnosti pomembno nadgrajujejo

študentovo muzikalnost (slušna percepcija, sposobnost

glasbenega spomina, reprodukcija glasbe), ki sooblikuje

njegov ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni pristop.

17. Metode poučevanja in učenja Skupinski in individualni pristop k slušateljem glede na obravnavano tematiko

(aktivno, refleksivno poučevanje)



obveznosti

Splošni pogoji za vpis v 3.letnik.

Pri Solfeggiu B3 so pogoji za pristop k izpitu:

redna prisotnost na kontaktnih urah (dovoljenih je največ 5 izostankov v

študijskem letu), pripravljanje na pouk in in aktivno sodelovanje. Študent mora

opraviti dva kolokvija, kar je pogoj za pristop k izpitu.



Izpit iz Solfeggia B3 je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko

pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela.

Kolokvija, pisni izpit in ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5

(negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

Kolokvija predstavljata 40%, pisni izpit 40 %, ustni izpit pa 20% ocene

delnega izpita iz Solfeggia B3 za Glasbeno-teoretični modul III.

Gostujočim študentom se krediti priznajo na osnovi obiska, sprotnega dela in

opravljenega kolokvija.

20. Metode evalvacije kakovosti Anonimne ankete študentov ob koncu predavanj, sprotne povratne informacije,

analiza opravljenih izpitov.

21. Sestavljalec učnega načrta nosilec: Urška Pompe, doc.

1. Naslov predmeta Solfeggio C 1


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60(30+30) P

30

V

30 S Ostale oblike


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije,

dirigiranja in sakralne glasbe

10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia 1: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno na

15, največ 20 študentov.

Celoletni predmet


kompetence


glasbenih odlomkov





gibanja)


dvoglasna polifonija, štiriglasna homofonija)


14. Opis vsebine

Stabilne alteracije diatoničnega in kromatičnega tipa

Renesansa

- stilne značilnosti (tonski sistem, kompozicijske tehnike, ritmično,

melodično in harmonsko /modalno/ gibanje)


- posledičnost vpliva renesanse v romantiki in v 20. stol. (predvsem modalnost v delih

Bele Bartoka, slovenske ljudske pesmi)

Barok

- stilne značilnosti (mutacija, harmonični dur, kromatika - harmonsko tuji toni,

stabilne alteracije: izbor alteriranih akordov diatoničnega tipa)

- petje in analiza enoglasnih arij ter dvoglasnih recitativov iz Bachovih kantat

Dunajska klasika

- stilne značilnosti (razširitev stabilnih alteracij: akordi kromatičnega tipa)



Izbor iz naslednje literature:






- Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48

str.)


str.)


(149 str.)





str.)


16.1 Znanje in

razumevanje


sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje

a prima vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne

tonske višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in

je sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski





Razume in uporablja glasbene pojme kot so modalnost,

stabilne alteracije diatoničnega, kromatičnega tipa. Razume,


16.2 Uporaba Študent uporablja celostno slušno občutljivost in slušno





16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet









obveznosti

Splošni pogoji za vpis v 1. letnik, vpis v 1. letnik

Pri Solfeggiu 1C so pogoji za pristop k izpitu:


letu), pripravljanje na pouk in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti zimski

kolokvij, kar je pogoj za pristop h koncnemu izpitu.


ocenjevalna lestvica Izpit iz Solfeggia 1C je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko pristopi k

ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-

5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se

krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi

nosilec predmeta po 1. semestru.



1. Naslov predmeta Solfeggio C 2


5(2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (20+30) P

30 V

30 S Ostale oblike


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije,

dirigiranja in sakralne glasbe


12. Posebnosti Posebnosti Solfeggia 2C: narava predmeta zahteva skupinski pouk. Število članov skupine je omejeno

na 15, največ 20 študentov. Celoletni predmet


kompetence


glasbenih odlomkov





gibanja)


dvoglasna polifonija, štiriglasni Bachovi korali, štiriglasna homofonija)


14. Opis vsebine

Modulacije, labilne alteracije

• Renesansa

- štiriglasje: harmonske zveze, utrjevanje trozvokov v široki in mešani legi ,

alteracije

- diktati z analizo: odlomki iz del renesanšnih avtorjev

- Izbor troglasnih, {tiriglasnih renesanšnih motetov in madrigalov /moralij/ J.

Gallusa)

• Barok

- štiriglasni stavek Bachovega korala s harmonskimi značilnostmi,

- labilnimi alteracijami, modulacijami






• Romantika

- terčno sorodstvo


- Tristan akord

• 20. stoletje

- kratek vpogled v različne kompozicijske tehnike: impresionizem (predvsem

Debussyeva vokalna dela), serializem, prosta atonalnost..., preko melodičnega ,

harmonskega , ritmičnega gibanja

- intervalne vaje za pomoč pri atonalnosti


Izbor iz naslednje literature:






- Z. Kodaly (1942): Bicinia Hungarica. Editio Musica Budapest, Budimpesta (48

str.)


str.)


(149 str.)





str.)


16.1 Znanje in

razumevanje


sposobnost dvoglasnega zapisa ( polifoni sluh). Poje a prima

vista z intonančno čistostjo. Dobro zaznava absolutne tonske

višine. Zna slušno harmonizirati slov. ljudske pesmi in je

sposoben zapisati štiriglasen homofoni stavek (harmonski





Razume in uporablja glasbene pojme kot so stabilne alteracije

diatoničnega, kromatičnega tipa, labilne alteracije, modulacije,

mediantni odnos, kompozicijske tehnike 20. stoletja. Razume,


16.2 Uporaba Študent uporablja celostno slušno občutljivosti in slušno





16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet









obveznosti

Vpis v 2. letnik v katerem se predmet nahaja Koncan prvi letnik predmeta Solfeggio 1

C (oz. 2 A, 2 B) je pogoj za vkljucitev v delo skupine.

Pri Solfeggiu 2C so pogoji za pristop k letnemu izpitu:


letu), pripravljanje na pouk in in aktivno sodelovanje. Študent mora opraviti zimski

kolokvij, kar je pogoj za pristop k letnemu izpitu.



Delni izpit iz Solfeggia 2C je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Študent lahko

pristopi k ustnemu delu le ob pozitivnem rezultatu pisnega dela in opravljenem

zimskem kolokviju. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na

osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki

AG.




Urška Pompe, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula Sorodni pihalni in trobilni inštrumenti


4 (2+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj

30

P V S Ostale oblike

30 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik katerikoli 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Flavta, oboa, klarinet, fagot, trobenta,

pozavna , rog, tuba, saksofon

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik

12. Posebnosti Delo poteka v obliki individualnega dela s študenti in v obliki seminarjev

Celoletni poredmet



Izbirni strokovni predmet Sorodni pihalni in trobilni inštrumenti je namenjen tistim

študentom Oddelka za pihala, trobila in tolkala z univerzitetnimi programi flavta, oboa,

klarinet, fagot, saksofon, trobenta, rog, pozavna in tuba, ki ţelijo spoznati tehnike igranja

sorodnega inštrumenta (npr. saksofonist igranja klarineta in/ali flavte, pozavnist trobente

ipd.) zaradi zavedanja, da jim takšno dodatno znanje lahko koristi v bodočem

profesionalnem delu, npr. pri igranju/podvajanju v jazzovskem oz. kateremkoli drugem

ansamblu, pri poučevanju sorodnega inštrumenta v glasbeni šoli (seveda le v primerih, ko

zaradi kadrovske situacije ni druge rešitve) ipd. Cilji:

- pridobivanje osnovnih znanj o sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentih, potrebnih za

poučevanje v glasbenih šolah;

- seznanjanje s sorodnimi pihalnimi in trobilnimi inštrumenti in njihovimi zakonitostmi: drţa

instrumenta, vodenje in oblikovanje tona, osnovni principi artikulacije, intonacija;

- spoznavanje različnih vrst in velikosti inštrumentov;

- moderna tehnika in improvizacija;

- razvijanje lastnega izraţanja v interpretaciji različnih zvrsti glasbe;

- razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraţevalno delo na področju učenja

sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov.

14. Opis vsebine

- osvajanje in izpopolnjevanje tehničnih znanj;

- čista intonacija pri sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentih;

- interpretacija glasbe, pregled in praktična uporaba;

- pregled izbora učbenikov in literature za poučevanje sorodnih pihalnih in trobilnih

inštrumentov na začetni stopnji;

- spoznavanje originalnih del za sorodne pihalne in trobilne inštrumente.


Izbor literature glede na študentovo predznanje:

E. Köhler: Šola za flavto op. 54

G. Gariboldi: 20 petites etudes za flavto

M. R. Barret: A Complet Method for the Oboe

A. W. Ferling: 48 etudes za oboo

I. Karlin: Šola za klarinet III. del

U. Delecluse: Etudes faciles za klarinet

J. Weissenborn: Methode op.81 za fagot

L. Hara: Music for Basson

J. M. Londeix: Le saxophone en jouant

J. Andersen: 18 petites etudes op. 41 za saksofon

J. Porret: Methode Progressive za trobento

R. Bouche, J. Robert: 20 etudes melodiques za trobento

B. Tuckwel: 50 začetnih vaj za rog

E. Paul: Waldhornschule I. del

R. Muller: Šola za pozavno II. del

A. Lafosse: Méthode complette I. del za pozavno

P. Clodomir: Methode Complete za saksove rogove, ki berejo v violinskem ključu in

krilovko

R. Kietzer: Šola za tube, saksove rogove, ki berejo v basovskem ključu, krilne rogove razen

krilovke, helikone in suzafone


16.1 Znanje in

razumevanje

- poznavanje osnovnih tehničnih prvin sorodnih pihalnih

in trobilnih inštrumentov;

interpretacija;

- poznavanje modernih tehnik igranja sorodnih pihalnih

in trobilnih inštrumentov, primernih za poučevanje na

osnovni glasbeni stopnji.

16.2 Uporaba - uporaba osvojenega znanja pri načrtovanju pouka

sorodnih pihalnih in trobilnih inštrumentov v glasbenih

šolah;

- igranje/podvajanje v jazzovskem oz. kateremkoli

drugem ansamblu;

- sposobnost izvajanja laţje literature solistično ali v

manjših komornih zasedbah.

16.3 Refleksija - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta;

- vrednotenje interpretacije;

vrednotenje didaktičnih metod in učnega gradiva za

poučevanje instrumenta v glasbenih šolah;



- igranje/podvajanje v jazzovskem oz. kateremkoli

drugem ansamblu;

- izvajalska praksa, uporaba literature tudi pri prvotnem

inštrumentu.


učenja

Individualno delo s študentom.




Vpis v ustrezen letnik


ocenjevalna lestvica Po zaključenih predavanjih sledi delni izpit, za katerega študent pripravi pribl. 10 minut

programa, ki vsebuje dela različnih skladateljev. Namesto izpita se lahko ocenijo interni in

javni nastopi (izvajalska praksa). Ocenjevalna lestvica:









sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., iskanje povratnih informacij ter analiza rezultatov

opravljenih izpitov

21. Sestavljalec učnega načrta Matjaţ Drevenšek, red. prof.

1. Naslov enote / predmeta / modula Tehnika govora I


3 (2+1)

4. Kontaktne ure 30 Skupaj

30 (

15+15)

P 10 V 20 S 0 Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik I 7. Semester 1+2





kompetence

Predmet Tehnika govora 1 je v prvem letniku posvečen raziskovanju konstitutivnih

elementov odrskega govora.

Cilj predmeta je spoznavanje osnovnih zakonitosti govornega izraza, ki segajo od bazičnih

(dih, , govor v prostoru, artikulacija…) do teoretičnega in praktičnega spoznavanja

slovenskega samoglasniškega in soglasniškega sistema. Predmet ponuja osnove odrske

dikcije, ki ni nujno vezana samo na izgovarjavo slovenskega jezika.

14. Opis vsebine

• spoznavanje in ozaveščanje različnih načinov dihanja, uporaba diha v fonaciji

• slovenski vokalni sistem – teoretično in praktično spoznavanje glede na študentovo

dialektalno odstopanje

• artikulacijska priprava na govorni akt

• spoznavanje s stavčno-fonetičnimi pravili pri analizi slovenskega klasičnega besedila


1. Toporišič: Slovenska slovnica, Obzorja 2000, poglavje Fonetika besedila, 4183296.

2. Katarina Podbevšek: Govorna interpretacija literarnih besedil, Lj 2006 (posamezna

poglavja), 230825728.

3. Kolokvij o umetniškem govoru I, zbornik (ur. Podbevšek, Gubenšek), AGRFT 2000,

108849664.

4. Cicely Berry: Igralec in glas, Pravljično gledališče, Lj 1998, 79344896.

5. Kolokvij o umetniškem govoru II, zbornik (ur. Podbevšek, Gubenšek), AGRFT 2006,

229532672.

6. C. Šeruga-Prek, E. Antončič: Slovenska zborna izreka, Aristej, Maribor 2003, 53110017.

7. Tomaţ Gubenšek: Tehnika govora 1 (interna skripta).


16.1 Znanje in

Razumevanje

Študentova sposobnost korekcije samoglasnikov,

osnovno znanje na področju oblikovanja besedila,

osvojitev znanj na področju praktične fonetike.

16.2 Uporaba Sposobnost korekcije samoglasnikov pri oblikovanju

besedila. Osnove glasovne interpretacije.

16.3 Refleksija Samozavedanja govornega aparata, dihalne tehnike,

strukturiranosti besedila.

16.4 Prenosljive spretnosti – niso

vezane le na en predmet

Oblikovanje konstitutivnih glasovnih prvin verbalne

komunikacije pri praktičnih in teoretičnih predmetih.

17. Metode poučevanja in učenja • predavanje

• artikulacijske vaje

• govorna analiza izbranega besedila



obveznosti

Vpis v letnik



Semestralni izpit


10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),



20. Metode evalvacije kakovosti ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Tomaţ Gubenšek

http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/bologna/PredmetiAdmin.asp?PredmetID=202

1. Naslov predmeta Teologija Nove zaveze in judovstva


4 (2+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

30

S

30

V Ostale oblike

5. Stopnja 1, 6. Letnik Po izbiri 7. Semester oba


9. Študijska smer Sakralna glasba /

10. Steber programa C. Izbirni - strokovni 11. Jezik slovenski



kompetence

Študentje:

- spoznavajo principe zgodovinskega in sintetičnega pristopa k obravnavanju tematik

biblične teologije;

- se seznanijo s temeljnimi kristološkimi, teološkimi in etičnimi poudarki evangeljske

teologije;

- spoznavajo genezo Pavlove teološke misli in njen razvoj v različnih pismih glede na

okolje in izzive;

- vzpostavijo povezave med biblično teologijo Stare zaveze, judovstvom, pavlinsko

teologijo in teologijo evangelijev;

- spoznavajo osrednja dela judovske literature in se usposabljajo za kvalificiran pristop k

judovskemu izročilu, ki tvori najvaţnejši kontekst novozaveznih besedil.

14. Opis vsebine Temeljne vsebine teologije nove zaveze in judovstva študentje pridobivajo s

poglobljenim branje besedil štirih evangelijev, kanoničnih pisem in osnovnih traktatov

judovstva:

- predstavitev novejših metod študija teologije Stare zaveze, ki so utemeljene na analizi

semantičnih polj hebrejskih in grških teoloških pojmov;

- razvoj novozaveznih teoloških, kristoloških in antropoloških konceptov:

- predstavitev značilnih teoloških pojmov Nove zavezo: učlovečenje, nebeško

kraljestvo, evangelij, dopolnitev postave, odpuščanje, teologija kriţa in trpljenja,

opravičenje in Pavlova vizija odrešenja, koncept svobode, greha, antiteza postave in

vere, krščanskega upanja;

- analiza izbranih tekstov iz traktatov Mišne in Pirke Avot;

- predstavitev osnovnih elementov judovskega izročila kot primarnega okolja krščanske

tradicije: rojstvo, poroka in smrt; prazniki in odnos med učencem in učiteljem; molitev

in obredna praksa.

15. Temeljna literatura 1. Berger, K. Theologiegeschichte des Urchristentums: Theologie des Neuen

Testaments. Tübingen / Basel, 1994, 103-307.

2. Judovsko ljudstvo in njegovi sveti spisi v krščanskem Svetem pismu (Papeška

biblična komisija). CD 110. Ljubljana, 2005.

3. Dunn J. D. G. The Theology of Paul the Apostle. London / New York, 1998, 2-78,

625-712.

4. Gnilka, J. Theologie des Neuen Testaments. Freiburg, 1994, 421-464.

5. Guthrie, D. New Testament Theology. Leicester, 1981, 45-162.

6. Hengel, M. The Four Gospels and the One Gospel of Jesus Christ. Harrisburg, 2000,

25-110.

Ostalo:

7. Krašovec, J. Pravičnost v Svetem pismu in evropski kulturi. Celje, 1998, 151-208.

8. Matjaţ, M. "Teološka utemeljitev pavlinske etike", BV 64 (2004), 469-479.

9. Nudecker, R. "Master-Disciple/Disciple-Master relationship in Rabbinic Judaism and

in the Gospels", Gregorianum 80 (1999) 245-261.

10. Zupet, J. (prevod). Izreki očetov. Talmutski traktat Pirke Abot. Ljubljana, 2002.

16. Predvideni študijski doseţki 16.1 Znanje in razumevanje Študent(ka):

- se uvede v semantiko temeljnih pojmov judovstva,

evangeljske kristologije in teologije;

- si pridobi izkušnje v branju besedil ob upoštevanju

razmerja med vsebino in obliko;

- razume izvor krščanskih motivov in genezo

novozavezne teologije;

- prepoznava različne tokove v tradiciji krščanstva in

judovstva ter razlikuje kanonične od nekanoničnih

konceptov.

16.2 Uporaba - zaznava izvore različnih hotenj in trenj v človeku in

druţbi ter jih zmore ovrednotit;

- poglablja oseben čut za temeljne vrednote ţivljenja;

- razvija sposobnosti za posredovanje razumevanja

bistva dostojanstva človekove osebe v vzgoji osebne

in javne komunikacije.

16.3 Refleksija -odkriva trajno in preseţno modrost judovskega in

evangeljskega sporočila ter jo zna umestiti v

sociološki in druţbeni kontekst;

- zna povezovati svetopisemska besedila s

konkretnim ţivljenjem in jih ustrezno aplicirati;

- pridobi si čut za sintetično presojanje izzivov časa

ter prepoznava nevarnosti ideologij in

fundamentalizmov.



- z znanjem temeljnih evangeljskih etičnih in

moralnih vrednot gradi lastno samopodobo in

pozitivno druţbeno kritiko;

- znanje literarne kritike in biblične semantike

uporablja v soočenju z izzivi okolja;

- si pridobi najbolj univerzalne prenosljive spretnosti

in si krepi čut za oseben pristop v medčloveških

odnosih in na vseh področjih udejstvovanja;

- dobi spodbudo za intenzivno iskanje novih metod

pedagoškega pristopa v posredovanju duhovnih

vrednot.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja potekajo v stalnem dialoškem procesu. Študentje se posamezno ali v

skupinah predhodno pripravijo na študij posameznih odlomkov oz. tem. Predavatelj

razvija osnovne evangeljske in pavlinske koncepte in uvaja v značilnosti biblične

semantike.



Poleg formalnih pogojev za vpis v letnik se od študentov pričakuje sodelovanje pri vajah

in študij predpisane literature.


lestvica

Pisanje testa in oddaja pisnih izdelkov za vaje so pogoj za pristop k izpitu. Ocenjevalna

lestvica je od 1 do 10.

20. Metode evalvacije kakovosti Evalvacija kakovosti izvajanja predmeta poteka na temelju odzivov študentov in

predavateljev katedre. Študenti se odzivajo neposredno, ob izvedbi ankete ob koncu

predavanj ter ob analizi opravljenih kolokvijev in izpita.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. dr. Maksimilijan Matjaţ, habilitiran za biblični študij, v sodelovanju z doc. dr. M.

Filipič in dr. M. C. Palmisano.

1. Naslov enote / predmeta / modula Tolkala 1


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Tolkala

10. Steber programa Obvezni strokovni, glavni

predmet

11. Jezik slovenski


korepeticij,celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov na vseh tolkalnih instrumentih Razvijanje hitrega branja ,

tonskega oblikovanja in ritmičnega čuta za motoriko in agogiko.

14. Opis vsebine

V skladu z učnim načrtom in dispozicijo študenta, izbereta profesor in študent program

tako, da se razvije pri študentu spretnost sestavljanja tolkalnih instrumentov v skupino in

potreba po neprestanem izpopolnjevanju in prilagajanju. Študent dobiva praktične izkušnje

in samozavest z nastopi solistično, komorno in v orkestrih.


Predvideni študijski dosežki

Tehnika in etude:

Jacques Delecluse: TWENTY STUDIES for Timpani

Joachim Sponsel : RUDIMENTAL SNARE DRUM SOLI

Hein de Jong : 20 ETUDES FOR VIBRAFON

Skladbe in koncerti :

Dobri Paliev: FOLKLORE SUITE for 4 Timpani

Robert Kamplet : Spomin za timpane in klavir

Ron Delp : Scherzo for TOM-TOMS and Timpani

Eugene Bozza : Rhapsodie sur des airs Japonnais for multi perc.. and Piano

Wieland Schreiber : In Es for Marimba solo

Wieland Schreiber : A YEAR IN ICE for Marimba

J. S. Bach : Suite Nr. 1 (for Marimba solo )

David Friedman : VIENNA (for Vibes solo )

Bill Molenhof : Waltz King for Vibes solo

A.Vivaldi : Pomlad (prir. za vibes in klavir)

Rich O' Meara : RESTLESS for Marimba

Ney Rosauro : CONCERTO for Vibraphon

Abe Keiko : Memories of the Seashore for Marimba

M.Eduards : Rhapsodic Fantasie for Marimba and Piano

Werner Stadler : CHARADE for Marimba

16.Predvideni študijski

dosežki

16.1 Znanje in razumevanje -obvladovanje tehničnih prvin tolkalnih instrumentov

-razumevanje učnih procesov in metod vadenja

-interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba

-uporaba kontroliranega igranja in interpretativnega

znanja pri izvajanju

16.3 Refleksija

==============

16.4 Prenosljive spretnosti - niso


-vrednotenje tehničnega obvladovanja tolkalnih

instrumentov

-vrednotenje interpretacije

-vrednotenje uspešnosti realizacije znanje v praksi

Študij tolkal je tesno povezan z vsebino drugih

glasbenih predmetov ( harmonija z analizo, zgodovina

glasbe, kontrapunkt , komorna igra, igra v orkestrih ).

Z razširjanjem znanja pri teh predmetih, si študent

pridobi čut za samostojno interpretacijo, harmonično

občutje, muzikalen ritmični čut in smisel za skladnost.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom , izvajalska praksa



obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri

tolkala. In vpis v 1. letnik

Pogoj za opravljanje izpita pa je predelana snov (tehnično obvladovanje skladb na vseh

tolkalnih instrumentih) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta



Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega pripravi študent tehnično

ustrezno skladbo po predpisani literaturi za vsak tolkalni inštrument

in eno skladbo za skupino tolkalnih instrumentov. ( Ena skladba naj bo ciklična )


10-odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )

9-prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )

8-prav dobro (solidno znanje )

7-dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )

6-zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )

5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )

Kandidat uspešno opravi izpit, če prejme oceno zadostno (6) do odlično (10)


sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Javno predstavljanje študijskih doseţkov z nastopi in udeleţbo na drţavnih in mednarodnih

tekmovanjih

študentske ankete, samoevalvacija ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta red.prof. Boris Šurbek



25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike 60

ID



10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur korepeticij,

celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov na vseh tolkalnih instrumentih Razvijanje hitrega branja ,

tonskega oblikovanja in ritmičnega čuta za motoriko in agogiko.

Analitični pristop,pravilno samostojno delo

14. Opis vsebine



potreba po neprestanem izpopolnjevanju in prilagajanju. Študent dobiva praktične izkušnje

in samozavest z nastopi solistično, komorno in v orkestrih.



Tehnika in etude:

Siegred Fink : STUDIES for Timpani (Advanced )

Jacgues Delecluse : Twelve Studies for the Drum

David Kovins: Etudes for Vibes and Marimba


John Beck : Sonata for Timpani

John Beck : Motives for Timpani and Piano

Joachim Sponsel : GET- HIP for Drum set

Eugene Bozza : RAG MUSIC for multi perc.. and Piano

Xavier Joaquin : Drei Szenen fur vier Pauken

David Friedman : Wind for Vibes solo


N.Rosauro : Preludij and Blues for Vibes

Bill Molenhof : MAY fLOWER for Vibes solo

Alice Gomez : MARIMBA FLAMENCA

A.Vivaldi : ZIMA (prir. za vibes in klavir)

Darius Milhaud: CONCERTO POUR BATTERIE ET ORCH.

Henry Tomasi : CONCERT ASIATIQUE

Abe Keiko : Wind in the Bamboo Grove for Marimba

Paul Smadbeck : Rhythm Song for Marimba

T.Muramatsu : LAND for Marimba


dosežki

16.1 Znanje in razumevanje -obvladovanje tehničnih prvin tolkalnih instrumentov



16.2 Uporaba



16.3 Refleksija

==============




instrumentov




glasbenih predmetov ( harmonija z analizo, zgodovina

glasbe, kontrapunkt , komorna igra, igra v orkestrih ).


pridobi čut za samostojno interpretacijo, harmonično

občutje, muzikalen ritmični čut in smisel za skladnost.


18. Pogoji za vključitev v delo Pogoj za vključitev v program je opravljen 1. letnik in vpis v 2. letnik


obveznosti







in eno skladbo za skupino tolkalnih instrumentov. ( Ena skladba naj bo ciklična )










sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Javno predstavljanje študijskih doseţkov z nastopi in udeleţbo na drţavnih in mednarodnih

tekmovanjih





25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike

60ID



10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur korepeticij,

celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov na vseh tolkalnih instrumentih Razvijanje hitrega

branja , tonskega oblikovanja in ritmičnega čuta za motoriko in agogiko.

Analitični pristop,pravilno samostojno delo

14. Opis vsebine



potreba po neprestanem izpopolnjevanju in prilagajanju. Študent dobiva praktične

izkušnje in samozavest z nastopi solistično, komorno in v orkestrih.



Tehnika in etude:

Frederic Macarez : 10 STUDIES for Timpani

Siegfried Fink: SALUT DE GENEVE soli for Snare Drum

L.Howard Stevens : 590 EXCERCIZES for Marimba


Dobri Paliev: 19 PIECES BULGARES for Timpani and Piano

N.Rosauro : Concerto for Timpani

Maurice Jarre : SUITE ANCIENNE for multi perc. and Piano

.Jean Balissat: Concertino pour percussion et orchestre

Alfred Reed : Concertino for Marimba and Winds


M.Andreas Giesecke : CRYSTAL FORCED US SUN for Vibes

Mark Glentworth : Blues for Gilbert for Vibes solo

Murray Houllif : TRANQUILITY for Vibes

Dave Damuels : FOOTPATH for Marimba

Ney Rosauro : Concerto for Marimba No.1

Abe Keiko : Dream of the Cherry Blossoms for Marimba

N.J.Ţivković : VALSE SERBE for Marimba and Piano


dosežki

16.1 Znanje in razumevanje -obvladovanje tehničnih prvin tolkalnih

instrumentov



16.2 Uporaba



16.3 Refleksija

==============




instrumentov




glasbenih predmetov ( harmonija z analizo,

zgodovina glasbe, kontrapunkt , komorna igra, igra

v orkestrih ).


pridobi čut za samostojno interpretacijo,

harmonično občutje, muzikalen ritmični čut in

smisel za skladnost.




obveznosti

Pogoj za vključitev v program je vpis v 3. letnik







in eno skladbo za skupino tolkalnih instrumentov. (Ena skladba naj bo ciklična)










sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti -Javno predstavljanje študijskih doseţkov z nastopi in udeleţbo na drţavnih in

mednarodnih tekmovanjih



1. Naslov enote / predmeta / modula Trobenta 1


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Trobenta





kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov trobente(dihalna tehnika, oblikovanje tona,

intonacija).

Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za trobento.

Analitični pristop, pravilno samostojno delo.

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine

Izdelava induvidualnega programa na podlagi študentovega predznanja.

Izpopolnjevanje tehničnega znanja( tehnične vaje, tonske vaje in etude ).

Interpretacija literature za trobento vseh stilnh obdobij( krajše skladbe, sonate,

koncerti , solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu

znanju posameznega študenta.

Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni nastopi, s katerimi študent pridobiva

praktične izvajalske izkušnje.


METODE IN ETUDE

M. Schlossberg – Daily Drills and Technical Studies

J. B.Arban – Grande Methode Complete

J.Thompson – Buzzing Book

L. H.Clarke – Technical Studies

L. Maggio – The Original System for Brass

J.B.Arban – Karakteristične etude

M. Bordogni – Melodic etude – Vokalise

E.J. Trognee – 30 Etudes Melodiques

P. Clodomir – 20 Etudes

Ph.Smith – Concerte Etudes

G. Balay – 16 Etudes de Virtuosite et de Style

C. Koprasch – 60 Etudes Vol. 2

SKLADBE, SONATE, KONCERTI

A. Goedicke - Concert etude

F.Thome – Fantasy

T. Charlier – Solo de Concours

H. Busser – Andante et Scherzo

P. Rougnon – Solo de Premier

T. Albinoni – Koncert v C duru

T. Albinoni – Koncert v Es duru

G.F.Haendel – Aria con Variazioni

J. Hubeau – Sonate

J.N.Hummel – Koncert v Es duru

A. Arutjunian – Koncert


16.1 Znanje in

razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih.

Sposobnost glasbeno-umetniškega izraţanja v stilno

ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi

analize.


nastopanja pri izvajalski praksi.


izvajalski praksi.

16.3 Refleksija Vrednote interpretacije.

Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi



Glasbeno izraţanje in izvajalska praksa ( npr.

komorna igra, orkesterska igra.

Poznavanje stila ( pri harmoniji, kontapunktu,

analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe).

Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba

pri samostojnem delu.

17. Metode poučevanja in učenja Idividualno delo s študenti, izvajalska praksa.



obveznosti


smeri trobente in vpis v 1. letnik

Pogoj za opravljanje izpita.

- najmanj dva interna nastopa

- dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato, in krajšo skladbo

- redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.



Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi:


- sonato, koncert, skladbo s klavirjem ali solo skladbo

- odlomki iz orkestrske literature (5 – 10)


10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami)

9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami)

8 - prav dobro ( solidni rezultat)

7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami)

6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem)

5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)


sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete.

Samoevaloacija, javno predstavljanje študijskih doseţkov z nastopi, udeleţbo na

drţavnih in mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Stanko Arnold



25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike

60







kompetence


intonacija).




14. Opis vsebine









METODE IN ETUDE


J.S.Arban – Grande Method Copmlet

L.Maggio – The Original System for Brass

C.Collin – Complete Modern Method

J.Stamp – Warm-ups and Studies

J.Thompson - Boozing Book

M.Bordogni - Melodic Etude – Vokalise No.2

T.Charlier – 36 Etudes transcendantes

V.Berdiev – 17 Studies

H.L.Clark – Character Etudes

R. Sabarich – 10 Etudes

SKLADBE, SONATE, KONCERTI IN SOLO SKLADBE

B. Martini - Sonatine

R. Boutry – Trompetunia

V. Brandt – Koncertpieces No.2

E. Bozza – Rustique

J.Turrin – Caprice

E. Porrino – Concertino

H. Purcell – Sonata

A. Corelli – Sonata

A. Ponchielli - Concerto

G. Delerue – Concertino

K. Kennan – Sonate

T. Albinoni – Koncert v g molu

J.B.G.Neruda – Koncert


16.1 Znanje in

razumevanje




analize.




izvajalski praksi.



izvajalski praksi




komorna igra, orkesterska igra).








obveznosti











- odlomki iz orkestrske literature ( 5 – 10 mest)
















25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID





korepeticij


kompetence


intonacija).




14. Opis vsebine









METODE IN ETUDE


J. S. Arban . Grande Methode Complete

L. Maggio – The Original System for Brass

J. Stamp – Warm-ups and Studies

C. Collin – Complete Moderne Method

J. Thompson – Buzzing Book

T. Charlier - 36 Etudes transcendantes

F. Bodet – 16 Etudes de virtuosite d apres Bach

R. Caffarelli – 16 Etudes de perfectionement


G. Enesco – Legende

R.M. Montbrun – Sarabanda et Finale

V. Brandt – Koncertpieces No.1

E. Bozza – Caprice

F .Hidas – Trumpet Fantasy

K. Pills – Sonata

F.Rauber - Concerto

C. Chayens – Concerto

J. Haydn – Koncert v Es duru

G.Torelli – Koncert v D duru

P. Baldassare – Sonata v F duru

M. Arnold – Fantasy

V. Persichetti – Parable

Orkesterska literatura


16.1 Znanje in

razumevanje




analize.




izvajalski praksi.



izvajalski praksi




komorna igra, orkesterska igra.








obveznosti


smeri trobente.










- odlomki iz orkestrske literature ( 5 – 10 mest)














1. Naslov enote / predmeta / modula TUBA 1


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Tuba

10. Steber programa A. Obvezni strokovni predmet,

Glavni predmet,

11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti

Pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij

Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov tube(dihalna tehnika, oblikovanje tona, intonacija).

Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij.



14. Opis vsebine

Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja.


Interpretacija literature za tubo vseh stilnih obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti,

solo skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju

posameznega študenta.

Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva



METODE IN ETUDE

W. Hilgers – Dnevne vaje

L.B. Arban – Komplet metoda

M. Schlossberg – Daily Drills and technical studies

M. Bousquet – 36 studies

M. Bordogni – Belcantos studies

C. Koprasch – 60 etud

SKLADBE, SONATE, KONCERTI

A. Lebedjev – Koncertna etuda

G. Jacob – For sketches

J. Golob – Tuba blues

J.E. Galliard – 6 sonat

A. Frackenpohl – Sonata

A. Lebedjev – Koncert

J. Pauer – Koncert

SUITE

J.S. Bach – Čelo suite

Spoznavanje operno simfonične in komorne literature


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost igranja v predpisanih tempih.

sposobnost glasbeno-umetniškega

izraţanja v stilno ustrezni interpretaciji z

ustreznim tonom na osnovi analize.

sposobnost samozavestnega in

prepričljivega nastopanja pri izvajalski

praksi.

16.2 Uporaba uporaba pridobljenih znanj interpretacije

pri izvajalski praksi.

16.3 Refleksija vrednote interpretacije.

vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri izvajalski praksi


niso vezane le na en predmet glasbeno izraţanje in izvajalska praksa (

npr. komorna igra, orkestrska igra.

spoznavanje stila (pri harmoniji,

kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini

glasbe).

utrjevanje didaktičnih principov in njihova

uporaba pri samostojnem delu.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa.



obveznosti

- opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri tuba

- vpis v 1. letnik programa

- pogoj za opravljanje izpita je dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in

krajšo skladbo, najmanj dva interna ali javna nastopa ( izvajalska praksa) in redno

obiskovanje pouka glavnega predmeta.






- odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )


sprotnega dela , ki ga potrdi nosilec predmeta




8 - (prav dobro: solidni rezultati),




Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija

- ,, .,

- javno predstavljanje študijskih doseţkov z nastopi, udeleţbo na drţavnih in

mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Darko Rošker

1. Naslov enote / predmeta / modula

TUBA 2


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID



10. Steber programa A. Obvezni strokovni predmet,

Glavni predmet

11. Jezik Slovenski



Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov (dihalna tehnika, oblikovanje tona, intonacija).





kompetence





14. Opis vsebine

Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja.


Interpretacija literature vseh stilnih obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti , solo

skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega

študenta.




METODE IN ETUDE



M. Schlosberg – Daily drils and technical studies

R. Bobo – Flexibilities

S. Bordogni – Belcanto studies

P. Bernard – Melodične etude

D. Uber – Progresivne etude

C. Koprasch – 60 etud


Tomasi – Etre on ne pas etre

G. Jacobs – Bagatelles

R. Lischka – Tri skice

B. Marcello – 6 sonat

H. East – Sonata

W.S. Hartley – Sonata

G.F. Handel – Koncert

P. Ramovš – Koncert

SUITE




16.1 Znanje in

razumevanje







praksi.








npr. komorna igra, orkestrska igra).

poznavanje stila ( pri harmoniji,


glasbe).



17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa.



obveznosti


Pogoj za opravljanje izpita:

- najmanj dva interna nastopa (izvajalska praksa)








- Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )











20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete.

- samoevaloacija,




1. Naslov enote / predmeta / modula TUBA 3


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID



10. Steber programa A. Obvezni strokovni predmet, 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega pouka s študenti


Celoletni predmet


kompetence





14. Opis vsebine



Interpretacija literature vseh stilnh obdobij( krajše skladbe, sonate, koncerti , solo

skladbe in virtuozna dela ), katere izbor je prilagajanje tehničnemu znanju posameznega

študenta.




METODE IN ETUDE



M. Schlossberg – Daily drils and technical studies

B. Lin – Lip Flexibilities

M. Bordogni – Bel canto studies

D. Uber – Koncertne etude

Collin - Etude


P. Mihelčič – Sam v sobi

L. Krajnčan – V cirkusu

E. Crespo – Tri skladbe

A. Vivaldi – 6 sonat

W. Bardwell – Sonata

G. Anderson – Sonata

A. Aratiunian – Koncert

R. Jager – Koncert

W. Hartley – Koncertino

SUITE




16.1 Znanje in

Razumevanje







praksi.








npr. komorna igra, orkestrska igra)

poznavanje stila ( pri harmoniji,


glasbe).



17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študenti, izvajalska praksa.



obveznosti

- opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti.


- najmanj dva interna nastopa (izvajalska praksa)







- sonato,

- koncert,

- skladbo s klavirjem ali solo skladbo

- Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )











20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete.




1. Naslov predmeta Uvod v etnomuzikologijo


4. Kontaktne ure

Skupaj

60 P

30 S

V

30 Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1,2,3 7. Semester 1.


smer

Vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)


kompetence

Študent pozna:

temeljne doseţke etnomuzikološke stroke v zgodovinskih in zemljepisnih razseţnostih.

značilnosti in povezave terenskega in kabinetskega raziskovalnega dela.

določanje poloţaja slovenskega raziskovanja v kontekstih evropske in svetovne

etnomuzikologije.

14. Opis vsebine

Zgodovinski pregled razvoja etnomuzikologije.

Sodobni koncepti, teorije in metode.

Odnos med primerjalno muzikologijo, glasbeno folkloristiko in moderno etnomuzikologijo

ter med etnomuzikološko prakso v Sloveniji in drugje po svetu.

Pot od terenskega raziskovanja do objave etnomuzikološkega prispevka.

Uvod v etnokoreologijo in etnoorganologijo, odnos med etnomuzikologijo in sorodnimi

vedami.

Razseţnosti aplikativne etnomuzikologije.

Pomembni etnomuzikologi, ustanove, zdruţenja in relevantna literatura v Sloveniji in drugje.

Izbrane teme iz svetovne etnomuzikološke prakse.

15. Temeljna literatura Blum, Stephen et al. (ur.). Ethnomusicology and Modern Music History. 1993.

Cvetko, Igor (ur.). Med godci in glasbili na Slovenskem. 1991.

Kaufman Shelemay, Kay (ur.). Ethnomusicology – History, Definitions, Scope. 1992.

Kumer, Zmaga. Etnomuzikologija. 1988.

Kunst, Jaap. Ethnomusicology. A Study of Its Nature, Its Problems, Methods and

Representative Personalities to which is added a Bibliography. 1959.

Leydi, Roberto. Druga godba. 1995.

Merriam, Alan. Antropologija glasbe. 2000.

Myers, Helen (ur.). Ethnomusicology: An Introduction. 1992.

Pettan, Svanibor in dr. (ur.). Glasba in manjšine / Music and Minorities. 2001.

Wade, Bonnie. Thinking Musically. 2004.


16.1 Znanje in

razumevanje

Mejniki v zgodovinskem razvoju stroke

Etnomuzikološka teorija ter osnovni konceptualni in metodološki aparat.

Predstavniki in doseţki v slovenskem in svetovnem merilu.

Razumevanje strukturnih in kontekstualnih aspektov obravnavanja

glasbe.

16.2 Uporaba Predmet je komplementaren s predmetom Uvod v muzikologijo in

omogoča nadaljnje povezovanje predmetnih področij etnomuzikologije

in muzikologije, kar je ključnega pomena za študij na oddelku.

Poudarjene so tudi večplastne povezave s področji etnologije in kulturne

antropologije, ki imata tudi esencialni pomen pri študiju

etnomuzikologije.

16.3 Refleksija Kritično obravnavanje in primerjava virov.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in

informacijskih pripomočkov.

Kritična uporaba strokovne literature ter slušnih in avdiovizualnih

virov.

Spretnost interpretiranja podatkov.


učenja

Predavanja, individualne naloge, sodelovalno učenje.





Opravljena kolokvija sta pogoj za pristop k ustnemu izpitu.



Kolokvija, izpit.

Kolokvija prispevata vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne

ocene.

Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta

Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.



predmeta

Izr. prof. dr. Svanibor Pettan

1. Naslov predmeta Uvod v muzikologijo


4. Kontaktne ure

Skupaj

60 P

30 S

V

30 Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1,2,3 7. Semester 1.


smer

Vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti .Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta)


kompetence

Študenti spoznavajo zgodovino, osnovne metode in področja muzikološkega

raziskovanja.

Posebej natančno se seznanijo s slovensko muzikološko tradicijo.

14. Opis vsebine

Spoznavanje obsega, ciljev in metode muzikologije.

Tradicionalno členjenje muzikologije na sistematični in historični del ter

področja raziskovanja.

Posamezne muzikološke poddiscipline: teorija glasbe, estetika, analiza,

akustika, fiziologija poslušanja, psihologija, sociologija, lingvistika,

ekonomija, etnomuzikologija, pedagogika idr.

Zgodovinski razvoj historične muzikologije.

Muzikologija na Slovenskem


Barbo, M. Obča muzikologija, Ljubljana 2004

Sivec, J. Razvoj in dosežki glasbenega zgodovinopisja na Slovenskem, v:

Muzikološki zbornik 17/2 (1981), ur. A. Rijavec, 145-181.


16.1 Znanje in razumevanje Študent pozna osnovna z razvojem muzikologije

povezana zgodovinska dejstva.

Študent pozna metodologije in tehnike

muzikološkega znanstvenega dela.

16.2 Uporaba Študent pridobljena temeljna znanja uporabi za

razvijanje svojega pogleda na stroko in uspešnejše

ter celovitejše reševanje strokovnih problemov.

16.3 Refleksija Ob kritični presoji literature o obravnavani tematiki

izpopolnjuje svoj vpogled v pestrost in spoznavni

domet različnih muzikoloških pristopov ter spoznava

kvalitativne razlike med njimi.



Kritična uporaba strokovne literature.

Poznavanje metodologij in tehnik muzikološkega

znanstvenega dela, ki so temelj za delo pri drugih

historičnih, sistematičnih in interdisciplinarnih

vsebinah.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, študij obvezne literature in glasbenih del.



obveznosti




Izpit.

Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila

Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.



predmeta

Izr. prof. dr. Matjaţ Barbo

1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLA 1


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)


60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Viola


12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij

Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov violske igre

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka

do sodobnih del.


14. Opis vsebine

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja

Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so

potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.

Interpretacija violske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je

individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.

Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega

samostojnega domačega dela




- Tehnične vaje:O. Ševčik op. 6, 7, 8, 9 , H. Sitt – Bratschenschule F. Hermann - Etude

C. Flesch – Sistem lestvic

- Etude: P. Rode> 24 Capricciov H. Wohlfahrt, - Etude Jacques Dont: Twenty

Progressive Studies For Viola , B. Campagnoli 41 Capricov op.22

- J.S.Bach: Izbor iz sonat in partit za violino solo ali suit za violončelo solo

- Prvi stavek ali drugi in tretji stavek koncertov in kadenca: G. Ph. Händel: Koncert za

violo, J. Ch. Bach: Koncert c-mol, K. Stamitz: Koncert D-dur in podobne teţavnostne

- Skladba slovenskega skladatelja: S. Šantel: Anamitski motiv, P. Ramovš: Bagatele in

podobne


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost kontrole rok oz. telesa




poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu

Stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba Uporaba kontroliranega igranja in

interpretativnih znanj pri izvajalski praksi


instrumenta



izvajalski praksi


niso vezane le na en predmet glasbeno izraţanje in izvajalska praksa (npr.

Pri komorni igri, orkesteru )

poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji,


glasbe)

analiza - (pri zgodovini glasbe, pri

glasbenoteoretičnih predmetih)

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa

18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v prvi letnik programa


obveznosti


smeri viola. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa

(izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


ocenjevalna lestvica Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit)









Izpitne zahteve

- Lestvica: Tri ali štiri oktave, trozvoki, terce, sekste, oktave

- Dve etudi

- J.S.Bach: Dva stavka različnega značaja

- Koncert: Prvi stavek s kadenco ali drugi in tretji stavek

- Skladba slovenskega skladatelja

Izpitni program je potrebno igrati na pamet




nastopi, udeleţbo na drţavnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Docent Mile Kosi

Docent Franc Avsenek



25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)


60 ID





Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov violske igre ( ton, hitrost, dinamika) Izpopolnjevanje

stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del

s poudarkom na samostojnosti študenta


14. Opis vsebine













Progressive Studies For Viola , B. Campagnoli 41 Capricov op.22 in etude podobne

teţavnostni


- Koncert: K. Stamitz: Koncert D-dur F. A. Hoffmeister: Koncert D-dur in podobne

teţavnostne stopnje

- Predklasična sonata naslednjih avtorjev: C.Ph.E.Bach, G.Brunetti, A.Rolla,

A.Vivaldi, L.Boccherini, A.Coreli, G.Ph.Telemann,B.Marcello,

- Skladba slovenskega skladatelja: S. Šantel: Anamitski motiv, P. Ramovš: Bagatele, L.

M. Škerjanc: Tri igre, Lirični intermezzo,

S.Vremšak – Lirični inermezo, I.Petrič – Varijacije na Bartokovo tem


16.1 Znanje in

razumevanje











instrumenta



izvajalski praksi






glasbe)




področja




obveznosti



(izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vpis v drugi letnik programa











Izpitne zahteve

Lestvica: Tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave

Dve etudi

J.S.Bach: Dva stavka različnega značaja

Koncert v celoti

Predklasična sonata

Skladba slovenskega skladatelja

Izpitni program je potrebno izvajati na pamet razen predklasične sonate









25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)


60 ID





Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov violske igre, poglabljanje in razvijenaje elementov

prejšnjih letnikov. Izpopolnjevanje in poglabljanje stilne interpretacije z izborom

literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del.

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju ter

samostojnosti študentov.

14. Opis vsebine













Progressive Studies For Viola , B. Campagnoli 41 Capricov op.22 in etude podobne

teţavnostni


- Koncert: B. Martinu: Rapsodie Koncert,D.Milhaud –Koncert, C.Beck –Koncert,

C.M.Weber – Andante und Rondo, X.Brixi _ Koncert, G. David: Koncert za violo in

drugi podobne teţavnostne stopnje

- Sonata po izboru od klasike do sodobnosti avtorjev: G. Tartini,F.Mendelssohn –

Sonata c-mol,H.vieuxtemps op.36 B-dur, P.Hindemith op.25 za violo solo, L. van

Beethoven ( orig. Violinske sonate) P. Juon: Sonata za violo ali podobne teţavnostne

stopnje

- Skladba slovenskega skladatelja: S. Šantel: Anamitski motiv, P. Ramovš: Bagatele, L.

M. Škerjanc: Tri igre, Lirični intermezzo,Sonata za violo solo,J.Matičič – Tri

poemi,S.Vremšak – Lirični intermezzo,P.Šivic – Mala suita ,I.Petrič – Varijacije na-

Bartokovo temo, P.Merku – Alba, L.Lebič – Rubato

- orkestrski parti za violo Orchestral Excerpts for violin Vol. 1,2,3 (Schott)


16.1 Znanje in

razumevanje











instrumenta



izvajalski praksi






glasbe)




področja




obveznosti

Vpis v tetji letnik programa














Izpitne zahteve

Dve etudi

J.S.Bach:Dva stavka različnega značaja

Koncert v celoti

Sonata od klasike dalje

Skladba slovenskega skladatelja

Pet orkestrski partov

Izpitni program je potrebno izvajati na pamet razen sonate in orkestrskih partov







1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLINA 1


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)


60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina



Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov violinske igre (tehnične vaje (O. Ševčik, R. Lipicer,

C. Mostras, D. C. Dounis, C. Fischer, , H. Schradieck, G. Yost, A. Janšinov, R- Ricci,

C. Flesch) in lestvice (C. Flesch, I. Galamian, E. Gilels, A. Grigorjan))


do sodobnih del.


14. Opis vsebine




Interpretacija violinske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je







Skozi vse štiri letnike: tehnične vaje (O. Ševčik, R. Lipicer, C. Mostras, D. C. Dounis,

C. Fischer, , H. Schradieck, G. Yost, A. Janšinov, R- Ricci, C. Flesch) in lestvice (C.

Flesch, I. Galamian, E. Gilels, A. Grigorjan

Prvi letnik

lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime

etude: R. Kreutzer, P. Rode, C. Dancla, J. Dont op.35 ali podobna teţavnostna

stopnja

J. S. Bach: dva stavka različnega značaja iz sonat ali partit za violino solo ali

baročna sonata po izboru ( dva stavka)

skladba po izboru, ali 1. stavek koncerta od klasike dalje, ali baročni koncert v

celoti


16.1 Znanje in

razumevanje











instrumenta



izvajalski praksi






glasbe)




področja




obveznosti

Vpis v prvi letnik programa


smeri violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa












Izpitne zahteve

1. lestvica: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave

2. dve etüdi: Kreutzer, Rode, Dancla, Dont op.35 ali podobna teţavnostna

stopnja

3. J. S. Bach: dva stavka različnega značaja ali baročna sonata po izboru ( dva

stavka)

4. skladba po izboru ali 1. stavek koncerta od klasike dalje, ali baročni koncert

v celoti





21. Sestavljalec učnega načrta Violinski pedagogi godalnega oddelka AG



25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)


60 ID





Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov violinske igre ( ton, hitrost, dinamika)


do sodobnih del s poudarkom na samostojnosti študenta


14. Opis vsebine

Interpretacija violinske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je

prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh

stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela violinske literature.

Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in

pri samostojnem domačem delu

Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent



1. Tehnične vaje (O. Ševčik, R. Lipicer, C. Mostras, D. C. Dounis, C. Fischer, ,

H. Schradieck, G. Yost, A. Janšinov, R- Ricci, C. Flesch)

2. Lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime (C. Flesch,

I. Galamian, E. Gilels, A. Grigorjan)

3. etude:C. Dancla, J- Dont op.35,C. A. de Beriot, H. Vieuxtemps, R. Kreutzer,

P. Rode ali podobna teţavnostna stopnja

4. J. S. Bach: dva stavka iz sonate ali partite

5. koncert: A. Vivaldi, G. Tartini, J. S. Bach, J. Haydn, W. A. Mozart, M.

Bruch, F. Mendelssohn, C. Saint-Saens, J. Jarnovič, D. Kabalevsky, G. A.

Viotti, L. Spohr, H. Wieniawski (1. stavek ali 2. in 3. stavek koncerta, ali

baročni koncert v celoti)

6. W. A. Mozart: Sonata od.K.296 dalje

7. skladba po izboru


16.1 Znanje in

razumevanje











instrumenta



izvajalski praksi






glasbe)




področja




obveznosti


programa violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa













Drugi letnik – izpitne zahteve

1. lestvica: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime

2. dve etudi: Dancla, Don’t op.35, de Beriot, Vieuxtemps, Kreutzer, Rode ali

primerna teţavnostna stopnja

3. Bach: dva stavka iz sonate ali partite.

4. koncert: Vivaldi, Tartini, Bach, Haydn, Mozart, Bruch, Mendelssohn, Saint-

Saens, Jarnovič, Kabalevsky, Viotti, Spohr, Wieniawski izvaja se 1. stavek ali

2. in 3. stavek koncerta, oz. baročni koncert v celoti

5. Mozart: Sonata od.K.296 dalje

6. skladba po izboru








25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)


60 ID





Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov violinske igre, poglabljanje in razvijenaje elementov

prejšnjih letnikov. Izpopolnjevanje in poglabljanje stilne interpretacije z izborom

literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del.

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju ter

samostojnosti študentov.

14. Opis vsebine

Interpretacija violinske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je

prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh

stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela violinske literature.






1. etude: J. Dont op.35, A. de Beriot, H. Vieuxtemps, R. Kreutzer-Jampolsky, H.

Marteau, P. Locatelli ali primerna teţavnostna stopnja ali virtuozna skladba

2. J. S. Bach: dva stavka iz sonate ali partite

3. koncert: J. Haydn, J. Jarnovič, W. A. Mozart, M. Bruch, F. Mendelssohn, C.

Saint-Saens, G. A. Viotti, L. Spohr, J. Conus, E. Lalo, A. Hačaturjan, B.

Bartok, S. Prokofiev, D. Šoštakovič

4. sonata: dva stavka od sonat L. W. Beethovena dalje

5. orkesterska mesta: izbor iz Orchestral Excerpts for violin Vol. 1,2,3 (različne

izdaje)


16.1 Znanje in

razumevanje











instrumenta



izvajalski praksi






glasbe)




področja




obveznosti

Vpis v tretji letnik programa. Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus

glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj

dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega

predmeta











Izpitne zahteve - tretji letnik

1. ena etuda: Dont op.35, de Beriot, Vieuxtemps, Kreutzer-Jampolsky, Marteau,

Locatelli ali primerna teţavnostna stopnja ali virtuozna skladba

2. Bach: dva stavka iz sonate ali partite

3. koncert: Haydn, Jarnovič, Mozart, Bruch, Mendelssohn, Saint-Saens, Viotti,

Spohr, Conus, Lalo, Hačaturjan, Bartok, Prokofiev, Šoštakovič

4. sonata: dva stavka od Beethovena dalje

5. orkestrska mesta: izbor iz Orchestral Excerpts for violin Vol. 1,2,3






1. Naslov enote / predmeta / modula VIOLONČELO 1


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)


60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violončelo



korepeticij

Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov violončelske igre: tehnične vaje: lestvice, akordi,

terce, sekste, oktave


do sodobnih del.


14. Opis vsebine




Interpretacija violončelske literature različnih stilnih obdobij (etude in skladbe), Izbor je







1. Tehnične vaje: lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave,

decime

2. Etude: J.P. Duport, J. J. F. Dotzauer, D. Popper, A. Franchomme, ( izbor)

3. J. S. Bach: Suite za violončelo (izbor)

4. Predklasične sonate: B. Marcello, A. Vivaldi, W. De Fesch in podobne ( ena

sonata)

5. Koncert: D. Romberg, G.Goltermann, K. Y. Davidov, J Klengel in podobni

(en stavek)

6. Skladbe slovenskih skladateljev: L. M. Škerjanc, M. Lipovšek, P. Ramovš, J.

Golob, U. Rojko, Č. Vrhunc, T. Svete in drugi (izbor)


16.1 Znanje in

razumevanje











instrumenta



izvajalski praksi






glasbe)




področja




obveznosti

Vpis v prvi letnik programa


smeri violončelo. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa



ocenjevalna lestvica Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit









Izpitne zahteve

1.lestvice: štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave

2.dve etudi: podobna teţavnostna stopnja

3.Bach: Preludij ali dva stavka različnega značaja iz suit za violončelo

4.Predklasična sonata

5.Stavek koncerta

6.Skladba slovenskegas skladatelja

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in

sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.



21. Sestavljalec učnega načrta Red. Prof. Ciril Škerjanec, red. Prof. Miloš Mlejnik



4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P V- S - 60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer violončelo



korepeticijCeloletni predmet



Izpopolnjevanje obvladovanja tehničnih elementov violončelske igre: tehnične vaje: lestvice, akordi,

terce, sekste, oktave , Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od

baroka do sodobnih del., Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem

nastopanju.

14. Opis vsebine

Interpretacija violončelske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen

individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala

pomembna dela literature za violončelo.

Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem

delu, Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične

izvajalske izkušnje.

15. Temeljna

literatura

1.Tehnične vaje: lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime

2.Etude: J.P. Duport, J. J. F. Dotzauer, D. Popper, ( izbor)

3.J. S. Bach: Suite za violončelo (izbor)

4.Izbor različnih skladb od baroka do sodobnosti

5.Koncert: D. Romberg, G.Goltermann, K. Y. Davidov, J Klengel, L. Boccherini in podobni v celoti

6.Skladbe slovenskih skladateljev: L. M. Škerjanc, M. Lipovšek, P. Ramovš, J. Golob, U. Rojko, Č.

Vrhunc, T. Svete in drugi (izbor)

16. Predvideni

študijski dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje



razumevanje vzročno-posledičnih metod vzpostavljanja kontroliranega

igranja

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem

domačem delu


16.2 Uporaba Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski

praksi

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta


vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso vezane

le na en predmet

glasbeno izraţanje in izvajalska praksa (npr. Pri komorni igri, orkesteru )

poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi,


analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode

poučevanja in učenja

Individualno delo s študentom, izvajalska praksa

18. Pogoji za

vključitev v delo

oziroma za

opravljanje študijskih

obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa

violina. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in

redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


19. Metode

ocenjevanja in


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit


10-6 Pozitivno



Drugi letnik – izpitne zahteve

1. Dve etudi

2. J. S. Bach: Preludij ali dva stavka različnega značaja

3. Dve do tri skladbe različnih stilnih obdobij ( barok, klasika, romantika, moderna)

4. Koncert v celoti

5. Skladba slovenskega skladatelja

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v

prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije

kakovosti

Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih doseţkov z nastopi, udeleţbo na

drţavnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega

načrta

Red. Prof. Ciril Škerjanec, red. Prof. Miloš Mlejnik



25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)


60 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+ 6

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violončelo



korepeticij, Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov violončelske igre: tehnične vaje: lestvice, akordi,

terce, sekste, oktave

Obvladovanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka

do sodobnih del.


14. Opis vsebine

Interpretacija violončelske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature

je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela

vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela literature za

violončelo.






1. Tehnične vaje: lestvice: tri ali štiri oktave, trozvoki, terce sekste, oktave, decime

2. Etude: D. Popper, A. F. Servais, A. Piatti, F. Grützmacher, različne izdaje ( izbor),

3. J. S. Bach: Suite za violončelo, različne izdaje (izbor)

4. Sonata od klasicizma do sodobnosti

5. Koncert: A. Dvorak, R. Schumann, P. I. Čajkovski, J. Haydn in podobne

teţavnosti v celoti, različne izdaje

6. Skladbe slovenskih skladateljev: L. M. Škerjanc, M. Lipovšek, P. Ramovš, J.

Golob, U. Rojko, Č. Vrhunc, T. Svete in drugi, različne izdaje (izbor)

7. Odlomki iz orkestrske literature ( najmanj 5 solo in 5 tutti ali 10 tutti mest),

različne izdaje


16.1 Znanje in

razumevanje











instrumenta



izvajalski praksi






glasbe)




področja




obveznosti

Vpis v tretji letnik programa

Pogoj za vpis predmeta je opravljen izpit iz predmeta Violončelo 2. Pogoj za

opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno

obiskovanje pouka glavnega predmeta











Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in

sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.

Izpitne zahteve - tretji letnik -dve etudi: podobna teţavnostna stopnja

-Bach: Preludij ali dva stavka različnega značaja ( dva stavke)

-Sonata

-Koncert

-Skladba slovenskegas skladatelja

-Odlomki iz orkestrske literature ( 5 mest solo, 5 tutti ali 10 tutti)



21. Sestavljalec učnega načrta Red. Prof. Ciril Škerjanec, red. Prof. Miloš Mlejnik

1. Naslov enote / predmeta / modula Vokalna tehnika 1 ( vokalno inštrumentalni modul ali Modula

zborovodstvo)


2 (1+1) (2/7 ali 2/8)

4. Kontaktne ure

Skupaj

30

P

V S Ostale oblike

30

(individualno

delo v skupini

treh študentov)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1. in 2.

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje


Sakralna glasba

10. Steber programa B.Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Vokalna tehnika 1 se izvaja kot sestavni del Vokalno instrumentalnega modula I na smereh zborovsko in

orkestrsko dirigiranje in kot del Modula zborovodstvo 1 na smeri sakralna glasba. Modul je uspešno

opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se

izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19).

Posebnosti Vokalne tehnike 1: individualno delo poteka v okviru tričlanske skupine študentov, znanja se

nadgrajujejo v vseh letnikih študija. Celoletni predmet.


kompetence Spoznavanje fizičnih in akustičnih zakonitosti pevskega organa.

Individualno oblikovanje glasu.

Petje vokaliz.

14. Opis vsebine

Teoretični del obsega spoznavanje anatomije in delovanja dihalnih in glasotvornih

organov ter resonančnih činiteljev, praktični del pa individualno učenje koordiniranega

načina pevskega dihanja, pravega zastavka in zaključka tona in resonančnega ravnovesja

glasu.

Pevski organ:

- struktura in funkcija dihalnega aparata

- struktura in funkcija grla

- struktura resonančnega sistema vokalnega trakta

- pevska drţa

Tehnične in muzikalne prvine glasu:

- dihalne vaje

- govorne vaje

- zastavek, trajanje, zaključek tona

- appoggio (sistem koordinacije dihanja, tvorbe glasu in njegove resonance)

- oblikovanje zvoka na enem tonu, v intervalih, razloţenih kvintakordih in krajših

motivih

- oblikovanje čistih vokalov

- legato petje (sostenuto, glissando, portato, staccato)

- razvijanje govorne oz. srednje pevske lege glasu

- petje vokaliz


Zbirke vokaliz:

- F. Abt: Practische Gesangschule, op.474, Henry Litolff's Verlag Braunschweig

- J. Concone: 50 lecons op.9, C.F. Peters, Leipzig

- N. Vaccai: Metodo pratico, C.F. Peters, Leipzig

Literatura:

- R. Miller (1996): The Structure of Singing, Schirmer Books, New York

(Poglavje: 1., 2., 5., Priloga: 1., 2., 3.)

- J. Sundberg (1987): The Science of the Singing Voice, Northern Illinois University

Press, DeKalb, Illinois(str.1 – 182)

- S. McCoy (2006): Your Voice: An inside View, Inside View Press, Princeton, New

Jersey (str.15 -158)


16.1 Znanje in

Razumevanje

Študent spozna anatomijo pevskega organa in

njegovo delovanje: pevska drţa, pevsko dihanje,

tvorba glasu-koordiniran zastavek, resonančno

ravnovesje.

Uri pevski sluh: odpravlja tehnične napake glasu,

spoznava barvo glasu, oblikuje glas in ga osvobaja.

16.2 Uporaba Študent pravilno uporablja glas kot osnovo za

njegovo svobodno uporabo v vseh njegovih oblikah

(govor, petje).

Zvok ne samo nadzoruje, ampak ga tudi načrtuje.

16.3 Refleksija Študent kritično analizira svoj glas in prepoznava

glasovne značilnosti drugega glasu.

Preko različnih virov (avdio, video posnetki, ţiva

izvedba, prebrana literatura) študent kritično reflektira

izvedbe in nadgrajuje svoja znanja.



Znanja in izkušnje iz vokalne tehnike

prenaša na predmete, ki se sočasno izvajajo in

vključujejo pevsko-govorne dejavnosti.

17. Metode poučevanja in učenja vodeni individualni študij, skupinsko delo



Študenti, ki sočasno obiskujejo ali so opravili program glasba -petje na glasbeni šoli, so

oproščeni obiskovanja kontaktnih ur in lahko opravljajo samo delni izpit iz Vokalne

tehnike 1 kot sestavnega dela Zborovodskega modula 1.


lestvica

Delni izpit iz Vokalne tehnike 1 za Vokalno instrumentalni modul I je sestavljen iz

praktičnega dela (oblikovanje glasu preko tehničnih vaj in petje vokaliz).

Ocene delnega izpita iz Vokalne tehnike 1 so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v

skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula I sestavljata oceni obeh predmetov

modula, ocena vokalne tehnike v deleţu 30% končne ocene. Pri obeh predmetih, ki sta

sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti

prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec

predmeta. V Modulu zborovodstvo predstavlja ocena vokalne tehnike 25%

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa

21. Sestavljavec učnega načrta Pija Brodnik

1. Naslov predmeta Vokalna tehnika 2


2 (1+1)

4. Kontaktne ure

Skupaj

30

(15+15)

P

V

S

Ostale oblike 30

(individualno delo v skupini

treh študentov)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3. + 4.


Zborovsko dirigiranje, sakralna

glasba

10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Vokalna tehnika 1 se izvaja kot sestavni del Vokalno instrumentalnega modula I na smereh zborovsko in

orkestrsko dirigiranje in kot del Modula zborovodstvo 1 na smeri sakralna glasba. Modul je uspešno

opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se



nadgrajujejo v vseh letnikih študija. Celoletni predmet.


kompetence

- Nadaljnje spoznavanje fizičnih in akustičnih zakonitosti pevskega organa

- Individualno oblikovanje glasu

- Petje vokaliz in enostavnejših pesmi.

14. Opis vsebine

Tehnične in muzikalne prvine:

- nadgrajevanje tehnike appoggio (dihanje, zastavek, resonanca)

- resonančno ravnovesje s pomočjo nosnih soglasnikov (v kombinaciji z vsemi

vokali)

- resonančno ravnovesje nenazalnih soglasnikov (v kombinaciji z vsemi vokali)

- glasovna proţnost: energija zraka in njegovo dovajanje (portato, staccato, melizmi)

- vaje: en ton, manjši in večji intervali, razloţeni akordi,

- melizmi s tremi in več notami

- oblikovanje jasne pevske dikcije

- nadgrajevanje in utrjevanje srednje pevske lege glasu

- petje vokaliz in laţjih pesmi


Zbirke vokaliz:

- F. Abt: Practische Gesangschule op.474, Henry Litolff's Verlag Braunschweig

- G. Concone: 50 lecons, C.F. Peters, Leipzig


Pesmi:

Pesemska literatura (samospevi) slovenskih in tujih avtorjev vseh obdobij in stilov, z

laţjo tehnično in interpretativno zahtevnostjo: slovenske ljudske iz različnih zbirk (M.

Tomc, J. Pavčič, A. Foerster, E. Adamič, itd.),

Arie antiche različnih skladateljev,

Zgodnji slovenski samospev, Edicije DSS, 2005, Ljubljana

Literatura:

- R. Miller (1996): The Structure of Singing, Schirmer Books, New York, (Poglavje:

3., 6., 7.)

- S. McCoy (2006): Your Voice: An Inside View, Inside View Press, 2006,

Princeton, New Jersey, (str.15 – 158)

- J. McKinney (1984): The Diagnosis and Correction of Vocal Faults, Waveland

Press, Long Grove, Illinois (str.11 -199)


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent nadgrajuje fizično koordinacijo telesa. S slušno analizo in s

posluhom za pravo estetiko barve glasu sodeluje pri oblikovanju

glasu. Ozavešča sistem pevskega dihanja, svobodnega delovanja

grla in resonančnega ravnovesja.

Preko enostavnejših pesmi se seznanja z osnovnimi sredstvi pri

oblikovanju tehnično-interpretativnih, oblikovnih in vsebinsko-

emotivnih komponent petja.

16.2 Uporaba Študent pravilno uporablja glas kot osnovo za njegovo svobodno

uporabo v vseh njegovih oblikah (govor, petje).


16.3 Refleksija Preko različnih virov (avdio, video posnetki, ţiva izvedba, prebrana

literatura) študent kritično reflektira izvedbe in nadgrajuje svoja

znanja.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet


prenaša na predmete, ki se sočasno izvajajo in vključujejo pevsko-

govorne dejavnosti.

17. Metode poučevanja in učenja vodeni individualni študij, skupinsko delo.





tehnike 2 kot sestavnega dela Zborovodskega modula II.


lestvica

Delni izpit iz Vokalne tehnike 2 za Vokalno instrumentalni modul II je sestavljen iz

praktičnega dela (oblikovanje glasu preko tehničnih vaj in petje vokaliz).



Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula II sestavljata oceni obeh predmetov

modula, ocena vokalne tehnike v deleţu 30% končne ocene. Pri obeh predmetih, ki sta

sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). V Modulu zborovodstvo

predstavlja ocena vokalne tehnike 25%. Gostujočim študentom se krediti prvega

semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec

predmeta.


21. Sestavljalec učnega načrta Pija Brodnik

1. Naslov predmeta Vokalna tehnika 3


4. Kontaktne ure

Skupaj

30 (15+15)

P

V

S Ostale oblike

30 (individualno delo v

skupini treh študentov)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 5. + 6.



Sakralna glasba

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Vokalna tehnika 3 se izvaja kot sestavni del Vokalno instrumentalnega modula III. Modul je uspešno

opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz obeh delnih ocen se



nadgrajujejo v vseh letnikih študija, udeleţba na vsaj enem pevskem seminarju letno. Celoletni predmet.


kompetence

Spoznavanje fizičnih in akustičnih zakonitosti pevskega organa.

Individualno oblikovanje glasu.

Petje vokaliz in pesmi.

14. Opis vsebine

Tehnične in muzikalne prvine:

2. izpopolnjevanje tehnike appoggio (dihanje, zastavek, resonanca)

3. izenačevanje registrov pri moških in ţenskih glasovih

4. sprememba vokalov pri petju: aggiustamento

5. messa di voce in dinamična kontrola glasu

6. vibrato in barva glasu (fizične lastnosti vibrata, raven ton, tremolo)

7. vaje: intervali v vseh oblikah, razloţeni akordi, melizmi, lestvični postopi,

kolorature

8. širjenje obsega glasu

9. oblikovanje jasne pevske artikulacije in dikcije

10. petje vokaliz in pesmi

15. Temeljna literatura Zbirke vokaliz:

- F. Abt: Practische Gesangschule op.474, Henry Litolff's Verlag Braunschweig

- G. Concone: 50 lecons op.9, C.F. Peters, Leipzig


Pesmi:

- Pesemska literatura (samospevi) slovenskih in tujih avtorjev vseh obdobij in stilov,

z laţjo tehnično in interpretativno zahtevnostjo: Arie antiche različnih avtorjev,

zbirke pesmi W.A. Mozarta, G.F. Handla, F. Schuberta, F. Mendelssohna, J.

Brahmsa, itd. Unterrichtslieder, Edition Peters, Leipzig, Zgodnji slovenski

samospev, Edicije DSS, 2005, Ljubljana, zbirke slovenskih samospevov in ljudskih

pesmi različnih avtorjev ( M. Tomc, B. Ipavec, J. Pavčič, Z. Prelovec itd.)

Literatura:

R. Miller (1996): The Structure of Singing, Schirmer Books, New York, (Poglavje:

4., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14.)

R. Miller (2004): Solutions for Singers and Teachers, Oxford University Press,

New York , (str.1 – 247)

S. McCoy (2006): Your Voice: An Inside View, Inside View Press, Princeton, New

Jersey, (str. 15 – 158)

M. Bunch – Dayme (2006): The Performer's Voice, W.W. Norton, New York,

(str.1 – 211)


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent izpopolni tehnične prvine glasu in prepozna

moţnosti svobodnejše komunikacije in glasbenega

izraza petih skladb.

Ima večjo proţnost, širši obseg, resonančno polnost

glasu.

Njegova jasna artikulacija in dikcija se odraţata v

večji sposobnosti načrtovanja in doseganja čustvenih

stanj v izvajanih pesmih.

16.2 Uporaba Študent pravilno uporablja glas kot osnovo za

njegovo svobodno uporabo v vseh njegovih oblikah

(govor, petje).


16.3 Refleksija Preko različnih virov (avdio, video posnetki, ţiva

izvedba, prebrana literatura) študent kritično

reflektira izvedbe in nadgrajuje svoja znanja.




prenaša na predmete, ki se sočasno izvajajo in

vključujejo pevsko-govorne dejavnosti.

17. Metode poučevanja in učenja vodeni individualni študij, skupinsko delo.





tehnike 3 kot sestavnega dela Zborovodskega modula III.


lestvica

Delni izpit iz Vokalne tehnike 3 za Vokalno instrumentalni modul III ali za Modul

zborovosstvo je sestavljen iz praktičnega dela (oblikovanje glasu preko tehničnih vaj in

petje vokaliz).



Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula III in Modula zbodrovodstvo

sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena vokalne tehnike v deleţu 30% končne

ocene. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10).


sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.


21. Sestavljalec učnega načrta Pija Brodnik

1. Naslov enote / predmeta / modula Vokalne in inštrumentalne tehnike



(30+30)

P 30 V 30 S - Ostale oblike


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija




kompetence

Podrobno poznavanje tehničnih zmoţnosti, dinamičnih zmoţnosti, registrov,

artikulacijskih zmoţnostih instrumentov v kontaktu z vrhunskim izvajalcem.

14. Opis vsebine

Praktična uporaba pridobljenih izkušenj v orkestraciji lastnih del z upoštevanjem

tehničnih in dinamičnih zmoţnosti, registrov, artikulacijskih zmoţnosti instrumentov.


Carse, A.: The History of Orchestration, Dover Publications, New York 1964.

Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982.

Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000.

Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002.

Adlešč M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.

Izbrani primeri iz svetovne orkestrske in solistične literature


16.1 Znanje in

Razumevanje spoznavanje specifičnih lastnosti in moţnosti

posameznih inštrumentov in človeškega glasu

pri praktični orkestraciji lastnih del

razumevanje procesov orkestracije manjših

instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih

oblik

poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov

pri instrumentalni analizi ter izdelavi manjših

orkestrskih skladb in pri samostojnem domačem

delu

16.2 Uporaba uporaba orkestracije pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija vrednotenje primernosti lastnih glasbenih del

glede na dejanske moţnosti človeškega glasu ali

inštrumenta


oblikovanju lastnih ter danih del


niso vezane le na en predmet oblikovanje lastnih manjših orkestrskih del pri

pouku kompozicije

orkestralna analiza lastnih ter tujih del pri pouku

kompozicije


področja orkestracije

17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo, lastno delo




programa Kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet Inštrumentacija 2.

Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Orkestracija

1.


lestvica Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit


10-5 (pozitivno)



20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija

,, ..

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Jani Golob

1. Naslov enote predmeta Vokalno glasbeno slovstvo


4. Kontaktne ure Skupaj P 60 (30+30) V S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik III Semester 5+6





kompetence

Študent pozna temeljni izbor umetniško vrhunskih in praktično uporabnih

glasbenih del vokalne glasbe iz preteklosti in sedanjosti.

Zaveda se izvajalsko-tehničnih problemov, ki jih skladbe postavljajo pred

izvajalca.

Usposobljen je za prepoznavanje kompozicijsko estetske zasnove obravnavnih

skladb kot podlage za interpretacijo.

14. Opis vsebine

Predavanja se osredotočajo na spoznavanje zasnove posameznih zvrsti solistične vokalne

glasbe v različnih zgodovinskih obdobjih in sedanjosti. Tematske enote so:

Poznorenesančna solistična vokalna glasba

Zgodnjebaročna monodija in concertato

Solistična vokalna glasba v operi prve pol. 18. st.

Solistična vokalna glasba v cerkveni glasbi prve pol. 18. st.

Komorna solistična vokalna glasba prve pol. 18. st.

Solistična vokalna glasba v operi druge pol. 18. st.

Solistična vokalna glasba v cerkveni glasbi prve pol. 18. st.

Komorna solistična vokalna glasba prve pol. 18. st.

Pesem pri skladateljih dunajske klasike (Haydn, Mozart, Beethoven)

Franz Schubert, Berlinske pesemske šole

Robert Schumann, Mendelssohn, Brahms, Liszt

Hugo Wolf, Richard Strauss, Gustav Mahler

Nemška vokalna glasba 20. st.

Francoska mélodie v drugi polovici 19. st.

Francoska mélodie v prvi polovici 20. st.

Ruski samospev 19. st., Ruski samospev 20. st.

Samospev v anglosaških deţelah 19. in 20. st.

Samospev v španskih in latinskoameriških deţelah

Samospev v drugih evropskih deţelah 19. st.

Samospev v drugih evropskih deţelah 20. st.

Samostojno delo študentov obsega spoznavanje izbora najpomembnejših sakralnih glasbenih

del po predloţenem izboru.


Coffin, Berton. Singer’s Repertoire. New York: Scarecrow Press, 1962.

Osborne, Charles. The Concert Song Companion. London: Gollancz, 1974.

Stevens, Denis (ur.). A History of Song. 2. izd. New York: Norton, 1970.


19.1 Znanje in

razumevanje

Študent pozna izbor glasbenih del različnih obdobij, ki so

umetniško, izvajalsko-tehnično in estetsko primerna za uporabo v

sodobni praksi, ter razume temeljne kriterije za njihov izbor.

19.2 Uporaba Študent je sposoben samostojno oblikovati izbor izvajane

solistične vokalne glasbe za različne priloţnosti.

19.3 Refleksija Na podlagi poznavanja vrste zgodovinskih situacij in v njih

zajetih estetskih in umetniških dilem, povezanih s solistično

vokalno glasbo, je sposoben samostojne orientacije v bodočem

razvoju te zvrsti.

19.4 Prenosljive


le na en predmet

Poglabljanje poznavanja glasbeno-zgodovinskega, estetskega in

funkcionalnega konteksta skladb in glasbenega razvoja v celoti.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, samostojno učenje.


oziroma za opravljanje obveznosti

Vpis v ustrezni letnik študija.



Izpit, Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila

Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Akademije za glasbo.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ..

21. Nosilec in drugi izvajalci doc. dr. Aleš Nagode

1. Naslov predmeta ZBOR


3 (1+2)

4. Kontaktne ure

90

Skupaj

90

(30+60)

P

30

V

60

S

Ostale oblike

5. Stopnja I 6. Letnik

vsi v katerih zbor ni

obvezen predmet

7. Semester 1, 2

8. Študijski program Vsi programi Akademije za

glasbo

9. Študijska smer Vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik SLOVENSKI

12. Posebnosti Izbirni predmet Zbor se lahko izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje

različnih letnikov in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z

novim programom. Če ima v posameznem letniku študent predmet zbor kot obvezen predmet ( npr.

Zbor I), mora biti vključen v drugo skupino kot pri obveznem predmetu in izdelovati drug program.

Študentje so na podlagi avdicije vsako leto namreč razveljeni v najmanj dve skupini z različnim

repertoarjem: mešani zbor in komorni zbor, v primeru moţnosti pa tudi v dekliški oziroma moški zbor


kompetence

Poglabljanje obvladovanja bistvenih elementov zborovskega petja in širjenje repertoarja

obveznega predmeta Zbor

- osnov vokalne tehnike,

- harmonskega posluha,

- natančnega intoniranje,

- fraziranja, artikulacije, agogike.

- skupinskega petja,

Razvoj glasbenega okusa in muzikalnosti.

Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do

najsodobnejših del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih

zasedb

Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje

Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista petja.

14. Opis vsebine

- vokalno-tehnične vaje za razvoj glasovne usposobljenosti

- opevanje

- skrbno in primerno izbrana zborovska literatura, ki omogoča postopno oblikovanje

zborovskega zvoka od manj zahtevne literature do teţjih a cappella in vokalno-

instrumentalnih del iz zakladnice svetovne in slovenske zborovske literature (glede

na glasovno usposobljenost in sestavo trenutnega zborovskega ansambla –

mešanega,dekliškega in komornega zbora)

- izvajalska praksa v obliki javnih koncertov in priloţnostnih nastopov

.


Zborovske skladbe iz zakladnice svetovne in slovenske a cappella in vokalno-

instrumentalne zborovske literature


16.1 Znanje in

Razumevanje

sposobnost samostojnega kultiviranega

petja z osnovami vokalne tehnike

sposobnost prepoznavanja in razumevanja

intonančnih teţav

sposobnost tonskega prilagajanja trenutni

situaciji v zboru in kreativnega

sodelovanja v ansamblu

poznavanje temeljne zborovske literature

prepričljivo in stilno ustrezno

interpretiranje svojega glasovnega deleţa

sposobnost timskega dela

16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin in

interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi

in učni praksi v razredu

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega

muziciranja



pri drugih izvajalskih praksah


niso vezane le na en predmet glasbeno izraţanje in izvajalska praksa

(npr. pri orkestru, solističnem igranju)

poznavanje stilne interpretacije

harmonski posluh

skupinsko muziciranje – komorne vokalno-

instrumentalne zasedbe

analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-

teoretičnih predmetih)

poznavanje osnovnih didaktičnih principov

s področja zborovskega petja

17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor,

komorni pevski zbor.



obveznosti

Vpis v ustrezen letnik. Predmet se lahko izbere kot izbiren v letnikih, kjer zbor ni

obvezen predmet.

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka zborovskega petja

ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem

šolskem letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku

zborovskega petja v določeni zasedbi.



Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra

priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.


10 – (odlično),

9 – (prav dobro),

8 – (prav dobro),

7 – (dobro),

6 – (zadostno),



20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih

doseţkov s koncerti in drugimi javnimi nastopi, udeleţbo na drţavnih in mednarodnih

tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov predmeta ZBOR I


3 (2+1)

4. Kontaktne ure

90

Skupaj

90 (60

+30)

P

30

V

60

S

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik Različni glede

na program in

smer

7. Semester Zimski in letni

8. Študijski program Glasbena umetnost, glasbena

pedagogika

9. Študijska smer Vse, ki imajo predmet v

predmetniku

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik SLOVENSKI,

12. Posebnosti Predmet s izvaja v skupinah (npr. mešani, komorni, dekliški zbori ipd.), pri katerih skupaj delujejo

študentje različnih letnikov, smeri in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in

opravljajo obveznosti z novim programom.

Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje bistvenih elementov zborovskega petja:







Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših

del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb



14. Opis vsebine


- opevanje



instrumentalnih del iz zakladnice svetovne in slovenske zborovske literature (glede

na glasovno usposobljenost in sestavo trenutnega zborovskega ansambla –







16.1 Znanje in

razumevanje

- sposobnost samostojnega kultiviranega

petja z osnovami vokalne tehnike

- sposobnost prepoznavanja in razumevanja

intonančnih teţav

- sposobnost tonskega prilagajanja trenutni

situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja

v ansamblu

- poznavanje temeljne zborovske literature

- prepričljivo in stilno ustrezno

interpretiranje svojega glasovnega deleţa

- sposobnost timskega dela 16.2 Uporaba - izkoriščanje pridobljenih veščin in

interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi

in učni praksi v razredu

16.3 Refleksija - vrednotenje sposobnosti skupinskega

muziciranja

- vrednotenje interpretacije

- vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri drugih izvajalskih praksah


niso vezane le na en predmet - glasbeno izraţanje in izvajalska praksa (npr. pri

orkestru, solističnem igranju)

- poznavanje stilne interpretacije

- harmonski posluh

- skupinsko muziciranje – komorne vokalno-


- analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-


- poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja zborovskega petja





obveznosti

Vpis v ustrezen letnik programa, v katerem se predmet nahaja.


ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem

letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja

v določeni zasedbi.



Oceni se obisk pouka in sprotno delo. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra

priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.


10 – (odlično),

9 – (prav dobro),

8 – (prav dobro),

7 – (dobro),

6 – (zadostno),





tekmovanjih.


1. Naslov predmeta ZBOR II


4. Kontaktne ure

90

Skupaj

90 (30+60)

P

30

V

60

S

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik Različni, glede

na program ali

smer

7. Semester Oba


pedagogika

9. Študijska smer Vse, ki imajo zbor v predmetniku

10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI,

12. Posebnosti Predmet se izvaja v skupinah (npr. mešani, komorni, dekliški zbori ipd.), pri katerih skupaj delujejo študentje

različnih letnikov, smeri in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z

novim programom.

Celoletni predmet


kompetence








Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del

v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb



14. Opis vsebine


- opevanje



instrumentalnih del iz zakladnice svetovne in slovenske zborovske literature (glede na

glasovno usposobljenost in sestavo trenutnega zborovskega ansambla –



.


Zborovske skladbe iz zakladnice svetovne in slovenske a cappella in vokalno-instrumentalne

zborovske literature


16.1 Znanje in

Razumevanje

sposobnost samostojnega kultiviranega petja z

osnovami vokalne tehnike


intonančnih teţav

sposobnost tonskega prilagajanja trenutni

situaciji v zboru in kreativnega sodelovanja v

ansamblu


prepričljivo in stilno ustrezno interpretiranje

svojega glasovnega deleţa


16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin in

interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in

učni praksi v razredu

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega

muziciranja



drugih izvajalskih praksah

16.4 Prenosljive spretnosti – niso


glasbeno izraţanje in izvajalska praksa (npr.

pri orkestru, solističnem igranju)


harmonski posluh







17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih zborovskih zasedbah: mešani pevski zbor, dekliški pevski zbor, komorni

pevski zbor.



Vpis v 3. letnik



letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja v

določeni zasedbi.


lestvica


10 – (odlično),

9 – (prav dobro),

8 – (prav dobro),

7 – (dobro),

6 – (zadostno),




sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.



tekmovanjih.


1. Naslov predmeta ZBOR III


3 (1+2)

4. Kontaktne ure

90

Skupaj

90

(45+45)

P

30

V

60

S

Ostale oblike



Glasbena pedagogika

9. Študijska smer Sakralna glasba,

10. Steber programa B. Obvezni – strokovni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Predmet se izvaja v skupinah (npr. mešani, komorni, dekliški zbori ipd.), pri katerih skupaj delujejo

študentje različnih letnikov, smeri in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in

opravljajo obveznosti z novim programom.

Celoletni predmet


kompetence








Poznavanje različnih izvajalskih praks z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših

del v zasedbah od a cappella do različnih vokalno-instrumentalnih zasedb



14. Opis vsebine


- opevanje







.





16.1 Znanje in

Razumevanje

- sposobnost samostojnega kultiviranega petja z osnovami

vokalne tehnike

- sposobnost prepoznavanja in razumevanja intonančnih

teţav

- sposobnost tonskega prilagajanja trenutni situaciji v

zboru in kreativnega sodelovanja v ansamblu

- poznavanje temeljne zborovske literature

- prepričljivo in stilno ustrezno interpretiranje svojega

glasovnega deleţa

- sposobnost timskega dela

16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin in interpretacijskih znanj

pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

16.3 Refleksija - vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja

- vrednotenje interpretacije

-vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih

izvajalskih praksah



predmet

- glasbeno izraţanje in izvajalska praksa (npr. pri orkestru,

solističnem igranju)

- poznavanje stilne interpretacije

- harmonski posluh

- skupinsko muziciranje – komorne vokalno-


- analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-teoretičnih

predmetih)

- poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

zborovskega petja







letu.. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku zborovskega petja

v določeni zasedbi.


lestvica

Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 –

(zadostno), 5 – 1 – (nezadostno).




tekmovanjih.


1. Naslov enote / predmeta / modula ZBOR ali ORKESTER Z ASISTENCO III


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 120

(60+60)

P30 V90 S

Ostale oblike



Zborovsko dirigirje


12. Posebnosti Študentje dirigiranja asistirajo pri vodenju zbora in/ali orkestra, zato imajo pri nosilcu predmetov zbor

in orkester po 5 ur konzultacij.


kompetence






- skupinskega petja.






Obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre: intonacija, skupna igra, zvočna

uravnoteţenost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.

Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v

različnih orkestrskih zasedbah

Sposobnost asistiranja pri vodenju vaje zbora in orkestra

14. Opis vsebine


- opevanje







- skrbno in primerno izbrana orkestrska literatura, ki omogoča ansamblom postopno rast in

oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do

teţjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega ansambla).

- navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših

ansamblov nujno.



zborovske literature.

Skladbe iz različnih obdobij glasbene zgodovine za različne orkestrske zasedbe


16.1 Znanje in

razumevanje




intonančnih teţav

sposobnost tonskega prilagajanja trenutni situaciji v



prepričljivo in stilno ustrezno interpretiranje svojega

glasovnega deleţa


sposobnost vodenja in asistiranja na vaji

razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih

problemov

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb

in pri samostojnem domačem delu


16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin in interpretacijskih

znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja


vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih

izvajalskih praksah



predmet

glasbeno izraţanje in izvajalska praksa (npr. pri



harmonski posluh








pevski zbor in različnih orkestrskih zasedbah (komorni godalni orkester, simfonični orkester,

pihalni orkester...). Študent v sodelovanju z nosilcem predmetov Zbor in Orkester sodeluje

pri izvedbi vaj.



obveznosti




določeni zasedbi. Zborovske vaje mora študent obiskovati v polnem številu, orkestrske 30

ur. V tretjem letniku glede na izbiro smeri izbere prisostvovanje samo vajam zbora ali samo

orkestra v polnem številu.



tekmovanjih.

1. Naslov enote / predmeta / modula ZBOR IN ORKESTER Z ASISTENCO I,


5 (3+2)


(60+60)

P30 V90 S Ostale oblike



Zborovsko dirigirje


12. Posebnosti . Študentje dirigiranja asistirajo pri vodenju zbora in/ali orkestra, zato imajo pri nosilcu predmetov zbor



kompetence

















14. Opis vsebine


- opevanje











ansamblov nujno.






16.1 Znanje in

razumevanje




intonančnih teţav





glasovnega deleţa




problemov









izvajalskih praksah



predmet




harmonski posluh










pri izvedbi vaj.



obveznosti









tekmovanjih.


1. Naslov enote / predmeta / modula ZBOR IN ORKESTER Z ASISTENCO II


5 ( 3+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj 120

(60+60)

P30 V90 S

Ostale oblike



Zborovsko dirigirje


12. Posebnosti Študentje dirigiranja asistirajo pri vodenju zbora in/ali orkestra, zato imajo pri nosilcu predmetov zbor



kompetence

















14. Opis vsebine


- opevanje











ansamblov nujno.






16.1 Znanje in

razumevanje




intonančnih teţav





glasovnega deleţa




problemov









izvajalskih praksah



predmet




harmonski posluh










pri izvedbi vaj.



obveznosti









tekmovanjih.

1. Naslov enote / predmeta / modula Zborovska dirigentska praksa s hospitacijami (Modul dirigiranje 3)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3/15 (2+1)


(15+15)

P V30 S Ostale oblike


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Zborovsko dirigiranje


12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet


kompetence

- priprava na delo z zborom

- spoznavanje specifike delovanja zbora

- spoznavanje različnih vadbenih tehnik in moţnosti

- spoznavanje dela zborov naših javnih institucij

- nabiranje dirigentskih izkušenj

14. Opis vsebine

- priprava na vaje šolskih zborov s sprotno analizo in študijem posameznih del s

programa

- vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega zbora, en 30 in en 60 - minutni nastop na vajah

šolskega zbora

- hospitacija zborov SF, slovenske RTV in SNG Opere Ljubljana

- sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih AG

- sodelovanje na javnih koncertih z zbori slovenskih glasbenih institucij

- sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah v organizaciji AG


Dela iz zakladnice svetovne in slovenske simfonične, operne in zborovske literature, ki

so trenutno na programih šolskih ansamblov in slovenskih glasbenih institucij


16.1 Znanje in

razumevanje

- pozna specifike dela z orkestrom in različnimi

orkestrskimi skupinami

- pozna specifiko dela z zborom in človeškim glasom

- uspešno vodi pevsko vajo ali vajo orkestra

- razume principe vodenja

-razume principe delovanja različnih glasbenih

instrumentalnih in pevskih skupin

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega in/ali

profesionalnih ansamblov (glede na trenutne

moţnosti)

- pri ocenjevanju dela svojih kolegov

- pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov

- razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju

šolskega ansambla



- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih

ansamblih

- vzpostavlja kritičen odnos do dela kolegov

17. Metode poučevanja in učenja vaje, samostojno vadenje, snemanje doseţkov, ,, .



obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj

(najmanj 80% obisk) in opravljene obveznosti predmeta - vodenje vsaj ene celotne vaje

šolskega zbora ali orkestra, in en 30 in en 60- minutni nastop na vajah šolskega zbora

ali orkestra.

Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno

oceno predmeta.



6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL. Delna ocena predstavlja

20 % ocene celotnega modula

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .

21. Sestavljavec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov enote / predmeta / modula Zborovsko dirigiranje (Modul dirigiranje 3)



(30+30)

P V S Ostale oblike

ID 60

5. Stopnja bakalavreat 6. Letnik 3 7. Semester 5+6

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Zborovsko dirigiranje


12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov dirigiranja :

- sproščena in pravilna drţa rok in telesa pri dirigiranju

- poznavanje dirigentskih shem

- suvereno nakazovanje vstopov in odmahov

- uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb

- dirigiranje sprememb tempa

- dirigiranje recitativov

- izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom vokalno-instrumentalne in a cappella

literature iz obdobja romantike

14. Opis vsebine

- izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so

potrebni za prepričljivo vodenje.

- interpretacija zborovske literature stilnih obdobij romantike, izbor je individualno

prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega


- dirigentska analiza programa, priprava načrta vadenja s šolskimi ansambli

- interpretacija skladb iz zborovske vokalno-instrumentalne in a cappella literature iz

obdobja romantike

- izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva

praktične izvajalske izkušnje


Zborovske vokalno-instrumentalne in a cappella skladbe iz obdobja romantike,

skladateljev: Mendelssohn, Brahms, Schumann, Bruckner, Wolf Dvořak,Franck, Liszt,

Gounod, Berlioz, Reger, Foerster, Ipavec, Gerbič, Adamič, Lajovic


16.1 Znanje in

razumevanje

- dirigentska analiza

- sposobnost kontrole rok in telesa

- sposobnost vodenja ansambla

- poznavanje vpliva različne kvalitete kretenj na izvedbo

- razumevanje procesov in metod vodenja

- poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri

samostojnem domačem delu

- stilna interpretacija

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla, pri ocenjevanju

dela svojih kolegov,pri vrednotenju svojega dela


- razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega ansambla

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

- samostojno analitično razume in interpretira glasbo

- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih

- elemente vodenja uporablja pri pedagoški praksi

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje doseţkov, ,, .



obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj

(najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta: eno večje vokalno-instrumentalno delo iz

obdobja romantike in koncertni program a cappella skladb iz obdobja romantike, en javni

oz. trije interni nastopi v okviru vaj in koncertov šolskih ansamblov.

Praktični del izpita – dirigiranje polovice koncertnega programa (min. 30' glasbe)

šolskemu zboru ali klavirju, ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije,

poznavanje stilnih značilnosti interpretacije od predklasicizma do romantike, poznavanje

specifičnih značilnosti stilne interpretacije izbranega programa

Če se med letom študent izkaţe z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg

mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita.



6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena

predstavlja 60 % ocene celotnega modula

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija


1. Naslov predmeta / modula Zborovsko dirigiranje 1 (Modul zborovodstvo 1)


4. Kontaktne ure Skupaj

60 (30+30)

P

30

V

30

S Ostale oblike


8. Študijski program Glasbena pedagogika

Glasbena umetnost


10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti


kompetence


- poznavanje dirigentskih shem

- suvereno nakazovanje vstopov in odmahov

- uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb


- poznavanje različnih glasbenih oznak za hitrost izvajanja

- poznavanje glasbeno-karakternih in dinamičnih oznak

14. Opis vsebine

- Zgodovina dirigiranja, vloga dirigenta, lastnosti dirigenta

- Drţa in postavitev telesa Drţa in postavitev rok in dlani

- Opis iktusa (udarca) - Vertikalna in horizontalna raven

- Pripravljalna gesta (vzmah) in teţka doba(udarec navzdol)

- Preprosti metrični vzorci ( 4, 3, 2, 1), opis oznak tempa

- Ritmičen »dihajoč« gib - Notranja sprostitev in odmah

- Očesni kontakt, dajanje vstopov

- Vstopi na zadnjo dobo, Vstopi po dobi

- staccato,legato in marcato stil, opis artikulacijskih označb

- uporaba leve roke

- dirigiranje z obema rokama

- nakazovanje dinamike, nakazovanje crescenda in decrescendo, nakazovanje ritardanda in

acceleranda


Phillips Kenneth H(1997) Basic Techniques of Conducting, Oxford University Press 1997,(235

str.); Ericson Eric, Ohlin Gösta, Spångberg Lennart (1976) Choral Conducting, Sveriges

Körförbunds Förlag, Walton Music Corporation (171 str.), enoglasne otroške skladbe

slovenskih in tujih skladateljev


16.1 Znanje in razumevanje - pozna in obvlada pravilno in sproščeno drţo pri dirigiranju

- pozna in obvlada osnovne dirigentske sheme

- suvereno nakazuje vstope in zaključke izvajalcem

- pri dirigiranju suvereno uporablja obe roki upoštevajoč njuni

samostojni funkciji

- pozna in razume glasbeno terminologijo za označevanje tempa

in karakter glasbe

- ima dober pregled in suvereno vodi razredni ansambel

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju razrednega ansambla


- pri vrednotenju svojega dela


- razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju razrednega

ansambla



predmet

- uporablja dirigentska znanja pri učnem procesu v razredu

- razume glasbeno terminologijo pri igranju instrumenta


- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje doseţkov, ,, . in skupinska evalvacija v

razredu



Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja.

Pogoj za pristop k izpitu so reden obisk predavanj (80%), trije nastopi v razredu Praktični del

izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru, ustni del izpita – poznavanje glasbene

terminologije, poznavanje tehnike dirigiranja Gostujočim študentom se krediti prvega semestra

priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena

lestvica predstavlja 50% ocene celotnega mmodula






60

(30+30)

P

30

V

30

S Hospitacije in

dirigentska praksa



Glasbena umetnost


10. Steber programa A. Obvezni – strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti celoletni predmet


kompetence


- poznavanje asimetričnih dirigentskih shem

- suvereno nakazovanje koron

- suverena uporaba leve roke pri dirigiranju, dirigiranje fraze


- sposobnost dirigentske analiza partiture

14. Opis vsebine

- Poddeljevanje in zdruţevanje dob, hemiola

- Tenuto gib

- Korone

- Asimetrični metrični vzorci

- Različni obrazci shem,

- Menjave metričnih vzorcev

- Pavze

- Spremembe ritma in tempa

- Poudarki in sinkope

- Fraziranje, gibi ki podpirajo določeno izvajanje


Phillips Kenneth H(1997) Basic Techniques of Conducting, Oxford University Press 1997,(235

str.); Ericson Eric, Ohlin Gösta, Spångberg Lennart (1976) Choral Conducting, Sveriges

Körförbunds Förlag, Walton Music Corporation (171 str.), Rudolf Max (1995) Grammar of

Conducting, Schirmer, third edition; večglasne otroške skladbe slovenskih in tujih skladateljev


16.1 Znanje in

razumevanje

- pozna in obvlada pravilno in sproščeno drţo pri dirigiranju

- pozna in obvlada vse dirigentske sheme

- suvereno nakazuje korone

- z levo roko samostojno in suvereno nakazuje fraziranje

- suvereno nakazuje spremembe v tempu izvajanja

- samostojno analizira partiture

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju razrednega ansambla in šolskega

ansambla


16.3 Refleksija - vrednoti tehnično obvladovanje zborovskega dirigiranja

- vrednoti interpretacijo skladbe

- vrednoti uspešnost realizacije

znanja pri vodenju razrednega ansambla


16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

- uporablja dirigentska znanja pri učnem

procesu v razredu

- se samostojno glasbeno izraţa

pri igranju instrumenta

- zna analizirati partituro (oblikoslovje)



17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje doseţkov, ,, . in skupinska evalvacija v razredu,

hospitacije, dirigentska praksa z otroškimi zbori




Pogoj za pristop k izpitu so reden obisk predavanj (80%), trije nastopi z dirigiranjem razredu,

opravljene hospitacije in praksa z otroškim zborom

Praktični del izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru,ustni del izpita – poznavanje

glasbene terminologije, poznavanje dirigentske tehnike.

Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega

dela.


lestvica

6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena predstavlja

50 % ocene celotnega modula






60 (30+30)

P

30

V

30

S Druge oblike



Glasbena umetnost

9. Študijska smer - Sakralna glasba

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski



kompetence

- sposobnost priprave na interpretacijo skladbe

- sposobnost priprave na vajo z zborom

- prepoznavanje teţav pri pripravi zbora in priprave ustreznih rešitev zanje

- sposobnost samostojnega vodenja pevske vaje

- sposobnost priprave in izbire ustreznega programa zborovskih skladb

14. Opis vsebine

- Lastnosti zborovodje: strokovne in človeške,

- Lastna priprava, študij partiture, priprava na interpretacijo

- Priprava na vajo: potek vaje, vsebine na posamezni vaji, razporejanje teţavnosti

- Postopek vadenja, I. in II. faza, predstavitev, korepetiranje – učenje celote

- Postopek vadenja. III faza: metode dela, vaje

- Postopek vadenja IV. faza: vadenje celote, zadnje vaje, generalka

- Reševanje ritmičnih teţav: pulziranje

- Reševanje ritmičnih teţav: spreminjanje poudarkov, ciljni ton fraze

- Reševanje intonančnih teţav: alikvotni toni, različne uglasitve, stabilni nestabilni intervali,

sozvočja, uglaševanje sozvočij različnih vrst

- Reševanje zvokovnih teţav: oblikovanje zvoka – vokalna tehnika

- Vokalna tehnika , resonanca, vokali, konsonanti– vadenje dikcije, registri, skoki, visoki toni,

nizki toni, ciljno upevanje

- Avdicija

- Organizacija zbora, ustanovitev zbora, prevzem ţe obstoječega zbora

- Programi, izbira in kriteriji izbire, oblikovanje programov


Behrmann Martin (1984) Chorleiteung, Band I, Probentechnik, Hänssler-Verlag, Neuhausen-

Stuttgart, (580 str., izbrana poglavja) Robinson Ray, Winold Allen(1992) HarperCollins

Publishers, The Choral Experience (510 str., izbrana poglavja), večglasne skladbe za otroške in

mladinske zbore slovenskih in tujih skladateljev


16.1 Znanje in

razumevanje

- študent se zna samostojno pripraviti na

interpretacijo skladbe z zborom

- študent se zna pripraviti na zborovsko vajo

- prepoznava moţne teţave pri učenju skladbe

in zna pripraviti zanje ustrezne rešitve

- zna samostojno voditi pevsko vajo

- zna pripraviti ansamblu in okoliščinam

primeren program

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju vaj razrednega

ansambla in dirigentski praksi


- pri sodelovanju v različnih šolskih ansamblih

16.3 Refleksija - vrednoti tehnično obvladovanje vodenja pevske vaje

- vrednoti interpretacije

- vrednoti uspešnost realizacije znanja pri

vodenju vaje razrednega ansambla

- vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih kolegov 16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

- uporablja dirigentska znanja pri učnem procesu v razredu

- se samostojno glasbeno izraţa pri igranju instrumenta

- sposobnost vodenja učnega procesa uporablja

pri delu v razredu

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje, snemanje doseţkov, ,, . in skupinska evalvacija v

razredu, hospitacije, dirigentska praksa z otroškimi zbori




Pogoj za pristop k izpitu so reden obisk predavanj (80%), trije nastopi z vodenjem 20 min. vaje

v razredu, opravljene hospitacije in praksa z otroškim zborom


lestvica

Praktični del izpita – dirigiranje petih skladb razrednemu zboru, pisni del izpita – poznavanje

didaktike vadenja z zborom

6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Ocena

predstavlja 50 % ocene celotnega modula



1. Naslov enote predmeta Zgodovina Cerkve


4 (2+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30

+30)

P

30

S

30

V

Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik Po izbiri 7. Semester oba

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa C. Izbirni - strokovni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Poleg predavanj in seminarjev je v izvajanje predmeta vključen obisk arheoloških najdišč, ki pričajo o

začetkih krščanstva na slovenskih tleh, ter muzejskih ustanov, ki hranijo gradivo., celoletni predmet


kompetence

Temeljni cilj predmeta je, da se študentje seznanijo z začetki krščanstva in ustanov, ki so

se razvile na takšnem temelju. Spoznajo širši religiozni in kulturno-gospodarski

kontekst, v katerem se je začela zgodovina krščanstva, versko izročilo judovstva,

oblikovanje več krščanskih skupnosti in nato vključevanje v širši evropski prostor. Večji

poudarek je dan na začetkih ter povezovanju z religioznim izročilom, ki je pred tem

prevladovalo v posameznih delih Evrope. Predmet mora študentom omogočiti, da

razumejo specifični zgodovinski in notranje cerkveni razvoj, povezan s časom in ob

sprotni kontekstualizaciji. Srečanje s temeljnimi viri in literaturo, kar uporabljajo v

izvirnih jezikih in v slovenščini, jim pomaga, da si pridobijo kompetence za njihovo

branje in interpretacijo. To naj bi jim pomagalo, da si pridobijo sposobnost samostojne

analize zgodovinskih razmer in religijskega pojava kot takega.

14. Opis vsebine

Razdelitev snovi sledi kronološkemu redu, pri čemer je večji poudarek na začetkih

oblikovanja krščanske skupnosti in odnosa do judovstva. Predstavljen je širši duhovno-

religiozni kontekst ter vključevanje v antično grško-rimsko druţbo. Študentje se

seznanijo s širjenjem krščanstva in njegovim povezovanjem z druţbo, ki je nastajala v

evropskem prostoru ob koncu antike in na začetku srednjega veka; daljša obravnava je

namenjena času preseljevanja ljudstev. V temeljnih orisih so predstavljene strukture, ki

so nastale tako v obdobju kohezije (zgodnji in prva stoletja visokega srednjega veka) kot

v obdobju diastaze (pozno obdobje in zaton srednjega veka). Pri tem velja poseben

poudarek oblikovanju ţupnij, arhidiakonatov, škofij, metropolij in redovnih ustanov.

Predstavljeno je obdobje reform in razne smeri, ki so se izoblikovale kot rezultat

reformnih gibanj. Za slovenski prostor velja večja pozornost obdobju reformacije in s

trajnim pomenom, ki ga je to obdobje prineslo za slovensko zgodovino. Posredovane so

glavne informacije o misijonih. V novem veku velja pozornost vzpostavljanju odnosov

med cerkvijo in novimi koncepti drţave ter različnim pogledom na mesto cerkve v

druţbi. Predstavljene so osrednje značilnosti cerkvene umetnosti in prispevka, ki ga je

cerkev dala na področju kulturnega ustvarjanja.


Temeljni deli:

1. Josef Holzer, Zgodovina cerkve v stotih slikah. Ljubljana, 1995.

2. Rajko Bratoţ, Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem področju oglejske

cerkve od začetkov do nastopa verske svobode. Ljubljana, 1986.

Ostalo:

3. Zgodovina Cerkve I. Od začetkov do Gregorja Velikega. Ljubljana, 1988, str. 27-225,

269-289.

4. Zgodovina Cerkve na Slovenskem. Celje, 1991, str. 11-112.

5. Katoliška obnova in protireformacija v notranje-avstrijskih deželah 1564-1628.

Bogoslovni vestnik 52(1992), št. 1-2.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent s pomočjo predavanj, terenskih ogledov in

seminarjev spozna osnovne značilnosti razvoja

krščanske cerkve od njenih začetkov do novejšega

časa. Dobi vpogled v temeljne procese, ki so

zaznamovani nastanek in razvoj krščanstva v

različnih časovnih in krajevnih pogojih (ob splošnih

dejstvih velja poudarek razmeram v širšem

slovenskem prostoru). V povezavi z vsebinami drugih

predmetov razume zakonitosti razvoja cerkve in

njenih struktur, njeno prepletenost z drugimi

ustanovami, prispevek na kulturnem, gospodarskem

in političnem področju.

16.2 Uporaba Študent mora biti usposobljen, da z analitično-

sintetično metodo in z ovrednotenjem poda oceno

kakega zgodovinskega pojava oz. procesa. Naučiti se

mora obvladati postopke in metode, ki so nujni za

kritični pristop k virom, za njihovo vrednotenje in

kritično oceno. Pridobljeno znanje mora biti podano

na način, da bo ga bo lahko uporabil v praktičnem

ravnanju oz. pri nadaljnjem izobraţevanju ter pri

pedagoškem delu. Pridobljeno znanje mu pomaga, da

lahko sodeluje pri interpretaciji religioznih znamenj

in materialnih izrazov religioznega doţivljanja.

16.3 Refleksija Na temelju pridobljenega znanja, metod dela in

kritičnega pristopa je študent sposoben, da išče

dodatne informacije in da kritično ovrednoti religijski

pojav, s poudarkom na krščanstvu in cerkvi (v svetu

in na Slovenskem) v preteklosti in danes. Pri tem zna

biti kritičen, a hkrati imeti celovit pristop in

upoštevati časovne dejavnike.



Pridobljena temeljna znanja, časovni okvir in metoda

dela študentu nudijo moţnosti, da si pridobi

sposobnosti kritične ocene posameznih dokumentov,

njihove izvirnosti in sporočilnosti. Hkrati mu to

omogoča, da samostojno in kritično gleda na razmere

v verskih skupnostih in v širši druţbi. Pri tem je

sposoben uporabljati pridobljeno znanje, se aktivno

vključiti v razprave o odprtih vprašanjih in suvereno

izraţati lastna stališča. V širšem kontekstu

pedagoškega dela mu pridobljeno znanje pomaga

razumeti religiozne vsebine, ki jih vključujejo drugi

predmeti.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in seminarji. Delo z izbrano študijsko literaturo. Pri uporabi primarnih virov

skupinsko delo. Obiski na terenu in v muzejih. Za sprotno sodelovanje pri predmetu je

priporočeno vključevanje v konzultacije ob govorilnih urah ali ob drugih priloţnostih.



Vpis v letnik študija oz. dokončan prvi letnik študija. Vsaj temeljno znanje katerega od

tujih jezikov, kar bo omogočilo sodelovanje pri branju virov in uporabo literature.


lestvica

Ustni ali pisni izpit.

Ocenjevalna lestvica: 1-5 nezadostno, 6 zadostno, 7 dobro, 8-9 prav dobro, 10 odlično –

ob upoštevanju Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil fakultete.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, .. Študentska anketa ob koncu predavanj.

21. Sestavljalec učnega načrta Izr. prof. dr. Bogdan Kolar

1. Naslov predmeta ZGODOVINA GLASBE 1


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

60 V

/

S

/

Ostale oblike

/


8. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika 9. Študijska smer vse

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Skupinska predavanja, do 40 študentov

Celoletni predmet


kompetence

- poznavanje in razumevanje svetovne zgodovine glasbe;

- analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del iz svetovne

glasbene literature;

- razumevanje glasbe v umetniških, znanstvenih in druţbenih okvirih;

- razumevanje in uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK;

- interdisciplinarno povezovanje vsebin;

- razvijanje zmoţnosti ustvarjalnega, analitičnega in problemskega razmišljanja,

samostojnega študija in raziskovanja;

- razvijanje estetske občutljivosti do kakovostnega zvočnega okolja

14. Opis vsebine

- značilnosti glasbe predantičnih in antičnih kultur

- zgodnjekrščanska glasba (oblike, izvajalska praksa, glasbena teorija, notna pisava)

- razvoj večglasja: notredamska šola, Ars antiqua, Ars nova, Trecento

- trubadurska lirika (tipi in vsebine pesmi, inštrumentarij)

- franko-flamske šole in vokalna polifonija 15. in 16. st.

- beneška in rimska šola, začetki opere (Zarlinova teorija, G. P. Palestrina, razvoj

inštrumentalne glasbe in opere)

- glasbeni barok: kulturno-zgodovinski okvir, tonska simbolika, musica poetica, nauk

o afektih, monodija, inštrumentarij, razvoj harmonije in ritma, basso continuo

(pomembnejši skladatelji, scenska glasba, inštrumentalne in vokalne oblike glasbe)

- razsvetljenstvo in galantni slog

- Glückova operna reforma

- Dunajska klasika (Haydn, Mozart, Beethoven)

- Glasbena romantika: druţbene in kulturne značilnosti 19. st., najpomembnejši

skladatelji, razvoj harmonije, melodike in ritma, nacionalne šole

- Opera v romantiki: Italija, Francija, Nemčija, slovanske deţele

- Klavirska in komorna glasba

- Romantična simfonija, programska glasba in razvoj orkestra

- impresionizem in njegov vpliv na slogovni pluralizem 20. st.


Wörner, K. H. (1992), Zgodovina glasbe, Ljubljana: DZS, str. 11–401

Honolka, K. (1983), Svetovna zgodovina glasbe, Ljubljana: MK, str. 15–518

Michels, U. (2002), Glasbeni atlas, Ljubljana: DZS, str. 15–483

Norton Antology of Western Music, Vol. 1, 2 (ur. P. Burkholder/C. Palisca), New York,

London: W. W. Norton & Co., 1980, 2006, str. 1–680

Snoj, J. (1997), Srednjeveški glasbeni kodeksi, Ljubljana: ZRC SAZU, str. 5–76

Sivec, J. (1976), Opera skozi stoletja, Ljubljana: DZS, str. 5–360

Slušni primeri iz svetovne zgodovine glasbe od antike do konca 19. st. (izbor

pomembnejših glasbenih oblik in avtorjev)


16.1 Znanje in

Razumevanje

Pozna zakonitosti razvoja glasbe, mejnike in

značilnosti posameznih obdobij.

Pozna pomembnejše ustvarjalce in njihovo

ustvarjalnost.

Pozna pomembnejše ustvarjalne šole ter razume

njihov pomen in vplive.

Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene

teorije, oblik in poustvarjalne prakse.

Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z

druţbenimi gibanji.

Pozna in razume prepletanje umetniških gibanj.

16.2 Uporaba Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri

prepoznavanju notnih in slušnih primerov.

Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti

značilnosti zapisane in slišane glasbe.

Zna ciljno uporabiti glasbo različnih stilnih obdobij.

Upošteva različne dejavnike vplivov na zgodovinski

tok razvoja umetnosti.

16.3 Refleksija Povezuje teoretična spoznanja in lastno poustvarjalno

prakso.

Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in

je sposoben uravnavati lastno učenje.



Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire

in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih

vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke v

skupini, v ustni in pisni obliki poroča o glasbenih

dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja

sintetizira in jih povezuje, je sposoben

medpredmetnega povezovanja znotraj programa,

komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja

in posredovanje znanja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vodeno samostojno učenje, individualne pisne naloge, ustne prezentacije,

portfolio



obveznosti

Vpis v 1. letnik

Opravljeni kolokvij in pisni izdelki so pogoj za pristop h končnemu pisnemu oziroma

ustnemu izpitu.



Individualne naloge in portfolio se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil.

Kolokvij po prvem semestru, pisni ali ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5

(negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 50%, pisni

oz. ustni izpit 50% končne ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra

priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.


21. Sestavljalec učnega načrta Nosilec: dr. Darja Koter, doc.

1. Naslov predmeta ZGODOVINA GLASBE II


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

60 V

/

S

/

Ostale oblike

/



pedagogika

9. Študijska smer vse

10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski



kompetence

- poznavanje in razumevanje svetovne in slovenske zgodovine glasbe;

- analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del iz svetovne

in slovenske glasbene literature;

- razumevanje glasbe v umetniških, znanstvenih in druţbenih okvirih;

- uzaveščanje vrednot nacionalne kulture;

- razumevanje in uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK;

- interdisciplinarno povezovanje vsebin;

- razvijanje zmoţnosti ustvarjalnega, analitičnega in problemskega razmišljanja,

samostojnega študija in raziskovanja

- razvijanje estetske občutljivosti do kakovostnega zvočnega okolja

14. Opis vsebine

Slogovni pluralizem nove glasbe: novi glasbeni pojavi in zvočni viri, celostna

podoba v glasbi, glasbene oblike, harmonija, notacija, inštrumentacija in

inštrumentarij

Ekspresionizem in dunajska šola: tonalnost, atonalnost, dodekafonija

Neoklasicizem v Evropi in ZDA

Glasba po l. 1950: dodekafonija, modalnost, konkretna glasba,

eksperimentalna glasba, interdisciplinarnost, angaţirana- , serialna glasba,

punktualizem in aleatorika, elektronska- , konkretna- , računalniška glasba

Opera v 20. in 21. stoletju, eksperimentalno gledališče

Postserialna glasba in postmoderna

Začetki petja v slovenščini; poustvarjalnosti v srednjem veku

Renesansa: protestantizem in glasba na Slovenskem

J. P. Gallus in njegovo mesto v razvoju evropske glasbe

Barok: razvoj duhovne in posvetne glasbe

Klasicizem: začetki opere, Filharmonična druţba v Ljubljani

Romantika: druţbena gibanja in razvoj slovenske glasbe, glasbena društva,

šolstvo, notni tiski, publicistika, operno gledališče, zborovska glasba in

nacionalno gibanje, razvoj samospeva in inštrumentalne glasbe, glasbeni

ustvarjalci

Ustvarjalnost med obema svetovnima vojnama (slogovni pluralizem,

pribliţevanje evropskim razvojnim trendom)

Značilnosti in pomen glasbe med drugo svetovno vojno

Glasbena ustvarjalnost v socialistični druţbi povojnega časa, stilno

pribliţevanje zahodnoevropski glasbi: neoklasicizem, ekspresionizem,

modernizem in postmodernizem


Wörner, K. H. (1992), Zgodovina glasbe, Ljubljana: DZS, str. 305–326, 350–361, 374–

375, 385–389, 403–417

Honolka, K. (1983), Svetovna zgodovina glasbe, Ljubljana: MK, str. 512–591

Michels, U. (2002), Glasbeni atlas, Ljubljana: DZS, str. 484–525

Norton Antology of Western Music, Vol. 2 (ur. P. Burkholder/C. Palisca), New York,

London: W. W. Norton & Co., 1980, 2006, str. 141–491

Klemenčič, I. (2000), Musica noster amor, Glasbena umetnost Slovenije od začetkov do

danes, Maribor: Obzorja, Ljubljana: ZRC SAZU, str. 13–229

Cvetko, D. (1991), Slovenska glasba v evropskem prostoru, Ljubljana: Slovenska

matica, str. 9–465

Snoj, J. (1997), Srednjeveški glasbeni kodeksi, Ljubljana, ZRC SAZU, str. 5–76

Slušni primeri iz svetovne in slovenske zgodovine glasbe 20. in 21. st. (izbor

pomembnejših glasbenih oblik in avtorjev)


16.1 Znanje in

razumevanje

Pozna zakonitosti razvoja svetovne in slovenske glasbe,

mejnike in značilnosti posameznih obdobij ter ustvarjalce in

njihovo ustvarjalnost.

Pozna pomembnejše ustvarjalne šole ter razume njihov

pomen in vplive.

Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene teorije, oblik

in poustvarjalne prakse.

Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z

druţbenimi gibanji.

Pozna in razume prepletanje umetniških gibanj.

16.2 Uporaba Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri

prepoznavanju notnih in slušnih primerov.

Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti

zapisane in slišane glasbe.

Zna ciljno uporabiti glasbo različnih obdobij.

16.3 Refleksija Povezuje teoretična spoznanja in lastno poustvarjalno

prakso.

Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in je

sposoben uravnavati lastno učenje.

16.4 Prenosljive


le na en predmet

Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT,

ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin;

samostojno zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni

obliki poroča o glasbenih dogodkih ter jih kritično analizira;

spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben

medpredmetnega povezovanja znotraj programa, razvija

lastne strategije učenja in posredovanje znanja

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vodeno samostojno učenje, individualne pisne naloge, ustne prezentacije,

portfolio



obveznosti

Vpis v 2. letnik

Opravljeni kolokvij in pisni izdelki so pogoj za pristop h končnemu pisnemu oz.

ustnemu izpitu



Individualne naloge in portfolio se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil.

Kolokvij po koncu 1. semestra, pisni ali ustni izpit ob koncu 2. semestra se ocenijo 6-10

(pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij

predstavlja 50%, pisni oz. ustni izpit 50% končne ocene. Gostujočim študentom se

krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ..

21. Sestavljalec učnega načrta Nosilec: dr. Darja Koter, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula ZGODOVINA JAZZA IN STILI


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P-30 S-0 V-30 Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik

Različni

7. Semester

1,2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen sakralne glasbe

10. Steber programa Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- razumevanje nastanka in razvoja jazza - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije

14. Opis vsebine

- zgodovinske pregled razvoja jazza od New Orleansa do danes. Značilnosti posameznih stilov in obdobij


Izbrana poglavja iz: Mark C. GRIDLEY: Jazz Styles - History and Analysis, 9th Edition, 2006 by Pearson Education, Upper Saddle River/New Jersey 07458, 418 strani


16.1 Znanje in razumevanje

- sposobnost orientacije v jazzovski literaturi

- sposobnost analize skladb različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v določenem jazzovskem stilu -analitična opredelitev lastnega stila improviziranja

16.3 Refleksija - vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine -vrednotenje in umeščanje lastnega improvizacijskega stila v današnja stilne opredelitve

16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu in

razlikovanje med raznimi zgodovinsko

pogojenimi stili improviziranja, predstavitev jazz

standardov na inštrumentu, oblikovna in

harmonska analiza

17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge, , vodeni individualni študij, delavnice, izvajalska praksa

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis na Akademijo za glasbo

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

izpit, od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, Študentska anketa Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kare potrdi nosilec predmeta

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag. Doc. Rok Golob Red.prof. Jani Golob

Documents

1. Naslov enote / predmeta / modula Saksofon 1 2. Koda enote … nacrti od S od Z.pdf · R. Boutry: Divertimento – Leduc J. Charpeniter: Gavambody 2 – Leduc C. Debussy / V. David: