1. Naslov enote/ GRADBENA IN URBANISTIČNA 5.3 predmeta ... · -izbor seminarskih ali diplomskih nalog, ki jih posamezniki iz skupine pripravljate pri Projektiranju oz. pri pripravi

1

1. Naslov enote/

predmeta/ modula

GRADBENA IN URBANISTIČNA ZAKONODAJA

5.3

2. Koda enote

5. Stopnja magistrska

3. Število ECTS

3 6. Letnik 5.

4. Kontaktne

ure

30 7. Semester 9.

P 30 8. Študijski program arhitektura

V 9. Študijska smer

S 10. Steber programa obvezni

I.D. 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti

13. Cilji in predmetno specifične

kompetence

Študent se seznani s temelji arhitekturne in urbanistične regulative v regionalnem in širšem kulturnem okolju, s problematiko pravnih norm in njihovega izvajanja z vidika arhitekta, skladno s 10. in 11. točko 3. člena ter duhom direktive 85/384/EEC oz. 2005/36/ES.

14. Opis

vsebine

Red v prostoru, urejanje prostora, pravila za urejanje prostora. Stopnja normativnosti, razmerje med pravnimi in etičnimi normami. Zakonodaja na področjih urejanja in oblikovanja prostora v Sloveniji: kaj določa, kako se povezuje v sistem. Razmere v sosednjih oz. v primerljivih državah, direktive in priporočila na ravni EU; povezanost slovenske gradbene in urbanistične zakonodaje z evropsko. Temeljna določila slovenske gradbene zakonodaje. Temeljna določila slovenske urbanistične zakonodaje. Vsebinske povezave temeljnih določil v zakonih, podzakonski aktih in drugih dokumentih.

15. Temeljna literatura

- Blaganje, D., Šantej B., 2002: Upravna dovoljenja na področju graditve objektov, urejanja naselij in drugih posegov v prostor, Izobraževalno središče Miklošič, Ljubljana

- EUR-lex (EU); http://eur-lex.europa.eu/si/index.html - Gradbeni tehnični predpisi (Vlada RS - MOP): http://prostor.gov.si/isgp/index.html - Pličanič, S., 2003: Temelji ekološkega prava /.../ (Zbirka Scientia iustitia,

04), CZ, Ljubljana - Register predpisov Slovenije; http://zakonodaja.gov.si/ - Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije; http://www.zaps.si - Zakonodaja in dokumenti (Vlada RS - MOP):

http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/ Literatura je dostopna v knjižnicah UL oz. na spletu.

16. Predvideni

študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje Poznavanje gradbene in urbanistične zakonodaje v Sloveniji, upravnih postopkov pri posegih v prostor, vloge prostorskih akterjev; poznavanje prostorskih direktiv in priporočil EU

16.2 Uporaba Upoštevanje zakonodaje ob konkretni aplikativni nalogi.

16.3 Refleksija Vzpostavitev kritičnega razmerja do usklajenosti zakonodaje na različnih ravneh, kritično vrednotenje skladnosti med zapisanimi pravili in njihovim izvajanjem, spodbuda k razmišljanju o učinkovitih rešitvah.

16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Spretnost uporabe zakonov in priporočil; sposobnost ilustracije problematike.

http://zakonodaja.gov.si/

2

17. Metode poučevanja in učenja Kombinacija raznolikih sodobnih didaktičnih oblik v skladu z obravnavano tematiko – po metodologiji tečaja Osnove visokošolske didaktike, ki ga organizira FF UL (glede na število študentov).

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Veljajo pogoji za vpis.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Javna predstavitev načina upoštevanja veljavnih zakonov in priporočil ob konkretnem aplikativnem delu (vrstniško ocenjevanje); izpit. Ocenjevalna lestvica – poz. (6 – 10), neg. (1 – 5)

20. Metode evalvacije kakovosti Ob zaključku delavnice opravljena samoevalvacija s študentsko anketo.

21. Sestavljalec učnega načrta izr. prof. dr. Tadeja Zupančič

PROGRAM IZVAJANJA 12/13

teden in datum

Predavanja in javne predstavitve nalog

ROKI IN DRUGE INFORMACIJE

1 4.10.12 Predstavitev ciljev in programa predmeta. ● (oznake ●: gl.legendo)

Arhitekt: 'regulirani poklic'.

Razprava.

●●

2 11.10.12 Red v prostoru, urejanje prostora, pravila za urejanje prostora. Stopnja normativnosti, razmerje med pravnimi in etičnimi normami. Primeri predstavitev.

Razprava.

3 15.10.12 ZAČETEK PRIJAV!!! http://ucilnica1213.fa.uni-lj.si/

18.10.12 Urejanje in oblikovanje prostora v Sloveniji: kaj zakonodaja določa, kako se povezuje v sistem.

18.10.12 Razprava.

ROK ZA PRIJAVE!!! http://ucilnica1213.fa.uni-lj.si/

4 25.10.12 Aktualna tema. ●●●

Razprava.

5 2.11.12 Terenske vaje (samostojno delo študentov).

2.11.12 ROK ZA ODDAJO-V PRIMERU PREDSTAVITVE 15.11.2012!!! ROK ZA ODDAJO-V PRIMERU PREDSTAVITVE 22.11.2012!!!

http://ucilnica1213.fa.uni-lj.si/


3


8.11.12 Razprava.

ROK ZA ODDAJO-V PRIMERU PREDSTAVITVE 29.11.2012!!!

7 15.11.12 Temeljna določila slovenske gradbene in urbanistične zakonodaje.

15.11.12 Predstavitve nalog in razprava.


8 22.11.12 Razmere v sosednjih in primerljivih državah, direktive in priporočila na ravni EU; povezanost slovenske gradbene in urbanistične zakonodaje z evropsko






10 6.12.12 Vsebinske povezave temeljnih določil v zakonih, podzakonskih aktih in drugih dokumentih.

Predstavitve nalog in razprava.

11 13.12.12 Predstavitve nalog in razprava.

13.12.12 ROK ZA ODDAJO-V PRIMERU PREDSTAVITVE 3.1.2013!!!





3.1.13 ROK ZA ODDAJO-V PRIMERU PISNEGA IZPITA 24.1.2013!!!



24.1.13 PISNI IZPIT


14.2.13 PISNI IZPIT


5.9.13 PISNI IZPIT

legenda ● Morebitne spremembe programa in dopolnitve z informacijami o vabljenih predavateljih oz. razpravljalcih ter druge informacije bodo sproti (= vsaj pet dni pred aktualnim dogodkom) objavljene na spletni strani predmeta.

●● Razgovori o nalogah so možni izključno v okviru razpoložljivih ur pri predmetu.

●●● Aktualne teme bomo predvidoma obravnavali z vabljenimi predavatelji oz. razpravljalci, zato so možne spremembe terminov.

4

POGOJI ZA OPRAVLJANJE PREDMETA IN OBVEZNOSTI (veljajo tudi v primeru nadaljevanja naloge 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011 ali 2011/2012!)

A PRIJAVA B PRIPRAVA NALOGE C IZPIT

1. ODDAJA GRADIVA ZA PREDSTAVITEV NALOGE JAVNA PREDSTAVITEV in ustni izpit ALI

2. ODDAJA GRADIVA ZA PREDSTAVITEV NALOGE ODDAJA ČLANKA (IZ) NALOGE in pisni izpit

12/13

5

obveznaprijava A

PRAVOČASNA IN POPOLNA

PRIJAVA na http://ucilnica1213.fa.uni-lj.si/ sledite navodilom... prijava je potrebna tudi za kandidate, ki nadaljujete nalogo iz leta 06/07 ali 07/08 ali 08/09 ali 09/10 ali 10/11 ali 11/12, pa tudi za tiste, ki bi v študijskem letu 2012/13 želeli opraviti samo izpit:

DO 18.10.2012

Postopek: -oblikovanje skupin (največ po trije študentje) -izbor seminarskih ali diplomskih nalog, ki jih posamezniki iz skupine pripravljate pri Projektiranju oz. pri pripravi na diplomo, in bi nanje želeli aplicirati temo celotne naloge (naslov) -izbor teme (naslova) za vsako skupino: v nadaljevanju besedila je dopolnjeni letošnji seznam tem; veljajo tudi vse lanske in predlanske razpisane teme:

- primeru skupinske naloge vsak študent določi svojo seminarsko nalogo kot izhodišče in aplikacijo pri tem predmetu ter skupno temo (naslov naloge) - v primeru skupinske naloge in skupinskih seminarjev pa vsak študent izbere svoj prispevek k skupinskemu seminarju in ga ob prijavi navede - primeri iz prakse arhitekturnih birojev niso primerni kot naloge za aplikacijo, lahko pa služijo za dodatno ilustracijo – v prijavi jih ne navajamo! - v času predstavitve predmeta se lahko o izboru teme osebno dogovorimo glede vaših osebnih predlogov - pomembno je predvsem, da tema izhaja iz vaših seminarskih/diplomskih nalog

- V SPLETNO UČILNICO SE PRIJAVIJO VSI KANDIDATI, ki bi želeli opravljati izpit v študijskem letu 2012/13, KOT POSAMEZNIKI (v primeru že ocenjenih nalog iz prejšnjih let dodajo opombo o letu opravljanja naloge)

- v primeru, da kandidat želi OPRAVLJATI NALOGO SAM, ob osebni prijavi doda tudi informacijo o svoji nalogi

- SKUPINE, ki želijo letos opravljati nalogo, zaprosijo

vodjo (oz. kontaktno osebo skupine), da ob svoji osebni prijavi doda tudi informacijo o skupini, ki jo vodi.


6

SEZNAM TEM (NASLOVOV NALOG) 12/13 PREDLOGI TEMATSKIH IZHODIŠČ ZA

OBLIKOVANJE NASLOVOV NALOG SPODBUDA: MOŽNO JE POVEZOVANJE PODANIH IZHODIŠČ, PRIMERJALNE ŠTUDIJE – ČASOVNE ALI/IN MEDNARODNE PRIMERJAVE (NPR. ŠTUDIJE RAZLIK PREDHODNE, VELJAVNE ZAKONODAJE IN PREDVIDENIH SPREMEMB; ŠTUDIJE RAZLIK MED SLOVENSKO ZAKONODAJO IN ZAKONODAJO DRŽAVE, V KATERI JE KANDIDAT OPRAVLJAL NPR. ŠTUDENTSKO IZMENJAVO…, PREDVSEM PA SO MOŽNI SAMOSTOJNI PREDLOGI KANDIDATOV!!!)

ETIKA IN PRAVO Kakšno je razmerje med etičnimi in pravnimi normami? ETIKA ARHITEKTOV Katera določila pravnih norm lahko arhitekti uporabimo za zaščito javnega interesa pri delu z zasebnimi investitorji, ki smo mu zavezani kot strokovnjaki, in kako? Kakšni so lahko razlogi za odvzem licence za projektiranje arhitekture? Kje je to zapisano? USKLAJENOST ZAKONODAJNIH DOKUMENTOV IN ARHITEKTURNO PROJEKTIRANJE Kako se odločiti v primeru neusklajenih dokumentov? ARHITEKTURNO PROJEKTIRANJE: tehnični predpisi Katere tehnične predpise moram vse upoštevati pri svoji izbrani projektni nalogi in kako (naj jih / jih ) upoštevam (jih bom upošteval-a)? Kateri najbolj vplivajo na moje odločitve pri projektiranju v danem primeru? ARHITEKTURNO PROJEKTIRANJE: postopki Kako kot arhitekt pomagam investitorju v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja/v primeru legalizacije 'črne' gradnje/ v postopku gradnje...? ARHITEKTURNO IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE: izbrana vprašanja Možen je izbor določenega vidika, npr. osvetlitve, hrupa, ali bolj splošno, prenove; prometa...., ki jo obravnavamo v različnih merilih: od urbanističnega do arhitekturnega. URBANISTIČNO NAČRTOVANJE: postopki Kako kot arhitekt pomagam investitorju (npr. občini) v postopku priprave urbanističnih dokumentov? PARTICIPACIJA JAVNOSTI Katera javnost dejansko sodeluje v procesu načrtovanja prostora, kdaj in kako? Kako je z interdisciplinarno komunikacijo v navedenem procesu (poseben poudarek: prilagajanje strokovnih sporočil ciljni publiki)? PREDSTAVITVE ZA PARTICIPACIJO JAVNOSTI Kako je način predstavitve prostorskih idej v predpisanih določilih prilagojen komunikaciji s splošno javnostjo? Kaj nam kot arhitektom zakoni in predpisi omogočajo, če se želimo javnosti približati? ARHITEKTURNE PRESOJE 'VPLIVOV NA OKOLJE' Kako je v (evropski in slovenski) zakonodaji določeno preverjanje kakovostnega arhitekturnega vpliva objekta na okolje oz. arhitekturni prostor, v zaščito javnega interesa? 'TRAJNOSTNI RAZVOJ' V SLOVENSKI ZAKONODAJI Kako se v slovenski zakonodaji zrcalijo načela trajnostnega razvoja? DINAMIKA ZAKONODAJNIH SPREMEMB IN ARHITEKTURNO PROJEKTIRANJE Kako se kot projektant odzvati na hitrost sprememb v zakonodaji?

7

Priprava Naloge B

PRIPRAVA NALOGE Splošni oris vsebine naloge je za vse enak. Teoretsko izhodišče je potrebno izbrati s seznama tem. Izbor izhodišča mora ustrezati aplikaciji na nalogo pri predmetu Projektiranje oz. pripravi na diplomsko delo. Obravnava teorije je skupinska, vsak posameznik pa pri tem izhaja iz svojega problema (pri predmetu projektiranje) oz. razloži aplikacijo teorije na svojem projektu. Način predstavitve naloge in oddaje ter termin oddaje mora ustrezati izboru načina opravljanja izpita.

PRIČAKOVANA VSEBINA NALOGE 12/13

Vsebina Problemsko ozadje Kratek opis in ilustracija naloge, ki jo študent izdeluje pri predmetu projektiranje ali pri pripravi diplomskega dela (=projekta) – načrti so obvezno označeni z merilom!; opis normativnega znanja, pridobljenega pri doslej opravljenih predmetih, za pripravo takšnega projekta.

Tematska izhodišča Opredelitev ključnih tem, ki so v obravnavanem projektu podrejene zakonodajnim določilom, upoštevanju pravilnikov, standardov...;

Teoretski poudarek Podrobnejši opis izbrane problematike (seznam tem: v nadaljevanju besedila) – temo kandidat izbere med tistimi, ki jih doslej v času študija še ni obravnaval.

Zakonodajna določila, ki jih je potrebo upoštevati in način

njihovega upoštevanja

- V postopku priprave naloge - V morebitnem postopku izvedbe naloge Navedba določil. Ilustracija skladnosti z določili. Načrti so obvezno označeni z merilom! Obvezne so kote, ki dokazujejo skladnost z določili prostorskih aktov,gradbenih predpisov… Ocena projekta z vidika ustreznosti zakonodajnim določilom. V vseh primerih, ne glede na izbor teoretskega poudarka, je OBVEZNO preveriti skladnost s prostorskimi akti!!! V primeru neskladja s prostorskimi akti ali/in z zahtevami zakonodaje na izbrano temo je OBVEZNA uskladitev projekta (preoblikovanje rešitve na prvotno predlagani, lahko pa tudi na spremenjeni lokaciji) !!! Uskladitev je potrebno grafično prikazati !!! Na koncu: seznam (konkretnih zakonodajnih) virov/literature.

8

NAVODILA ZA POVZEMANJE VSEBINE IN NAVAJANJE IZBORA ZAKONODAJNIH DOLOČIL ter PRIPOROČILA GLEDE OBSEGA NALOGE

12/13

velja za oba možna načina

opravljanja izpita NAČIN POVZEMANJA ZAKONODAJE 12/13

Vsebina Problemsko ozadje Ob opisu in ilustraciji naloge pri predmetu Projektiranje in kompozicija ali ob pripravi diplome se pripravi tudi OPIS NORMATIVNEGA ZNANJA, PRIDOBLJENEGA PRI DOSLEJ OPRAVLJENIH PREDMETIH, ZA PRIPRAVO TAKŠNE NALOGE. V tem opisu je potrebno normativne vsebine zelo kratko povzemati, ne pa dobesedno citirati. Ob povzetkih je potrebno navesti ZAKONODAJNE REFERENCE (gl. navodila za navajanje zakonodajnih referenc).

Tematska izhodišča Ključne teme se le navedejo, povzemanje ali celo citiranje zakonodajnih določil ni potrebno.

Teoretski poudarek Splošni oris zakonodaje z vidika izbrane teme. Ob obravnavi izbrane teme je potrebno normativne vsebine le kratko povzemati; dobesedni citati so lahko le izjema, ne pravilo. Ob povzetkih je potrebno navesti ZAKONODAJNE REFERENCE (gl. navodila za navajanje zakonodajnih referenc). Poseben poudarek naj bo posvečen celovitosti zakonodajnih okvirov in povezanosti določil na določeno temo v različnih merilih obravnave prostora, v različnih fazah projektnega postopka, in v različnih lokalnih okoliščinah.


njihovega upoštevanja

Konkretne navedbe. V aplikativnem delu je potrebno posebej izpostaviti določila, ki se morajo upoštevati v konkretnih izbranih primerih in KAKO se upoštevajo. Uporabne normativne vsebine je potrebno le kratko povzemati; dobesedni citati so lahko le izjema, ne pravilo. Ob povzetkih je potrebno navesti ZAKONODAJNE REFERENCE (gl. navodila za navajanje zakonodajnih referenc). Dodana je še informacija o načinu upoštevanja. Na koncu: seznam (konkretnih zakonodajnih) virov/literature.

9

velja za oba možna načina opravljanja

izpita NAČIN OZNAČEVANJA ZAKONODAJNIH REFERENC

12/13

Način obravnave

celotni podatki v seznamu referenc (v zaključku predstavitve)

označevanje ob povzetkih v besedilu

Primeri Povzemanje člena

Zakon o graditvi objektov – uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS 14/2005: člen 33

ZGO-1-UPB1 (UL RS 102/04): 33

Povzemanje oz.

primerjava več členov ali delov členov

P O P R A V E K Uradnega prečiščenega besedila Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1), Uradni list RS 14/2005: 55. člen, 3. alineja, 64. člen.

ZGO-1-UPB1 (UL RS 14/05): 55(3),64

Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij, Uradni list Evropske unije L 255: (27), (28), členi 46 - 49.

2005/36/ES (UL L 255): (27), (28), 46-49

http://www.uradni-list.si/1/main.cp2?view=2&urlid=200514

10

Izpit C

IZPIT

izpit

1

izpit

2

MOŽNI STA DVE OPCIJI OPRAVLJANJA IZPITA

1. ODDAJA NALOGE gradivo za predstavitev

- elektronska oddaja v spletni učilnici

- http://ucilnica1213.fa.uni-lj.si/

ob oddaji gl. predvideni datum predstavitve!

in pogoj

JAVNA PREDSTAVITEV

ter USTNI IZPIT (=odgovori na vprašanja publike po predstavitvi)

ali _________________________________________________________________

2. ODDAJA NALOGE:

gradivo za predstavitev in ČLANEK - elektronska oddaja v spletni učilnici


ob oddaji gl. predvideni datum pisnega izpita!

in PISNI IZPIT

11

izpit

1

izpit

2

ROK ZA ODDAJO NALOGE:

TRI TEDNE PRED ROKOM ZA USTNO PREDSTAVITEV OZ. PRED ROKOM PISNEGA IZPITA

Pred vsakim rokom za ustno predstavitev oz. pred rokom za pisni izpit bodo pregledane samo naloge,

ki so PRAVOČASNO oddane v ustrezno mapo v

spletni učilnici (gl. datum predstavitve oz. pisnega izpita).

PRAVOČASNO = do 23.55 ure na dan, določen za

oddajo. Kdor zamudi oddajo za ustno predstavitev, dopolni s člankom in odda za enega od pisnih izpitov. Kdor zamudi oddajo za pisni izpit, odda v kateremkoli od naslednjih rokov za pisni izpit. Rezultati pregleda nalog bodo razvidni s spletne strani

http://ucilnica1213.fgg.uni-lj.si/ teden dni po roku za oddajo. Če bodo potrebne dopolnitve ali popravki, lahko kandidat oz. skupina, ki nalogo pripravlja, dopolnjeno nalogo odda v naslednjem razpoložljivem roku za oddajo pred naslednjim terminom pisnega izpita.

izpit

1

izpit

2

GRADIVO ZA PREDSTAVITEV

12/13

Gradivo za največ desetminutno digitalno predstavitev naloge oz., v primeru, če jo pripravlja posameznik, petminutne (’telegrafski stil’ besedila, sheme, ilustracije, video, animacija...)

12

PRIPOROČILA GLEDE RAZMERJA OBSEGA VSEBIN PO NAVEDENIH ŠTIRIH SKLOPIH

12/13

priporočila veljajo za oba možna

načina opravljanja izpita – kot orientacija

alternative obsega gradiva za predstavitev (številke pomenijo orientacijo glede števila strani, npr. za .ppt ali .pdf predstavitev; bistvo pa je, da je jedro naloge APLIKATIVNO, torej IZ PROJEKTA seminarja, ilustrirano NA PRIMERU seminarja)

Vsebina Problemsko ozadje: naslov predstavitve, avtorji,

ilustracije aplikativnih nalog z naslovi in ’telegrafskim’ opisom problematike,

shema doslej obravnavanih zakonodajnih vsebin v zvezi s takšno

nalogo

1. 2.

1. 1. 2. 3.

1.

Tematska izhodišča: opredelitemv tem, ki iz navedenega

izhajajo, shema njihovih medsebojnih povezav

3. 2. 4. 2.

Teoretski poudarek: Izbor teme, obravnava = povzetki

zakonodajnih določil v ’telegrafskem stilu’ z referenčnimi oznakami povzetih

mest iz zakonodaje: sheme, tabele in podobno (odgovori na vprašanja:

kdo,kaj,kdaj,zakaj,kako + referenca)

4. 5. 6.

3. 4. 5. 6.

5. 6. 7.

3. 4. 5. 6.


njihovega upoštevanja kratke navedbe bistva povzetkov določil z referencami in s 'telegrafskim' opisom

načina njihovega upoštevanja z ilustracijami v izbranih projektih;

+ seznam vseh obravnavanih dokumentov

- viri/literatura

7. 8. 9. 10.

7. 8. 9. 10.

8. 9. 10.

7. 8. 9. 10.

kriteriji veljajo za oba možna načina opravljanja izpita

KRITERIJI ZA OCENO NALOGE 12/13

izpit

1 izpit

2

- vsebinska kakovost, s poudarkom na celovitosti pristopa: obravnava konkretnega problema skozi sistem zakonodajnih dokumentov, ki dokazuje, da zna kandidat z vidika izbrane teme oz. naloge kreativno in odgovorno pristopiti k obravnavi veljavne gradbene in urbanistične zakonodaje v Sloveniji, prostorskih direktiv in priporočil EU, ter da razume (zakonodajno) vlogo arhitekta in drugih akterjev v procesu načrtovanja in oblikovanja prostora. Celovitost pristopa je še posebej pomembna pri obravnavi vsebinsko ozkih tem, saj jih je potrebno 'umestiti' v širši projektantski in zakonodajni kontekst. (=obravnava enega pravilnika ni dovolj...; = obravnava ozko usmerjene teme, kot je samo poraba energije, ali samo hrup, ali samo požar, ni dovolj, lahko pa je to vsebinski POUDAREK...) - aplikativnost: spretnost uporabe zakonov in priporočil, uporaba projekta seminarske ali diplomske naloge kot izhodišča, ilustrativni prikaz ustreznosti ali neustreznosti seminarskih ali diplomskih rešitev z vidika zakonodaje; odgovor na vprašanje KAJ je potrebno pri konkretni seminarski nalogi upoštevati in ZAKAJ, predvsem pa KAKO; KAJ je morda potrebno spremeniti in KAKO - z ilustracijo spremembe projekta, če je potrebna uskladitev z zakonodajo.Grafični prikaz skladnosti rešitve s pogoji, ki veljajo na izbrani lokaciji, je obvezen v vseh primerih. - formalna ustreznost naloge (gl. navodila) - primernost in vizualna prepričljivost načina gradiva za predstavitev glede na vsebino in glede na ciljno publiko - primernost gradiva za predstavitev - korektnost citiranja

merila veljajo za oba možna načina opravljanja izpita

MERILA 12/13

- stopnje doseganja navedenih kriterijev, v primerjavi z rezultati prejšnjih let in v konkurenci generacije 12/13 - težišče ocene predstavlja ocena naloge, možnost pristopa k izpitu pa še ne pomeni pozitivne izpitne ocene

13

izpit

1 JAVNA PREDSTAVITEV 12/13

izpit

1

ustna javna predstavitev v okviru

razpoložljivih ur pri predmetu. Potrebna je rezervacija možnosti ob prijavi:

Kdor zamudi rok rezervacije, termina ne potrdi s pravočasno, popolno in kakovostno oddajo gradiva, ali možnosti predstavitve ne izkoristi – ne glede na razloge - opravlja izpit v obliki 2.

izpit

1

MOŽNOSTI JAVNIH PREDSTAVITEV - REZERVACIJA TERMINA POGOJI ZA PRIDOBITEV TERMINA USTNE PREDSTAVITVE:

- PRAVOČASNA IN POPOLNA PRIJAVA (dopolnitve niso možne!) (SAMO REZERVACIJA BREZ IDEJE O TEM, KATERO TEMO BI RADI OBRAVNAVALI, IN NA KATERO KONKRETNO NALOGO BI JO ŽELELI APLICIRATI, SE NE UPOŠTEVA!) .

- IZRAŽENA ŽELJA (gl. prijavo) Prvi možni rok za javne ustne predstavitve je 15.11.2012. Za rezervacijo se upošteva vrstni red prejetih prijav. Prva prijava pomeni torej prijavo na prvi možni termin, druga prejeta predstavitev nadaljuje itd. Zamenjave terminov niso možne. Seznam predstavitev bo objavljen v spletni učilnici:

- Za prva dva možna termina predstavitev bo objavljen dan po zaključku prijav

- Celotni seznam pa bo objavljen najkasneje v tednu dni po zaključku prijav

POTRDITEV REZERVACIJE TERMINA USTNE PREDSTAVITVE Najmanj tri tedne pred določenim terminom predstavitve Z ODDAJO VSEBINSKO POPOLNE NALOGE V SPLETNO UČILNICO! -elektronska pošta se ne upošteva.

JAVNA USTNA PREDSTAVITEV POGOJ ZA IZVEDBO JAVNE PREDSTAVITVE:

- PRAVOČASNA, VSEBINSKO USTREZNA ODDAJA (+ kakovostno primerna za javnost!) IN FORMALNO POPOLNA ODDAJA (informacija glede ustreznosti bo objavljena v spletni učilnici teden dni po oddaji)

- Glede na razpoložljive termine predmeta, skladno z 'rezervacijo'.

izpit

1

KRITERIJI ZA OCENO USTNE PREDSTAVITVE

12/13

izpit

1

- vsebinsko bogastvo predstavitve - povezanost z gradivom, ki je pripravljeno za predstavitev - pestrost pripovedi, prepričljivost… - dodatni kriteriji, ki jih določijo slušatelji predstavitev

14

izpit

1 USTNI IZPIT 12/13

izpit

1 USPEŠNA JAVNA PREDSTAVITEV Z ODGOVORI NA VPRAŠANJA POMENI PRIZNAN IN JAVNO OCENJEN IZPIT. - V PRIMERU USPEŠNE JAVNE USTNE PREDSTAVITVE V ČASU PREDAVANJ se na 'uradnem' izpitnem roku le še vpiše ocena v elektronski indeks. Kdor predvidene predstavitve ne opravi, lahko opravlja izpit na način 2 (v primeru skupinskih nalog se lahko to 'zgodi' tudi enemu samemu članu skupine).

12/13

izpit

1

KRITERIJI ZA OCENO USTNEGA IZPITA 12/13

izpit

1

- razumevanje izbranih tem s področja zakonodaje (obravnavanih v okviru predmeta) - sposobnost kritičnega razmišljanja o konkretnih in aktualnih vprašanjih s področja aplikacije zakonodaje z vidika arhitekta, pa tudi z drugih vidikov - sposobnost razvijanja učinkovitih predlogov s področja zakonodaje in/ali njene uporabe z vidika arhitekta - dodatni kriteriji, ki jih določijo slušatelji ustnega izpita

izpit

2 ČLANEK 12/13

izpit

2

Vsak posameznik pripravi 4-8 strani besedila ter najmanj 1 stran shem miselnih vzorcev tematike, najmanj 1 stran izkustvenih IN konceptnih ilustracij izbrane naloge Projektiranja in kompozicije oz. priprave na diplomo za aplikacijo; skupaj največ 5 strani ilustracij; v primeru skupinskih elaboratov se obseg sorazmerno poveča).

izpit

2

alternative obsega članka – priporočila (številke označujejo strani besedila, črke pa projektne vizualizacije, sheme, diagrame…)

Problemsko ozadje: naslov predstavitve, avtorji,

ilustracije aplikativnih nalog z naslovi in vezanim opisom problematike ter,

shema ali opis doslej obravnavanih zakonodajnih vsebin v zvezi s takšno

nalogo

1. a

1. a

a b

a b

Tematska izhodišča: opredelitem tem, ki iz navedenega

izhajajo, shema njihovih medsebojnih povezav

b 2. c c

15

Teoretski poudarek: Izbor teme, obravnava = povzetki

zakonodajnih določil v obliki vezanega besedila z referenčnimi oznakami

povzetih mest iz zakonodaje + sheme, tabele in podobno (odgovori na

vprašanja: kdo,kaj,kdaj,zakaj,kako + referenca)

2. 3. 4. c

3. 4. 5. b

1. 2.

1. d

Zakonodajna določila, ki jih je potrebo upoštevati in

način njihovega upoštevanja kratke navedbe bistva povzetkov

določil z referencami in s 'telegrafskim' opisom načina njihovega upoštevanja z

ilustracijami v izbranih projektih; +

seznam vseh obravnavanih dokumentov – viri, literatura

5. d 6. e 7. 8.

6. c 7. d 8. e

3. 4. d e

2. 3. 4. e

izpit

2

KRITERIJI ZA OCENO ČLANKA 12/13

izpit

2

- primernost načina pisanja in ilustriranja vsebini in obliki članka (to pomeni vedeti, kaj sploh je članek in kako se razlikuje od npr. gradiva za ustno predstavitev…) - korektnost pisanja in učinkovitost vizualnega jezika - primernost za objavo v strokovni reviji - vsebinska skladnost z gradivom za predstavitev

izpit

2 PISNI IZPIT

izpit

2

PISNI IZPITNI ROKI 12/13

1 27.1.12 oddaja naloge: 3.1.2013 Ura izpita in kraj bosta objavljena na ŠIS-u po uskladitvi z drugimi izpitnimi roki FA.

2 17.2.12 oddaja naloge: 24.1.2013

3 7.9.12 oddaja naloge: 16.8.2013

Pogoji za pristop izpitu so: PRAVOČASNA IN KAKOVOSTNA oddaja predstavitve in članka v obeh oblikah (digitalni in natisnjeni, v skladu z navodili) vsaj tri tedne pred vsakim rokom (gl. obrazložitev).

Izpitni rezultati bodo objavljeni v spletni učilnici.

izpit

2

KRITERIJI ZA OCENO PISNEGA IZPITA 12/13

- razumevanje izbranih tem s področja zakonodaje (obravnavanih v okviru predmeta) - sposobnost kritičnega razmišljanja o konkretnih in aktualnih vprašanjih s področja aplikacije zakonodaje z vidika arhitekta, pa tudi z drugih vidikov - sposobnost razvijanja učinkovitih predlogov s področja zakonodaje in/ali njene uporabe z vidika arhitekta - sposobnost ilustrativne abstrakcije in konkretizacije obravnavanih vprašanj/odgovorov

Documents

1. Naslov enote/ GRADBENA IN URBANISTIČNA 5.3 predmeta ... · -izbor seminarskih ali diplomskih nalog, ki jih posamezniki iz skupine pripravljate pri Projektiranju oz. pri pripravi