1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje … nacrti od I...1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje orkestrskih partitur (Modul dirigiranje 3) 2. Koda enote 4/15 (2+2)3. Število

1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje orkestrskih partitur (Modul dirigiranje 3)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4/15 (2+2)

4. Kontaktne ure Skupaj 30

(15+15)

P V S Ostale oblike

ID 30

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski,

12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet

13. Cilji in predmetno specifične

kompetence

- branje in analiza orkestrskih partitur

- branje in igranje zapisov v c-ključih

- sposobnost transponiranja zapisa

- branje in igranje partov transponirajočih instrumentov

- branje in igranje orkestrskih partitur a vista

- formiranje klavirske adaptacije orkestrskih partitur

- igranje in interpretacija orkestrskih partitur na klavirju

14. Opis vsebine

- transpozicija zapisa v partituri

- redukcija zapisa v partituri

- prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri

- izpuščanje zapisa v partituri

- branje in igranje orkestrskih partitur iz obdobij romantike in glasbe XX. stol. Izbor je

individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in vzpostavljanja

pravilnega samostojnega domačega dela

15. Temeljna literatura

Partiture orkestrskih del skladateljev Brahmsa, Francka, Berlioza, Liszta, Brucknerja,

Regerja, Straussa, Mahlerja

16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost branja partiture orkestrskih del iz obdobja

romantike in XX. stol.

sposobnost igranja partiture orkestrskih del iz obdobja

romantike in XX.stol.

sposobnost interpretiranja partiture orkestrskih del iz

obdobja romantike na klavirju

razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri

samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba - pri dirigentskem študiju partiture

- pri dirigentski analizi partiture

16.3 Refleksija - hiter uvid v glasbeno delo

- razumevanje kompozicijske in oblikovne strukture

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

- hitro branje partiture – solfeggio, dirigiranje

- hitra analiza partiture – oblikoslovje, harmonija, kontrapunkt

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo, samostojno vadenje.

18. Pogoji za vključitev v delo

oziroma za opravljanje študijskih

obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje

predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta. Ocena predstavlja 20 %

ocene celotnega modula.

Praktični del izpita: igranje partiture orkestrskih del iz obdobja romantike ali XX.stol.

a vista branje lažje orkestrske partiture iz obdobja zgodnje romantike

19. Metode ocenjevanja in

ocenjevalna lestvica

6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .

1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje partitur 1 (Modul dirigiranje 1)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

4/15 (2+2)

4. Kontaktne ure

30 Skupaj

30

(15+15)

P

V

S Ostale oblike

30ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigiranje


12. Posebnosti Individualno delo s študenti , Celoletni predmet


kompetence

- branje in analiza zborovskih in lažjih orkestrskih partitur


- sposobnost transponiranja zapisa na klavirju


- branje zborovskih in lažjih orkestrskih partitur a vista

- formiranje klavirske adaptacije zborovskih in lažjih orkestrskih partitur

- interpretacija in igranje zborovskih in lažjih orkestrskih partitur na klavirju

14. Opis vsebine

- sistematičen pregled študentovega predhodnega znanja

- izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so

potrebni za prepričljivo igranje partitur

- branje in igranje dvoglasnega zapisa v c ključih

- branje in igranje triglasja v kombinaciji c- ključev in f ključa

- branje in igranje štiri in večglasja v kombinaciji g ključa, c ključev in f ključa

- branje in igranje od dvo - do štiri - glasnih zapisov transponirajočih instrumentov

(klarineti, trobente, horni...)

- branje in igranje zborovskih partitur različnih stilnih obdobij. Izbor je individualno

prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta

- branje in igranje lažjih orkestrskih partitur iz obdobja predklasicizma in klasicizma




Partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del skladateljev Lassa, Palestrine, Gallusa,

Marenzia, Banchierija, Haydna, Mozarta, Dolarja, Zupana,...odlomki partov klarinetov,

trobent, rogov iz klasicistične in romantične orkestrske literature


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost branja partiture zborovskih in lažjih

orkestrskih del

sposobnost igranja partiture zborovskih in lažjih

orkestrskih del

sposobnost interpretiranja partiture zborovskih

in lažjih orkestrskih del na klavirju

razumevanje procesov in metod vadenja

partiturne igre

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu





16.4 Prenosljive spretnosti –

niso vezane le na en predmet


- hitra analiza partiture – oblikoslovje, harmonija,

kontrapunkt

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje



obveznosti


predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta.

Praktični del izpita: igranje pripravljene lažje orkestrske partiture, a vista branje

partiture v c in f ključu (štiriglasje), a vista branje transpozicij klarinetov, rogov,

trobente (tri- ali štiri- glasje)



6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena

predstavlja 20 % ocene celotnega modula


21. Sestavljavec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje partitur 2 (Modul dirigiranje 2)



(15+15)

P V S Ostale oblike

30 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje,

zborovsko dirigiranje




kompetence

- branje in analiza orkestrskih partitur







14. Opis vsebine




- branje in igranje orkestrskih partitur iz obdobij klasicizma in romantike. Izbor je

individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta




Partiture orkestrskih del skladateljev Beethovna, Schuberta, Schumanna, Francka,

Brahmsa, Dvořaka


16.1 Znanje in

Razumevanje

sposobnost branja partiture orkestrskih del iz

obdobja romantike

sposobnost igranja partiture orkestrskih del iz

obdobja romantike

sposobnost interpretiranja partiture orkestrskih

del iz obdobja romantike na klavirju


partiturne igre











kontrapunkt

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo, samostojno vadenje



obveznosti


predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta

Praktični del izpita: igranje partiture orkestrskih del iz obdobja romantike,

a vista branje lažje orkestrske partiture iz obdobja klasicizma in predklasicizma



6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena

predstavlja 20 % ocene celotnega modula



1. Naslov predmeta / modula Igranje zborovskih partitur 1 (Modul zborovodstvo 1)

2. Koda enote

3. Število ECTS kreditov 2/8 (1+1)


(15+15)

P 15 V 15 S Ostale oblike:

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena pedagogika

Glasbena umetnost

9. Študijska smer Sakralna glasba -

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Del pouka plenarno, del v skupinah: skupinsko delo, vodeno samostojno učenje.


kompetence

- razvijanje sposobnosti branja zborovske partitura ter njena realizacija na določenem

glasbenem instrumentu (klavir)

- upoštevanje časovnih razsežnosti posamezne skladbe (hitro branje)

- sposobnost prikaza bistvenih, strukturalnih, tematskih delov skladbe in izpuščanje manj

pomembnih

- uporaba znanj in spretnosti iz drugih glasbenih področij (harmonija, kontrapunkt,

oblikoslovje) kot pripomoček k hitrejšemu branju partiture

14. Opis vsebine

- slovenska mladinska zborovska literatura

- starejša slovenska zborovska literatura

- zborovska pesem drugih narodov

- izbrani zbori svetovnih skladateljev

- harmonizirana durova in molova lestvica kot osnova za lažje razumevanje in branje

partiture

- kompozicijsko zanimivi deli posameznih partitur in njihova transpozicija


Notna mapa. Mladinski, dekliški in mešani zbor. ZKOS, Ljubljana, 1990.(195 str.)

Schinelli, Achille. Collana di composizioni polifoniche vocali sacre e profane. Vol. III.

Edizioni Curci, Milano. (191-193 str.)

Odak, Krsto. Rapsodija II, mješoviti zbor. Nakladno poduzeće »Glas rada«. Zagreb. (16 str.)

Kramolc, Luka, Tomc Matija. Slovenska pesmarica I. Mohorjeva družba. Celje. 1963. ( 1-

163 str.)

Kramolc, Luka, Tomc Matija. Slovenska pesmarica II. Mohorjeva družba. Celje. 1964. (1-

134 str.)


16.1 Znanje in

razumevanje

Razvije sposobnost hitrega branja melodij, zapisanih v več

sistemih.

Pozna osnovna pravila predstavitve partiture na

glasbenem instrumentu. 16.2 Uporaba Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri

pedagoškem delu v razredu, da lahko na živ, neposreden

način prikaže določeno glasbeno delo.

Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri delu z

zborom in korepetiranju. 16.3 Refleksija Zahtevna pot do realizacije predstavitve partiture razvija

sposobnost kritičnega odnosa do lastnih glasbenih

sposobnosti in njenih meja. Ceni delo tistih, ki so na tem

področju dosegli vidne uspehe.



Pridobljene spretnosti uspešno povezuje z drugimi

glasbenimi področji:

- branje a vista, - študij klavirja oziroma drugega

instrumenta, - delo z zborom, - improvizacija, - general

bas, - dirigiranje.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje. Predstavitev glasbenih del v živo – v obliki nastopa. Študij v obliki glasbene

delavnice. Študenti sami predstavijo realizirano delo. Igranje na enem, dveh klavirjih.

Povezava med petjem, dirigiranjem in igranjem. Poslušanje posnetkov in diskusija o različnih

interpretacijah.

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma

za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so

uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna

lestvica

Izpit v obliki nastopa. Ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula

Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5(negativno.). Gostujočim študentom se krediti prvega

semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1.

semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa. Obisk predavanj kot dokaz o priljubljenosti predmeta oziroma

sposobnosti podajanja predavatelja. ,, ..

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Tone Potočnik

1. Naslov predmeta / modula Igranje zborovskih partitur 2 (Modul zborovodstvo 2)



(15+15)

P 15 V 15 S Ostale oblike:


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba -


12. Posebnosti Del pouka plenarno, del v skupinah: skupinsko delo, vodeno samostojno učenje, celoletni predmet

13. Cilji in predmetno

specifične kompetence

- nadaljevanje razvijanja sposobnosti branja zborovske partiture ter njena realizacija na

določenem glasbenem instrumentu (klavir)

- razvijanje sposobnosti hitrega vertikalnega in linearnega branja partiture

- reduciranje predstavitve partiture na njene bistvene elemente

- sposobnost transponiranja

- razvijanje psihomotoričnih sposobnosti, ki omogočajo večjo in hitrejšo preglednost zapisa

14. Opis vsebine

- študij in igranje zborovskih del Jacobusa Gallusa

- zborovska dela renesančnih in baročnih skladateljev

- izbrane težje zborovske skladbe iz svetovne literature

- zborovske skladbe z lažjo instrumentalno spremljavo

- nadaljevanja študija harmoniziranja lestvice in njenih modulacij kot osnova za lažje

razumevanje in branje partiture

- uporaba osnovnih kontrapunktskih disciplin pri branju partiture

- memorizacija tipičnih imitacijskih postopkov in kadenc kot pripomoček pri izvajanju

renesančne zborovske literature

- študij okraskov v renesančni glasbi – tehnika diminucije

- igranje skladb v starih, izvornih ključih, kot osnova za transponiranje

- didaktični aspekti študija geometričnih transformacij v Musikalisches Opfer J. S. Bacha kot

pripomoček za linearno branje partiture


Zborovodski seminar – renesansa in barok. Notno gradivo. Narodni dom. Celje. 2000.

Gallus, Jacobus. Štiriglasni moteti za mešani zbor. II. Zvezek.

Mohorjeva družbe. Celje. 1991. ( 80 str.)

Gallus, Jacobus. Štiriglasni moteti za mešani zbor. III. Zvezek.

Mohorjeva družbe. Celje. 1991. (78 str.)

Schinelli, Achille. Collana di composizioni polifoniche vocali sacre e profane. Vol. III. Edizioni

Curci. Milano. (204 str.)

Gli abbelimenti nella musica del rinascimento. Ricordi. Milano.(63 str.)

Bach, J. S. Musikalisches Opfer. Edition Peters. London. (10-13str.)

Bach, J. S. Orgelwerke VII. Edition Peters. ( 72-73 str.)

Lajovic, Anton. Zbori SAZU. Ljubljana. 1963. (17-19 str.)

Izbor štiriglasnih zborov iz Wüllner Chorschule. Gradivo za študij partiturne igre. Akademija za

glasbo v Ljubljani. Ljubljana.


16.1 Znanje in

razumevanje

Razvije sposobnost hitrega branja melodij, zapisanih v več sistemih.

Pozna osnovna pravila predstavitve partiture na glasbenem instrumentu.

16.2 Uporaba Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri pedagoškem delu v

razredu, da lahko na živ, neposreden način prikaže določeno glasbeno

delo.Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri delu z zborom in

korepetiranju.

16.3 Refleksija Zahtevna pot do realizacije predstavitve partiture razvija sposobnost

kritičnega odnosa do lastnih glasbenih sposobnosti in njenih meja. Ceni

delo tistih, ki so na tem področju dosegli vidne uspehe.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Pridobljene spretnosti uspešno povezuje z drugimi glasbenimi področji:

- branje a vista, študij klavirja oziroma drugega instrumenta, delo z

zborom, improvizacija, general bas, dirigiranje.

17. Metode poučevanja in

učenja

Predavanje. Predstavitev glasbenih del v živo – v obliki nastopa. Študij v obliki glasbene

delavnice. Študenti sami predstavijo realizirano delo. Igranje na enem, dveh klavirjih. Povezava

med petjem, dirigiranjem in igranjem. Poslušanje posnetkov in diskusija o različnih

interpretacijah.


oziroma za opravljanje

študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so uspešno

opravljeni kolokviji in 75 % obisk.



Izpit v obliki nastopa. Ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula


semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

20. Metode evalvacije

kakovosti

Študentska anketa. Obisk predavanj kot dokaz o priljubljenosti predmeta oziroma sposobnosti

podajanja predavatelja. ,, ..


1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje zborovskih partitur (Modul dirigiranje 3)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4/15


(15+15)

P V S Ostale oblike

30 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+ 6

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Zborovsko dirigiranje




kompetence

- branje in analiza vokalno instrumentalnih partitur







14. Opis vsebine




- izpuščanje zapisa v partituri

- branje in igranje vokalno instrumentalnih in a cappella partitur iz obdobij romantike

in glasbe XX. stol. Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim

potrebam posameznega študenta

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in


Partiture skladateljev Mendelssohna, Brahmsa, Schumanna, Brucknerja, Wolfa,

Dvořaka,Francka, Liszta, Gounoda, Berlioza, Regerja, Foersterja, Ipavca, Gerbiča,

Adamiča, Lajovica


16.1 Znanje in

Razumevanje

sposobnost branja partiture zborovskih in

vokalno instrumentalnih del iz obdobja

romantike in XX. stol.

sposobnost igranja partiture zborovskih in

vokalno instrumentalnih del iz obdobja

romantike in XX.stol.

sposobnost interpretiranja partiture zborovskih

in vokalno instrumentalnih del iz obdobja

romantike na klavirju











kontrapunkt

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje



obveznosti


predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta

Praktični del izpita: igranje partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz

obdobja romantike ali XX. stol.; a vista branje lažje partiture iz obdobja zgodnje

romantike. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula




20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, .


1. Naslov predmeta Igranje zborovskih partitur 3

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj

30(15+15)

P15 V15 S Ostale oblike:

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5-6

8. Študijski program Glasbena umetnost

Glasbena pedagogika

9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Del pouka plenarno, del v skupinah: skupinsko delo, vodeno samostojno učenje


kompetence

- nadaljevanje razvijanja sposobnosti branja zborovske partiture ter njena realizacija na

določenem glasbenem instrumentu (klavir)

- razvijanje sposobnosti hitrega vertikalnega in linearnega branja partiture

- reduciranje predstavitve partiture na njene bistvene elemente

- sposobnost transponiranja

- razvijanje psihomotoričnih sposobnosti, ki omogočajo večjo in hitrejšo preglednost

glasbenega zapisa

-vpogled v zahtevnejše zborovske partiture in njihovo instrumentalno spremljavo

14. Opis vsebine

- študij in igranje 5 in večglasnih zborovskih del Jacobusa Gallusa

- zborovska dela klasicističnih, romantičnih in modernih skladateljev

-zahtevnejše zborovske skladbe z instrumentalno spremljavo oziroma njenim klavirskim

izvlečkom

- nadaljevanja študija harmonske strukture skladbe kot osnova za lažje razumevanje in

branje partiture

- uporaba osnovnih kontrapunktskih disciplin pri branju partiture

- memorizacija tipičnih imitacijskih postopkov in kadenc kot pripomoček pri izvajanju

zborovske literature

- tehnika transponiranja

- igranje skladb v starih izvornih ključih kot priprava za študij instrumentalne partiture

- nadaljevanje študija geometričnih transformacij v Musikalisches Opfer J. S. Bacha kot

pripomoček za linearno branje partiture


Stenger, Alfred. Partiturspiel. Robert Lienau Musikverlag. Frankfurt. 2003. (60 str.)

Creuzburg,Heinrich. Partiturspiel. Schott. Mainz. 1984. (79 str.)

Pergolesi,Giovanni Battista. Stabat mater. Edition Breitkopf . Wiesbaden. 1987. (64 str.)

Chorbuch Mozart Haydn Carus 2.113. (216 str.)

European Sacred Music. Edited by John Rutter. Oxford University Press . Oxford. 1996.

(378 str.)

Schinelli, Achille. Collana di composizioni polifoniche vocali sacre e profane. Vol.I. II.

III. IV. Edizioni Curci. Milano.

Bach, J. S. Musikalisches Opfer. Edition Peters. London. (10-13str.)

Izbor štiriglasnih zborov iz Wüllner Chorschule. Gradivo za študij partiturne igre.

Akademija za glasbo v Ljubljani. Ljubljana.


16.1 Znanje in

Razumevanje

Razvije sposobnost hitrega branja melodij, zapisanih v več

sistemih.

Pozna osnovna pravila predstavitve partiture na glasbenem

instrumentu.

16.2 Uporaba Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri

pedagoškem delu v razredu, da lahko na živ, neposreden

način prikaže določeno glasbeno delo.

Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri delu z

zborom in korepetiranju

16.3 Refleksija Zahtevna pot do realizacije predstavitve partiture razvija

sposobnost kritičnega odnosa do lastnih glasbenih

sposobnosti in njenih meja. Ceni delo tistih, ki so na tem

področju dosegli vidne uspehe.

16.4 Prenosljive spretnosti

– niso vezane le na en

predmet

Pridobljene spretnosti uspešno povezuje z drugimi

glasbenimi področji: - branje a vista, - študij klavirja

oziroma drugega instrumenta, - delo z zborom, -

improvizacija, - general bas, - dirigiranje

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje. Predstavitev glasbenih del v živo – v obliki nastopa. Študij v obliki glasbene

delavnice. Študenti sami predstavijo realizirano delo. Igranje na enem, dveh klavirjih.

Povezava med petjem, dirigiranjem in igranjem. Poslušanje posnetkov in diskusija o

različnih interpretacijah



Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja, oziroma opravljena izpita

iz Igranje zborovskih partitur 1 in 2.. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula

Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk.


lestvica

Izpit v obliki nastopa.


semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa. Obisk predavanj kot dokaz o priljubljenosti predmeta oziroma

sposobnosti podajanja predavatelja. Samoevalvacija.


1. Naslov enote / predmeta / modula Inštrumentacija I


4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P 30 V 30 S Ostale oblike


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Orkestrsko dirigiranje,


10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Celoletni predmet


kompetence

Poznavanje tehničnih zmožnosti, registrov, dinamičnih zmožnosti instrumentov.

Razumevanje medsebojnih odnosov instrumentov v manjših in večjih komornih

skupinah ter v komornih orkestrih.

14. Opis vsebine

Teoretična in praktična obdelava principov instrumentacije solističnih, komornih del ter

del za komorne orkestre. Obravnavanje problematike posameznih instrumentov glede na

njihove tehnične zmožnosti, barvne raznolikosti, dinamične posebnosti ter posebnosti

notiranja.


Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982.

Piston W.: Orchestration, W. W. Norton & Company, 1955.

Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000.

Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002.

Adlešič M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.


16.1 Znanje in

Razumevanje sposobnost instrumentiranja instrumentalnih ter

vokalno-instrumentalnih oblik

razumevanje procesov instrumentacije

instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih

oblik

poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov

pri instrumentalni analizi ter izdelavi skladb in

pri samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba Uporaba instrumentacije pri ustvarjanju lastnih

del

16.3 Refleksija vrednotenje instrumentacije glasbenih del

vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

oblikovanju lastnih ter danih del


niso vezane le na en predmet oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije

instrumentalna analiza lastnih ter tujih del pri

pouku kompozicije

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja instrumentacije

17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko ter individualno delo s študentom, vaje iz instrumentacije, lastno delo



Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti

programa Kompozicija in glasbena teorija Pogoj za opravljanje izpita je redno

obiskovanje pouka glavnega predmeta Inštrumentacija 1


lestvica Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit.

Ocenjevalna lestvica:

10- 5 (pozitivno)

5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, .

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Rok Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Inštrumentacija II


4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P30 V30 S - Ostale oblike

1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4







kompetence

Poznavanje tehničnih zmožnosti, registrov, dinamičnih zmožnosti instrumentov.

Razumevanje medsebojnih odnosov instrumentov v manjših in večjih komornih

skupinah ter v komornih orkestrih.

14. Opis vsebine

Teoretična in praktična obdelava principov instrumentacije solističnih, komornih del ter

del za komorne orkestre. Obravnavanje problematike posameznih instrumentov glede na

njihove tehnične zmožnosti, barvne raznolikosti, dinamične posebnosti ter posebnosti

notiranja.


Carse, A.: The History of Orchestration, Dover Publications, New York 1964.

Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982.

Erpf H.: Lehrbuch der Instrumentation und Instrumentenkunde, Schott Musik

International, Mainz, 1959.

Peinkofer K., Tannigel F.: Handbuch des Schlagzeugs, Schott, 1981.

Piston W.: Orchestration, W. W. Norton & Company, 1955.

Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000.

Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002.

Adlešč M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.


16.1 Znanje in

Razumevanje sposobnost instrumentiranja instrumentalnih ter

vokalno-instrumentalnih oblik

razumevanje procesov instrumentacije

instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri

instrumentalni analizi ter izdelavi skladb in pri


16.2 Uporaba Uporaba instrumentacije pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija vrednotenje instrumentacije glasbenih del


oblikovanju lastnih ter danih del



predmet

oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije

instrumentalna analiza lastnih ter tujih del pri pouku

kompozicije


področja instrumentacije

17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo s študenti, vaje iz instrumentacije, lastno delo




smeri Kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet Inštrumentacija 1.

Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta

Inštrumentacija 2.


lestvica Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit.


6-10 pozitivno



Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in

sprotnega dela

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija

,, .

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Marko Mihevc

1. Naslov enote / predmeta / modula Inštrument ali petje z jazz improvizacijo I (MODUL JAZZ)


4 (2+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj

30

(15+15)

P- S V Ostale oblike

30

Individualno

delo

5. Stopnja 1 6. Letnik

1,2,3 7. Semester 1, 2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smer

Vse, razen kompozicije in glasbene teorije,

dirigiranja in sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Individualno delo, seminarji, jazz delavnice

Celoletni predmet


kompetence

- osnove jazz improvizacije

- obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov

na inštrumentu

- sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije

14. Opis vsebine

- specifičnosti zapisa jazzovskih skladb

-teoretske osnove in praktične vaje jazz improvizacije

-improvizacija s posnetkom Play A Long


Izbrana poglavja iz:

- Dick Grove: The Enciclopedia of Basic Harmony & Theory Applied to Improvisation

On All Instruments- Volume 1,2,3

Dick Grove Publications 470 strani

Učbeniki inštrumentov Berklee Press (razni)

Play A-Long posneta glasba za vaje

Jamey Aebersold Jazz


16.1 Znanje in

Razumevanje

- sposobnost orientacije v jazzovski

literaturi

- sposobnost analize skladb različnih

jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v

določenem jazzovskem stilu

16.3 Refleksija .- vrednotenje lastnih dosežkov

-vrednotenje (različnih parametrov) kreativne

improvizacije v jazzu in glasbi v širšem smislu,

zavedanje o razlikah v raznih jazzovskih stilih

-vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz

harmonije in harmonske analize,

-vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

Improvizaciji



- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu

- predstavitev jazz standardov na inštrumentu

- oblikovna in harmonska analiza

17. Metode poučevanja in učenja individualni študij, igranje ob posneti ritem sekciji ,delavnice, izvajalska praksa



obveznosti

Vpis v letnik

Vpis celotnega modula Jazz



Ocena obiska in nastopov, delni izpit. Ocena predstavlja 25 % ocene modula Jazz

od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Gostujočim študentom se krediti prvega

semestra priznajo na osnovi rednega obiska poukain sprotnega dela, kar potrdi nosilec

predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., Študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag.

Doc. Rok Golob, Red.prof. Jani Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Italijanski jezik I


3

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

P

30

V

30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik I. 7. Semester 1.

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, italijanski

12. Posebnosti Predavanja in vaje se prepletajo


kompetence

Cilji predmeta so:

- razvijanje receptivnih (poslušanje, branje) in produktivnih (govorjenje, pisanje)

jezikovnih spretnosti na začetni ravni;

- poznavanje morfoloških in sintaktičnih zakonitosti italijanskega jezika;

- usvojitev izreke italijanskega standardnega jezika (glasovi, besedni naglas, stavčna

intonacija in melodija);

- poznavanje enostavnega izrazja jezika stroke.

14. Opis vsebine

Vsebina predmeta je zajeta v štirih tematskih sklopih: - fonetika italijanskega jezika; - morfologija: določni in nedoločni člen, predlogi (enostavni in očlenjeni),

samostalnik (moški, ženski spol, ednina, množina), pridevnik (moški, ženski spol, ednina, množina), zaimek (osebni in svojilni), glagol – spregatev pravilnih in nepravilnih glagolov v sedanjiku, pretekliku (passato prossimo), prihodnjiku (futuro semplice) in pogojniku (condizionale semplice);

- komunikacijski vzorci v enostavnih govornih položajih; - italijanska pevska literatura - analiza enostavnih besedil in prevajanje v

slovenščino.


- Marin, T., Magnelli, S. (2006): Nuovo Progetto italiano 1, Roma, Edilingua

(nekatere didaktične enote); - Carresi, S., Chiarenza, S., Frollano E. (1998): L'italiano all'opera, Roma,

Bonacci editore (nekatere didaktične enote); - avtorsko gradivo; - slovarji.


16.1 Znanje in

razumevanje Študent-ka se sporazumeva tako z rojenimi govorci kot s tujci v enostavnih govornih položajih na ravni A1-A2, pravilno izgovarja in razume enostavna besedila italijanske pevske literature.

16.2 Uporaba Pridobljena znanja študent-ka uporablja v smislu

medkulturnega dialoga ter pragmatične rabe jezika

pri glavnem predmetu.

16.3 Refleksija Študent-ka kritično vrednoti medkulturne vidike komunikacije ter usvojeno znanje italijanskega jezika in izreke pri svojem strokovnem področju delovanja.



Predmet se vsebinsko navezuje na zgodovino glasbe

(italijanski operni ustvarjalci), prek strokovnega

izrazja pa se povezuje z ostalimi glasbenimi

predmeti.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, interaktivno delo (delo v dvojicah, igranje vlog), diskusije, predstavitve.


za opravljanje študijskih obveznosti Vpis v prvi letnik študijskega programa Petje, 80% aktivna udeležba pri kontaktnih urah


lestvica Pisni in ustni izpit, ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 10, pri čemer so ocene od 6-10 pozitivne, od 1-5 negativne ob upoštevanju statuta UL in Pravil AG.

20. Metode evalvacije kakovosti Med študijskim letom ugotavljamo kakovost prek povratnih informacij s strani študentov, ob zaključku pa z anketami, z analizo opravljenih izpitov in samoevalvacijo.

21. Sestavljalec učnega načrta Lekt. mag. Vera Vetrih

1. Naslov enote / predmeta / modula Italijanski jezik II

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3

4. Kontaktne ure Skupaj 60 P 30 V30 S Ostale oblike

5. Stopnja Prva 6. Letnik II. 7. Semester 3.

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, Italijanski

12. Posebnosti Predavanja in vaje se prepletajo



Cilji predmeta so: - razvijanje receptivnih (poslušanje, branje) in produktivnih (govorjenje, pisanje)

jezikovnih spretnosti na nadaljevalni ravni (B1) v strokovne namene; - poglabljanje znanja s področja morfologije in skladnje italijanskega jezika; - bralno razumevanje strokovnih besedil italijanske pevske literature ob pomoči

slovarjev; - navajanje na samostojno uporabo raznih virov in strokovnih priročnikov; - spoznavanje najpomembnejših italijanskih opernih ustvarjalcev in spremljanje

aktualnega kulturnega dogajanja s tega področja v Italiji; - spoznavanje obdobij zgodovine glasbene umetnosti, ki so povezovala slovensko in

italijansko kulturo.

14. Opis vsebine

Vsebina predmeta je zajeta v petih sklopih:

- morfologija in skladnja: glagol – spregatev pravilnih in nepravilnih glagolov v dovršnem pretekliku (passato remoto), sestavljeni pogojnik (condizionale composto), vezalni naklon (congiuntivo), velelnik (imperativo), sosledica časov v povednem in vezalnem naklonu;

- komunikacijski vzorci v zahtevnejših govornih položajih; - italijanska pevska literatura – analiza strokovnih besedil s prevajanjem v sodobni

italijanski jezik in slovenščino; - funkcionalno pisanje: sestavljanje krajših besedil (življenjepis, prošnja za

štipendijo, prijava na razpise in tekmovanja); - strokovno izrazje: gledališče, glasbila, biografije skladateljev in opernih pevcev.


- Marin, T., Magnelli, S. (2007): Nuovo Progetto italiano 2, Corso multimediale di

lingua e civiltà italiana. Livello intermedio (B1-B2), Roma, Edilingua (izbrana poglavja).

- Carresi, S., Chiarenza, S., Frollano, E., Frollano (1998): L'italiano all'opera, Roma, Bonacci Editore (izbrana poglavja).

- Avtorsko gradivo. Dodatni knjižni viri (nekatere didaktične enote): - Porzio, M. (a cura di) (1997): Dizionario dell'Opera Lirica, Milano, Mondadori

Editore. - Ragni, S. (1993): Corso di Storia della Musica Italiana per Stranieri, Perugia,

Guerra Edizioni. - Spletni vir: www.librettidopera.it


16.1 Znanje in

razumevanje Študent-ka se sporazumeva tako z rojenimi govorci kot s tujci na ravni B1, pravilno izgovarja in ob pomoči slovarja razume besedila italijanske pevske literature.

16.2 Uporaba Pridobljena teoretična in praktična znanja študent-ka uporablja v smislu pragmatične rabe jezika pri glavnem predmetu in usposabljanju za bodoče strokovno delo.

16.3 Refleksija Študent-ka kritično vrednosti medkulturne vidike komunikacije ter znanje italijanskega jezika in izreke pri svojem strokovnem področju delovanja.



Predmet se vsebinsko navezuje na zgodovino glasbe, prek

strokovnega izrazja se povezuje z ostalimi glasbenimi

predmeti, razvija spretnosti uporabe domače in tuje

literature in drugih virov.


učenja

Predavanja, interaktivno delo (delo v dvojicah, igranje vlog), diskusije,

predstavitve.




Uspešno opravljeni izpit pri predmetu Italijanski jezik I, 80% aktivna udeležba pri kontaktnih urah.


ocenjevalna lestvica Pisni in ustni izpit, ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 10, pri čemer so pozitivne ocene od 6-10, od 1-5 negativne ob upoštevanju statuta UL in Pravil AG.


kakovosti Med študijskim letom ugotavljamo kakovost prek povratnih informacij s strani študentov, ob zaključku pa z anketami, z analizo opravljenih izpitov in samoevalvacijo.

21. Sestavljalec učnega načrta Lekt. mag. Vera Vetrih

1. Naslov predmeta Izbrana poglavja iz zgodovine glasbe

http://www.librettidopera.it/


5(2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

30 V

/

S

20

Ostale oblike

10

(terensko delo)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 5. in 6.

8. Študijski program glasbena pedagogika – obvezni

strokovni predmet

glasbena umetnost - izbirni

strokovni predmet

9. Študijska smer vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Obisk muzejev in arhivskih zbirk , skupina do 40 študentov

Celoletni predmet


kompetence

- Poznavanje, razumevanje in poglabljanje svetovne in slovenske zgodovine glasbe

20. in 21. stoletja;

- analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del;

- uzaveščanje vrednot nacionalne kulture;

- praktična in ustvarjalna uporaba znanj na verbalnem, pisnem in umetniškem

področju;

- uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK;

- interdisciplinarno povezovanje vsebin;

- razvijanje zmožnosti ustvarjalnega, analitičnega in problemskega razmišljanja,

samostojnega študija in raziskovanja;

- razvijanje estetske občutljivosti do kakovostnega zvočnega okolja

14. Opis vsebine

- A. Schönberg, A. Berg, A. Webern – dunajska atonalna šola

- I. Stravinski in prenova baletne suite

- Glasba ruskega socialističnega realizma (S. Prokofjev, D. Šoštakovič)

- Politonalnost in polifonija Nove glasbe (D. Milhaud, A. Honegger, P. Hindemith)

- Poljska skladateljska šola (W. Lutosławski, K. Penderecki)

- Punktualna in serialna glasba (O. Messiaen, P. Boulez, G. Ligeti)

- Aleatorika, glasba naključij in sinergije umetnostnih vej (J. Cage)

- Postserialna glasba (K. Penderecki, M. Kagel)

- Postmodernizem in »nova preprostost«, doba osebnih slogov

- Slovenska klavirska glasba (J. Ravnik, M. Lipovšek, J. Šivic)

- Ekspresionizem in slogovni pluralizem (M. Kogoj, M. Bravničar)

- S. Osterc in približevanje evropskim slogovnim trendom

- Prvine jazza v klasični glasbi (M. Kogoj, E. Adamič, M. Kozina)

- Simfonična glasba (L. M. Škerjanc, M. Bravničar, B. Arnič)

- Slogovna raznolikost ter vplivi ljudske motivike v inštrumentalni in vokalni glasbi

(K. Pahor, M. Kozina, M. Gabrijelčič, A. Srebotnjak)

- Skupina Pro musica viva

- Individualnost postmodernizma


Karoly. O., Introducing Modern Music, Penguin Books 1995, str. 1–305

Stanley, J., Classical Music, The great composers and their masterworks, London:

Mitchell Beazley, 1994, 2005, str. 11–261

Klemenčič, I. (1988), Slovenski glasbeni ekspresionizem od začetkov do druge vojne,

Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 1–182

Koter, D. (2004), Prvine jazza v slovenski glasbeni ustvarjalnosti v času med obema

vojnama, Kontinuiteta in avantgarda – med tradicijo in novimi izzivi, Ljubljana:

Festival Ljubljana, str. 238–251

Pahorjev zbornik (2005), ur. E. Škulj, Ljubljana: AG, str. 75–170

Barbo, M. (2001), Pro musica viva. Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni,

Ljubljana:Filozofska fakulteta, str. 11–66, 79–94, 111–207

Muzikološki zbornik, zv. XXX1 (1995), Muzikološki kolokvij ob 100-letnici rojstva S.

Osterca, Ljubljana: Odd. za muzikologijo FF, str. 5–90

Stefanija, L. (2001), O glasbeno novem, Ljubljana: Študentska zal., str. 51–280

Slušni primeri iz svetovne in slovenske zgodovine glasbe 20. in 21. st.


16.1 Znanje in

Razumevanje

Pozna in poglablja zakonitosti razvoja svetovne in

slovenske glasbe 20. in 21. st.

Pozna pomembnejše ustvarjalce in šole, razume

njihov pomen in vplive na nadaljnji razvoj.

Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene

teorije, glasbenih oblik in poustvarjalne prakse.

Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z

družbenimi gibanji.

16.2 Uporaba Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri

prepoznavanju notnih in slušnih primerov.

Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti

značilnosti zapisane in slišane glasbe.

Zna ciljno oblikovati zapise o glasbenih pojavih ter

komentarje k izbranim skladbam.

16.3 Refleksija Povezuje teoretična spoznanja in lastno

poustvarjalno prakso.

Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in

je sposoben uravnavati lastno učenje.

Razvija sposobnost iskanja in ocenjevanja virov ter

ustno in pisno izražanje.



Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire

in IKT, samostojno in kritično zbira in interpretira

podatke, v ustni in pisni obliki poroča o glasbenih

delih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira,

je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj

programa, komunicira v skupini, razvija lastne

strategije učenja in posredovanje znanja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vodeno samostojno učenje, seminarske naloge, delo na terenu, ustne

prezentacije, portfolio



obveznosti

Vpis v 3. letnik oziroma opravljena predmeta Zgodovina glasbe 1 in 2

Opravljeni kolokvij in seminarska naloga sta pogoj za pristop h končnemu pisnemu oz.

ustnemu izpitu



Portfolio se oceni opisno: je opravil/ni opravil.

Kolokvij po prvem semestru, seminarska naloga in pisni oz. ustni izpit se ocenijo 6-10

(pozitivno) oz.

1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 30%,

seminar 30% ter pisni oz. ustni izpit 40% končne ocene.

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega

kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ..

21. Sestavljalec učnega načrta Nosilec: dr. Darja Koter, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula JAZZ HARMONIJA AI (Modul jazz)


4. Kontaktne ure Skupaj 60 P-30 S-0 V-30 Ostale oblike

5. Stopnja 2 6. Letnik Vsi 7. Semester Oba


Orkestrsko in zborovsko

dirigiranje

10. Steber programa Strokovni izbirni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Jazz harmonija 1A se izvaja kot sestavni del modula Jazz in se zaključi z delno oceno. Modul je uspešno

opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se

izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19). Celoletni premdet


kompetence

- obvladovanje branja in zapisovanja akordičnih označb



- obvladovanje zakonitosti glede uporabe specifičnih lestvic glede na dani akord in

izdelava t.i. ''chord progression-a''

14. Opis vsebine

- razvijanje in uporaba različnih tehnik harmonizacije, vključujoč specifične tehnike kot

reharmonizacija, ''upper structure'' tehnika, kvartna harmonija itd.

- razvijanje in širjenje znanja uporabe različnih lestvic na dane harmonije

- analiza že izdelanih in izdelava lastnega ''chord progression-a'' glede na stilsko

opredelitev



- Mark Levine: The Jazz Theory Book; Sher Music CO 1995, 522 strani

- Mark Levine: The Jazz Piano; Sher Music CO 1989, 307 strani

- Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol. 1; Frans Elsen 2001, 136 strani

- Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol.2

- David Liebman: A Chromatic Approach to Jazz Harmony and Melody; Advance

Music, 173 strani

- Ron Miller: Modal Jazz – Composition & Harmony; Advance Music, 142 strani

- Gary Keller: The Jazz Chord/Scale Handbook; Advance Music 2002, 111 strani

- Jim McNeely: The Art of Comping; Advance Music1993, 96 strani


16.1 Znanje in

razumevanje

- sposobnost orientacije v jazzovski literaturi

- sposobnost harmonske analize skladb

različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri komponiranju skladb v

jazzovskem stilu

- Sposobnost izdelave enostavnih aranžmajev glede

na harmonski okvir glasbenega zapisa

16.3 Refleksija . - vrednotenje lastnih dosežkov

-vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v

kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o

zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih

stilih


harmonije in harmonske analize in glasbene

zgodovine




- predstavitev jazz standardov na klavirju


17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge



pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija ter opravljene naloge, ki so pogoj za

pristop k letnemu izpitu


lestvica

Kolokvij po prvem semestru in izpit (50%/50%)

od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

Končna ocena modula jazzje sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin

in delnih izpitov modula (povprečna ocena).

Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi

kolokvija


21. Sestavljalec učnega načrta Doc. mag. Jaka Pucihar, Doc. Rok Golob, Red. prof. Jani Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula JAZZ HARMONIJA AII (Modul Jazz)


4. Kontaktne ure Skupaj 60 P-30 S-0 V-30 Ostale oblike

5. Stopnja 2 6. Letnik Vsi 7. Semester vsi


orkestrsko in zborovsko dirigiranje

10. Steber programa Strokovni izbirni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Jazz harmonija 2A se izvaja kot sestavni del modula Jazz in se zaključi z delno oceno. Modul je uspešno

opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se

izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19) celoletni predmet


kompetence






14. Opis vsebine





opredelitev








Music, 173 strani





16.1 Znanje in

Razumevanje

- sposobnost orientacije v jazzovski literaturi

- sposobnost harmonske analize skladb

različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri komponiranju skladb v

jazzovskem stilu

- Sposobnost izdelave enostavnih aranžmajev glede

na harmonski okvir glasbenega zapisa

16.3 Refleksija .- vrednotenje lastnih dosežkov

-vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v

kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o

zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih

stilih


harmonije in harmonske analize in glasbene

zgodovine




- predstavitev jazz standardov na klavirju


17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge



Uspešno opravljen izpit iz Jazz Harmonije AI


lestvica

Kolokvij po prvem semestru in izpit (50%/50%)


Končna ocena modula jazzje sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin

in delnih izpitov modula (povprečna ocena).

Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi

kolokvija


21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag. Doc. Rok Golob, Red.prof. Jani Golob

1. Naslov modularnega predmeta Jazz harmonija B1 ( modul jazz)


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P-30 S-0 V-30 Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik

1,2,3 7. Semester oba

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen kompozicije in

glasbene teorije, dirigiranja in

sakralne glasbe




kompetence






14. Opis vsebine





opredelitev








Music, 173 strani





16.1 Znanje in

Razumevanje

sposobnost orientacije v jazzovski literaturi

sposobnost harmonske analize skladb različnih

jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pr i izvajanju skladb v jazzovskem

stilu

16.3 Refleksija - vrednotenje lastnih dosežkov

-vrednotenje teoretičnega in praktičnega znanja s

področja jazz harmonije in harmonske analize tudi v

primerjavi s klasično harmonijo

-vrednotenje uspešnosti pridobljenega znanja pri

kreiranju lastnega sila v improvizaciji




- predstavitev jazz standardov na inštrumentu


17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge, delavnice, izvajalska praksa



obveznosti

Vpis v letnik

pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit Harmonija I



Kolokvij po prvem semestru, pisni izpit ( predstavlja 25 % ocene celotnega

pedagoškega modula). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na

osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.



21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag.

Doc. Rok Golob

Red.prof. Jani Golob

1. Naslov predmeta Kitara I


25 (12 +13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P V- S - Ostale oblike

60 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara


12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti

Celoletni predmet

13. Cilji in predmetno specifične Obvladovanje tehničnih elementov kitarske igre (udarna tehnika prstov desne roke s

kompetence

poudarkom na samostojnosti posameznih prstov in kakovosti tona, menjava lege,

vezave, križni premiki, razpetje)

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od

renesanse do sodobnih del.

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja

Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so

potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta.

Interpretacija kitarske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je

individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.

Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega

samostojnega domačega dela

Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva

praktične izvajalske izkušnje.


A. Carlevaro – Serie didactica para guitara, Escuela de la guitara (Chantarelle), S.

Tennant – Pumping Nylon (Chantarelle),

F. Sor – Etude op. 6, op. 29, M. Carcassi – Etude op. 60, M. Giuliani - Etude op. 48, L.

Legnani – Caprici op. 30, - različne izdaje / približno 10 etud

Izbor skladb različnih stilnih obdobij npr. iz zbirk Musik der Renaissance ( Schott GA

442), Klassiker der gitarre (Schott), J. S. Bach – Dela za lutnjo – različne izdaje, N.

Paganini – Complete guitar works (Chantarelle), N. Coste – Complete guitar solo works

(Chantarelle), R. Smith-Brindle – Guitarcosmos (Schott ) in podobnih / približno 10

skladb


16.1 Znanje in

Razumevanje

sposobnost kontrole rok oz. telesa


razumevanje vzročno-posledičnih metod

vzpostavljanja kontroliranega igranja



Stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba Uporaba kontroliranega igranja in

interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja

instrumenta

vrednotenje interpretacije


izvajalski praksi


niso vezane le na en predmet glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.

pri zboru, komorni igri, orkesteru )

poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji,

kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini

glasbe)

analiza - (pri zgodovini glasbe, pri

glasbenoteoretičnih predmetih)


področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa



obveznosti

-opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kitara

- vpis v 1. letnik programa

- pogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska

praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


ocenjevalna lestvica Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20 - 30

minut programa, ki vsebuje najmanj 3 dela iz različnih stilnih obdobij (obvezno na

pamet ). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska

pouka in sprotnega dela, ki ga potrdi nosilec predmeta.


10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),

9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),

8 – (prav dobro: solidni rezultati),

7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),

6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),




,, .,

Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in

mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer, red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov predmeta Kitara II


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)


60 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3 + 4




Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov kitarske igre z razvijanje hitrosti, kvalitete

tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja

Razvijanje agogičnih sprememb

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij

od renesanse do sodobnih del.

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem

nastopanju.

14. Opis vsebine

Interpretacija kitarske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je

prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh

stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela kitarske literature.

Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in


Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent

pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. Renesansa – Izbor skladb napisanih originalno za lutnjo ali vihuelo na primer

Dalza, Milan, Mudarra, Crema, Gorzanis, Dowland, Bakfark in podobne / 2

skladbi

2. Barok – suita (R. de Visee, D. Gaultier, J. S. - Bach, G. Sanz, S. de Murcia,

L. Roncalli, F. Campion, E. B. Baron, S. L. Weiss in podobne/ 1 skladba

3. Klasicizem – Skladbe različnih oblik težavnostne stopnje na primer: F. Sor :

Variacije op.28., M. Giuliani: Sonata op. 15, avtorji Sor, Giuliani Carulli,

Molino, Carcassi, N. Paganini in podobne / 1 skladba

4. Romantika – izbor skladb težavnostne stopnje na primer: J. K. Mertz -

Bardenklange avtorjev: J. K. Mertz, N. Coste, F. Tarrega, J. Vinas in

podobne / 2 skladbi

5. Skladbe 20. stoletja, pisana v tradicionalnem kompozicijskem jeziku

(impresionizem, neoklasicizem, skladbe s folklorni vplivi španske in

latinoameriške glasbe ipd.) težavnostne stopnje na primer: M. de Falla –

Homanaje, Moreno-Torroba – Suite Castillana, avtorji Turina, Ponce,

Torroba , de Falla, Rodrigo, Castelnuovo-Tedesco in podobne / 1 skladba.

6. Skladbe 20. ali 21. stoletja v sodobnem kompozicijskem jeziku na primer P.

Ramovš – Dva nocturna, R. S. Brindle – El polifemo de Oro, L. Brouwer -

Tarantos; avtorji: R. R. Benett, , M. Ohana, A. Jolivet, W. Walton, L.

Brouwer, T. Takemitsu in podobne / 1 skladba


16.1 Znanje in

Razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih

Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v

stilno-ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom

na osnovi analize

Sposobnost samozavestnega in prepričljivega

nastopanja pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri

izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije

Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi


niso vezane le na en predmet Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.

pri zboru, komorni igri, orkesteru )

Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu,

analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri


Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih

principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom

Izvajalska praksa



obveznosti

-opravljen izpit predmeta Kitara 1

-vpis v 2. letnik smeri kitara





Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi

najmanj 40 minut programa, ki obsega najmanj eno skladbo iz vsakega stilnega

obdobja iz literature od točk 1. – 6. Program ne sme vsebovati izpitnih skladb nižjega

letnika. Ves program je potrebno izvajati na pamet.

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela,

kar potrdi nosilec predmeta.










,, .,



21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer, Red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov predmeta Kitara III


25

(12 + 13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 ( 30 +

30)


60 ID





Celoletni predmet, pri pouku


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov kitarske igre s poudarkom na razlikovanju

posameznih glasov v polifoniji, z razvijanjem hitrosti in kvalitete tona

Obvladovanje agogičnih sprememb

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij

od renesanse do sodobnih del poudarkom na značilnih oblikah fugi in sonati

Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko

prakso

14. Opis vsebine

Interpretacija kitarske literature različnih stilnih obdobij s poudarkom na

glasbenih oblikah fuge in sonate in koncerta

Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature

vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela kitarske

literature razen renesanse

Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem

domačem delu

Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent



1. J. S. Bach - Preludij in fuga ( npr. BWV 997, 1000, 998) / ena skladba

2. Ciklično delo v sonatni obliki (npr. M. Giuliani Sonata op. 15, M. M. Ponce

– Sonata classica, Sonatina meridional, Turina - Sonata, Moreno- Torroba -

Sonatina.) / ena skladba

3. Skladbe iz obdobja romantike ali skladbe 20. stoletja, pisane v tradicionalnem

kompozicijskem jeziku npr. A. Barrios – Un Sueno en la Floresta, La

Cathedral, J. K. Mertz – Koncertne skladbe, F. Tarrega – Grand jota

aragonesa itd / ena skladba

4. Skladba 20. ali 21. stoletja v sodobnem kompozicijskem jeziku ( npr. P.

Ramovš- Dva nocturna, R. Smith-Brindle – El Polifemo de oro, R. R. Benett

– Five impromtus, A. Srebotnjak – Due movimenti, L. Brouwer – Tarantos itd

/ ena skladba

5. Virtuozne skladbe (npr. M. Giuliani – Sonata Eroica, Villa Lobos – Etude,

Regondi – Reverie, Castelnuovo-Tedesco – Tarantella, Capricho diabolico, )

/ ena skladba


16.1 Znanje in

Razumevanje

Sposobnost igranja v predpisanih tempih

Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v

stilno-ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom

na osnovi analize

Sposobnost samozavestnega in prepričljivega

nastopanja pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri

izvajalski praksi


Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi

izvajalski praksi


niso vezane le na en predmet Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.

pri zboru, komorni igri, kitarskem orkestru )

Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu,

analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

Utrjevanje didaktičnih principov in njihova

uporaba pri samostojnem delu

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom:

Izvajalska praksa



obveznosti

- opravljen izpit predmeta Kitara 2

- vpis v 3. letnik smeri kitara





Po zaključenih predavanjih sledi zakljućni izpit, ki vsebuje:

Najmanj 50 minut programa

Najmanj eno skladbo iz vsake od točk 1 – 5 temeljne literature.

Program mora v točki 2 ali 5 vsebovati skladbo iz obdobja klasicizma. Program ne

more vsebovati izpitnih skladb nižjih letnikov.

Ves program je potrebno izvajati na pamet.

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in

sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta




8 – (prav dobro: solidni rezultati)

7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami)

6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem)




,, .,


mednarodnih tekmovanjih itd.

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer, Red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov predmeta Kitarska literatura


5 (3+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj

30

(15+15)

P 30 V- S - Ostale oblike






kompetence

Predmet seznanja študente z literaturo kitare in njej sorodnih instrumentov lutnje in

vihuele do današnjih dni.

Poznavanje in razumevanje razvoja kitare in njej sorodnih instrumentov

Poznavanje in razumevanje značilnih oblik v kitarski literaturi v posameznih

stilnih obdobjih

Poznavanje najpomembnejših del in njihovih avtorjev s področja kitarske

literature v različnih stilnih obdobij

Slušno poznavanje najpomembnejših del kitarske literature

Stilno prepoznavanje značilnih oblik posameznih stilnih obdobij na podlagi

slušnega zaznavanja

Poznavanje razvoja kitarske poustvarjalnosti na osnovi razvoja umetniške in

didaktične literature.

Poznavanje razvoja kitarske poustvarjalnosti 20. stoletja na osnovi zvočnih

zapisov

14. Opis vsebine

Razvoj kitare od 4 strunskega ljudskega instrumenta v 16. stoletju, različnih

uglasitev 5 strunske kitare v 17. in 18. stoletju, 6 strunske kitare iz obdobja

klasicizma in romantike do današnje oblike šeststrunske kitare

Razvoj in uglasitev renesančne lutnje in vihuele ter baročne lutnje in njenih

različkov

Lutenjska literatura renesanse in osnovno spoznavanje različnih vrst

tabulatur (italijanska, španska, francoska, nemška)

Glasbene oblike različnih stilnih obdobij

Informacije in napotki za samostojno delo, ki obsega študij literature in

poslušanje glasbenih primerov za zvočno informacijo


Mario dell' Ara – La Chitarra antica, classica e romantica - 157 strani (Berben

E.2881B.) – izbrana poglavja

Angelo Gilardino la Chitarra moderna e contemporanea – 223 strani ( Berben E. 2882

B.) – izbrana poglavja

Konrad Ragossnig – Handbuch der Gitarre und laute 250 strani (Schott Mainz ED

6723) izbrana poglavja

Maurice J. Summerfield – The Classical guitar 377 strani (Ashley Mark ISBN 1 872639

16 x), izbrana poglavja

Revije: Izbor iz strokovnih revij: Il Fronimo, Gitarre und Laute, Chitarra Classica,

Classical Guitar, Bilten EGTA in drugih


16.1 Znanje in

razumevanje

Pozna zakonitosti razvoja kitare, mejnike in

značilnosti posameznih obdobij.

Pozna pomembnejše kitarske ustvarjalce in njihovo

ustvarjalnost.

Pozna pomembnejše kitarske šole ter razume njihov

pomen in vplive.

Pozna in razume zakonitosti kitarskih oblik in

poustvarjalne prakse.

Razume kitarske razvojne procese in soodvisnost z

splošnim glasbenim, umetnostnim in družbenim

razvojem.

16.2 Uporaba Zna izbirati primerno literaturo vseh stilnih obdobij

za svoje umetniško delovanje na solističnem in

komornem področju

Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti kitarske

glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov.

Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti

značilnosti zapisane in slišane kitarske glasbe.

16.3 Refleksija Povezuje poznavanje literature in lastno

poustvarjalno prakso.

Vzpostavi kritičen odnos do kitarske literature



Uporablja literaturo, nosilce zvoka, elektronske vire

in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih

vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke, v

ustni in pisni obliki poroča o kitarski literaturi in

dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja

sintetizira in jih povezuje, je sposoben

medpredmetnega povezovanja znotraj programa,

komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja

in posredovanje znanja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in samostojno učenčevo delo



obveznosti


smeri kitara, vpis v 1. letnik študija

Posebnih pogojev za opravljanje izpita ni.



Po prvem semestru sledi kolokvij, po zaključenih predavanjih pa sledi pisni izpit.

Kolokvij predstavlja 40 %, pisni izpit pa 60 % ocene. Gostujočim študentom se krediti

prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.










,, .,

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer,

1. Naslov predmeta Kitarski orkester


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)


5. Stopnja I 6. Letnik 1,2 7. Semester oba


10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski,

12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov.

V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.

Celoletni predmet


kompetence

Poglablanje umetniške interpretacije in širjenje repertoarja obveznega

predmeta

razvijanje sposobnosti vzajemnega muziciranja (simultano prilagajanje

svojega igranja igranju drugih sodelujočih glasbenikov)

obvladovanje situacije orkestrskega muziciranja: usklajenost v okviru sekcije,

uravnoteženost sekcij v okviru celote

obvladovanje elementov skupinske kitarske igre: intonacija, ritmična

usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija,

fraziranje

razvijanje stilne interpretacije

razvijanje a vista igre

obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom

14. Opis vsebine

formiranje 3, 4 ali več glasnega ansambla (orkestra), kjer je vsak vsak glas

sestavljen iz najmanj dveh kitaristov (sekcija)

seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih

obdobij (transkripcije in originalna dela)

navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten

izdelek na skupinskem nivoju

spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov


originalne skladbe napisane za za kitarski orkester ali kitarski kvartet, ki se

lahko igrajo tudi z večjimi zasedbami in so večinoma sodobnejših avtorjev: L.

Brouwer, D. Bogdanović, J. Duarte, C. Domeniconi, R. Dyens, A. York in

drugi

transkripcije del (simfoničnih ali komornih) iz različnih časovnih obdobij od

baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev : G. F.Haendel, J. S. Bach, A.

Corelli, a. Vivaldi, W. A. Mozart, J. Haydn, J. Brahms, A. Dvorak, A.

Piazzolla, G. Bizet in drugi


16.1 Znanje in

razumevanje razume in obvlada vzajemno muziciranje

pozna, razume ter je sposoben reševati

probleme skupinske kitarske igre

obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb

pozna stilne značilnost glasbene materije

in njihovo realizacijo v kitarskem idiomu

seznanjenost z osnovnimi problemi

transkribiranja za kitarski sestav

16.2 Uporaba zna se vključiti in kompetentno sodelovati

v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu

izkušnje orkestrskega glasbenika zna

uporabiti pri vodenju ansamblov

zna uporabiti pridobljeno znanje pri

pisanju lastnih transkripcij

pridobljene veščine izkorišča pri drugih

izvajalskih praksah (komorna igra,

solistična igra)

16.3 Refleksija razume pomen skupinskega muziciranja v

razvoju glasbenika

vzpostavlja kritičen odnos do transkripcij

za kitarske zasedbe

razvija vrednotenje glasbene interpretacije

razvija svojo lastno glasbeno osebnost na

podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru

razvija kritičen odnos do umeščenosti

kitare in kitarske glasbe v širšo glasbeno

družino


niso vezane le na en predmet zna vrednotiti individualni prispevek pri

rezultatu kolektivnega dela

razvija sposobnost poslušanja in

vrednotenja glasbenih interpretacij

povezuje znanja iz drugih teoretičnih in

praktičnih glasbenih disciplin

prenaša znanje in veščine na druge

izvajalske prakse

17. Metode poučevanja in učenja orkestrske vaje (po potrebi tudi vaje po sekcijah)

javni nastopi



obveznosti

vpis v letnik smeri kitara, vpis izbirnega predmeta je možen le v 1. in 2.

letniku, ko kitarski orkester ni obvezen predmet

za pristop k izpitu pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra



Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50)

ocena prisotnosti na vajah in nastopih

kolokvija v prvem in drugem semestru (preverjanje stopnje individualne

pripravljenosti študenta)

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi prisotnosti in

opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti študentska anketa

,, .

javno predstavljanje

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov predmeta Kitarski orkester I


5 (2+3)

4. Kontaktne ure 60

Skupaj

60

(30+30)


5. Stopnja I 6. Letnik 3. 7. Semester 5+6





kompetence

Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih

letnikov smeri kitara (na primer v primeru, da ga vpišejo kot izbirni strokovni predmet)

in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in

poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj

repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.





obvladovanje elementov skupinske kitarske igre: intonacija, ritmična

usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija,

fraziranje




14. Opis vsebine

formiranje 3, 4 ali več glasnega ansambla (orkestra), kjer je vsak vsak glas

sestavljen iz najmanj dveh kitaristov (sekcija)


obdobij (transkripcije in originalna dela)





originalne skladbe napisane za za kitarski orkester ali kitarski kvartet, ki se

lahko igrajo tudi z večjimi zasedbami in so večinoma sodobnejših avtorjev: L.

Brouwer, D. Bogdanović, J. Duarte, C. Domeniconi, R. Dyens, A. York in

drugi

transkripcije del (simfoničnih ali komornih) iz različnih časovnih obdobij od

baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev : G. F.Haendel, J. S. Bach, A.

Corelli, a. Vivaldi, W. A. Mozart, J. Haydn, J. Brahms, A. Dvorak, A.

Piazzolla, G. Bizet in drugi


16.1 Znanje in



probleme skupinske kitarske igre



in njihovo realizacijo v kitarskem idiomu

seznanjenost z osnovnimi problemi

transkribiranja za kitarski sestav





zna uporabiti pridobljeno znanje pri

pisanju lastnih transkripcij



solistična igra)


razvoju glasbenika

vzpostavlja kritičen odnos do transkripcij

za kitarske zasedbe




razvija kritičen odnos do umeščenosti

kitare in kitarske glasbe v širšo glasbeno

družino









izvajalske prakse


javni nastopi



obveznosti

vpis v 3. letnik

pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra




ocena prisotnosti na vajah in nastopih

kolokvija v prvem in drugem semestru (preverjanje stopnje individualne

pripravljenosti študenta)

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi prisotnosti in

opravljenega kolokvija po 1. semestru.


,, .


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov enote / predmeta / modula Klarinet 1


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike

60


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klarinet


12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticij, Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov igre ( oblikovanje tona, intonacija )

Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za klarinet

Analitični pristop, pravilno samostojno delo

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine

Izdelava mdividualnega programa na podlagi študentovega predznanja Izpopolnjevanje

tehninega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude) Interpretacija literature za klarinet

vseh stilnih obdobij (sonate, koncerti in virtuozna deja), katere izbor je prilagojen

tehnićnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.

Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent



TEHNIKA IN ETUDE

A. Perier: 20 Etudes de virtuosite

P. Jeanjean: 20 Etudes et melodiques 2.

K. Opperman: Intermediate velocity studie

R. Stark: Arpeggio tehnika

J. S. Bach: 21 etud

G. Marasco: 10 studi di perfecionamente

KLARINET SOLO

M. Arnold: Fantasy

L. Berio: Lied

A. Copi: Humoreska

A. Grgin: Capriccio

H. Sutermeister: Capriccio

SONATE

F. Deviemie: Sonata t. 2 au t.1

L. Berenstein: Sonata

B. Martinu: Sonatina

D. Mithaud: Sonatina

C. Saint-Saens: Sonata

KONCERTI

B. Crussel: Koncerti op. 1, op. 5 ali op. 11

I. Pleyel: Koncert v B-duru

J. Stamitz: Koncert v B-duu

C. M. Weber: Koncert t. 1 v f-molu

SKLADBE

L. Cahuzac: Variations su un air du Pays E. Chausson: Andante et Allegro

J. Mazellier: Fantaisie-ballet

A. Messager: Solo de concours

H. Rabaud: Solo de concours

C. G. Reissiger: Fantaisie

J. Semler-Collery: Reverie et scherzo

S. Tanejev: Canzone, J. Kuffner: Introdukcija , tema in variacije, J. Golob: Groteska


16.1 Znanje in

razumevanje

- obvladanje tehničnih prvin instrumenta

- razumevanje procesov in metod vadenja

- stilna interpretacija z osnovami analize

- poznavanje flavtističnih partov v orkesterski

literaturi

16.2 Uporaba - poraba kontroliranega igranja in interpretativnega

znanja pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta

- vrednotenje interpretacije

- vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi



Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih

reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični

in pihalni orkestrer )

Poznavanje stilne interpretacije pri različnih

predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina

glasbe

Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (

zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt )

Razumevanje metod vadenja in vzorčno –

posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega

igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula




obveznosti

Vpis v 1. letnik

Pogoji za opravljanje izpita:

- najmanj dva interna ali javna nastopa

- dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo

- redno obiskovanja pouka glavnega predmeta



Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi :

- dve etudi različnega karakterja

- sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet )


10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami )

9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami )

8 – prav dobro ( solidni rezultati )

7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami )

6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem )

5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem )

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)


sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete

,, .



21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Slavko Goričar, red. prof. Alojz Zupan, red. prof. Jože Kotar



25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60

(30+30)

P V S Ostale oblike 60 ID





korepeticij, Celoletni predmet


kompetence





14. Opis vsebine

Izpopolnjevanje tehninega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude) Interpretacija

literature za kiarinet vseh stilnth obdobij (sonate, koncerti in virtuozna deja), katere

izbor je prilagojen tehnićnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.




P. Jeanjean: 16 Etudes modernes

P. Jeanjean: 20 Etudes progressives et melodiques 3.

A. Magnani: 10 Etudes-Caprices de grande diffilculte

A. Piazzola: Tango Etudes

A. Prinz: 25 etud

G. Lacour: 28 etud

KLARINET SOLO

L. Cahuzac: Arlequin

I. Dekleva: Solo pour la Nuit 2004

I. Stravinski: Tn skladbe

G. Miluccio: Rhapsodie

B. Kovacs: Hommage a Bach

0. Messiaen: Les abime des oiseaux

SONATE

M. Arnold: Sonatina

U. Krek: Sonatina

F. Poulenc: Sonata

J. Pucthar: Sonata

J. Brahms: Sonata t. 2 v Es-dijru

A. Cherepnin: Sonata v enem stavku

KONCERTI

G. Finzi: Koncert

I. Pleyel: Koncert v C-duru

L. Spohr: Koncert t. 1 v c-molu, op. 26

C. M. Weber: Koncert t. 2 v Es-duu, op. 74

A. Tansman: Koncert

SKLADBE

J. Binet: Petit concert

J. W. Kalliwoda: Jntrodukcija in variacije

W. Lutoslavski: Plesni preludiji

C. M. Weber: Grand duo concertant op. 48

Ch. M. Widor: Introduction et rondo, V. Avsec: Glosa

I. Krivokapič: Capriccio S. Vremak: Rondo

Odlomki iz orkestrske literature – izbor iz orkestrske in operne literature


16.1 Znanje in

razumevanje





literaturi






izvajalski praksi








glasbe

Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (

zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt )







obveznosti

Vpis v 2. letnik










-Odlomki iz orkestrske literature ( 5 mest solo, 5 tutti ali 10 tutti )












,, .



21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Slavko Goričar, red. prof. Alojz Zupan, red. prof. Jože Kotar



4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID





korepeticij, celoletni predmet


kompetence





14. Opis vsebine

Izpopolnjevanje tehninega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude) Interpretacija

literature za kiarinet vseh stilnth obdobij (sonate, koncerti in virtuozna deja), katere

izbor je prilagojen tehnićnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.




TEHNIKA IN ETUDE

E. Bozza: 14 etudes de mecanisme

P. Jeanjean: 16 etudes modernes

R. Jettel: The accomplished clarinetist, 1. in 2. del

G. Miluccio: 8 grandes etudes

J. S. Bach —U. Delecluse: 15 etudes

K. Kroll: Capricci

KLARINET SOLO

S. Karg-Elert: Sonata

L. Larsen: Dancing solo

D. Martino: A set for clarinet

S. Nichifor: Carnyx

J. Tower: Wings

W. Osborne: Rhapsody

SONATE

J. Horovitz: Sonatina

N. Rota: Sonata

G. Shocker: Sonata

C. V. Stanford: Sonata

Z. Vauda: Sonata

P. Hindemith: Sonata

I. Petria: Sonata

KONCERTI

A. Copland: Koncert

W. A. Mozart: Koncert v A-duu KV 622

L. Spohr: Koncert t. 2 v Es-duru, au t. 3 v f-molu

M. Arnold: Koncert t. 2 op. 115

L. M. Skerjanc: Koncert

SKLADBE

M. Dautremer: Recit et impromptu

A. Benjamin: Tombeau de Ravel

A. Berg: Vier stucke

F. Busoni: ConcertinoK. .Jettel: concertmo

G. Rossini: Introdukcija, tema in variacije

R. Schumann: Tn romance

C. M. Weber: Grand Quintetto op. 34

P. Mihelčič: Duble break

B. Amič: Pripovedke

Odlomki iz orkestrske literature – izbor iz orkestrske in operne literature


16.1 Znanje in

razumevanje





literaturi






izvajalski praksi








glasbe

Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih

(zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt )







obveznosti

Vpis v 3. letnik










-Odlomki iz orkestrske literature ( 5 mest solo, 5 tutti ali 10 tutti )











20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .



1. Naslov predmeta Klavir 1


22 (11+11)

4. Kontaktne ure

2 x tedensko (60 ur)

Skupaj

60 (30+30) P V S Ostale oblike

60


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir




kompetence

-izpopolnjevanje klavirske tehnike

-razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti

-spoznavanje značilnosti različnih stilov (barok, klasicizem, romantika, moderna)

-priprava na nastopanje

-priprava na samostojno delo

14. Opis vsebine

-sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja

-izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni

za kontrolirano obvladovanje instrumenta.

-interpretacija klavirske literature različnih stilnih obdobij (izbor je individualno prilagojen

tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta)

-seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega


-izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva



1. klavirska tehnika:

A. Cortot, A. Casella, M. Long, R. Joseffi, J. Brahms, E. Timakin, F. Liszt in druge tehnične

vaje

2. koncertne etude:

Izbor etud F. Chopina, F. Liszta, F. Mendelssohna, R. Schumanna, S. Rahmaninova, A.

Skrjabina, C. Debussyja, S. Prokofjeva, J. Matičiča in drugih

3. predklasika:

Poglabljanje stilne interpretacije

-Sonate A. Scarlattija, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih

avtorjev

-Preludiji in fuge iz WTK ali večje skladbe J. S. Bacha (Toccate, Angleške suite, Partite in

druge)

4. klasika:

Stilno oblikovanje klasične sonate

-Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna in L. van Beethovna

5. romantika

-Izbor skladb skladateljev iz obdobja romantike: F. Schubert, C. M. von Weber, F.

Mendelssohn, R. Schumann, F. Chopin, F. Liszt, J. Brahms in drugi

6. impresionizem, 20. in 21. stoletje

-Izbor skladb skladateljev iz obdobja impresionizma, 20. in 21. stoletja

7. slovenske klavirske skladbe:

-Izbor skladb sovenskih skladateljev

8. koncert za klavir in orkester


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost kontrole klavirskega tona in dinamičnih

nians




stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri

izvajalski praksi

samokontrola

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta



izvajalni praksi

16.4 Prenosljive spretnosti – niso

vezane le na en predmet

glasbeno izražanje in izvajalna praksa (npr. pri

zboru, komorni igri, igri z orkestrom )


kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)




področja klavirske didaktike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalna praksa



Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus znanja in glasbeno-umetniške

nadarjenosti programa klavir.

Pogoj za opravljanje izpita je ustrezna količina predelane snovi med študijskim letom. Za

prvi letnik je to minimalno:

-ena skladba predklasicističnega obdobja

-J. S. Bach: dva preludija in fuge iz WTK ali ena večja skladba

-dve klasični sonati ali ena sonata in eno večje delo iz obdobja klasicizma

-šest koncertnih etud

-dve do tri skladbe iz obdobja 19., 20. ali 21. stoletja

-ena skladba slovenskega skladatelja

Pogoj za opravljanje izpita sta tudi najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalna praksa)

in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


lestvica Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra)

naštudirani program. Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati:

1. skladbo J. S. Bacha (preludij in fuga iz WTK ali druga skladba ustrezne

zahtevnosti)

2. klasično sonato (Mozart, Haydn ali Beethoven)

3. dve koncertni etudi

4. skladbo 19., 20. ali 21. stoletja

5. skladbo slovenskega skladatelja

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10), v skladu s

pravilnikom AG in statutom Univerze v Ljubljani. Gostujočim študentom se krediti prvega

semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, .,

- Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih

tekmovanjih

21. Sestavljalci učnega načrta Doc. V. Mlinarić in T. Petrač, red. prof. H. Haas, T. Ognjanovič in D. Tomšič Srebotnjak

1. Naslov predmeta Klavir 2


22 (11+11)

4. Kontaktne ure


Skupaj

60 (30+30)


ID 60




12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, celoletni predmet


kompetence

- nadaljnje izpopolnjevanje klavirske tehnike

- razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti

- razširitev spoznavanja značilnosti različnih stilov (barok, klasicizem, romantika, moderna)

- priprava na nastopanje s poudarkom na samostojni pripravi

- sposobnost samostojnega domačega dela

14. Opis vsebine

- sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja

- izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so


- interpretacija klavirske literature različnih stilnih obdobij (izbor je individualno prilagojen


- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega


- izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva





vaje

2. koncertne etude:

Izbor etud F. Chopina, F. Liszta, F. Mendelssohna, R. schumanna, S. Rahmaninova, A.


3. predklasika:



avtorjev

-Preludiji in fuge iz WTK ali večje skladbe J. S. Bacha (Toccate, Suite, Partite in druge)

4. klasika:

Stilno oblikovanje klasične sonate in cikličnih oblik


5. romantika

-Izbor skladb skladateljev iz obdobja romantike







16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost kontrole klavirskega tona in

dinamičnih nians


poznavanje didaktičnih postopkov pri

študiju skladb in pri samostojnem

domačem delu


16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj

pri izvajalni praksi

samokontrola


instrumenta


vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri izvajalni praksi



glasbeno izražanje in izvajalna praksa (npr. pri

zboru, komorni igri, igri z orkestrom )






področja klavirske didaktike




Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta KLAVIR 1.

Pogoj za opravljanje izpita je ustrezna količina predelane snovi med študijskim letom.

Predelana snov mora biti težja od snovi za prvi letnik. Za drugi letnik je to:

-ena skladba predklasicističnega obdobja


-dve klasični sonati ali ena sonata in en ciklus variacij

-šest koncertnih etud



-en klavirski koncert

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalna praksa) in

redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


lestvica Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra)

naštudirani program. Na izpitu mora zaigrati vsaj eno sonato (če študent igra variacije L. van

Beethovna, v program vključi sonato 19., 20. ali 21. stoletja). Izpit se izvaja na pamet in

MORA vsebovati:

1. skladbo J. S. Bacha

2. sonato ali variacije L. van Beethovna (katerokoli sonato razen:

op. 14 št 1, E-dur, op. 49 g-mol in G-dur, op. 79 G-dur, variacije pa lahko F-dur, c-mol

ali Eroica


4. skladbo ali sonato 19., 20. ali 21. stoletja


Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim

študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki

gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -, študentske ankete, samoevalvacija ,, .


tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. V. Mlinarić in T. Petrač, red. prof. H. Haas, T. Ognjanovič in D. Tomšič Srebotnjak

1. Naslov enote predmeta Klavir 3


4. Kontaktne ure


Skupaj

60 (30+30)

P V- S - Ostale oblike 60






kompetence

-nadaljnje izpopolnjevanje klavirske tehnike

-razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti

-izdelovanje skladb – poudarek na samostojnosti študenta pri razumevanju in izdelovanju

skladb

-samozavestno in prepričljivo nastopanje

- sposobnost samostojnega domačega deladelo

14. Opis vsebine

-sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja

-izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni

za kontrolirano obvladovanje instrumenta.

-interpretacija klavirske literature različnih stilnih obdobij (izbor skladb je prilagojen


-seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega


-izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva





vaje

2. koncertne etude:

Izbor etud F. Chopina, F. Liszta, R. Schumnna, F. Mendelssohna, S. Rahmaninova, A.


3. predklasika:



avtorjev

-Preludiji in fuge iz WTK ali večje skladbe J. S. Bacha (Toccate, Partite in druge)

4. klasika:

Stilno oblikovanje klasične sonate


5. romantika

-Izbor skladb skladateljev iz obdobja romantike







16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost kontrole klavirskega tona in dinamičnih

nians


poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in



16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri

izvajalski praksi

samokontrola

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta


vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalni

praksi



glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru,

komorni igri, igri z orkestrom )



analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih

predmetih)

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

klavirske didaktike




Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta KLAVIR 2.

Pogoj za opravljanje izpita je ustrezna količina predelane snovi med študijskim letom.

Predelana snov mora biti težja od snovi za drugi letnik. Za tretji letnik je to:


-dve klasični sonati ali ena sonata in en ciklus variacij

-štiri težje koncertne etude



-en klavirski koncert

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalna praksa) in



lestvica Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznostih študija sledi DIPLOMSKI

izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Gostujočim študentom se

krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi

nosilec predmeta.

Na izpitu mora biti zaigrana vsaj ena sonata (če študent igra variacije L. van Beethovna, v

program vključi sonato 19., 20. ali 21. stoletja. Če je študent na izpitu 2. letnika igral

variacije, mora na diplomskem igrati sonato L. van Beethovna). Izpit se izvaja na pamet in

MORA vsebovati:

1. večjo skladbo J. S. Bacha ali tehtnejši preludij in fugo iz WTK

2. sonato ali variacije L. van Beethovna (katerokoli sonato razen:

op. 2 št 1, f-mol,

op. 10 št. 1 c-mol,

op. 10 št. 2 F-dur,

op. 14 E-dur in G-dur,

op. 26 As-dur

op. 27 št. 1, Es-dur

op. 49 g-mol in G-dur,

op. 78 Fis-dur

op. 79 G-dur

variacije pa lahko F-dur, c-mol, Eroica ali Diabelli)


4. eno večjo ali več manjših skladb 19., 20. ali 21. stoletja



20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, .


tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. V. Mlinarić in T. Petrač, red. prof. H. Haas, T. Ognjanovič in D. Tomšič Srebotnjak

. Naslov predmeta Klavir A I ( tudi del vokalno instrumentalniega modula)


4. Kontaktne ure Skupaj 30 P V- S- Ostale oblike ID,30


8. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena pedagogika 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje, zborovsko

dirigiranje, Orgle, Sakralna glasba


12. Posebnosti Predmet je samostojen na smeri orgle ali sakralna glasba kot alternativa klavirju B 1ali del vokalno-

instrumentalnega modula.

Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz obeh delnih

ocen se izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19).

Klavir 1 A se izvaja v okviru vokalno instrumentalnega modula, če kandidat nima opravljene mature glavni

predmet klavir. Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu

predhodnemu znanju in sposobnostim. Celoletni predmet.

Klavir A 1 je tudi samostojen predmet na smeri Orgle – ni v okviru modula.


kompetence

-Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre: kontroliran prstni udarec,artikulacija,

sproščenost telesa

-spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature

-uporaba instrumenta kot pripomočka pri študiju glasbe

14. Opis vsebine

-evalvacija znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja

-izdelava individualnega programa in pristopa za nadgradnjo znanja

-seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela

-interpretacija literature različnih stilnih obdobij


F. Chopin: izbor lažjih etud iz op. 10 in op. 25, A. Skrjabin: Izbor etud iz op.8 in op.42

Etude Moszkowskega, Neuperta, Czernyja, Clementija

J.S.Bach: WTK 1 in 2, Francoske suite

Sonate in variacije Haydna, Mozarta in Beethovna

Izbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma npr.: Chopin:Valčki, Mazurke; Debussy:

Preludiji; Brahms, Schubert, Schumann, Grieg, Mendelsssohn in drugi

Izbor skladb 20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič in drugi

Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni,

Matičič, Srebotnjak, Ukmar, Lajovic, Ravnik in drugi


16.1 Znanje in

razumevanje

-obvlada igralni aparat

-razume procese in metode vadenja

-smotrna uporablja različne interpretativne tehnike

-skladbe stilno interpretira in analizira

16.2 Uporaba -uporabi inštrument kot študijski pripomoček in izrazno

sredstvo

za interpretacijo glasbenih vsebin

16.3 Refleksija -vrednoti tehnično znanje instrumenta

-vrednoti interpretacijo



-se glasbeno izraža

-pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih

segmentih izvajalske prakse

-analizira glasbene oblike

-spoznava didaktične principe individualnega dela

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, aktivno (refleksivno) poučevanje



Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen sprejemni izpit glasbeno-umetniške

nadarjenosti. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka.


lestvica

Delni izpit iz Klavirja 1A za Vokalno instrumentalni modul1, je komisijski. Na njem študent

izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja

na pamet.

Izpitna snov:

-ena etuda

-Preludij in fuga J.S.Bacha iz WTK 1 ali WTK2

-Sonata W.A.Mozarta ali L.van Beethovna v celoti

-ena skladba 19.ali 20. stoletja

-ena skladba slovenskega avtorja

Ocene so 6-10 (pozitivno) oz 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula I sestavljata oceni obeh predmetov modula,

ocena delnega izpita iz klavirja v deležu 70%. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula

mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo

na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Študentske ankete

-,, .

-medsebojna primerjava študijskih dosežkov

-javni in interni nastopi

21. Sestavljalec učnega načrta Aleš Vesel

1. Naslov predmeta Klavir AII (Vokalno instrumentalni modul II ali samostojen


4. Kontaktne ure Skupaj

30

P V- 4. Kontaktne

ure

Skupaj 30

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3. + 4.

8. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika

9. Študijska smer Orkestrsko Dirigiranje, zborovsko

dirigiranje, orgle


12. Posebnosti Predmet je samostojen na smeri orgle ali sakralna glasba kot alternativa klavirju B I1ali del vokalno-

instrumentalnega modula.

Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz obeh delnih

ocen se izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19).

Klavir 2 A se izvaja v okviru vokalno instrumentalnega modula, če kandidat nima opravljene mature glavni

predmet klavir. Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu

predhodnemu znanju in sposobnostim. Celoletni predmet.

Klavir A 1 je tudi samostojen predmet na smeri Orgle – ni v okviru modula.


kompetence





14. Opis vsebine






F. Chopin: izbor lažjih etud iz op. 10 in op. 25

A. Skrjabin: Izbor etud iz op.8 in op.42




Izbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma npr.: Chopin:Valčki, Mazurke; Debussy:

Preludiji; Brahms, Schubert, Schumann, Grieg, Mendelsssohn in drugi





16.1 Znanje in

razumevanje





16.2 Uporaba -uporabi inštrument kot študijski pripomoček in izrazno sredstvo




16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet


-pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih segmentih izvajalske

prakse






Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit predmeta Klavir 1A

Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje predavanj


lestvica

Delni izpit iz Klavirja A2 za Vokalno instrumentalni modul1, je komisijski. Na njem študent

izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja

na pamet.

Izpit iz Klavirja A 2 je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in

kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.

Izpitna snov:

-ena etuda






Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula I sestavljata oceni obeh predmetov modula,

ocena delnega izpita iz klavirja v deležu 70%. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula

mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na

osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Študentske ankete , ,, ., medsebojna primerjava študijskih dosežkov



1. Naslov predmeta Klavir A III ( del vokalno instrumentalnega modula 3 ali samostojen predmet)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) / 7

4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V- S- Ostale oblike

ID,30

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5. in 6.


pedagogika

9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje, zborovsko

dirigiranje, Orgle, Sakralna glasba


12. Posebnosti Predmet poteka na smeri sakralna glasba kot alternativa klavirju B 3 ali del vokalno-instrumentalnega

modula na smereh orkestrsko in zborovsko dirigiranje

Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in

sposobnostim. Celoleten predmet


kompetence





14. Opis vsebine






F. Chopin: izbor lažjih etud iz op. 10 in op. 25

A. Skrjabin: Izbor etud iz op.8 in op.42




Izbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma npr.: Chopin:Valčki, Mazurke;

Debussy: Preludiji; Brahms, Schubert, Schumann, Grieg, Mendelsssohn in drugi





16.1 Znanje in

razumevanje





16.2 Uporaba -uporabi inštrument kot študijski pripomoček in izrazno sredstvo




16.4 Prenosljive

spretnosti – niso vezane

le na en predmet


-pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih segmentih

izvajalske prakse






Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit predmeta Klavir 2A

Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje predavanj


lestvica

Delni izpit iz Klavirja A 3 za Vokalno instrumentalni modul1, je komisijski. Na njem

študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v

celoti izvaja na pamet.

Izpit iz Klavirja 3A je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in


Izpitna snov:

-ena etuda






Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula 3 sestavljata oceni obeh predmetov

modula, ocena delnega izpita iz klavirja v deležu 70%. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni

del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega

semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Študentske ankete

-,, .

-medsebojna primerjava študijskih dosežkov



1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir B I


4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V S Ostale oblike 30 ID



pedagogika

9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Petje, Kljunasta flavta, Sakralna

glasba,

10. Steber programa Obvezn i strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Klavir 1B uresničuje nivojski pristop k pouku. Lahko ga kot osnovno raven izberejo študentje sakralne

glasbe in kot višjo raven študentje kljunaste flavte, kompozicije in glasbene teorije ali petja

Posebnosti pri Klavirju 1B: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen

njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 1B obiskujejo študenti, ki so dosegli znanje,

ustrezno drugemu letniku srednje glasbene šole. Celoletni predmet.


kompetence

- Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre: kontroliran prstni

udarec,artikulacija, sproščenost telesa

- spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature

- uporaba instrumenta kot pripomočka pri pedagoškem delu in študiju glasbe

14. Opis vsebine

- Evalvacija znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja

- izdelava individualnega programa in pristopa za nadgradnjo znanja

- seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela

- predstavitev načinov uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka


Etude: C.Czerny: Etude op.740, M.Moszkowski: Etude op. 72, Moscheles: Etude op.70

lažje etude F. Chopina, A.Skrjabina , Neuperta, Clementija

J.S.Bach: Triglasne invencije, WTK 1 in 2, Francoske suite


Izbor skladb iz bobdobja romantike in impresionizma: Chopin:Valčki, Preludiji,

Mazurke;Debussy:Preludiji, Arabeski, Childrenžs Corner; Schubert, Schumnn,

Mendelssohn, Grieg in drugi

Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok Šostakovič ipd.

Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni

M. Lipovšek: 20 mladinskih skladb; Lajovic, Ukmar, Ravnik, Pahor, Matičič, Bravničar


16.1 Znanje in

Razumevanje - obvlada igralni aparat

- razume procese in metode vadenja

- smotrno uporablja različne interpretativne tehnike

- skladbe stilno interpretira in analizira

16.2 Uporaba - Uporabi inštrument kot študijski pripomoček in

izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin

16.3 Refleksija - vrednoti tehnično znanje instrumenta

- vrednoti interpretacijo


niso vezane le na en predmet - se glasbeno izraža

- pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih


- analizira glasbene oblike

- spoznava didaktične principe individualnega dela




Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen sprejemni izpit

glasbeno-umetniške nadarjenosti.

Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih učnih ur.


lestvica

Izpit iz Klavirja 1B je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in


Izpitna snov:

- ena etuda

- preludij in fuga, triglasna invecija ali trije stavki Francoske suite

- J.S.Bacha

- dva stavka sonate iz obdobja klasike (obvezen sonatni stavek)

- skladba 19. ali 20. stoletja

- skladba slovenskega avtorja

Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.


kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, ., medsebojna primerjava študijskih dosežkov

- javni in interni nastopi


1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir B II


4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P/ V/ S / Ostale oblike 30 ID

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2 7. Semester 3+4


pedagogika

9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Petje, Kljunasta flavta, Sakralna

glasba,





njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 2B obiskujejo študenti, ki so predhodno s

pozitivno oceno opravili Klavir 1B ali 1A., celoletni predmet


kompetence





14. Opis vsebine


- nadaljnje izpopolnjevanje tehničnih, in interpretacijskih vidikov klavirske igre

- izpopolnjevanje znanja uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka


C.Czerny: Etude op.740, M.Moszkowski: Etude op. 72, Moscheles: Etude op.70

lažje etude F. Chopina, A.Skrjabina , Neuperta, Clementija

J.S.Bach: Triglasne invencije, WTK 1 in 2, Francoske suite;


Izbor skladb iz bobdobja romantike in impresionizma: Chopin:Valčki, Preludiji,

Mazurke;Debussy:Preludiji, Arabeski, Childrenžs Corner; Schubert, Schumann

Mendelssohn, Grieg in drugi



M. Lipovšek: 20 mladinskih skladb; Lajovic, Ukmar, Ravnik, Pahor, Matičič, Bravničar


16.1 Znanje in




16.2 Uporaba - uporabi inštrument kot študijski pripomoček in

kot izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih

vsebin












Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 1B ali Klavir 1A.

Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj


lestvica

Izpit iz Klavirja 2B komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in


Izpitna snov:

- ena etuda

- preludij in fuga, triglasna invencija ali trije stavki Francoske suite

- J.S.Bacha






sprotnega dela




1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir B III


4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P/ V/ S / Ostale oblike30 ID

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 5 + 6


pedagogika

9. Študijska

smer

Sakralna glasba,

Kompozicija in glasbena teorija,

Petje, Kljunasta flavta, ,




njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 3B obiskujejo študenti, ki so predhodno s

pozitivno oceno opravili izpit Klavir 2B ali 2A., celoletni predmet


kompetence

- Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre

- Spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature


14. Opis vsebine

- poglobitev znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja

- inerpretacija glasbe različnih stilnih obdobij



Etude:

C.Czerny: Etude op.740, M.Moszkowski: Etude op. 72, Moscheles: Etude op.70

F.Chopin: Etude op10 in op. 25, A. Skrjabin: Etude op.8 in op.42, Etude Neuperta,

Clementija in drugih

J.S.Bach: Triglasne invencije, Preludiji in fuge iz WTK 1 in 2,

J. Haydn: Sonate

W.A. Mozart: Sonate in variacije

L.van Beethoven: Sonate in variacije

Izbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma: Chopin:Valčki, Preludiji, Mazurke;

Debussy: Preludiji, Arabeski Childrenžs Corner; skladbe Schuberta, Mendelssohna,

Schumanna, Griega in drugih



M. Lipovšek: 20 mladinskih skladb, Lajovic, Ravnik, Srebotnjak, Matičič in drugi


16.1 Znanje in

razumevanje

- obvlada igralni aparat




16.2 Uporaba - uporabi inštrument kot študijski pripomoček in kot izrazno

sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin



16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

- se glasbeno izraža

- pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih segmentih

izvajalske prakse






Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 2B ali Klavir 2A.

Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj.


lestvica

Študent po opravljenih študijskih obveznostih opravlja komisijski izpit iz Klavirja 3A.

Na njem izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v

celoti izvaja na pamet.

Izpitna snov:

- ena etuda

- preludij in fuga, triglasna invecija ali trije stavki Francoske suite

- J.S.Bacha






sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta




1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir C I


4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15)

5. Stopnja 1 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2


Petje, Kljunasta flavta,


12. Posebnosti Klavir 1C uresničuje nivojski pristop k pouku. Je osnovna raven na smereh kompozicija in glasbena

teorija, petje in kljunasta flavta.

Posebnosti pri Klavirju 1C: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen

njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 1C obiskujejo študenti, katerih znanje dosega

raven zaključnega letnika klavir-stranski predmet za instrumentaliste in pevce na srednji glasbeni šoli.

Celoletni predmet.


kompetence





14. Opis vsebine


- izdelava individualnega programa in pristopa za nadgradnjo znanja



Czerny: Etude op. 299, op. 821

Berens: Etude op. 61

Etude drugih avtorjev primerne težavnostne stopnje

J.S.Bach:12 malih preludijev, 6 malih preludijev

Izbor klasičnih sonatin

Izbor lažjih skladb iz obdobja romantike in impresionizma: (Chopin: lažji preludiji,

Schumann, Schubert

Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič ipd.

Skladbe slovenskih avtorjev: Škerjanc, Lipovšek Šivic, Pahor ipd


16.1 Znanje in






vsebin












Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen sprejemni izpit

glasbeno-umetniške nadarjenosti.



lestvica

Izpit iz Klavirja 1C je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in


Izpitna snov:

-ena etuda

-preludij J.S.Bacha

-sonatina

-skladba 19. ali 20. stoletja

-skladba slovenskega avtorja



kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete

- ,, .

- medsebojna primerjava študijskih dosežkov



1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir C II


4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V S Ostale oblike 30 ID


8. Študijski program Glasbena umetnost, 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,



12. Posebnosti Klavir 2C uresničuje nivojski pristop k pouku


njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 2C obiskujejo študenti, ki so predhodno s

pozitivno oceno opravili izpit Klavir 1C ali 1B.Celoletni premdet


kompetence





14. Opis vsebine

- nadgradnja znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja

- predstavitev različnih vidikov uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka


- interpretacija literature različnih stilnih obdobij


Czerny: Etude op. 299, op. 821 Berens: Etude op. 61ipd.

J.S.Bach: 6 malih preludijev, Dvoglasne invencije

W.A. Mozart: Dunajske sonatine

Izbor klasičnih sonatin

Izbor lažjih skladb iz obdobja romantike in impresionizma: Chopin: lažji preludiji,

Schumann, Schubert, Grieg in drugi


Skladbe slovenskih avtorjev: Škerjanc, Lipovšek, Šivic ipd


16.1 Znanje in

razumevanje - obvlada igralni aparat





vsebin












Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 1C ali Klavir 1B



lestvica

Izpit iz Klavirja 2C je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in


Izpitna snov:

- ena etuda

- preludij J.S.Bacha

- sonatina





sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, .

- medsebojna primerjava študijskih dosežkov, javni in interni nastopi


1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir CIII



(15+15)

P/ V/ 4. Kontaktne

ure

Skupaj 30 (15+15)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 5 + 6

8. Študijski program Glasbena umetnost, 9. Študijska

smer

Kompozicija in glasbena teorija,


12. Posebnosti Klavir 3C uresničuje nivojski pristop k pouku.


njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 3C obiskujejo študenti, ki so predhodno s

pozitivno oceno opravili izpit Klavir 2C ali 2B.


kompetence





14. Opis vsebine

- nadgradnja znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja

- predstavitev različnih vidikov uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka


- interpretacija literature različnih stilnih obdobij


Czerny: Etude op. 299, op. 821, Berens: Etude op. 61, Etude drugih avtorjev podobne

težavnostne stopnje

J.S.Bach: 6 malih preludijev, Dvoglasne invencije, Francoske suite

W.A. Mozart: Dunajske sonatine, lažje sonate

Haydn: lažje sonate

Izbor lažjih skladb iz obdobja romantike in impresionizma: (Chopin: lažji preludiji,

Schumann, Schubert


Skladbe slovenskih avtorjev: Škerjanc, Lipovšek, Šivic ipd


16.1 Znanje in

razumevanje

- obvlada igralni aparat






vsebin












Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 2C ali Klavir 2B.



lestvica

Študent po opravljenih študijskih obveznostih opravlja komisijski izpit iz Klavirja 3A..

Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet.

Izpitna snov:

- ena etuda

- preludij J.S.Bacha

- sonatina





sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta




1. Naslov predmeta Klavirska literatura



(30+30) P 60 V S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer KLavir




kompetence

1. okvirno splošno (s)poznavanje glasbene ustvarjalnosti na področju instrumentov s

tipkami (razen orgel)

2. podrobnejša opredelitev razdeljena in zajeta po glavnih zgodovinskih obdobjih

3. razpoznavanje slogovnih značilnosti

a. vsake dobe

b. posameznih pomembnih skladateljev

4. strnjevanje že obstoječih "razpršenih" znanj in vedenj (oblikoslovje, analiza, nauk o

instrumentih, zgodovina …) v svrho tega specialnega (specializiranega) področja

14. Opis vsebine

1. Oris posameznega obdobja , osnovne značilnosti z zgodovinskega, filozofskega in

sociološkega vidika ("Zeitgeist" – duh časa)

2.Umestitev glasbenega dogajanja v zgoraj omenjeni okvir

3. Obravnavanje razvoja klavirske glasbe na primerih posameznih skladateljev in njihovega

opusa

UČNA SNOV

Učna snov je organizirana (porazdeljena) v 4 blokih,

: Od začetkov glasbe za instrumente s tipkami do visokega baroka

a. začetki – prve zbirke skladb za intrumente s tipkami

b. glasbene oblike zgodnjega časa

c. instrumenti

d. virginalisti (Anglija)

e. Frescobaldi in sodobniki (Italija)

f. predhodniki J.S. Bacha v nemškem kulturnem prostoru

g. clavecinisti (Francija)

h. Domenico Scarlatti

i. Georg Friedrich Händel

j. J.S. Bach (1. temeljit pregled del, 2. njihova pomembnost za sodobnega pianista)

:Klasicizem

a. Bachovi sinovi in razvoj novega sloga ("empfindsamer Stil" in

"Charakterstück")

b. razvoj sonate kot pomembne skladateljske oblike v klasicizmu

c. predhodniki dunajske klasike

d. Muzio Clementi

e. Joseph Haydn in Wolfgang A. Mozart (1. podobnosti in razlike, 2. temeljit

pregled del)

f. Ludwig van Beethoven (1. temeljit pregled del, 2. pozna dela kot most k

romanticizmu)

Romanticizem in Impresionizem

a. karakteristike novega obdobja

b. razvoj klavirskega recitala kot oblike javnega nastopa

c. Carl M. von Weber

d. Franz Schubert

e. glavna "plejada" poetov in virtuozov: Mendelssohn, Chopin, Schumann, Liszt

f. Johannes Brahms in prehog v pozno romantiko

g. posamezniki – fenomeni: César Franck

h. ruska šola od Čajkovskega do Rahmaninova

i. prehod v nove sloge: Fauré, Skrjabin …

j. Impresionizem in ekspresionizem: Debussy, Ravel, Janaček …

Od impresionizma do današnjih dni

a. Uvod v sodobno ustvarjalnost

b. tradicionalisti – klasiki 20. stoletja

c. zgodnji inovatorji: Schoenberg, Szymanowski …

d. avantgarda in vrhovi 20. stoletja: Stockhausen, Boulez, Ligeti, Crumb...

e. vpogled v slovensko klavirsko ustvarjalnost


1. Walter Georgi: Klaviermusik

2. Peter Hollfelder: Internationales chronologisches Lexikon Klaviermusik

3. Pavel Šivic: Zgodovinski razvoj klavirske glasbe (skripta)

4. Zapiski M. Horak

5. Internetni viri

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Spoznavanje značilnosti posameznih obdobij,

razumevanje

geografskih stilov (npr. francoski, italijanski...), stilov

posameznih skladateljev in razlikovanje med njimi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj pri izvajanju programa

glavnega predmeta.

Odločanje pri izbiri novih skladb.

16.3 Refleksija Vrednotenje in postavljanje programa, ki se izvaja pri

glavnem predmetu, v zgodovinski okvir.



Uvrščanje klavirske literature v glasbenozgodovinske

okvirje.

17. Metode poučevanja in učenja 1. Aktiven diskusijski krog s študenti v skupini

2. Poslušanje

a. posebej pomembnih del v celoti

b. informativnih odlomkov

3. Kritični dialog, ki sledi poslušanju

4. Posredovanje ključnih (glasbenozgodovinskih) informacij

5. Analiza posameznih skladb



Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri

klavir.


lestvica

Izpit, seminarske naloge







5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).



sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, .

1. Naslov predmeta Klavirski duo


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID




12. Posebnosti Pouk poteka v obliki individualnega dela, Celoletni predmet


kompetence

- Poznavanje muzikalnih in tehničnih elemoentov igre v klavirskem duu

- Izoblikovanje skupnega tonskega profiliranja v klavirskem duu

- Poznavanje literature za klavirski duo

- Stilna interpretacija od baroka do sodobnih del

- Nastopanje v klavirskem duu ( dva ali več klavirjev in klavir štiriročno)

14. Opis vsebine

- Uvajanje v komorno muziciranje s posebnim poudarkom na upoštevanju soigralca,

- Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi

premišljeno oblikovanje posameznih duov.

- Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča duom postopno rast in oblikovanje

od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar

je odvisno od sposobnosti posameznega dua).

-seznanjanje z nadrejenim in podrejenim v različnih fazah glasbenega poteka glede na

pozicijo Primo-Secondo

- Navajanje na kakovostno samostojno delo

-Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, tekmovanj, snemanj ipd.


Izbor literature za klavirski duo naslednjih avtorjev:

Barok: J. S. Bach, F. Händel

Klasicizem: J. Chr. Bach, W. A. Mozart, L. van Beethoven

Romantika: F. Schubert, R. Schumann, F. Chopin, G. Faure, J. Brahms, M. Reger, A.

Dvorak, E. Grieg, C. Saint-Saens in drugi

Impresionizem: C. Debussy

20. stoletje: M. Ravel, F. Poulenc, D. Milhaud, E. Satie, W. Lutoslawski, I. Stravinski,

D. Šostakovič, B. Britten, A. Schnittke in drugi

Slovenski avtorji: A. Lajovic, G Krek, L. M. Škerjanc, V. Globokar, J. Matičič, P.

ramovš, U. Rojko, A. Misson in drugi

šž

16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja v

klavirskem duu

razumevanje procesov in metod vadenja v klavirskem duu

razumevanje in razčiščevanje problemov skupne igre

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri



16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin komornega igranj in

interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja


vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih

izvajalskih praksah

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso vezane

le na en predmet

glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri drugi

komorni igri, korepeticijah, solističnem igranju)



analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih

predmetih), poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo z enim klavirskim duom



obveznosti

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka klavirskega dua

ocenijo interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Sicer se izvede komisijski

izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje.




10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno),

5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do

odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih

dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta Redni profesor Igor Dekleva

1. Naslov enote / predmeta / modula Kljunasta flavta (modul stara glasba)


4 (2+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj

30

(15+15)

P V S Ostale oblike

30

5. Stopnja 1 6. Letnik katerikoli 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Flavta, oboa, klarinet, fagot,

trobenta, pozavna , rog, tuba,

saksofon

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Delo poteka v obliki individualnega dela s študenti


kompetence

Pridobivanje osnovnih znanj o kljunasti flavti, potrebnih za poučevanje v glasbenih

šolah;

Seznanjanje s kljunasto flavto in njenimi zakonitostmi: drža instrumenta, vodenje in

oblikovanje tona, osnovni principi artikulacije, intonacija;

Spoznavanje različnih vrst in velikosti instrumenta;

Igranje na sopransko in altovsko kljunasto flavto (transpozicija);

Izvajalska praksa stare glasbe, predvsem renesanse in baroka;

Moderna tehnika in improvizacija;

Razvijanje lastnega izražanja v interpretaciji različnih zvrsti glasbe;

Spodbujanje interesa za poučevanje kljunaste flavte v glasbenih šolah;

Razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraževalno delo na področju

učenja kjunaste flavte.

14. Opis vsebine

Osvajanje in izpopolnjevanje tehničnih znanj;

Čista intonacija na kljunasti flavti: v povezavi z intenzivnostjo pihanja (dinamiko) in

uporabo pomožnih prijemov;

Interpretacija stare glasbe, pregled in praktična uporaba baročne ornamentacije;

Uvajanje v moderno tehniko igranja in improvizacija;

Pregled izbora učbenikov in literature za poučevanje kljunaste flavte na začetni stopnji;

Spoznavanje originalnih del za kljunasto flavto.


Izbor literature glede na študentovo predznanje

M. Zimmermann: Die Altblockflöte 1, 2

F. J. Giesbert: Schule für die Altblockflöte

L. H. – von Winterfeld: 199 Daumenübungen

L. H. – von Winterfeld: 40 Studien nach Solfeggien Friedrichs des Grossen

F. J. Giesbert: 15 Solostücke von Meistern des 18. Jh.

5 leichte Suiten aus dem Barock

J. B. Loeillet: Sonate op.1 (izbor)

B. Marcello: Sonate op. 2 (izbor)

F. Barsanti: Sonate op. 1 (izbor)

G. Ph. Telemann: Die kleine Kammermusik: 6 Partiten (izbor)


16.1 Znanje in

razumevanje

Poznavanje osnovnih tehničnih prvin kljunaste

flavte;

Poznavanje zakonitosti stare glasbe;

Interpretacija stare glasbe;

Poznavanje modernih tehnik igranja kljunaste flavte,

primernih za poučevanje na osnovni glasbeni stopnji.

16.2 Uporaba Uporablja osvojena znanja pri načrtovanju pouka

kljunaste flavte v glasbenih šolah;

Sposobnost izvajanja lažje literature solistično ali v

manjših komornih zasedbah.

16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta;

Vrednotenje interpretacije;

Vrednotenje didaktičnih metod in učnega gradiva za

poučevanje instrumenta v glasbenih šolah;



Poznavanje stilne interpretacije stare glasbe in njenih

zakonitosti;

Izvajalska praksa, uporaba literature tudi pri

prvotnem instrumentu.




obveznosti

Vpis v ustrezen letnik

19. Metode ocenjevanja in Po zaključenih predavanjih sledi delni izpit, za katerega študent pripravi 10 - 20 minut

ocenjevalna lestvica programa, ki vsebuje najmanj dela 5 različnih skladateljev. Namesto izpita se lahko

ocenijo interni in javni nastopi ( izvajalska praksa). Ocena sestavlja 25% celotne ocene

Modula stara glasba









20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., iskanje povratnih informacij ter analiza

rezultatov opravljenih izpitov

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Mateja Bajt

1. Naslov predmeta Kljunasta flavta 1

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 26 (15 + 11)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60

(30+30)

P V S Ostale oblike 60

ID


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kljunasta flavta

10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega pouka s študenti;

Individualno delo s korepetitorjem (čembalo);

Delo v ansamblu kljunastih flavt. Celoletni predmet


kompetence

- obvladovanje tehničnih elementov igranja kljunaste flavte (pravilno dihanje,

oblikovanje tona, intonacija, dinamika in pomožni prijemi, občutek za ritem in tempo);

- spoznavanje zgodovinske izvajalske prakse;

- študij literature iz zgodovinskih virov;

- spoznavanje različnih zgodovinskih stilov, pomembnih za kljunasto flavto, od

srednjega veka do poznega baroka;

- stilna interpretacija z izborom literature različnih stilnih obdobij;

- spoznavanje sodobnih tehnik izvajanja na kljunasto flavto;

- razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti;

- analitični pristop, pravilno samostojno delo;

- izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju;

- obvladovanje osnovnih spretnosti pri igranju v ansamblu klj. flavt (intonacija, vstopi in

zaključki, tempo, ritmična sigurnost);

- tekoče branje z lista enostavne literature za ansambel klj. fl.;

- branje različnih ključev (violinski, basovski);

- delo z modernimi in historičnimi instrumeni.

14. Opis vsebine

- Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja;

- izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične in tonske vaje, etude);

- interpretacija literature vseh stilnih obdobij za klj. flavto , katere izbor je prilagojen

tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta;

- vpogled v zgodovinske vire in sodobno strokovno literaturo;

- seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbe in vsesplošne kulture od

16. do 18. st.;

- vpogled v zakonitosti ornamentacije, tempa in glasbenih oblik v stari glasbi;

- obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent



ETUDE:

Davis: 15 Studies, Iz: Sololiteratur des Hochbarock: 6 Preludes and Voluntaires (1708)

OBDOBJE PRED BAROKOM:

Anon. (ok. 1400): Belicha, Chominciamento di gioia idr.

ZGODNJI BAROK:

J. van Eyck: Onse Vader in Hemelryck, Psalm 118, 119 idr.

G. A. Pandolfi Mealli: Sonata La Bernabea

G. B. Fontana: Sonata prima, G. Frescobaldi: Canzoni a due canti

VISOKI BAROK:

- solo:

G. Ph. Telemann: Fantazije - po izboru

- klj. fl. in b.c.:

E. Ph. Chedeville: Sonates pour la musette, op. VII, P. D. Philidor: Suita op.II/9

P. B. de Boismortier: suite - po izboru, F. Veracini: sonate po izbiri

G. Ph. Telemann: 12 sonat za violino (flavto), 1734 – po izboru, G. Ph. Telemann:

Sonata v B-duru k koncertantnim čembalomm, J. S. Bach: Sonata g-mol, BWV 1034

koncerti:

G. Ph. Telemann: Suita v a-molu, J. Ch. Graupner: Koncert v F-duru

SODOBNA GLASBA :

M. Shinohara: Fragmente, R. du Bois: Pastorale VII, L. Berkeley: Sonatina,F.

Reizenstein: Partita, R. Hirose: Hymn, W. Heider: 3 persönliche Empfehlungen

A. Lara: Icaro, T. Lancino: Styx, P. Ramovš: Pogled (za klj. fl. in čembalo)

ANSAMBEL KLJUNASTIH FLAVT:

Renesansa:

- plesi: T. Susato, G. Mainerio, P. Attaignant idr.

- vokalna literatura: P. Hofhaimer, H. Isaac, L. Senfl idr.

Barok:

Duo: J. J. Mattheson, G. Finger, W. Croft idr.

Trio: J. J. Mattheson, J. Hook idr.

Sodobna glasba:

B. Britten, W. Lutoslawski ('Polnicshe Weihnachtslieder'), B. Bartok, H. J. Teschner,

A.Dorwarth idr., skladbe v jazzovskem stilu


16.1 Znanje in

razumevanje

1. obvladovanje tehničnih prvin instrumenta;

2. razumevanje procesov in metod vadenja;

3. stilna interpretacija z osnovami analize in

natančnega poznavanja primerjave

zgodovinske prakse;

4. poznavanje didaktičnih postopkov pri

študiju skladb in samostojnem domačem

delu;

5. sposobnost kontrole in primerjava zakonov

interpretacije, retorike in stilistike;

6. razvijanje samostojnosti pri študiju in

oblikovanje lastne interpretacije.

16.2 Uporaba - uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri

izvajalski praksi;

- samokontrola.

16.3 Refleksija - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta;

- vrednotenje interpretacije;


izvajalski praksi.



- glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri

zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom);

- poznavanje stilne interpretacije pri različnih

predmetih (npr. harmonija, kontrapunkt, analiza,

solfeggio, zgodovina glasbe);

- analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih in

zgodovini glasbe;

- razumevanje metod vadenja in vzorčno-posledičnih

metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri

izbirnih predmetih pedagoškega modula.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom,

korepeticije (čembalo),

delo v ansamblu kljunastih flavt,

izvajalska praksa, stilistika, ornamentacija,



obveznosti


porgrama kljunasta flavta in vpis v 1. letnik.

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa in redno

obiskovanje pouka glavnega predmeta.



Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi:

- eno delo pred barokom,

- sonato iz zgodnjega baroka,

- dve ciklični skladbi (v celoti) različnih stilov visokega baroka,

- sodobno skladbo.


10-5 pozitivno




sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.


,, .




1. Naslov enote predmeta Kljunasta flavta 2


4. Kontaktne ure

Skupaj 60

(30+30)


ID



10. Steber programa Obvezni – glavni predmet 11. Jezik slovenski





kompetence

- obvladovanje tehničnih elementov igranja kljunaste flavte (oblikovanje tona, intonacija,

dinamika in pomožni prijemi, občutek za ritem in tempo);

- nadaljnje spoznavanje zgodovinske izvajalske prakse;


- spoznavanje značilnosti različnih zgodovinskih stilov, pomembnih za kljunasto flavto, od

srednjega veka do poznega baroka;


- spoznavanje sodobnih tehnik izvajanja na kljunasto flavto, branje grafičnih notacij;




- nadaljnje izpopolnjevanje pri igranju v ansamblu klj. flavt;

- ansambelsko igranje v historičnih ključih,

- ansambelsko delo z zgodovinskimi viri;

- natančno izdelovanje intonacije v ansamblu klj. flavt, tudi v različnih uglasitvenih

sistemih;

- delo z modernimi in historičnimi instrumenti,;

- ansambelsko igranje z modernimi in renesančnimi instrumenti, poleg c- in f- tudi g-

instrumenti;

- improvizacija v ansamblu.

14. Opis vsebine





- študij zgodovinskih virov in sodobe strokovne literature;

- študij glasbenih oblik, povezava glasbe z retoriko, filozofija glasbe in vsesplošne kulture

od 16. do 18. st.;

- študij ornamentacije, v stari glasbi, specifično glede na čas in prostor;

- ansambelska praksa;

- obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva



ETUDE:

K. Boeke: 3 exercises, L. H. –v. Winterfeld: Bachstudien für Altblockflöte, H. M. Linde:

Blockflöte virtuos


Anon. (ok. 1400): Principio di virtu, Trotto idr., G. Bassano: Ricercate – po izboru

ZGODNJI BAROK:

J. van Eyck: Male Symen idr., G. A. Pandolfi Mealli: Sonata La Vinciolina

G. B. Fontana: Sonata quinta, D. Castello: Sonate a due canti

VISOKI BAROK:

- solo: G. Ph. Telemann: Fantazije - po izboru

- klj. fl. in b.c.:

J. M. Hotteterre: Suita op. II/1, P. D. Philidor: Suita op.II/2, P. B. de Boismortier: suite - po

izboru, A. Corelli: sonate op.V/2,3 z originalno ornamentacijo, F. Barsanti: Sonata C-dur

Detri: Solo Flute a Bec, sonata v c-molu, J. Ch. Schickhardt: izbor sonat iz 'L'Alphabet de la

Musique', G. Ph. Telemann: 12 sonat za violino (flavto), 1734 - po izboru, G. Ph. Telemann:

Dve sonatini, J. S. Bach: Sonata G-dur, BWV 1035

- koncerti:

J. M. Leclair: Koncert v c-molu, op. VII/3

G. Ph. Telemann: Koncert v e-molu za kljunasto in prečno flavto

SODOBNA GLASBA :

J. Casken: Tymehaze, J. Rokus van Roosendael: Rotations, M. Radulescu: Sonate

J. Baur: Mutazioni, I. Yun: Chinesische Bilder (Kitajske slike), V. Dinescu: Imaginabile

B. Jež – Brezavšček: Birds


Renesansa:

- plesi: M. Praetorius, S. Scheidt, H. L. Hassler, E. Widmann idr.

- C.f. in druge oblike skladb: L. Senfl, P. Hofhaimer, H. Isaak, Liber Fridolin, Glogauer

Liederbuch, Forster Virginal book

- Consorti, Ricercari, Canzone: A. Cabezon, G. Gabrieli, S. Rossi, A. Banchieri, lažje

angleške skladbe, J. S. da Modena

Barok in klasika:

francoski galantni dueti (J. B. de Boismortier); J. J. Quantz; P. Hoffmeister

Sodobna glasba:

M. Gümbel ('Flötenstories'), W. W. van Nieuwkerk ('Kadanza'), P. Rose('New Braun Bag'),

K. Serocki; H. Mancini ('Pink Panther'), skladbe v jazzovskem stilu


16.1 Znanje in

obvladovanje tehničnih prvin instrumenta;

razumevanje procesov in metod vadenja;

stilna interpretacija z osnovami analize in

razumevanje natančnega poznavanja primerjave

zgodovinske izvajalne prakse;


skladb in samostojnem domačem delu;

sposobnost kontrole in primerjava zakonov


razvijanje samostojnosti pri študiju in



izvajalski praksi;

- samokontrola.



- vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski

praksi.



- glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru,

komorni igri, igri v in z orkestrom);

- poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih

(npr. harmonija, kontrapunkt, analiza, solfeggio,

zgodovina glasbe);


zgodovini glasbe;


metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih

predmetih pedagoškega modula.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, , korepeticije (čembalo),

delo v ansamblu kljunastih flavt,, izvajalska praksa, stilistika, ornamentacija,



Pogoj za vključitev v program je vpis v 2. letnik porgrama kljunasta flavta.

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa in redno obiskovanje

pouka glavnega predmeta.


lestvica

Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi:

- eno delo pred barokom,

- sonato iz zgodnjega baroka,

- eno francosko in eno italijansko ciklično skladbo visokega baroka z značilnimi

(originalnimi ali lastnimi) okraski,

- sodobno skladbo.


5 – 10 pozitivno


Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar

potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .

Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih

tekmovanjih


1. Naslov predmeta Kljunasta flavta 3


26 (13+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60

(30+30)


ID



10. Steber programa Obvezni – glavni predmet 11. Jezik slovenski





kompetence

- obvladovanje tehničnih elementov igranja kljunaste flavte (oblikovanje tona, intonacija,

dinamika in pomožni prijemi, občutek za ritem in tempo);

- poglobljen študij zgodovinske izvajalske prakse;



- poglobljen študij sodobne tehnike izvajanja na kljunasto flavto;




- nadaljnje izpopolnjevanje in samostojno delo pri igranju v ansamblu klj. flavt, natančnost v

skupni igri;

- ansambelsko igranje v vseh historičnih ključih,

- ansambelsko delo z zgodovinskimi viri;

- natančno izdelovanje intonacije in sktrukturne artikulacije v ansamblu klj. flavt, tudi v

različnih uglasitvenih sistemih;

- delo z modernimi in historičnimi instrumenti vseh vrst in velikosti;

- improvizacija v ansamblu.

14. Opis vsebine





-študij zgodovinskih virov in sodobne strokovno literature;

- študij glasbenih oblik, retorike in filozofije glasbe ter vsesplošne kulture od 16. do 18. st.;

- poglobljen študij ornamentacije v različnih obdobjih in deželah od 16. do 18. st.;

- poglobljen študij sodobne literature ter delo z elektroakustičnimi mediji;

- ansambelska praksa, transkripcije ter lastna predelava;

- obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva



ETUDE:

E. Hunt: Orchestral Studies (Orchesterstudien)

M. M. Linde: Basler Blockflötenbuch


Anon: (ok.1400): Tre fontane idr.

G. Bassano: ricercate – po izboru

F. Rognoni, G. Dalla Casa, G. Bassano, C. da Rore, G. B. Bovicelli: Madrigali z okraski –

po izboru (npr.: C. da Rore: Ancor che col partire; Clemens non Papa: Frais et gaillard)

ZGODNJI BAROK:

J. van Eyck: Boffons idr.

B. de Selma e Salaverde: Canzona terza

G. B. Fontana: Sonata seconda idr.

D. Castello: Sonate a due canti

VISOKI BAROK:

- solo:

G. Ph. Telemann: Fantazije - po izboru

J. S. Bach: Partita za flavto solo, BWV 1013

- klj. fl. in b.c.:

J. M. Hotteterre: Traits

J. M. Hotteterre Suita op.2/4 idr.

P. D. Philidor: Suita op.II/5

Ch. Dieupart: suite- po izboru

A. Corelli: sonate op.V (po izboru) z originalno ornamentacijo

J. Ch. Schickhardt: izbor sonat iz 'L'Alphabet de la Musique'

G. Ph. Telemann: 12 sonat za violino (flavto), 1734 - po izboru

G. Ph. Telemann: Methodische Sonaten – po izboru

J. S. Bach: Sonata po izboru

C. Fr. Abel: Sonate op. 6/3 idr.

- koncerti:

A. Vivaldi: koncert v c-molu, RV 441

G. Ph. Telemann: Koncert v F-duru (za altovsko klj. fl., fagot, godala in b.c.)

SODOBNA GLASBA :

M. Ishii: Black intention

C. Tsoupaki: Charavgi

E. Stokes: Eldey Island (za klj. flavto in trak)

W. Heider: Gassenhauer (za s.klj.fl. in mali boben)


Srednji vek in renesansa:

- plesi: A. Ferrabosco, A. Holborne idr.

- C.f. in druge oblike skladb: G. de Machaut; G. Dufay; Josquin des Prez; težje skladbe

nizozemskih avtorjev; 'In Nomines'; Th. Morley (dueti), J. Coperario, E. Bevin; A. Willaert,

G. Bassano, O. de Lassus (dueti); Schott: Anthology idr.

Barok in klasika:

G. Ph. Telemann (dueti), francoski galantni dueti, J. B. de Boismortier (trio); J. Haydn

Igranje transkripcij in (izdelava!) lastne

Sodobna glasba:

P. Hindemith, R. Hirose ('Lamentation', 'Idyll'), K. van Steenhoven ('Wolken'); A. Pärt ('Pari

Intervallo'); K. Serocki ('Arrangements')


16.1 Znanje in

obvladovanje tehničnih prvin instrumenta;

razumevanje procesov in metod vadenja;

razumevanje

stilna interpretacija z osnovami analize in

natančnega poznavanja primerjave

zgodovinske izvajalne prakse;


skladb in samostojnem domačem delu;

sposobnost kontrole in primerjava zakonov


razvijanje samostojnosti pri študiju in



izvajalski praksi;

- samokontrola.



- vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski

praksi.



- glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru,

komorni igri, igri v in z orkestrom);

- poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih

(npr. harmonija, kontrapunkt, analiza, solfeggio,

zgodovina glasbe);


zgodovini glasbe;


metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih

predmetih pedagoškega modula.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom,

korepeticije (čembalo),

delo v ansamblu kljunastih flavt,

izvajalska praksa, stilistika, ornamentacija,




porgrama kljunasta flavta.

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa in redno obiskovanje

pouka glavnega predmeta.


lestvica

Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznosti študija sledi komisijski

diplomski izpit prve stopnje, ki obsega program v okviru naslednje težavnostne stopnje:

- eno delo pred barokom (Estampie, Solo-ricercar, Madrigal z okraski)

- zgodnji barok: 3 skladbe, od tega ena z dvema zgornjima glasovoma,

- visoki barok: a) eno solo skladbo

b) tri skladbe z basso continuom, od tega eno v francoskem in

eno v italijanskem stilu z okraski

c) koncert

- dve sodobni skladbi.

Igranje na pamet ni obvezno, priporočljivo pa je pri izvajanju solističnih baročnih skladb.

Program naj bo sestavljen v soglasju med mentorjem in študentom(tko).












,, .

Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih

tekmovanjih


1. Naslov predmeta KOMORNA IGRA


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P V S Ostale oblike

60

individualno

delo

5. Stopnja 1 6. Letnik Vsi letniki 7. Semester oba

8. Študijski program Glasbena umetnoast

9. Študijska smer Vse razen kompozicije in

glasbene teorije, orkestrskega in

zborovskega dirigiranja ter

sakralne glasbe.


12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah ( 2 – 8) Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov

in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim

programom.

Celoletni predmet


kompetence

- Poglabljanje umetniške interpretacije in širitev repertoarja obveznega predmeta

- Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna

uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika.

- Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti.

- Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših

del v zasedbah od dua do okteta.

- Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje

Sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih

-Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.

14. Opis vsebine

-Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi

premišljeno oblikovanje posameznih komornih skupin.

- Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in

oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do

težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine).

- Navajanje na kakovostno samostojno delo , ki je posebno v primerih sposobnejših

skupin in zahtevnejših sestavov (npr. godalni kvartet) neobhodno.

-Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorne skupine

pridobijo nujne izkušnje.


Komorne skladbe naslednjih avtorjev: J. Haydn, W. A. Mozart, L. v. Beethoven, F. Sor,

M. Giuliani, F. Schubert, F. Mendelssohn – Bartholdy, J. Brahms, R. Schumann, J. K.

Mertz, N. Coste, A. Dvořak, B. Smetana, E. Satie, M. Ravel, C. Debussy, M. L.

Tournier, D. Šostakovič, P. Hindemith, B. Martinů, B. Bartok, A. Reicha, F. Danzi, B.

Britten, Castelnuovo-Tedesco, J. Ibert, J. Francaix, J. M. Damase, D. Milhaud, S.

Barber, J. Pauer, W. Lutoslawski, M. H. Arnold, S. Osterc, L. M. Škerjanc, P. Šivic, M.

Lipovšek, P. Ramovš, U. Krek, A. Srebotnjak, I.

Komorne skladbe drugih kvalitetnih avtorjev različnih stilov


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost prilagajanja in usklajenega

načina igranja


razumevanje in razčiščevanje intonančnih

in tonskih problemov



domačem delu


16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin

komornega igranj in interpretacijskih znanj

pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega

muziciranja



pri drugih izvajalskih praksah


niso vezane le na en predmet glasbeno izražanje in izvajalska praksa

(npr. pri orkestru, solističnem igranju)

poznavanje stilne interpretacije (pri

harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu,

zgodovini glasbe)

analiza (pri zgodovini glasbe, pri


poznavanje osnovnih didaktičnih principov

s področja

17. Metode poučevanja in učenja Pouk v manjših skupinah od 2-8 izvajalcev.



obveznosti

Vpis v katerikoli letnik. Če študent izbere predmet v letniku, ko je komorna igra

obvezen predmet, mora obvezno izdelovati drugo literaturo v drugi zasedbi (skupini).



Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka komorne igre

ocenijo najmanj trije interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Sicer se izvede

komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje.


10 – (odlično),

9 – (prav dobro),

8 – (prav dobro),

7 – (dobro),

6 – (zadostno),

5 – 1 – (nezadostno).

Kandidat uspešno opravi obveznosti, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.



1. Naslov predmeta KOMORNA IGRA I


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2, 3 7. Semester 3+4, 5+6




zborovskega dirigiranja ter

sakralne glasbe in petja

10. Steber programa B Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah ( 2 – 8) Predmet komorna igra se podobno izvaja v vseh letnikih,

saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov in programov. V vsakem letniku izdelujejo

novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.

Celoletni predmet


kompetence

Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih

letnikov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo

nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja , hkrati pa

širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo,

pogosto glede na možnosti v drugi kombinaciji instrumentov oziroma v novi komorni

skupini.

-Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna








14. Opis vsebine




















16.1 Znanje in

razumevanje


načina igranja






domačem delu






muziciranja









zgodovini glasbe)




s področja




obveznosti

Vpis v 2. letnik programa

.




ocenijo najmanj trije interni ali javni nastopi v tekočem študijskem letu. V kolikor

nastopi ne bi bili mogoči, se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa

primerne težavnostne stopnje. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra

priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela.


10 – (odlično),

9 – (prav dobro),

8 – (prav dobro),

7 – (dobro),

6 – (zadostno),


Kandidat uspešno opravi obveznosti, če za nastope ali izpit dobi oceno od zadostno (6)

do odlično (10).



21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Tomaž Lorenz, visokošolski učitelji komorne igre in glavnih predmetov na

instrumentalnih programih

1. Naslov predmeta KOMORNA IGRA II


5 (3+2)

4. Kontaktne ure 60

Skupaj

60

(30+30)

P V S Ostale oblike

60 ID





zborovskega dirigiranja,

klavirja, orgel ter sakralne

glasbe ter petja

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah ( 2 – 8)

Predmet komorna igra se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje

različnih letnikov in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z

novim programom.


kompetence

Pri komorni igri gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje

različnih letnikov in programov ter tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi

večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega

nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo

literaturo, pogosto glede na možnosti v drugi kombinaciji oziroma v novi komorni

skupini.

- Pogabljanje interpretacije in širitev repertoarja glede na predmet Komorna igra I

-Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna








14. Opis vsebine




















16.1 Znanje in

razumevanje


načina igranja






domačem delu






muziciranja









zgodovini glasbe)




s področja




obveznosti

Vpis v 3. letnik programa




ocenijo najmanj trije interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Sicer se izvede

komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje.


10 – (odlično),

9 – (prav dobro),

8 – (prav dobro),

7 – (dobro),

6 – (zadostno),


Kandidat uspešno opravi obveznosti, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.



21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Tomaž Lorenz, visokošolski učitelji komorne igre in glavnih predmetov na

instrumentalnih programih

1. Naslov enote / predmeta / modula Komorni godalni orkester


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30



8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina, violončelo, viola,

kontrabas

10. Steber programa Izbirni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov

in vseh godalnih programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z

novim programom.

Celoletni predmet


kompetence

Pri Komornem godalnem orkestru gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so

vključeni študentje različnih letnikov godalnih programov ter tudi različnih stopenj z

navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter

izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih

letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.





obvladovanje elementov skupinske igre: intonacija, ritmična usklajenost,

tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje




14. Opis vsebine

formiranje godalnega orkestra, z ustrezno zasedbo posameznih sekcij


obdobij





originalne skladbe napisane za za komorni godalni orkester,

avtorji: A. Vivaldi, G. Tartini, J. S. Bach, W. A. Mozart, J. Haydn, , A. Dvorak,

C. Debussy, E. Grieg, B. Britten, E. Elgar , D. Šostakovič, D. Viren, Z. Ciglič, B.

Ipavec, E. Adamič, M. Bravničar, S. Osterc in številni drugi


16.1 Znanje in



probleme skupinske igre godal



in njihovo realizacijo v godalnem idiomu







solistična igra)


razvoju glasbenika












izvajalske prakse


javni nastopi



obveznosti


štdent lahko predmet vpiše na osnovi opravljene avdicije v letniku, ko

predmet ni obvezen




- ocena prisotnosti na vajah in nastopih

- kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta)





,, .


1. Naslov enote / predmeta / modula Komorni godalni orkester I


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)



8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina, violončelo, viola,

kontrabas


12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov

in vseh godalnih programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z

novim programom.

Celoletni predmet


kompetence

Pri Komornem godalnem orkestru gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so

vključeni študentje različnih letnikov godalnih programov ter tudi različnih stopenj z

navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter

izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih

letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.





obvladovanje elementov skupinske igre: intonacija, ritmična usklajenost,

tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje




14. Opis vsebine

formiranje godalnega orkestra, z ustrezno zasedbo posameznih sekcij


obdobij





originalne skladbe napisane za za komorni godalni orkester,

avtorji: A. Vivaldi, G. Tartini, J. S. Bach, W. A. Mozart, J. Haydn, , A. Dvorak,

C. Debussy, E. Grieg, B. Britten, E. Elgar , D. Šostakovič, D. Viren, Z. Ciglič, B.

Ipavec, E. Adamič, M. Bravničar, S. Osterc in številni drugi


16.1 Znanje in



probleme skupinske igre godal



in njihovo realizacijo v godalnem idiomu







solistična igra)


razvoju glasbenika












izvajalske prakse


javni nastopi



obveznosti


vpis v tretji letnik programa




- ocena prisotnosti na vajah in nastopih

- kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta)





,, .


1. Naslov enote / predmeta / modula Kompozicija I


4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P V- S - Ostale oblike 60

(ID)


8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija

10. Steber programa A. obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Individualni pouk, Celoletni predmet


kompetence

Komponiranje lastnih skladb za

Vokalno zasedbo min 3 min

Inštrument s tipkami min 5 min

Godalni inštrument min 5 min

Pihalni ali trobilni inštrument min 5 min

14. Opis vsebine

Sinteza glasbeno teoretičnih znanj in invencije pri ustvarjanju lastnih skladb.

Priprava in izdelava notnega materiala, sodelovanje z izvajalci pri pripravi koncertne

izvedbe.


Izbrana poglavja iz

David Cope: Techniques Of The Contemporary Composer

Schirmer USA, 1997 250 str.

Forte Allen: The Structure of Atonal Music

Yale University Press 1073 300 str.

Messiaen: The Technique of My Musical Language

Leduc , Paris 1950 200 str.

Smith Brindle: Serial Composition

Oxford University Press London 1966 230 str.


16.1 Znanje in

razumevanje razvijanje in razumevanje kreativnega postopka

komponiranja.

obvladovanje specifičnosti posameznih glasbenih zasedb

spoznavanje in analiza izbranih primerljivih del iz

slovenske in svetovne glasbene ustvarjalnosti

16.2 Uporaba razvoj lastnega kompozicijskega sloga

priprava na komponiranje za večje glasbene sestave in

večje glasbene forme

16.3 Refleksija vrednotenje lastnega kompozicijskega dela

analiza in razvijanje estetskih in slogovnih individualnih

značilnosti študenta

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

sposobnost zapisa in organizacije glasbenih vsebin v

sinergiji z glasbeno teoretičnimi veščinami in znanji




obveznosti


programa kompozicija in glasbena teorija

Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Kompozicija

in glasbena teorija 1 in izdelane kompozicije


ocenjevalna lestvica Po zaključenih predavanjih sledi ustni izpit




sprotnega dela.


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Jani Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Kompozicija II


14 (7+7)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)





12. Posebnosti Individualni pouk

Celoletni predmet


kompetence


manjšo komorno zasedbo min 8 min

srednjo komorno zasedbo min 12 min

14. Opis vsebine



izvedbe.


Izbrana poglavja iz


Schirmer USA, 1997 250 str







In drugi


16.1 Znanje in

razumevanje razvijanje in razumevanje kreativnega

postopka komponiranja.

obvladovanje specifičnosti posameznih

glasbenih zasedb

spoznavanje in analiza izbranih primerljivih del

iz slovenske in svetovne glasbene ustvarjalnosti


priprava na komponiranje za večje glasbene

sestave in večje glasbene forme


analiza in razvijanje estetskih in slogovnih

individualnih značilnosti študenta


niso vezane le na en predmet sposobnost zapisa in organizacije glasbenih

vsebin v sinergiji z glasbeno teoretičnimi

veščinami in znanji




Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit Kompozicija in glasbena teorija 1




lestvica Po zaključenih predavanjih sledi ustni izpit



sprotnega dela.


,, .


1. Naslov enote / predmeta / modula Kompozicija III


14 (7+7)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)


ID




12. Posebnosti Individualni pouk, Celoletni predmet


kompetence


večjo komorno zasedbo min 9 min

orkester a 2 min 10 min

14. Opis vsebine



izvedbe.


Izbrana poglavja iz


Schirmer USA, 1997 250 str








16.1 Znanje in

Razumevanje razvijanje in razumevanje kreativnega

postopka komponiranja.

obvladovanje specifičnosti posameznih

glasbenih zasedb

spoznavanje in analiza izbranih primerljivih del

iz slovenske in svetovne glasbene ustvarjalnosti


komponiranje za večje glasbene sestave in večje

glasbene forme


analiza in razvijanje estetskih in slogovnih

individualnih značilnosti študenta


niso vezane le na en predmet sposobnost zapisa in organizacije glasbenih

vsebin v sinergiji z glasbeno teoretičnimi

veščinami in znanji

spoznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja kompozicije in glasbene teorije




Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit Kompozicija in glasbena teorija 2.




lestvica Po zaključenih predavanjih sledi ustni izpit

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10) ,5 – 1

(nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).


sprotnega dela.


,, .


1. Naslov enote / predmeta / modula

KOMPOZICIJSKE TEHNIKE 20. in 21. STOLETJA


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

P 30 V30

5. Stopnja prva 6. Letnik Vseeno 7. Semester


9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija

10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik

Slovenski



kompetence

Spoznavanje komp. Tehnik 20./21. st., (potom analize, poslušanja CDjev s partituro, (ali

DVDjev) skozi aktivno debato);Prepoznavanje sodobnega glasbenega izraza, spoznavanje

(zlasti ekskluzivnega) sodobnega glasbenega repetoarja, uvajanje primerjalnega ovrednotenja

glasbenih del, ugotavljanje vzporednic in analogij znotraj sodobne glasbe, pa tudi glasbe

prejšnjih soletji z glasbo 20./21. st.; Spoznavanje specifičnosti ustvarijalnega dela posameznih

skladateljev sodobnega časa, zlasti tistih, ki poosebljajo specifično stilno opredelitev, s katero

so bistveno zaznamovali glasbo današnjega časa.

Vse to predstavlja neobhodno učno in informativno polje zlasti za mlade skladatelje, dirigente,

teoretike in pedagoge, zelo koristno pa je tudi za instrmentaliste, saj se le ti vedno znova

soočajo s problematiko izvajalske prakse na področju sodobne glasbe.

14. Opis vsebine

Na zgoraj omenjen način se z izbranimi deli obravnavajo naslednji avtorji: Ravel (Bolero –

primerjava Šostakovič – simf. št. 7 (―Leningrajska‖), Ives (Unanswered Question, Central

Park in the Dark), Schönberg (5 Orchesterstücke op.16; Pierot Lunaire), Berg (3

Orchesterstücke op. 6), Webern (6 Orchesterstücke op. 6), Bartók (Glasba za godala, tolkala,

harfo in čelesto), Strawinski (Le sacre de printemps), Messiaen (Tzrangalila), Cage (Music for

Marcel Duchamp), Boulez (Notations I-IV, ), Stockhausen (Kontakte, Mantra, Tierkreis...)

Nono (Prometej), Xenakis (Metastasis, Jonchaies, Ata, Xas, Sappho, Oresteia...) , Kagel (Filmi

Ludwig van..., Match...), Penderecki (Lukas Passion), Lutoslawski (Simf. št. 3, Simf. št. 4,

Beneške igre), Ligeti (Lux Aetherna, Requiem, Lontano, Atmospheres, Aventures, Nouvelles

Aventures, Volumina...), Kurtag (Stele), Feldman (Godalni kvartet št.2),, Globokar (Masse,

Macht und Individuum), Scelsi, Reich, Nancarow, Donatoni, Rihm, Crumb (Makrokozmos...),

Furrer (Fama), Spallinger (Farbe der Frühe für 7 Klaviere), Smolka (8 Pieces for

Gitarrenquartet), Ablinger, Kogoj, Ramovž, Lebič, Jež...


Musik-Konzepte (edition text + kritik), Walter Gieseler: Komposition im 20. Jahrhundert,

Partiture in zgoščenke, Internet....


16.1 Znanje in

Razumevanje

Prepoznavanje, razločevanje, vrednotenje obdelanih

ometniških del, posledično razumevanje razlogov, nujnosti

razvoja sodobne glasbe in umestnosti na sploh

16.2 Uporaba V lastni (po)ustvarijalni praksi,

16.3 Refleksija vrednotenje obdelanih ometniških del,



Bogatenje, usposabljanje lastnega pogleda na umetnost in

življenje, oživljanje senzibilnosti za nove kvalitete,

―kultivacija ušes‖, posledično: razvijanje boljše

komunikacije, tolerantnosti do drugačnega v smislu: ne

moremo govoriti vseh jezikov. Jezik, ki ga ne razumemo,

zato ni slab...

17. Metode poučevanja in učenja 1)Predavanja in vaje.



Za opravljanje študijskih obveznosti mora biti seveda študent vpisan na AG, sicer pa so

predavanja javna in dostopna vsakomur.


lestvica

Pisni izpiti

od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil; ob upoštevanju Statuta UL in

fakultetnih pravil.

Gostujoćim študentom se obveznosti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega

dela, kar potrdi nosilec predmeta


21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Uroš Rojko

1. Naslov enote / predmeta / modula Kontrabas 1


25 ( 12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30 +30)

P V S Ostale oblike

60 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+ 2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kontrabas

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij

Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov kontrabasistične igre (urejanje in postavitev rok

ustvarjanje osnovnega kontakta z struno oblikovanje tona, menjava lege, dosledno

upoštevanje agogike)

Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka

do sodobnih del.

Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju. Urejanje

toka misli v času nastopanja ter samokontrola.

14. Opis vsebine

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja.

Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so


Interpretacija kontrabasistične literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe).

Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega

študenta.

Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega





C. Flesch- Das Skalensystem

L. Streicher- Mein Musizieren auf dem Kontrabass I, II, R. Kreutzer- 18 Studies,

Findeisen 25 Studies I, II, S. Lee- Etude, Storch - Hrabe Etude, F. Petrachi Simplified

Higher Techniques,

Izbor skladb različnih stilnih obdobij,

J. S. Bach: Suite za violončelo

Sonate: B. Marcello, H. Eccles,G. Ph. Haendel, G. B. Pergolesi, A. Vivaldi…

Koncerti: C. D. von Dittersdorf, F. A. Hoffmeister, W. Pichl, A. Capuzzi, D.

Dragonetti, J. B. Vanhall… ali koncert podobne težavnostne stopnje

Skladbe: G. Bottesini, L. Montag, E. Tabakov, Hauta-aho Teppo, S. Koussewitzky, D.

Dragonetti ali skladba podobne težavnostne stopnje


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost kontrole rok in telesa


razumevanje vzročno-posledičnih metod

vzpostavljanja kontroliranega igranja



Stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba Uporaba kontroliranega igranja in

interpretativnih znanj pri izvajalski praksi


instrumenta



izvajalski praksi


niso vezane le na en predmet glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.

komorni igri in v orkestru)


kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini

glasbe)




področja




obveznosti

Vpis v prvi letnik programa


smeri kontrabas

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj 2 interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in



ocenjevalna lestvica Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20 - 30

minut programa, ki vsebuje najmanj 3 dela iz različnih stilnih obdobij (obvezno na

pamet )









Prvi letnik – izpitne zahteve

1. lestvica: dve ali tri oktave, trozvoki, terce (ena ali dve oktavi)

2. dve etudi

3. J. S. Bach: dva kontrastna stavka iz Suit za violončelo

4. koncert: izvaja se 1. ali 2. in 3. stavek koncerta

5. skladba po izbiri

6.




,, .,




2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 ( 12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60 (30+30)


ID 60



10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski


Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov kontrabasistične igre z razvijanjem hitrosti,

kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja

Upoštevanje agogike




14. Opis vsebine

Interpretacija kontrabasistične literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je

prilagojen individualnosti vsakega študenta.

Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri





C. Flesch- Das Skalensystem

R. Kreutzer- 18 Studies, T. A. Findeisen 25 Studies II, III , Storch - Hrabe Etude, F.

Petracchi Simplified Higher Techniques,

Izbor skladb različnih stilnih obdobij:

Sonate: H. Eccles, G. Ph.Haendel, G. B. Pergolesi, A. Vivaldi, P. Hindemith, J. M.

Sperger…

Koncerti: C. D. von Dittersdorf, F. A. Hoffmeister, D. Dragonetti, J. B. Vanhall, J. M.

Sperger, J. Larson… ali koncert podobne težavnostne stopnje

Skladbe: G. Bottesini,L. Montag,E. Tabakov, Hauta-aho Teppo, S. Koussewitzky, D.

Dragonetti, M. Bruch ali skladba podobne težavnostne stopnje


16.1 Znanje in

razumevanje

Zaznavanje osebne estetike v stilno-sprejemljivi interpretaciji na

osnovi analize

Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri

izvajalski praksi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi


Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri komorni igri, v

orkestru)

Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu,

zgodovini glasbe)

Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, Izvajalska praksa



obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Kontrabas 1

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa)

in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.

Vpis v drugi letnik programa.


ocenjevalna lestvica Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit)

Ocenjevalna lestvica: 6-10 pozitivno



Drugi letnik – izpitne zahteve

-lestvica: dve ali tri oktave, trozvoki, terce (ena ali dve oktavi)

-dve etudi

-Bach: dva stavka iz suit za violončelo

-koncert: izvaja se 1. ali 2. in 3. stavek koncerta

-skladba po izbiri ali sonata (vsaj dva kontrastna stavka)



20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .,, Javno predstavljanje študijskih dosežkov z

nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Izredni profesor Zoran Marković


2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 ( 12+13)

4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P V- S - Ostale oblike 60 ID





Celoletni predmet


kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov kontrabasistične igre, kvalitete tona, barvnega in

dinamičnega razlikovanja, Upoštevanje agogike




14. Opis vsebine

Interpretacija kontrabasistične literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je

prilagojen individualnosti vsakega študenta.

Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri





R. Kreutzer- 18 Studies, T. A. Findeisen 25 Studies II,III, Etude, A. Mengoli, R.

Montanari, F. Gregora

Izbor skladb različnih stilnih obdobij:

Sonate: H. Eccles, G. Ph.Haendel, G. B. Pergolesi, A. Vivaldi, P. Hindemith, J. M.

Sperger , A. Desenclos ( Aria in Rondo), F. Proto, L. van Beethoven…

Koncerti: C. D. von Dittersdorf, F. A. Hoffmeister, D. Dragonetti, J. B. Vanhall, J. M.

Sperger, J. Larson… ali koncert podobne težavnostne stopnje

Skladbe: H. Fryba, J. S. Bach, G. Bottesini,L. Montag,E. Tabakov, Hauta-aho Teppo,

S. Koussewitzky, D. Dragonetti, F. Farkas ali skladba podobne težavnostne stopnje


16.1 Znanje in

razumevanje

Zaznavanje osebne estetike v stilno-sprejemljivi interpretaciji

na osnovi analize

Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri

izvajalski praksi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi


Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri komorni igri,

v orkestru )

Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi,

solfeggiu, zgodovini glasbe)

Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri

samostojnem delu

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, Izvajalska praksa



obveznosti

Vpis v tretji letnik programa

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Kontrabas 2

Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa)

in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


ocenjevalna lestvica Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit


10-6 Pozitivno



Tretji letnik – izpitne zahteve

-dve etudi

-J. S. Bach: dva stavka iz suit za violončelo ali iz suite v starem slogu (Hans

Fryba)

-koncert

-sonata dva kotrastna stavka ali virtuozna skladba po izbiri

-orkestrska literatura vsaj tri skladbe iz zbirke Orchester Probespielle (edicija

Schott)



20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih dosežkov z

nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih itd.

21. Sestavljalec učnega načrta Izredni profesor Zoran Marković

1. Naslov enote / predmeta / modula KONTRAPUNKT A I


4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P30 V30 S Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 1 7. Semester 1+2







kompetence

Obvladovanje in komponiranje polifonije renesančnega, vokalnega in modalnega,

Palestrinovega stavka, poznavanje vokalne polifonije od začetkov do baroka, poznavanje in

analiza moteta ter maše kot reprezentativnih oblik tovrstne polifonije od nastanka do zdaj. S

strogimi pravili gradnje vokalnega polifonega stavka dosežemo osnovno oblikovanje

polifonega mišljenja in postavimo temelje logiki evolucijskega sloga kompozicijske gradnje.

14. Opis vsebine

A. Uvod v polifonijo (glasbena tekstura, enoglasje, vrste večglasja, definicija polifonije,

kontrapunkta, melodično in harmonsko gibanje idr.)

B. Polifonija stile antico, Palestrinov slog, vokalna polifonija z besedilom v praksi in teoriji:

1. izdelava dvoglasja v kontrapunktičnih disciplinah, z besedilom;

2. izdelava triglasja v osnovnih kontr. disciplinah, z besedilom;

3. izdelava štiriglasja v osnovnih in izbranih kontr. disciplinah, z besedilom;

4. izdelava pet- in večglasja v izbranih kontr. disciplinah, z besedilom;

5. analiza šestih izbranih motetov in dveh maš Palestrina, Gallusa in drugih ren. skladateljev;

6. priprava portfolia (vaje in analize iz prej naštetih točk, priprava treh mašnih stavkov in treh

motetov, seminarska naloga (obdelava izbranega poglavja iz glasbeno-teoretičnega dela

Knuda Jeppesna, The Style of Palestrina and the Dissonance, Dover publications, New

York).

C. Pregled razvoja moteta in maše od notredamske šole do zdaj z analizo izbranih primerov

in kratkim pregledom uporabljenih kompozicijskih tehnik



Knud Jeppesen, Kontrapunkt, Ljubljana 1975

Andrej Misson, Delovni listi za komponiste 1, Ljubljana 2007

Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 1, Ljubljana 1952

Knud Jeppesen, The Style of Palestrina and the Dissonance, Dover publications,

New York

2. Priporočena literatura

Janez Osredkar, Glasbeni stavek – Kontrapunkt I, Ljubljana 1999

Renato Dionisi, Bruno Zanolini, La tecnica del contrappunto vocale nel

cinquecento, Milano 1988

Claus Ganter, Kontrapunkt für Musiker, Salzburg 1994

Diether de la Motte, Kontrapunkt, München 1994

Ulrich Michels, Glasbeni atlas, Ljubljana 2002

3. Gradiva za glasbeno analizo

G. P. da Palestrina, trije štiri- ali pet glasni moteti po izbiri

G. P. da Palestrina, maša po izbiri

J. Gallus, trije moteti po izbiri

J. Gallus, maša po izbiri

baročni motet po izbiri, npr. J. S. Bach

klasicistični motet po izbiri, npr. W. A. Mozart, M. Haydn

romanticistični motet po izbiri, npr. M. Reger, A. Bruckner

motet 20. ali 21. stol. po izbiri, npr. H. Distler, S.-D. Sandström, A. Pärt, K.

Penderecki

motet slovenskega skladatelja, npr. S. Koporc, L. M. Škerjanc


16.1 Znanje in

razumevanje

S teoretičnim znanjem dosežemo osnovno poznavanje snovi in

terminologije. S praktičnimi vajami in skladbami dosežemo

obvladovanje kompozicijskih polifonih tehnik in evolucijske metode

komponiranja modalne in vokalne polifonije.

Z analizo izbranih skladb dosežemo ustrezno obvladovanje tradicije

gradnje moteta in mašnih stavkov.

Študent naj bi spoznal in razumel pomen kompozicijskih zakonitosti

pri oblikovanju vertikalnih in horizontalnih strukturnih in teksturnih

odnosov v polifono zgrajenih glasbenih delih. Pridobil naj bi

izkušnjo oblikovanja in razvijanja linearnih in vertikalnih glasbenih

idej znotraj modelov renesančnega, Palestrinovega sloga kot

reprezentativnega tovrstne polifonije.

16.2 Uporaba Ne glede na individualni in sodobni kompozicijski slog naj bi

študent znal uporabljati dosežke kompozicijske prakse preteklosti in

jih nadgrajevati, spreminjati (kompozicijska retrospektivnost) ali

zgolj uporabljati pri komponiranju specifične uporabne in

funkcionalne glasbe. S pridobljenim kompozicijskimi znanjem in

spretnostmi pa lahko študentje tudi bolj kakovostno obvladujejo in

oblikujejo predvsem sodobni vokalni in zborovski stavek.

Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta.

16.3 Refleksija Študent naj bi znal pridobljene kompozicijske metode kritično

presojati in jih primerjati z drugimi, arhitektonskimi

kompozicijskimi metodami in procedurami. Študent naj bi znal

presojati tudi učinke teoretičnih in praktičnih kompozicijskih

postopkov na estetsko podobo ustvarjene kompozicije.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Študent naj bi ob razvijanju praktičnih skladateljskih veščin razvil

tudi sposobnost glasbeno-teoretične obravnave kompozicij in

pridobil izkušnje pri oblikovanju teoretičnih in analitičnih

rekonstrukcijah kompozicijskih odnosov. Doseženo znanje lahko

uporabi tudi na drugih področjih glasbenega študija (kompozicija,

oblikoslovje, harmonija, solfeggio idr.), poustvarjanja in ustvarjanja

(kot kritik, glasbeni urednik, analitik, dirigent, pedagog

kontrapunkta ipd.).

Pri pouku kontrapunkta uporabljamo sredstva IKT, zato se študent

seznani z njihovo uporabo na tem področju, predvsem tudi s

sodobno oblikovano grafično in računalniško podprto glasbeno

analizo.

Poznavanje polifonije vpliva tudi na splošno sposobnost

kompozicijskega in estetskega vrednotenja glasbenih in umetniških

del.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in vaje so oblikovane kot kombinacija konvencionalne, nekonvencionalne in

historične metode poučevanja in prakse kontrapunkta.

Študent opravi vaje, analize, pripravi portfolio in seminar. Lastne skladbe tudi izvede, zapoje

in zaigra na klavirju. Naloge so individualne. Študent spozna tudi pedagoške metode

poučevanja kontrapunkta.



obveznosti

1. Pogoj za študij je vpis v prvi letnik.

2. Pogoj za pristop k letnemu izpitu je priprava portfolia in seminarske naloge.



Skupno oceno sestavljajo:

1. ocena oddanega portfolia,

2. ocena pisne izpitne naloge (triglasni motet v treh odsekih z besedilom in

parafraziranjem gregorijanskega korala) ter

3. ocena analize renesančnega moteta ali mašnega stavka na ustnem delu izpita.

Pozitivne ocene so od 6 – 10 (nad 51% doseženih točk), negativne ocene so od 1 – 5 (pod

50% doseženih točk). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi

obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Evalvacijo sestavljata:,, . z razgovorom s študenti in analiza pripravljenega portfolia, sem.

naloge in izpita.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. dr. Andrej Misson

1. Naslov enote / predmeta / modula KONTRAPUNKT A II


4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 30 V30 S Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 2 7. Semester 3+4








Obvladovanje in komponiranje polifonije baročnega, instrumentalnega in tonalnega, Bachovega

stavka, poznavanje instrumentalne in vokalno-instrumentalne polifonije od začetkov (baroka)

do zdaj, poznavanje in analiza fuge kot reprezentativne oblike instrumentalne polifonije od

nastanka do zdaj. Instrumentalna polifonija je nadaljevanja stroge, vokalne polifonije. Z njenim

obvladovanjem poglobimo in razširimo oblikovanje polifonega mišljenja in evolucijski slog

kompozicijske gradnje.

14. Opis vsebine

A. Uvod v instrumentalno polifonijo (osnovne premise vertikalnih in horizontalnih odnosov

med glasovi, harmonski ritem, sekvence v polifoniji, dvojni kontrapunkt, imitacija, kanon idr.)

B. Polifonija stile moderno, Bachov slog, instrumentalna polifonija:

1. izdelava dvo- in triglasja v kontrapunktičnih disciplinah;

2. izdelava tri- in štiriglasja s posnemanjem Bachovega stavka;

3. priprava portfolia (zgoraj navedene vaje, priprava osmih fug (dvoglasna, triglasna, fuga

obbligata, fuga libera, fuga canonica, tri- ali štiriglasna fuga na dano temo v tonalni harmoniji,

tri- ali štiriglasna fuga na lastno temo v tonalni harmoniji ter prosto grajena fuga na lastno

temo), analiza desetih izbranih fug različnih vrst, obdobij in skladateljev, tujih in slovenskih ter

seminarska naloga (obdelava izbranega poglavja iz glasbeno-teoretičnega dela Alfreda Manna,

The Study of Fugue, New York 1987).

C. Pregled razvoja fuge od začetkov do 21. stol. z analizo izbranih primerov




Andrej Misson, Delovni listi za komponiste 2, Ljubljana 2007

Alfred Mann, The Study of Fugue, New York 1987


Vlastimir Peričić, Instrumentalni in vokalno-instrumentalni kontrapunkt, Beograd

1987


Bruno Zanolini, La tecnica del contrappunto strumentale nell'epoca di Bach, Milano

1993

Walter Piston, Counterpoint, New York 1947


J. S. Bach, WTK 1 in 2

J. S. Bach, Die Kunst der Fuge

J. S. Bach, Musikalisches Opfer

P. Hindemith, Ludus tonalis

D. Šostakovič, 24 Preludijev in fug

3. Gradiva za glasbeno analizo

J. S. Bach, izbor dveh fug iz WTK 1 in 2

W. A. Mozart, izbor fuge, npr. Requiem, Kyrie ali drug klasicistični skladatelj

J. Brahms, izbor fuge, ali drug romanticistični skladatelj

P. Hindemith, fuga iz Ludus tonalis ali D. Šostakovič, fuga iz 24 Preludijev in fug ali

fuga tujega skladatelja 20. ali 21. stol.

B. Britten, fuga iz Vodič po orkestru (The Young Person's Guide to the Orchestra)

fuga slovenskega skladatelja (Premrl, Tomc, Hladnik, Vremšak, Kogoj idr.)


16.1 Znanje in

Razumevanje

S teoretičnim znanjem dosežemo osnovno poznavanje snovi in

terminologije. S praktičnimi vajami in skladbami dosežemo

obvladovanje kompozicijskih polifonih tehnik in evolucijske

metode komponiranja tonalne in instrumentalne polifonije.

Z analizo izbranih skladb dosežemo ustrezno obvladovanje

gradnje kanona in fuge.

Študent naj bi spoznal in razumel pomen kompozicijskih

zakonitosti pri oblikovanju vertikalnih in horizontalnih

strukturnih in teksturnih odnosov v glasbenih delih, grajenih v

instrumentalni, motivično grajeni polifoniji. Pridobil naj bi

izkušnjo oblikovanja in razvijanja linearnih in vertikalnih

glasbenih idej znotraj modelov predvsem pozno baročnega,

Bachovega sloga kot reprezentativnega tovrstne polifonije.

16.2 Uporaba Ne glede na individualni in sodobni kompozicijski slog naj bi

študent znal uporabljati dosežke kompozicijske prakse preteklosti

in jih nadgrajevati, spreminjati (kompozicijska retrospektivnost)

ali zgolj uporabljati pri komponiranju specifične uporabne in

funkcionalne glasbe. S pridobljenim kompozicijskimi znanjem in

spretnostmi pa lahko študentje tudi bolj kakovostno obvladujejo

in oblikujejo sodobni instrumentalni ter vokalno-instrumentalni

stavek.


16.3 Refleksija Študent naj bi znal pridobljene kompozicijske metode kritično

presojati in jih primerjati z drugimi, arhitektonskimi

kompozicijskimi metodami in procedurami. Študent naj bi znal

presojati tudi učinke teoretičnih in praktičnih kompozicijskih

postopkov na estetsko podobo ustvarjene kompozicije.



predmet

Študent naj bi ob razvijanju praktičnih skladateljskih veščin razvil

tudi sposobnost glasbeno-teoretične obravnave kompozicij in

pridobil izkušnje pri oblikovanju teoretičnih in analitičnih

rekonstrukcijah kompozicijskih odnosov. Doseženo znanje lahko

uporabi tudi na drugih področjih glasbenega študija (kompozicija,

oblikoslovje, harmonija, solfeggio idr.), poustvarjanja in

ustvarjanja (kot kritik, glasbeni urednik, analitik, dirigent,

pedagog kontrapunkta ipd.).

Pri pouku kontrapunkta uporabljamo sredstva IKT, zato se

študent seznani z njihovo uporabo na tem področju, predvsem

tudi s sodobno oblikovano grafično in računalniško podprto

glasbeno analizo.

Poznavanje polifonije vpliva tudi na splošno sposobnost

kompozicijskega in estetskega vrednotenja glasbenih in

umetniških del.


učenja

Predavanja in vaje so oblikovane kot kombinacija konvencionalne, nekonvencionalne in

historične metode poučevanja in prakse kontrapunkta. Pri študiju instrumentalne polifonije

opravimo del vaj tudi kot improvizacije, npr. oblikovanje fugata.Študent opravi vaje, analize,

pripravi portfolio in seminar. Lastne skladbe tudi izvede na klavirju. Naloge so individualne.





1. Pogoj za študij je opravljen izpit iz kontrapunkta 1.

2. Pogoj za pristop k letnemu izpitu je priprava portfolia in seminarske naloge.



Skupno oceno sestavljajo:

4. ocena oddanega portfolia,

5. ocena pisne izpitne naloge (triglasna ekspozicija poljubne vrste fuge na dano temo v

tonalni harmoniji) ter

6. ocena analize fuge na ustnem delu izpita.

Pozitivne ocene so od 6 – 10 (nad 51% doseženih točk), negativne ocene so od 1 – 5 (pod 50%

doseženih točk). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska

pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.


kakovosti

1. ,, . z razgovorom s študenti in

2. analiza pripravljenega portfolia, sem. Naloge in izpita.


1. Naslov predmeta KONTRAPUNKT C


4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

30

V

30

S

/

Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 1 7. Semester 1+2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije in gl.

teorije, dirigiranja in sakralne

glasbe

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski



kompetence

S predmetom študentje pridobijo teoretično znanje in praktične kompozicijske izkušnje

o polifoniji kot osrednji ter specifični obliki evropskega večglasja. Študentje spoznajo

- ustrezno terminologijo,

- osnove polifonih kompozicijskih tehnik,

- seznanijo se s polifonimi skladbami in njihovim razvojem

- ter jih analizirajo.

Globlje razumevanje kompozicijskih tehnik in praktične izkušnje pa dosežejo tudi z

izdelavo izbranih, manj zahtevnih polifonih kompozicij. Študent naj bi bil sposoben

kritično presojati polifona dela in jih samostojno in pravilno interpretirati.

14. Opis vsebine

A. Uvod v polifonijo (glasbena tekstura, enoglasje, vrste večglasja, definicija polifonije,

kontrapunkta)

B. Polifonija stile antico:

- pregled razvoja kompozicijskih tehnik in glasbenih oblik od začetka do baroka (do l.

1600), gregorijanski koral, organum, notredamska šola, 13. in 14. stoletje ter 15. in 16.

stoletje;

- modalnost;

- Palestrinova polifonija z disciplinami in besedilom, vertikalna in horizontalna

urejenost;

- prosto in imitacijsko dvoglasje z besedilom v tehniki parafraziranja gregorijanskega

korala;

- razvoj moteta in maše od notredamske šole do zdaj s pregledno analizo renesančnega

moteta in maše;

- glasbena terminologija polifonije stila antico.

C. Polifonija stile moderno:

- pregled razvoja polifonih kompozicijskih tehnik in glasbenih oblik od baroka dalje

(po l. 1600);

- osnove instrumentalne, tonalne polifonije (harmonski ritem, enostavni in dvojni

kontrapunkt, sekvence v polifoniji, imitacija);

- Bachova polifonija (temeljni slogi Bachovih fug);

- teorija in analiza invencije, kanona in fuge;

- osnovne vaje za dvoglasno baročno instrumentalno polifonijo;

- izdelava dvoglasnega instrumentalnega kanona in triglasne fuge;

- osnove triglasja;

- glasbena terminologija polifonije stila moderno.

D. Kratek pregled polifonije 18., 19. in 20. stoletja


A. Stile antico


Knud Jeppesen, Kontrapunkt, Ljubljana 1975

Andrej Misson, Delovni listi za instrumentaliste 1, Ljubljana 2007



Janez Osredkar, Glasbeni stavek – Kontrapunkt I, Ljubljana 1999

Claus Ganter, Kontrapunkt für Musiker, Salzburg 1994

B. Stile moderno


Andrej Misson, Delovni listi za instrumentaliste 2, Ljubljana 2005



Alfred Mann, The Study of Fugue, New York 1987

Vlastimir Peričić, Instrumentalni in vokalno-instrumentalni kontrapunkt,

Beograd 1987

C. Drugo




16.1 Znanje in razumevanje Študent pozna temeljne avtorje, pomembne za razvoj

polifonije in njihove dosežke v razvoju polifone

kompozicijske tehnike, npr. Lenoninus, Machault,

Josquin de Prez, Palestrina, Bach idr. Pozna tudi

temeljne pojme stile antico in s. moderno, npr.

organum, durov heksakord, sistema duraliter –

mollariter, nota finalis, harmonski ritem, model

sekvence, obligatna fuga (fuga obbligata) in fuga

libera idr. Študent tudi teoretično in praktično pozna

metode polifonega, evolucijskega načina skladanja.

Študent naj bi bil sposoben globlje razumeti polifona

dela in jih pravilno interpretirati. Pri tem uporablja

konvencije in terminologijo, ki se je razvila v toku

razvoja evropske glasbene kulture.

Študent tudi pozna kontrapunktične kompozicijske

tehnike in jih zna prepoznati in uporabiti, npr.

gradnjo moteta, kanona, fugata, fuge.

16.2 Uporaba Študent je sposoben pravilno in globlje intepretirati

morebitna konkretna polifona dela, ki jih izvaja.

Prav tako znanje zagotavlja pravilni odnos pri

umestitvi svojega parta v sestavo večglasja komorne

ali orkestralne kompozicije.

Skladateljske izkušnje omogočajo tudi osnove za

stilsko improvizacijo (predvsem enostavno,

dvoglasno imitacijo, kanon, fugato, tehniko

diminucije ipd).

16.3 Refleksija Študent je sposoben svoja analitična spoznanja

polifonih skladb primerjati s svojimi kolegi, naj bi

bil sposoben tudi presojati kompozicijsko vrednost

novih polifonih kompozicij in jih primerjati s

skladbami tradicionalnega repertoarja. Prav tako naj

bi bil sposoben primerjati svojo interpretacijo

polifonih skladb z intepretacijo drugih.



Študent je sposoben razumeti širše vidike polifone

urejenosti. Znanje polifonije sooblikuje glasbenikovo

osebnost in dopolnjuje znanja preostalih glasbeno-

teoretičnih in praktičnih predmetov (harmonije,

oblikoslovja, solfeggia, glasbene analize). Prav tako

sestavlja analitični repertoar, s katerimi lahko

analizira kompozicije, jih vrednoti in interpretira.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in vaje so oblikovane kot kombinacija konvencionalne, nekonvencionalne in

historične metode poučevanja in prakse kontrapunkta.

Študentje izdelujejo primere individualno in v skupini. Ustvarjene vaje, naloge in

skladbe tudi zapojejo ali zaigrajo.



obveznosti

- vpis v prvi letnik programa

- Pogoj za pristop k letnemu izpitu je opravljen kolokvij iz polifonije stile antico po

prvem semestru.


ocenjevalna lestvica Študent piše izpitni test. Pozitivni ocene so od 6 – 10 (nad 51% doseženih točk),

negativne ocene so od 1 – 5 (pod 50% doseženih točk). Gostujočim študentom se krediti

prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec

predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Evalvacijo opravljam z anonimnimi anketami študentov ob koncu predavanj in s

sprotnimi povratnimi informacijami ter analizo opravljenih izpitov.


1. Naslov enote / predmeta / modula Koralni zbor


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj

60

(30+30)

P

20 V

20

S

/ Ostale oblike:

20(Terensko delo, nastopi)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2 in /ali 3. 7. Semester 3 in 4 in/ali 5. in 6.

8. Študijski program glasbena pedagogika, glasbena umetnost 9. Študijska

smer

Orkestrsko dirigiranje.


[10. Steber programa izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Del pouka poteka plenarno, del v skupinah.

Narava dela zahteva, da se predmet v celoti izvede le v okviru kontaktnih ur.

Predmet se podobno izvaja v 2. in 3. letniku in so vanj vključeni študentje različnih programov. V

vsakem letniku študirajo novo literaturo in opravljajo obveznosti v skladu z novim programom.


kompetence

Poznavanje in realizacija specifičnosti petja gregorijanskega korala (v nadaljevanju GK);

izvajanje izbranih del iz literature GK;

doseganje subtilnosti vokalnega izraza;

doseganje homogenega enoglasnega petja;

poglabljanje poznavanja literature GK;

vzpostavljanje pozitivnega odnosa do sakralne glasbe.

14. Opis vsebine

Petje psalmov;

predstavitev tonovskih načinov; mašni proprij; mašni ordinarij; jutranjice; hvalnice; dnevne

molitvene ure; večernice; tropi, sequence;

stilni programi, vezani na določeno liturgično obdobje, praznik, posamezne godove;

predstavitev posameznih glasbenih oblik;

predstavitev različnih stilov petja: silabični, nevmatski, melizmatični;

različni načini petja: solistično, responzorialno, antifonično;

specifični glasbeni kodeksi;

oživljanje tradicije, ki je vezana ali je celo nastala na slovenskih tleh.

Opomba:

Določitev vsakoletnega programa je vezana na konkretne projekte in nastope.


Izbor del GK iz:

Graduale Triplex. Solesmis. 1979. (918 str.)

Antiphonale Monasticum. Solesmis. 2005. (560 str.)

Psalterium Monasticum. Solesmis. 1981. (560 str.)

Liber Hymnarius. Solesmis. 1983. (622 str.)

Offertoriale Triplex. Solesmis. 1985. (196 str.)

Nocturnale Romanum. Editio Princeps.Romae. 2002. (622 str.)

Ad Cantum Leticie. Pizzicato. Udine. 1999. (113 str.)

Two Aquileian Poetic Offices. Ottawa Institute of Medieval Music. Ottawa. 2002. (66 str.)


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent/ka

pozna osnove petja GK, tako solističnega kot zborovskega;

pozna literaturo s področja GK;

razume nujnost poznavanja te glasbene zvrsti za oblikovanje in

interpretacijo glasbe z duhovnim izročilom.

16.2 Uporaba usvojeno znanje uporabi pri petju v koralnem zboru;

pri petju sooblikuje homogenost enoglasnega petja ter subtilnost

glasbenega izraza;

16.3 Refleksija poznavanje GK omogoča bolj celosten odnos do glasbe, predvsem

tiste, ki temelji na besedi. Vzpostavlja bolj kritičen odnos do

duhovne glasbe; vodi k večji poduhovljenosti in preprostosti;

doživlja nujnost doživetja tišine;

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

usvojeno znanje uporabi pri zgodovini glasbe, analizi glasbenih

oblik, razumevanju skladb, ki imajo za osnovo melodije GK, pri

ustvarjanju novih melodij ter drugih glasbenih področjih (zborovsko

in solistično petje, zborovsko dirigiranje, kontrapunkt,

improvizacija).

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje. Projektno delo. Delo na terenu. Poslušanje in analiza različnih interpretacij.

Nastopi. Transkripcija koralnih melodij. Petje.



obveznosti

Splošni pogoji za vpis v 2. in/ali 3. letnik.

Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk kontaktnih ur.



Izpit v obliki nastopa. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL

in pravilniki AG.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta nosilec: Tone Potočnik, doc.

Documents

1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje … nacrti od I...1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje orkestrskih partitur (Modul dirigiranje 3) 2. Koda enote 4/15 (2+2)3. Število