1 jesenska napoved gospodarskih gibanj 20 · 4 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017 Ob pripravi Jesenske napovedi so tveganja za uresničitev osnovnega scenarija, ki izhajajo

jese

nska

nap

oved

go

spod

arsk

ih g

iban

j 20

17

jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009


Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017ISSN 2536-362X (tisk)ISSN 2536-3638 (pdf )Ljubljana, september 2017

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27

Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktorGlavni urednik: Jure Brložnik

Pri pripravi napovedi so sodelovali:Urška Brodar, Janez Dodič, Lejla Fajić, mag. Barbara Ferk, dr. Marko Glažar, mag. Marjan Hafner, mag. Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, dr. Tanja Kosi Antolič, mag. Mateja Kovač, mag. Janez Kušar, dr. Jože Markič, dr. Ana Murn, mag. Tina Nenadič, Mitja Perko, mag., Jure Povšnar, mag. Ana Tršelič Selan, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Branka Tavčar, mag. Ana Vidrih, mag. Eva Zver

Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Izdelava grafikonov, statistična priloga: Bibijana Cirman Naglič

Tisk: Eurograf d.o.o.Naklada: 160 izvodov

©2017, Urad RS za makroekonomske analize in razvojRazmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

KazaloPovzetek ........................................................................................................................................................................... 31. Izhodišča Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2017 .................................................................................. 91.1. Mednarodno okolje ................................................................................................................................................ 91.2. Viri financiranja ......................................................................................................................................................101.3. Javne finance .........................................................................................................................................................102. Napoved gospodarskih gibanj v Sloveniji ...........................................................................................................11 2.1. Bruto domači proizvod – agregati potrošnje ..................................................................................................112.2. Zaposlenost in brezposelnost ............................................................................................................................142.3. Plače ........................................................................................................................................................................152.4. Inflacija ....................................................................................................................................................................162.5. Tekoči račun plačilne bilance .............................................................................................................................163. Tveganja za uresničitev napovedi .........................................................................................................................17 4. Proizvodna vrzel in rast potencialnega BDP .......................................................................................................18

Okvir 1: Prva letna ocena rasti BDP v letu 2016 .....................................................................................................11Okvir 2: Dejavniki rasti plač v zasebnem sektorju .................................................................................................15

Statistična priloga ........................................................................................................................................................21

3Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017

PovzetekJesenska napoved za letos predvideva 4,4‑odstotno rast bruto domačega proizvoda, v naslednjih dveh letih se bo široko osnovana gospodarska rast nadaljevala in se gibala med 3 in 4 %. Pri pripravi napovedi smo izhajali iz stabilnih gospodarskih razmer v mednarodnem in domačem okolju ter ugodnih pričakovanj gospodarskih subjektov. Ključna razloga letošnje pospešitve rasti sta visoka rast izvoza in vpliv dinamike državnih investicij, ki so se lani znatno znižale, letos pa pričakujemo rast. V prihodnjih letih bodo na gospodarsko rast postopoma vedno bolj vplivali demografski dejavniki, ki se bodo odrazili predvsem v nižji rasti zaposlenosti ter posledično razpoložljivega dohodka in zasebne potrošnje.

Pospešeno rast izvoza poleg okrepljene rasti tujega povpraševanja spodbuja tudi izboljševanje izvozne učinkovitosti, ki je letos še posebno intenzivno. Letos se je rast tujega povpraševanja občutno okrepila ob izboljšanju gospodarskih razmer v večini glavnih trgovinskih partneric. Hkrati se je občutno izboljšala tudi izvozna učinkovitost, ki se sicer povečuje že od leta 2011. Rast izvoza bo ostala visoka tudi v prihodnjih dveh letih, ko pričakujemo podobno rast tujega povpraševanja kot letos in tudi nadaljnje izboljševanje izvozne učinkovitosti.

Domača potrošnja bo tudi v obdobju 2017–2019 ostala pomemben dejavnik rasti. Trošenje gospodinjstev bo še naprej spodbujeno z rastjo razpoložljivega dohodka ob ugodnih razmerah na trgu dela, kar ugodno vpliva na zaupanje potrošnikov. V prihodnjih dveh letih se bo rast zasebne potrošnje sicer postopoma upočasnila, predvsem zaradi pričakovane nižje rasti zaposlenosti. Pričakujemo tudi nadaljevanje rasti investicij. Rast povpraševanja in ugodni pogoji za investiranje (visoki dobički, nizke obrestne mere) bodo podpirali rast investicij v opremo in stroje, ob oživljanju trga nepremičnin pričakujemo tudi rast stanovanjskih investicij. Po lanskem občutnem znižanju, povezanim s prehodom na novo evropsko finančno perspektivo, se bo letos ustavilo padanje državnih investicij, kar se bo odrazilo v znatni okrepitvi skupnih investicij v 2017. V vseh treh letih se bo nadaljevala tudi sicer skromna rast državne potrošnje.

Ob visoki ravni zaposlenosti bodo na njeno rast vedno bolj vplivale demografske spremembe. Letos se bo zaposlenost nadalje znatno povečala (2,7 %) ob rasti v skoraj vseh dejavnostih. Nadaljevanje ugodnih gibanj nakazujejo kazalniki pričakovanega zaposlovanja, ki ostajajo na najvišjih ravneh po začetku krize. Posledično se bo nadalje znižala brezposelnost, v povprečju leta 2017 na manj kot 90 tisoč oseb. V prihodnjih letih bodo na rast zaposlenosti vedno močneje vplivali demografski dejavniki oz. pričakovano zmanjšanje števila delovno sposobnih prebivalcev.

Rast plač bo v obdobju 2017–2019 ostala zmerna in ne bo presegala rasti produktivnosti. Nominalna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju bo izhajala iz gospodarske rasti in nadaljnjega znižanja brezposelnosti. S slednjim pa so povezane tudi omejitve podjetij pri iskanju usposobljenih delavcev, kar bo predstavljajo pritisk na rast plač. Vendar pričakujemo, da bo težnja po ohranjanju konkurenčnega položaja še naprej pomembno vplivala na oblikovanje plač v zasebnem sektorju (zlasti menjalnem), tako da bo njihova rast ostala skladna s produktivnostjo. V sektorju država bo glede na dogovore rast plač letos in prihodnje leto ostala visoka.

Inflacija se bo v naslednjih letih gibala okoli 2 %. Po obdobju nizke rasti cen oz. deflacije bo rast domačega in tujega povpraševanja okrepila predvsem rast cen storitev. Rast cen energentov in neenergetskega blaga pa bo, ob odsotnosti surovinskih šokov iz tujine, ostala zmerna.

Presežek tekočega računa plačilne bilance bo tudi v obdobju 2017–2019 ostal visok (okoli 5 % BDP). Ohranjanje visokega presežka tudi v naslednjih letih povezujemo predvsem z večletnim razdolževanjem zasebnega sektorja in še vedno nizko ravnjo domače potrošnje, zlasti investicij, v obdobju rasti tujega povpraševanja pa je k presežku prispevalo tudi izboljševanje izvozne konkurenčnosti menjalnega sektorja. Na letošnje rahlo znižanje presežka vplivajo predvsem poslabšani pogoji menjave ob višjih cenah nafte in surovin kot lani, delno pa tudi večjega primanjkljaja primarnih in sekundarnih odhodkov. Presežek v storitveni menjavi pa se bo v obdobju napovedi nadalje povečeval, predvsem v menjavi transportnih storitev in potovanj.

4 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017

Ob pripravi Jesenske napovedi so tveganja za uresničitev osnovnega scenarija, ki izhajajo iz mednarodnega okolja, pretežno pozitivna. Nadaljnje izboljšanje razpoloženja v EU daje dodatno spodbudo cikličnemu zagonu gospodarske rasti v EU, posledično bi lahko bila rast še višja od predpostavljene. Negotovost v domačem okolju je povezana predvsem z dinamiko zasebnih investicij, ki bi lahko bile ob pospešitvi bančnega kreditiranja še višje kot v osnovnem scenariju. Nasprotno bi lahko bile investicije države nižje od predvidenih v osnovnem scenariju, predvsem v primeru nižjega črpanja evropskih sredstev. Negotovost glede dinamike končne porabe je povezana z ugodnimi gibanji na trgu dela, kar bi lahko vplivalo na višjo rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev in posledično zasebne potrošnje. V daljšem obdobju pa je največja negotovost povezana z načinom soočanja z demografskimi spremembami, od katerega bo odvisna tudi dinamika gospodarske rasti in učinki na blaginjo prebivalcev.


Pri pripravi Jesenske napovedi so bili upoštevani statistični podatki, informacije in sprejeti ukrepi, znani do 6. septembra 2017.

Jesenska napoved 2017 glavnih makroekonomskih agregatov Slovenije

2016

Jesenska napoved (september 2017)

2017 2018 2019

BRUTO DOMAČI PROIZVOD

BDP, realna rast v % 3,1 4,4 3,9 3,2

BDP, nominalna rast v % 4,1 5,8 5,9 5,0

BDP, v mrd EUR, tekoče cene 40,4 42,8 45,3 47,5

Izvoz proizvodov in storitev, realna rast v % 6,4 8,8 7,5 6,1

Uvoz proizvodov in storitev, realna rast v % 6,6 8,9 7,7 6,3

Saldo menjave s tujino (prispevek k rasti v o.t.) 0,5 0,7 0,6 0,5

Zasebna potrošnja 4,2 3,3 3,0 2,3

Državna potrošnja 2,5 1,1 0,9 0,9

Bruto investicije v osnovna sredstva -3,6 9,0 8,0 7,0

Sprememba zalog in vrednostni predmeti (prispevek k rasti v o.t.) 0,7 0,1 0,0 0,0

ZAPOSLENOST, PLAČE IN PRODUKTIVNOST

Zaposlenost, statistika nacionalnih računov, rast v % 1,9 2,7 1,7 0,9

Št. registriranih brezposelnih, povprečje leta, v tisoč 103,2 89,1 82,2 79,5

Stopnja registrirane brezposelnosti v % 11,2 9,5 8,7 8,4

Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili v % 8,0 6,8 6,2 5,8

Bruto plače na zaposlenega, nominalna rast v % 1,8 2,7 3,6 3,6

Bruto plače na zaposlenega, realna rast v % 2,1 1,2 2,0 1,5

- zasebni sektor 1,9 1,3 1,8 1,9

- javni sektor 2,6 1,5 2,5 0,7

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega), realna rast v % 1,1 1,6 2,2 2,3

PLAČILNO BILANČNA STATISTIKA

SALDO tekočega računa plačilne bilance v mrd EUR 2,1 2,0 2,3 2,5

- v primerjavi z BDP v % 5,2 4,7 5,1 5,3

CENE

Inflacija (dec./dec.) 0,5 1,7 1,9 2,1

Inflacija (povprečje leta) -0,1 1,5 1,6 2,1

PREDPOSTAVKE

Tuje povpraševanje, realna rast v % 3,9 4,6 4,7 4,7

BDP v evrskem območju, realna rast v % 1,8 1,9 1,8 1,5

Cena nafte brent v USD / sodček 45 51 52 52

Cene neenergetskih surovin v USD, rast -2,0 7,5 2,1 0,8

Razmerje USD za 1 EUR 1,11 1,13 1,18 1,18

Vir: Leto 2016 SURS, BS, ECB, EIA, 2017−2019 napoved UMAR.

jese

nska

nap

oved

gosp

odar

skih

gib

anj 2

017


1. Izhodišča Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2017

1.1. Mednarodno okolje

Pri pripravi napovedi smo predpostavili izboljšanje gospodarskih razmer v večini glavnih trgovinskih partneric. Gospodarska rast v evrskem območju naj bi se na podlagi napovedi mednarodnih institucij v obdobju 2017–2019 gibala med 1,5 % in 1,9 %. Spodbujali jo bosta domača in tuja potrošnja. Zasebna potrošnja naj bi se okrepila ob nadaljnjem izboljšanju razmer na trgu dela, pričakuje se nadaljnje okrevanje investicij. Rast izvoza pa se bo še okrepila skladno s pričakovano rastjo svetovnega gospodarstva. Optimizem glede nadaljnje rasti in ohranjanje spodbujevalne politike

1 Predpostavka cene nafte je narejena na podlagi povprečnih vrednosti terminskih pogodb med 1. in 23. avgustom 2017. Predpostavka cen neenergetskih surovin je narejena na podlagi ocen mednarodnih institucij.

Tabela 1: Predpostavke napovedi glede gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah

Realne stopnje rasti, v % 2016

2017 2018 2019

marec2017

september2017

marec2017

september2017

september2017

EU 1,9 1,7 2,0 1,7 1,9 1,8

Evrsko območje 1,8 1,6 1,9 1,6 1,8 1,5

Nemčija 1,9 1,6 1,8 1,6 1,8 1,5

Italija 0,9 0,9 1,1 1,0 1,0 1,0

Avstrija 1,5 1,5 2,0 1,5 1,7 1,4

Francija 1,2 1,3 1,5 1,5 1,6 1,6

Hrvaška 2,9 2,9 2,8 2,5 2,7 2,6

Rusija -0,2 1,0 1,4 1,3 1,5 1,6

Vir: Eurostat (za leto 2016); Consensus Forecasts, avgust 2017; Eastern Consensus Forecasts, avgust 2017; EC Spring Forecast, maj 2017; ECB staff macroeconomic projections, junij 2017; IMF World Economic Outlook Update, julij 2017; ocena UMAR.

ECB vplivata na izboljševanje posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter posledično višje kreditne tokove. Med pomembnejšimi trgovinskimi partnericami izven evrskega območja naj bi se nadaljevala ugodna gospodarska rast na Hrvaškem, v Rusiji pa se po lanski stagnaciji pričakuje ponovna rast gospodarske aktivnosti, zlasti v povezavi z višjimi cenami surovin.

Jesenska napoved upošteva tehnično predpostavko1, ki implicira razmeroma stabilne cene nafte in surovin v prihodnjih dveh letih. Cene nafte so se po povišanju ob koncu lanskega leta v pomladanskih mesecih ponovno znižale. Pri pripravi napovedi smo upoštevali tehnično predpostavko za povprečno ceno soda nafte brent v letu 2017 v višini 51 USD/sod, kar je manj kot v Pomladanski napovedi. Na podlagi gibanj na terminskih trgih smo predpostavili njeno ohranjanje na podobni ravni tudi v naslednjih dveh letih.

Slika 2: Cene nafte in neenergetskih surovin

20

30

40

50

60

70

80

90

100

110

120

20

30

40

50

60

70

80

90

100

110

120

jan.

11

jan.

12

jan.

13

jan.

14

jan.

15

jan.

16

jan.

17

jan.

18

jan.

19

EUR

za s

od

Inde

ks 2

012=

100

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Opomba: s črto prikazano letno povprečje z upoštevanjem predpostavke napovedi.

Neenergetske surovine v EUR Nafta Brent v EUR

Slika 1: Bruto domači proizvod v evrskem območju

-1,0

-0,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

predpostavka

Real

na ra

st B

DP,

v %

Vir: Eurostat, predpostavka UMAR.


1.2. Viri financiranja

Letos se je začelo povečevati kreditiranje podjetij, rast obsega kreditov gospodinjstvom pa se je še okrepila. Ugodne gospodarske razmere vplivajo na večje povpraševanje po posojilih, hkrati se krepi tudi posojilna sposobnost posojilojemalcev. V drugi polovici lanskega leta se je po šestih letih začel povečevati obseg posojil podjetjem. Ocenjujemo, da so se podjetja začela v večji meri zadolževati za investiranje in financiranje tekočega poslovanja, refinanciranja obstoječih obveznosti je manj kot v preteklih letih. V obdobju napovedi pričakujemo nadaljevanje rasti bančnih kreditov, podjetja pa se bodo v večji meri kot pred izbruhom finančne krize financirala z lastnimi viri sredstev (privarčevana sredstva, dokapitalizacije) in tudi z izdajami dolžniških vrednostnih papirjev. Rast kreditov gospodinjstvom se je letos še okrepila, tako stanovanjskih kot tudi potrošniških.

Razmere v bančnem sistemu se še naprej izboljšujejo. Z rastjo kreditov se je upočasnilo zmanjševanje neto obrestnih prihodkov, čeprav so obrestne mere še naprej nizke. Delež nedonosnih terjatev v celotni izpostavljenosti se nadalje zmanjšuje in se trenutno giblje okrog 5 %; možnosti za morebitno dodatno znižanje izhajajo predvsem iz nadaljnje prodaje terjatev ter prestrukturiranja malih in srednjih podjetij. Struktura bančnih virov financiranja se je precej spremenila, saj obveznosti do tujih bank predstavljajo le še nekoliko več kot 5 % skupne bilančne vsote bančnega sistema (leta

2008 je bil ta delež višji od 35 %). Znatno pa se je povečal delež vlog nebančnih sektorjev, ki predstavlja več kot dve tretjini. Njihova ročnostna struktura pa je neugodna, saj prevladujejo vloge čez noč, kar je po naši oceni predvsem posledica nizkih obrestnih mer.

1.3. Javne finance

Jesenska napoved v prihodnjih letih upošteva nadaljnje izboljšanje javnofinančnega salda v začrtanih okvirih usmeritev ekonomske politike. Javnofinančni primanjkljaj se v letu 2017 nadalje zmanjšuje ob ugodnih gospodarskih gibanjih, ohranjanju preostalih ukrepov za zadrževanje rasti izdatkov ter nizkih investicijskih izdatkih (povezano s še zelo skromnim črpanjem evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014–2020). V napovedi upoštevamo, da bodo pretežno ciklični dejavniki v prihodnjih letih nadalje izboljšali saldo javnih financ. Ob sprostitvi dela ukrepov na področju plač ter socialnih transferjev in nadomestil pričakujemo, da bodo te kategorije izdatkov naraščale najhitreje, tako da bo k izboljševanju salda na strani izdatkov prispevalo zniževanje izdatkov za obresti in zadrževanje drugih, fleksibilnejših kategorij. To se bo odražalo zlasti na zmerni rasti izdatkov za blago in storitve ob nadaljnji implementaciji centraliziranega javnega naročanja. Ob predvidenem povečanju črpanja EU v prihodnjih letih pričakujemo postopno krepitev državnih investicij.

Tabela 2: Predpostavke cene nafte, neenergetskih surovin in tečaja USD/EUR

20162017 2018 2019

marec2017

september2017

marec2017

september2017

september2017

Cene nafte, brent, v USD 44,8 56,3 51,4 56,4 52,3 52,8

Cene nafte, brent, v EUR 40,4 52,7 45,7 52,8 44,4 44,9

Cene neenergetskih surovin, v USD, rast -2,0 5,0 7,5 1,0 2,1 0,8

Tečaj USD/EUR 1,107 1,067 1,128 1,068 1,178 1,178

Vir: EIA, IMF, ECB, CME, ocena UMAR. Predpostavke so narejene na podlagi povprečnih vrednosti med 1. in 23. avgustom 2017.

Slika 3: Sprememba obsega kreditov

-3.000

-2.500

-2.000

-1.500

-1.000

-500

0

500

1.000

1.500

jan.

11

jan.

12

jan.

13

jan.

14

jan.

15

jan.

16

jan.

17

Spre

mem

ba,

12-

mes

. Kum

ulat

iva

Vir: BS, preračuni UMAR.

Krediti skupaj Podjetja in NFI Gospodinjstva

Slika 4: Saldo konsolidirane bilance javnih financ, po metodologiji denarnega toka (GFS)

-3.000

-2.500

-2.000

-1.500

-1.000

-500

0

500

1.000

jan.

11

jul.1

1

jan.

12

jul.1

2

jan.

13

jul.1

3

jan.

14

jul.1

4

jan.

15

jul.1

5

jan.

16

jul.1

6

jan.

17

V EU

R, 1

2-m

es. a

kum

ulira

na v

sota

Vir: MF.

Javnofinančni saldo


Slika 5: Bruto domači proizvod Slovenije

60

65

70

75

80

85

90

95

100

105

110

Q1

00

Q1

01

Q1

02

Q1

03

Q1

04

Q1

05

Q1

06

Q1

07

Q1

08

Q1

09

Q1

10

Q1

11

Q1

12

Q1

13

Q1

14

Q1

15

Q1

16

Q1

17

Des

ezon

iran

inde

ks 2

008=

100

Vir: SURS.

2. Napoved gospodarskih gibanj v Sloveniji

2.1. Bruto domači proizvod – agregati potrošnje

Gospodarska rast se bo letos glede na pretekla leta še okrepila (4,4 %), poleg nadaljnje rasti izvoza in zasebne potrošnje pričakujemo tudi povečanje investicij. Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvi polovici leta medletno večji za 4,7 %, razpoložljivi kazalniki aktivnosti in razpoloženja nakazujejo nadaljevanje ugodnih gibanj tudi v drugi polovici leta. Pomemben dejavnik letošnje višje gospodarske rasti bo občutno višja rast izvoza kot lani, kar poleg krepitve rasti tujega povpraševanja povezujemo z izboljšanjem izvozne učinkovitosti. Ob občutnem izboljšanju razmer na trgu dela se bo nadalje povečal razpoložljivi dohodek gospodinjstev. To bo ob visoki ravni zaupanja potrošnikov prispevalo k nadaljevanju rasti zasebne potrošnje. Na letošnjo višjo gospodarsko rast kot v letu 2016 (3,1 %) znatno vpliva tudi dinamika državnih investicij, katerih padec je lani znižal gospodarsko rast za 1,6 o. t. Letos pričakujemo njihovo rast, kar se bo ob še okrepljeni rasti zasebnih investicij v stroje in opremo ter oživitvi stanovanjskih investicij odrazilo v znatnem pospešku rasti skupnih investicij v 2017. Ob rasti zaposlenosti v sektorju država ter izdatkov za blago in storitve se bo letos sicer skromno povečala tudi državna potrošnja.

Okvir 1: Prva letna ocena rasti BDP v letu 2016

SURS je avgusta objavil prvo letno oceno realne spremembe BDP v letu 2016 (3,1 %), ki je od prve ocene po četrtletnih računih (2,5 %) višja za 0,6 o. t.2 Statistični uradi s širšim naborom podatkov dopolnjujejo ocene pretekle gospodarske aktivnosti. Pri tem so spremembe pogosto večje pri posameznih komponentah BDP kot pri BDP v celoti. Pri agregatih potrošnje je bil v letu 2016 največji popravek navzgor pri zasebni potrošnji, edini popravek navzdol pa pri bruto investicijah. Po proizvodni strani je bil popravek navzgor glede na prvo objavo največji v gradbeništvu (-4,4 %, prej -12,3 %) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2,9 %, prej -2,0 %), najobčutnejši popravek navzdol pa je bil v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (0,3 %, prej 2,4 %). Objava prve letne ocene za leto 2016 in tudi revizija podatkov za obdobje 2012-2015 sta tako spremenili izhodišča za pripravo tokratne napovedi.

Slika 6: Sprememba agregatov potrošnje v letu 2016

2 SURS je objavil redno letno revizijo podatkov o bruto domačem proizvodu za obdobje 2012–2016.

2,8 2,6

-3,1

5,9 6,2

2,5

0,8

4,2

2,5

-3,6

6,4 6,6

3,1

0,7

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

Zase

bna

potr

ošnj

a

Drž

avna

potr

ošnj

a

Brut

oin

vest

icije

v o

s. s

r.

Izvo

z bl

aga

in s

torit

ev

Uvo

z bl

aga

in s

torit

ev

Brut

odo

mač

ipr

oizv

od

Pris

peve

k s

prem

. zal

og (v

o.t.

)

Real

na s

prem

emba

, v %

Vir: SURS.

Prva ocena SURS (mar. 2017) Prva letna ocena SURS (avg. 2017)


Slika 7: Bruto domači proizvod Slovenije – izdatkovna struktura

-5,0

-2,5

0,0

2,5

5,0

7,5

-10

-5

0

5

10

15

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napoved

Real

na s

prem

emba

BD

P, v

%

Pris

pevk

i k s

prem

embi

, v o

.t.

Vir: SURS.

Zasebna potrošnja Državna potrošnjaBruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.Realna rast BDP (desna os)

3 Na področju transferjev za zagotavljanje socialne varnosti je z letom 2017 začela veljati novela, ki ukinja zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov. Uvedena je bila tudi 100-odstotna subvencija za kosila učencev 2. in 3. razreda prejemnikov otroškega dodatka. S 1.1. 2018 pa se bo ponovno začel izplačevati tudi otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu, kar pa bo pomenilo vrnitev vseh razredov otroškega dodatka na raven pred uveljavitvijo ZUJF. Pokojnine so se letos uskladile za vrednost, ki ustreza usklajevanju po zakonski formuli, prav tako se bodo v celoti po zakonu uskladile prihodnje leto. V letu 2017 so se povečale minimalne pokojnine za dopolnjenih 37–40 let delovne dobe in letni dodatek za upokojence, ki bo naslednje leto še višji (vrnil se bo na raven iz leta 2011).

V prihodnjih dveh letih se bo široko osnovana gospodarska rast nadaljevala in se bo gibala med 3 % in 4 %. Visoka rast izvoza bo izhajala iz krepitve tujega povpraševanja in še naprej tudi ugodnega konkurenčnega položaja menjalnega sektorja. Rast povpraševanja bo podpirala nadaljnje povečanje investicij v stroje in opremo, ugodni pogoji financiranja in rast razpoložljivega dohodka bosta prispevala k rasti stanovanjskih investicij, nadalje se bodo povečale tudi ostale gradbene investicije, tudi v povezavi z načrtovanim črpanjem evropskih sredstev. Ugodne razmere na trgu dela bodo še naprej glavni dejavnik rasti razpoložljivega dohodka in posledično potrošnje gospodinjstev. V obeh letih pričakujemo tudi nadaljevanje skromne rasti državne potrošnje.

Tabela 3: Napoved gospodarske rasti

Realne stopnje rasti, v % 2016

2017 2018 2019

marec2017

september2017

marec2017

september2017

september2017

Bruto domači proizvod 3,1 3,6 4,4 3,2 3,9 3,2

Izvoz 6,4 6,0 8,8 5,1 7,5 6,1

Uvoz 6,6 6,5 8,9 5,6 7,7 6,3

Saldo menjave s tujino (prispevek k rasti v o.t.) 0,5 0,2 0,7 0,1 0,6 0,5

Zasebna potrošnja 4,2 3,5 3,3 2,7 3,0 2,3

Državna potrošnja 2,5 1,0 1,1 0,9 0,9 0,9

Bruto investicije v osnovna sredstva -3,6 7,0 9,0 7,0 8,0 7,0

Sprememba zalog in vrednostni predmeti (prispevek k rasti v o.t.) 0,7 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0

Vir: SURS, 2017−2019 napoved UMAR.

Rast zasebne potrošnje se bo ob nadaljnji rasti razpoložljivega prihodka in visokem zaupanju potrošnikov nadaljevala. Rast razpoložljivega dohodka bo izhajala iz nadaljevanja rasti zaposlenosti in plač v zasebnem in javnem sektorju, višja bodo tudi socialna nadomestila in transferji3. Ob zaupanju potrošnikov precej nad dolgoletnim povprečjem se bo nadaljevala rast potrošnje trajnih dobrin, ki se krepi že četrto leto, ter potrošnje ostalih dobrin in storitev (čez 90 % skupne potrošnje), ki je začela opazneje okrevati lani. V prihodnjih dveh letih se bo ob nadaljnji rasti vseh večjih komponent razpoložljivega dohodka rast zasebne potrošnje nadaljevala, vendar se bo postopoma upočasnila, predvsem zaradi pričakovane nižje rasti zaposlenosti (glej 2.3. Zaposlenost in brezposelnost).

Slika 8: Potrošnja gospodinjstev, masa plač in kazalnik zaupanja potrošnikov

-40

-35

-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

75

80

85

90

95

100

105

110

115Q

1 11

Q1

12

Q1

13

Q1

14

Q1

15

Q1

16

Q1

17

Ravn

otež

je, d

esez

onira

no, v

%

Des

ezon

iran

inde

ks 2

008=

100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * zaradi spremembe metodologije podatki od 2016 niso primerljivi s predhodnimi.

Potrošnja gospodinjstevMasa plač, realnoKazalnik zaupanja potrošnikov* (desna os)


V obdobju napovedi bo rast državne potrošnje nizka. Predvidena letošnja rast (1,1 %) izhaja predvsem iz nadaljnje rasti zaposlovanja v sektorju država ter rasti izdatkov za blago in storitve, ki pa ostaja zmerna. Podobna gibanja pričakujemo tudi v letih 2018 in 2019.

Investicijska aktivnost se bo letos močno okrepila, rast napovedujemo tudi za prihodnja leta. Državne investicije se bodo po znatnem padcu v letu 2016 letos povečale.4 To je ob okrepljeni rasti zasebnih investicij tudi ključni dejavnik znatno višjih skupnih investicij v primerjavi s preteklim letom. Ob izboljšanju gospodarskih razmer in zmanjšanju negotovosti rast zasebnih investicij podpirajo dobički podjetij, nizke obrestne mere, precej nižja kot pred leti je zadolženost podjetij. Visoka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti deluje spodbujevalno na investicije, za zdaj predvsem v menjalnem sektorju. Pričakujemo pa tudi zagon investicij v nemenjalnem sektorju, ki najbolj zaostajajo za ravnjo iz let pred krizo. Ob povečanem povpraševanju po nepremičninah, rasti razpoložljivega dohodka gospodinjstev in ugodnih pogojih financiranja so letos oživele stanovanjske investicije, njihovo nadaljnjo rast pa pričakujemo tudi v prihodnjih letih.

4 Ocenjujemo, da je padec državnih investicij v 2016 prispeval -8,5 o. t. k spremembi skupnih investicij (-3,6 %).

5 Izvozna učinkovitost (angl. export performance) je izračunana kot razmerje med slovenskim realnim izvozom blaga in storitev ter realnim uvozom blaga in storitev trgovinskih partneric, tehtanim s slovenskimi deleži izvoza v te države. Ocenjujemo, da se je po lanskih relativno visokih 2,5 %, v prvem polletju letos še okrepila nad 3 %.

Rast izvoza se bo letos okrepila ob višji rasti tujega povpraševanja in izboljševanju konkurenčnosti izvoznikov, visoka bo tudi v prihodnjih dveh letih. Letošnja krepitev rasti tujega povpraševanja izhaja zlasti iz večjega povpraševanja na trgih EU, deloma tudi v

Rusiji. Ocenjujemo, da se bo nadalje občutno izboljšala tudi izvozna učinkovitost5, ki se povečuje že od leta 2011. V celotnem obdobju napovedi tako pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza vseh pomembnejših skupin proizvodov predelovalnih dejavnosti. Rast bo v največji meri temeljila na izvozu tehnološko zahtevnejših proizvodov, ki predstavljajo več kot polovico izvoza blaga. Izstopala bo pričakovana pospešitev izvoza motornih vozil v 2017 ob začetku proizvodnje novega modela avtomobila. Nadaljevala se bo tudi rast izvoza storitev, ki bo še naprej temeljila na izvozu transportnih storitev, potovanj in poslovnih storitev.

Rast uvoza bo ob nadaljevanju relativno visoke rasti izvoza in domače potrošnje v 2017–2019 ostala visoka. Letošnja krepitev rasti uvoza blaga bo povezana zlasti z rastjo aktivnosti v predelovalnih dejavnostih. Ob nadaljnji rasti potrošnje gospodinjstev ter investicij v opremo in stroje bosta višja tudi uvoz proizvodov za široko in investicijsko potrošnjo. V prihodnjih dveh letih se bo skladno z nižjo pričakovano rastjo v predelovalnih dejavnostih in domače potrošnja nekoliko upočasnila tudi rast uvoza blaga. Podobno dinamiko kot pri blagu pričakujemo tudi pri uvozu storitev, kjer bo rast ostala široko osnovana. K rasti bo podobno kot pri izvozu največ prispeval uvoz poslovnih in transportnih storitev, v povezavi z rastjo zasebne potrošnje pa pričakujemo tudi višjo rast trošenja domačih turistov v tujini.

Slika 9: Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnost in pričakovana naročila v gradbeništvu

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

60

63

66

69

72

75

78

81

84

87

90

Q1

05

Q1

06

Q1

07

Q1

08

Q1

09

Q1

10

Q1

11

Q1

12

Q1

13

Q1

14

Q1

15

Q1

16

Q1

17

Ravn

otež

je, v

%

Izko

rišče

nost

pro

izvo

dnih

zm

oglji

vost

i, v

%

Vir: SURS.

Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dej. (leva os)Pričakovana naročila v gradbeništvu (desna os)

Slika 10: Izvoz blaga in storitev ter tuje povpraševanje

-2

0

2

4

6

8

10

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

napovedRe

alna

rast

, v %

Vir: SURS, EK, IMF, napoved in preračun UMAR. Opomba: *Realni uvoz blaga in storitev trgovinskih partneric, tehtan s slovenskim

deležem izvoza v te države.

Izvoz blaga in storitev Tuje povpraševanje*


2.2. Zaposlenost in brezposelnost

Ob visoki ravni zaposlenosti bodo na njeno rast v prihodnjih letih vedno bolj vplivali demografski dejavniki. Zaposlenost6, ki narašča od konca 2013, se je v prvi polovici letos nadalje opazno povišala, kar pripisujemo nadaljevanju široko osnovane gospodarske rasti in ugodnim gospodarskim obetom. Zaposlenost se je v prvih šestih mesecih letos nadalje povečala v večini dejavnosti zasebnega sektorja. Nadaljevala se je tudi rast v zaposlovalnih dejavnostih. Kazalniki o pričakovanem zaposlovanju kažejo nadaljevanje ugodnih gibanj tudi v drugi polovici leta. V prihodnjih dveh letih se bo ob rasti tujega povpraševanja nadaljevala rast zaposlenosti v dejavnostih, povezanih z izvozom, višja domača potrošnja pa bo še naprej podpirala rast v na domači trg usmerjenih tržnih storitvah. Do rasti zaposlenosti bo prišlo tudi v gradbeništvu, skladno s pričakovano oživitvijo rasti investicij. V 2016 so se sprostile omejitve pri novem zaposlovanju, kar vpliva na rast zaposlenosti v sektorju država. V prihodnjih letih bodo na rast zaposlenosti vedno močneje vplivali demografski dejavniki oz. pričakovano zmanjšanje števila delovno sposobnih prebivalcev.7

Število registriranih brezposelnih se bo v obdobju 2017–2019 ob rasti zaposlovanja in gospodarske aktivnosti nadalje zmanjšalo. Zmanjšanje števila registriranih brezposelnih je bilo v prvih osmih mesecih letos še nekoliko občutnejše kot lani, k čemur je prispeval zlasti odliv iz evidence v zaposlitev v začetku leta. Še naprej se postopoma zmanjšuje priliv v brezposelnost, tako zaradi manj izgub zaposlitev kot zaradi manjšega števila iskalcev prve zaposlitve8. Konec avgusta je bilo v evidenci prijavljenih 83.843 oseb, kar je 14,5 % manj kot avgusta lani. Podobno ugodna gibanja pričakujemo tudi do konca leta. Pod vplivom rasti zaposlovanja in demografskih sprememb (večji odlivi iz brezposelnosti v upokojitev in nadomestno zaposlovanje zaradi upokojitev) se bo brezposelnost zmanjšala tudi v naslednjih dveh letih. S približevanjem k naravni stopnji brezposelnosti (glej tudi poglavje 4) se bo zmanjševanje brezposelnosti sicer upočasnilo.

Tabela 4: Napoved zaposlenosti in brezposelnosti

v % 20162017 2018 2019

marec2017

september2017

marec2017

september2017

september2017

Zaposlenost po SNA, rast 1,9 2,2 2,7 1,5 1,7 0,9

Število registriranih brezposelnih, povprečje v letu 103,2 90,2 89,1 84,9 82,2 79,5

Stopnja registrirane brezposelnosti 11,2 9,7 9,5 9,1 8,7 8,4

Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili 8,0 7,0 6,8 6,4 6,2 5,8


6 Zaposlenost po statistiki nacionalnih računov.7 Več o vplivu demografskih gibanj na trg dela glej UMAR Pomladanska napoved 2016 (marec 2016), Okvir 1, stran 16.8 Na to po naši oceni vplivajo manjše generacije mladih, ki končujejo šolanje, in boljše zaposlitvene priložnosti ob prehodu iz šolanja na trg dela.

Slika 11: Struktura rasti zaposlovanja

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

Predelovalnedejav. (C)

Gradbeništvo(F)

Tržne stor.brez

zap. dejav.(G-N brez N78)

Zaposlovalnedejav. (N78)

Javne storitve(O-Q)

Med

letn

a sp

rem

emba

, v 1

.000

Vir: SURS

2016 Q2 2016 Q3 2016 Q4 2017 Q1 2017 Q2

Slika 12: Število zaposlenih in število registriranih brezposelnih oseb

40

60

80

100

120

140

160

180

200

220

240

820

840

860

880

900

920

940

960

980

1.000

1.020

Q1

00Q

1 01

Q1

02Q

1 03

Q1

04Q

1 05

Q1

06Q

1 07

Q1

08Q

1 09

Q1

10Q

1 11

Q1

12Q

1 13

Q1

14Q

1 15

Q1

16Q

1 17

Štev

ilo re

gist

riran

ih b

rezp

osel

nih,

v 1

.000

, des

ezon

irano

Zapo

slen

ost p

o st

atis

tiki n

acio

naln

ih ra

čuno

v,

v 1.

000,

de

sezo

nira

no

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Opomba: *podatek za Q3 2017 je povprečje julija in avgusta.

Zaposlenost po statistiki nacionalnih računov (leva os)Registrirani brezposelni* (desna os)


9 Z dogovorom iz konca 2016 so bili v leto 2017 in 2018 podaljšani ukrepi neizplačevanja redne delovne uspešnosti, omejenega izplačevanja delovne uspešnosti za povečan obseg dela in izplačila napredovanj s plačo za december. Samo za leto 2017 se je dogovorilo postopno selektivno sproščanje dveh ukrepov, ki se nanašata na rast stroškov dela (ne plač), in sicer izplačevanje regresa za letni dopust in premij KDPZ. Ob tem je bila dogovorjena tudi odprava anomalij, in sicer v dveh korakih – prej za tiste z nižjimi plačami (Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, UL RS št. 88/2016). Sprejet je bil tudi Sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti z zdravniki.

Slika 13: Povprečna bruto plača na zaposlenega in produktivnost v zasebnem sektorju

-2

0

2

4

6

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napoved

Med

letn

a no

min

alna

rast

, v %

Vir: SURS, preračuni in napoved UMAR.

Bruto plača na zap. v dej. zas. sektorjaProduktivnost v dej. zas. sektorja

2.3. Plače

Rast plač bo v obdobju napovedi 2017–2019 ostala zmerna in ne bo presegala rasti produktivnosti. Izboljšanje razmer na trgu dela se kaže bolj v rasti zaposlenosti kot plač, kjer povečanje ostaja zmerno (glej Okvir 2). Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju je spodbujena z gospodarsko rastjo in s tem povezanimi dobrimi poslovnimi rezultati. Plače so bile višje kot pred letom v skoraj vseh dejavnostih; navzgor je podobno kot v zadnjih nekaj letih izstopala predvsem rast v industriji (vključno s predelovalnimi dejavnostmi), okrepila se je tudi v storitvenih dejavnostih. Rast plač v zasebnem sektorju bo tudi v prihodnjih letih izhajala iz rasti gospodarske aktivnosti ter znižanja brezposelnosti in s tem povezanimi omejitvami pri iskanju usposobljenih delavcev v določenih segmentih gospodarstva. Ocenjujemo pa, da bo težnja po ohranjanju konkurenčnega položaja še naprej pomembno določala oblikovanje plač v zasebnem sektorju (zlasti menjalnem), tako da bo njihova rast sledila gibanju produktivnosti. V sektorju država bo glede na zadnje plačne dogovore9 rast plač letos in prihodnje leto ostala relativno visoka.

Okvir 2: Dejavniki rasti plač v zasebnem sektorju

Rast plač v Sloveniji je v zadnjih letih zmerna kljub rasti gospodarske aktivnosti in opaznemu izboljšanju razmer na trgu dela.10 Dekompozicija11 nominalne rasti plač kaže, da njihova zmerna rast v zadnjih letih izhaja predvsem iz nizke rasti cen in produktivnosti. Vpliv inflacije na rast plač je bil v zadnjih dveh letih, skladno z dezinflacijskimi oz. deflacijskimi gibanji, celo rahlo negativen, prispevek produktivnosti pa je bil ob njeni nizki rasti skromen. Na gibanje povprečne plače pa v zadnjih letih negativno vplivajo tudi spremembe v strukturi zaposlenosti, saj je relativno več zaposlovanja v dejavnostih z nižjimi plačami od povprečja (t. i. strukturni učinek). Tako je bil ključen dejavnik rasti plač v zadnjih dveh letih zniževanje brezposelnosti. Ta bo ob dejstvu, da vedno več podjetij kot glavni omejitveni dejavnik za poslovanje navaja pomanjkanje (usposobljene) delovne sile, in vplivu demografskih sprememb ostal pomemben dejavnik rasti plač tudi v prihodnje. Do višje rasti plač pa bi lahko privedla zlasti višja rast produktivnosti.

Slika 14: Dekompozicija nominalne rasti povprečne bruto plače v dejavnostih zasebnega sektorja

10 Skromnejša rast plač od pričakovanj je značilna tudi za druge države članice EU (Več glej ECB Economic Bulletin, Issue 3 / 2016).11 Dekompozicija temelji na oceni t. i. plačne Phillipsove krivulje (wage-Phillips curve) po vzoru ECB (2012, 2015, 2016), OECD (2014) in EK (2015). Odvisna spremenljivka v modelu je medletna rast nominalne bruto plače na zaposlenega, pojasnjevalne spremenljvke pa so odlog odvisne spremenljivke, medletna rast cen, medletna rast produktivnosti na zaposlenega, medletna sprememba stopnje brezposelnosti in medletna sprememba števila zaposlenosti v prede-lovalnih dejavnostih. Podatki so četrtletni in obsegajo obdobje od 1999 do prve polovice 2017. Prispevki posameznih dejavnikov k rasti plač so izračunani na podlagi dolgoročnih koeficientov. Vse vključene spremenljivke imajo pravilne predznake, model pa pojasni več kot 93 % variance odvisne spremenljivke. Standardni testi kažejo, da v modelu nista prisotni avtokorelacija in heteroskedastičnost, reziduali so tudi normalno porazdeljeni.

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

Q1

05

Q1

06

Q1

07

Q1

08

Q1

09

Q1

10

Q1

11

Q1

12

Q1

13

Q1

14

Q1

15

Q1

16

Q1

17

Pris

pev

ek, 4

-čet

rtle

tna

drse

ča s

redi

na

Vir: SURS, Eurostat, ocene UMAR.

Rezidual Zaposlenost v industrijiStopnja brezposelnosti ProduktivnostInflacija PlačaReferenčna plača


2.4. Inflacija

Inflacija se bo v naslednjih letih gibala okoli 2 %. Po obdobju nizke rasti cen oz. deflacije bo rast domačega in tujega povpraševanja okrepila predvsem rast cen storitev. Rast cen energentov in neenergetskega blaga pa bo, ob odsotnosti surovinskih šokov iz tujine, ostala zmerna.

Slika 15: Inflacija, uvozne cene in inflacijska pričakovanja potrošnikov

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

-4

-2

0

2

4

6

8

10

12

jan.

11

jul.1

1

jan.

12

jul.1

2

jan.

13

jul.1

3

jan.

14

jul.1

4

jan.

15

jul.1

5

jan.

16

jul.1

6

jan.

17

jul.1

7

Des

ezon

irana

vre

dnos

t kaz

alni

ka

Med

letn

a ra

st, v

%

Vir: SURS, preračuni UMAR. *Opomba: Gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih.

InflacijaUvozne ceneInflacija - brez hrane in energentovInflacijska pričakovanja - potrošniki* (desna os)

2.5. Tekoči račun plačilne bilance

Presežek tekočega računa plačilne bilance bo tudi v obdobju 2017–2019 ostal visok (okoli 5 % BDP). Ohranjanje visokega presežka tudi v naslednjih letih povezujemo predvsem z večletnim razdolževanjem zasebnega sektorja in še vedno nizko ravnjo domače

Slika 16: Dekompozicija spremembe nominalnega blagovnega salda menjave s tujino

-600

-400

-200

0

200

400

600

800

1.000

1.200

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

napoved

V m

io E

UR

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Količinski učinek DrugoCenovni učinek Sprememba blagovnega salda

12 V obdobju 2013-2016 se je blagovni presežek močno povečal tudi zaradi izboljšanih pogojev menjave, ki so zaradi padca cen energentov in ostalih primarnih proizvodov k spremembi prispevali približno 800 mio EUR. Izboljšanje pogojev menjave se je odrazilo v večjem poslovnem presežku podjetij, ki so zaradi padca uvoznih cen zniževala stroške poslovanja. Poleg tega se je padec uvoznih cen delno prenesel v prodajne oz. izvozne cene.

Tabela 5: Napoved rasti povprečne bruto plače na zaposlenega

Stopnje rasti, v % 2016

2017 2018 2019

marec2017

september2017

marec2017

september2017

september2017

Bruto plača na zaposlenega -nominalno 1,8 3,3 2,7 3,3 3,6 3,6

- zasebni sektor 1,7 3,3 2,8 3,3 3,4 4,0

- javni sektor 2,3 3,5 3,0 3,6 4,1 2,8

Bruto plača na zaposlenega - realno 1,9 1,5 1,2 1,7 2,0 1,5

- zasebni sektor 1,8 1,5 1,3 1,7 1,8 1,9

- javni sektor 2,4 1,7 1,5 2,0 2,5 0,7


Tabela 6: Napoved inflacije

v % 20162017 2018 2019

marec2017

september2017

marec2017

september2017

september2017

Inflacija − dec./dec. 0,5 2,1 1,7 1,9 1,9 2,1

Inflacija − povprečje leta -0,1 1,8 1,5 1,6 1,6 2,1



potrošnje, zlasti investicij; v obdobju rasti tujega povpraševanja pa je k presežku prispevalo tudi izboljševanje izvozne konkurenčnosti menjalnega sektorja. Rahlo znižanje presežka v 2017 bo posledica manjšega blagovnega presežka in višjih neto odlivov primarnih in sekundarnih dohodkov. Letošnje znižanje blagovnega presežka bo izhajalo predvsem iz cenovnih dejavnikov, saj se bodo po štirih letih ugodnih izvozno-uvoznih cenovnih gibanj12 pogoji menjave blaga letos poslabšali za 1,0 %, kar bo blagovni presežek znižalo za okoli 200 mio EUR. V prihodnjih dveh letih se bo ob predpostavljenih nespremenjenih pogojih menjave blagovni presežek znova povečal, kar bo predvsem posledica nadaljevanja ugodnih izvoznih gibanj. Presežek v storitveni menjavi se bo v obdobju napovedi nadalje povečeval, predvsem v menjavi transportnih storitev in potovanj. Primanjkljaj v bilanci primarnih dohodkov se bo letos in prihodnje leto povečal, predvsem zaradi višjih neto odlivov dohodkov od kapitala (višji neto odlivi od lastniškega kapitala neposrednih naložb in neto plačila obresti na zunanji dolg). Primanjkljaj sekundarnih dohodkov se bo letos povečal zaradi večjih neto plačil transferjev zasebnega sektorja v tujino, v prihodnjih dveh letih pa bo ostal približno na podobni ravni.

3. Tveganja za uresničitev napovedi

Ob pripravi Jesenske napovedi so tveganja za uresničitev osnovnega scenarija, ki izhajajo iz mednarodnega okolja, pretežno pozitivna. Nadaljnje izboljšanje razpoloženja predstavlja dodatno spodbudo cikličnemu zagonu gospodarske rasti v EU. Posledično bi bila lahko rast še višja od predpostavljene. Negotovost v domačem okolju je povezana predvsem z dinamiko zasebnih investicij, ki bi lahko bile ob pospešitvi bančnega kreditiranja še višje kot v osnovnem scenariju. Nasprotno bi lahko bile investicije države nižje od predvidenih v osnovnem scenariju, predvsem v primeru nižjega črpanja evropskih sredstev. Negotovost glede dinamike končne porabe je povezana z ugodnimi gibanji na trgu dela, kar bi lahko vplivalo na višjo rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev in posledično zasebne potrošnje. V daljšem obdobju pa je največja negotovost povezana z načinom soočanja z demografskimi spremembami, od katerega bo odvisna tudi dinamika gospodarske rasti in učinki na blaginjo prebivalcev.

Tabela 7: Napoved tekočega računa plačilne bilance – plačilno bilančna statistika

20162017 2018 2019

marec2017

september2017

marec2017

september2017

september2017

Tekoči račun, v mio EUR 2.108 1.911 2.013 1.906 2.296 2.538

Tekoči račun, v primerjavi z BDP 5,2 4,6 4,7 4,4 5,1 5,3

Vir: BS, 2017−2019 napoved UMAR.


Slika 17: Proizvodna vrzel, primerjava izračunov UMAR in EK

-7

-6

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

8

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

% p

oten

cial

nega

BD

P

Vir: SURS, izračuni UMAR, EK.

UMAR (september 2017) EK (maj 2017)

UMAR (marec 2017)

4. Proizvodna vrzel in rast potencialnega BDP

Ocene na podlagi Jesenske napovedi kažejo, da je Slovenija blizu območja pozitivne proizvodne vrzeli.13 Ocena proizvodne vrzeli, ki označuje stanje gospodarskega cikla, ima pomembno vlogo pri nadzoru doseganja javnofinančnih ciljev. Skupaj z dolgom sektorja država in kazalnikom srednjeročne fiskalne vzdržnosti namreč določajo velikost potrebnega zniževanja strukturnega primanjkljaja. Zaradi dejavnikov, ki vplivajo na izračun potencialne rasti in sprememb ocenjene pretekle rasti ter napovedi BDP, pa je proizvodna vrzel dokaj nestabilen makroekonomski kazalnik, njena vrednost pa se je v zadnjih letih ob pripravi novih izračunov znatno spremenila.14 Potem ko se je Slovenija v obdobju po začetku krize nahajala v območju negativne vrzeli, se bo po naši oceni letos približala območju pozitivne vrzeli. Ob tem rast plač ostaja zmerna in pod rastjo produktivnosti, kreditna aktivnost je šele začela oživljati po daljšem obdobju krčenja, visok ostaja presežek na tekočem računu plačilne bilance, inflacijska pričakovanja pa so na razmeroma nizki ravni. V letih 2018 in 2019 se bo proizvodna vrzel gibala okoli 1,5 %, preseganje te meje

pa bi po definiciji EK pomenilo prehod v stanje dobrega gospodarskega cikla in vpliva na zahteve po znižanju strukturnega primanjkljaja.

Pričakovana rast potencialnega BDP za leto 2017 znaša 2,3 %, nato pa pričakujemo postopno krepitev rasti do treh odstotkov.15 Pričakovana potencialna rast je zaradi izboljšanih gospodarskih obetov višja kot v predhodnih napovedih in kaže, da se več kot desetletno obdobje z relativno nizko rastjo potencialnega BDP počasi zaključuje. Dolgotrajni učinek krize pa se odraža v nižji ravni potencialnega BDP (Slika 18). Največ bo k potencialni rasti prispeval prispevek skupne faktorske produktivnosti, ki se bo v obdobju 2017–2019 krepil in dosegel stopnjo iz predkriznega obdobja. Povprečni prispevek dela bo pozitiven (0,6 o. t.) kljub negativnemu prispevku zmanjševanja populacije v delovno sposobni starosti (-0,2 o. t.). K temu največ pripomore izboljšanje razmer in napovedi na trgu dela, kar zvišuje pozitivni prispevek stopnje aktivnosti na 0,7 o. t. v obdobju 2017–2019. Opravljene delovne ure na zaposlenega imajo v napovednem obdobju rahlo pozitiven prispevek k potencialni rasti (0,1 o. t.). Naravna stopnja brezposelnosti pa se bo postopoma zmanjševala na podobno raven kot v letih pred krizo (okoli 6,5 %). Prispevek kapitala, ki je bil pred krizo največji, pa bo, kljub opaznemu pospešku v rasti investicij, zaradi nizke ravni bruto investicij v osnovna sredstva v obdobju 2017–2019 v povprečju znašal le 0,3 o. t. Ob nadaljevanju ugodnih gibanj bruto investicij v osnovna sredstva pa pričakujemo tudi postopno okrepitev prispevka kapitala k potencialni rasti.

13 Proizvodna vrzel je razlika med dejanskim in potencialnim BDP, izražena v odstotkih potencialnega BDP, in je eden od kazalnikov, ki ga EK postavlja v ospredje ugotavljanja stanja gospodarskega cikla.14 Ocene proizvodne vrzeli UMAR in EK za prihodnji dve leti so se v zadnjih dveh letih spreminjale v razponu 1,0 o. t. (več o vplivu tovrstnih sprememb na izpolnjevanje pravil PSR glej UMAR Ekonomski izzivi 2016, stran 21).15 Gre za potencialni bruto domači proizvod (in njegovo rast) z makroekonomskega vidika. Potencialni proizvod tako ne pomeni maksimalne možne proizvodnje v neki ekonomiji, ampak gre za obseg proizvodnje, ki ga gospodarstvo lahko doseže brez inflacijskih pritiskov. To tudi pomeni, da je proizvod pogosto nad potencialno vrednostjo. Izračun rasti potencialnega BDP UMAR temelji na metodi produkcijske funkcije, ki se v bistvenih značilnostih ne razlikuje od metode EK. Razlike med izračunom UMAR in EK so v največji meri posledica različnega časovnega obdobja napovedi, saj ocene UMAR temeljijo na napovedih za daljše časovne obdobje (t+6), napovedi EK pa so za bistveno krajše obdobje (t+2). Razlike v ocenah proizvodne vrzeli pa izhajajo tudi iz razlik v samih

napovedih makroekonomskih kazalnikov in nekaterih vhodnih podatkih (na UMAR uporabimo revidirane avgustovske podatke SURS, posodobljene demografske projekcije, izračunane z mikrosimulacijskim modelom IER (vir: SURS), dodatno pa pri seriji zaposlenosti po statistiki nacionalnih računov upoštevamo popravek zaradi preloma v seriji v letu 2002).

Slika 18: BDP, potencialni BDP (indeks 2007=100) in potencialni BDP brez krize (rast potencialnega BDP od leta 2007 po povprečni stopnji rasti v obdobju 1999-2005)

60

70

80

90

100

110

120

130

140

150

160

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

Ind

eks

po

ten

cial

ni B

DP

2007

=10

0

Vir: SURS, izračuni UMAR

Potencialni BDP - trendna rast (povprečje 1999-2005)Potencialni BDPBDP


Slika 19: Sprememba potencialnega BDP, primerjava izračunov UMAR in EK

-1

0

1

2

3

4

5

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

Real

na ra

st, v

%

Vir: SURS, izračuni UMAR, EK.

UMAR (september 2017) EK (maj 2017)UMAR (marec 2017)

Slika 20: Prispevki posameznih komponent k potencialni rasti BDP

-1,0

-0,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

Pris

pevk

i k ra

sti p

oten

cial

nega

BD

P, v

o.t.

Vir: izračuni UMAR.

DeloKapitalSkupna faktorska produktivnostRast potencialnega BDP

stat

isti

čna

prilo

ga

23Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga

Kazalo tabelTabela 1: Pomembnejši makroekonomski kazalniki Republike Slovenije

Tabela 2a: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (tekoče cene)

Tabela 2b: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (struktura v %, tekoče cene)

Tabela 3a: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (stalne cene, )

Tabela 3b: Dodana vrednost po dejavnostih in bruto domači proizvod (realne stopnje rasti v %)

Tabela 4a: Stroškovna struktura bruto domačega proizvoda (tekoče cene)

Tabela 4b: Stroškovna struktura bruto domačega proizvoda (struktura v %, tekoče cene)

Tabela 5a: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (tekoče cene)

Tabela 5b: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (struktura v %, tekoče cene)

Tabela 6a: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (stalne cene)

Tabela 6b: Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda (realne stopnje rasti v %)

Tabela 7 Plačilna bilanca (v mio EUR) plačilno bilančna statistika

Tabela 8: Kazalniki trga dela (števila v tisoč, kazalniki in letne stopnje rasti v %)

Tabela 9a: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, prihodki (tekoče cene)

Tabela 9b: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, prihodki (delež v primerjavi z BDP v %)

Tabela 10a: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, odhodki (tekoče cene)

Tabela 10b: Konsolidirana bilanca javnega financiranja po metodologiji GFS - IMF, odhodki (delež v primerjavi z BDP v %)

Tabela 11: Indikatorji mednarodne konkurenčnosti (letne stopnje rasti v %)

24 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017Statistična priloga

Tabe

la 1

: Pom

embn

ejši

mak

roek

onom

ski k

azal

niki

Rep

ublik

e Sl

oven

ijere

alne

sto

pnje

rast

i v %

, raz

en k

jer n

i dru

gače

nav

eden

o

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

BRU

TO D

OM

AČI

PRO

IZV

OD

4,

22,

93,

82,

84,

44,

05,

76,

93,

3-7

,81,

20,

6-2

,7-1

,13,

02,

33,

14,

43,

93,

2

BD

P v

mio

EU

R* (t

ekoč

e ce

ne)

18.9

0221

.147

23.6

2325

.668

27.6

7329

.227

31.5

5535

.153

37.9

5136

.166

36.2

5236

.896

36.0

7636

.239

37.6

1538

.837

40.4

1842

.761

45.2

6547

.507

BD

P na

pre

biva

lca

v EU

R (t

ekoč

e ce

ne

in te

koči

teča

j)11

.105

11.7

1412

.543

13.1

8413

.900

14.6

0815

.719

17.4

1218

.769

17.7

1417

.694

17.9

7317

.540

17.5

9618

.244

18.8

2319

.576

20.7

0821

.922

23.0

16

BD

P na

pre

biva

lca

v U

SD (t

ekoč

e ce

ne

in te

koči

teča

j)10

.225

10.4

8011

.811

14.8

7717

.259

18.1

6519

.715

23.8

6327

.606

24.7

0823

.457

25.0

1922

.536

23.3

6924

.237

20.8

8421

.669

23.3

5925

.825

27.1

12

BD

P na

pre

biva

lca

po k

upni

moč

i ( P

PS )1

15.8

0016

.500

17.4

0017

.900

19.3

0020

.300

21.3

0022

.700

23.4

0020

.900

21.2

0021

.700

21.8

0021

.700

22.8

0023

.900

24.1

00

BD

P na

pre

biva

lca

po k

upni

moč

i ( P

PS E

U28

=100

)180

8082

8386

8786

8790

8583

8382

8183

8383

ZAPO

SLEN

OST

IN P

ROD

UK

TIV

NO

ST

Zapo

slen

ost p

o na

cion

alni

h ra

čuni

h1,

60,

61,

6-0

,30,

3-0

,51,

63,

42,

6-1

,8-2

,1

-1,7

-0

,9

-1,1

0,

4 1,

2 1,

9 2,

7 1,

7 0,

9

Šte

vilo

regi

strir

anih

bre

zpos

elni

h (p

ovpr

ečje

leta

v ti

soč)

106,

610

1,9

102,

697

,792

,891

,985

,871

,363

,286

,410

0,5

110,

711

0,2

119,

8 12

0,1

112,

7 10

3,2

89,1

82

,2

79,5

Sto

pnja

regi

strir

ane

brez

pose

lnos

ti v

%11

,811

,211

,310

,910

,310

,29,

47,

76,

79,

110

,7

11,8

12

,0

13,1

13

,1

12,3

11

,2

9,5

8,7

8,4

Sto

pnja

bre

zpos

elno

sti p

o an

keti

o de

lovn

i sili

v %

6,9

5,7

6,0

6,5

6,0

6,5

6,0

4,9

4,4

5,9

7,3

8,2

8,9

10,1

9,

7 9,

0 8,

0 6,

8 6,

2 5,

8

Pro

dukt

ivno

st d

ela

(BD

P na

za

posl

eneg

a)2,

62,

32,

23,

14,

14,

54,

13,

40,

7-6

,13,

4 2,

4 -1

,8

0,0

2,6

1,0

1,1

1,6

2,2

2,3

PLA

ČE

Bru

to p

lače

na

zapo

slen

ega

- no

min

alna

rast

v %

10,6

11,9

9,7

7,5

5,7

4,8

4,8

5,9

8,3

3,4

3,9

2,0

0,1

-0,2

1,

1 0,

7 1,

8 2,

7 3,

6 3,

6

Z

aseb

ni s

ekto

rn.

p.n.

p.n.

p.n.

p.n.

p.5,

15,

86,

07,

81,

65,

62,

60,

5 0,

6 1,

4 0,

5 1,

7 2,

8 3,

4 4,

0

J

avni

sek

tor

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

4,5

4,1

6,9

9,7

5,3

0,8

1,0

-0,9

-1

,3

0,9

1,2

2,3

3,0

4,1

2,8

Bru

to p

lače

na

zapo

slen

ega

- rea

lna

rast

v %

1,6

3,2

2,0

1,8

2,0

2,2

2,2

2,2

2,5

2,5

2,1

0,2

-2,4

-2

,0

0,9

1,2

1,9

1,2

2,0

1,5

Z

aseb

ni s

ekto

rn.

p.n.

p.n.

p.n.

p.n.

p.2,

53,

22,

32,

00,

73,

70,

8-2

,0

-1,2

1,

2 1,

0 1,

8 1,

3 1,

8 1,

9

J

avni

sek

tor

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

2,0

1,6

3,2

3,8

4,4

-1,0

-0,8

-3,4

-3

,0

0,7

1,7

2,4

1,5

2,5

0,7


Tabe

la 1

: Pom

embn

ejši

mak

roek

onom

ski k

azal

niki

Rep

ublik

e Sl

oven

ije -

nada

ljeva

nje

real

ne s

topn

je ra

sti v

%, r

azen

kje

r ni d

ruga

če n

aved

eno

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

MEN

JAVA

S T

UJI

NO

Izvo

z pr

oizv

odov

in s

torit

ev

12,6

7,2

7,8

3,2

13,0

11,4

14,1

13,6

4,2

-16,

610

,26,

90,

6 3,

1 5,

7 5,

0 6,

4 8,

8 7,

5 6,

1

Iz

voz

proi

zvod

ov

14,1

7,2

8,6

4,1

13,9

12,1

15,7

14,0

1,9

-17,

012

,08,

00,

4 3,

3 6,

3 5,

3 6,

2 9,

0 8,

0 6,

4

Iz

voz

stor

itev

6,8

7,1

4,6

-0,7

9,5

8,4

7,4

12,0

14,7

-14,

83,

42,

51,

5 1,

9 3,

4 3,

7 7,

6 8,

0 5,

5 4,

7

Uvo

z pr

oizv

odov

in s

torit

ev

6,6

3,6

5,6

6,5

14,0

7,3

12,4

16,8

3,8

-18,

86,

85,

0-3

,7

2,1

4,1

4,7

6,6

8,9

7,7

6,3

U

voz

proi

zvod

ov

6,7

3,8

5,2

7,1

15,8

7,5

12,9

16,5

3,2

-19,

87,

66,

0-4

,3

2,9

3,8

5,1

7,0

9,4

8,2

6,6

U

voz

stor

itev

6,1

2,5

8,1

3,2

4,1

6,1

9,1

18,5

8,1

-12,

83,

1-0

,40,

2 -3

,0

6,2

2,3

4,2

6,0

4,8

4,4

PLA

ČILN

A B

ILA

NCA

- pl

ačiln

o bi

lanč

na s

tati

stik

a

Sal

do te

koče

ga ra

č.pl

ačiln

e bi

lanc

e v

mio

EU

R -6

109

218

-213

-746

-524

-578

-145

1-2

017

-203

-43

6877

51.

594

2.17

91.

698

2.10

82.

013

2.29

62.

538

-

del

ež v

prim

erja

vi z

BD

P v

%

-3,2

0,0

0,9

-0,8

-2,7

-1,8

-1,8

-4,1

-5,3

-0,6

-0,1

0,2

2,1

4,4

5,8

4,4

5,2

4,7

5,1

5,3

Sal

do m

enja

ve s

tujin

o v

mio

EU

R -7

64-1

9630

4-2

6-3

50-1

3716

-428

-704

686

462

432

1.42

82.

440

2.87

83.

336

3.71

13.

850

4.19

54.

411

-

del

ež v

prim

erja

vi z

BD

P v

%

-4,0

-0,9

1,3

-0,1

-1,3

-0,5

0,0

-1,2

-1,9

1,9

1,3

1,2

4,0

6,7

7,7

8,6

9,2

9,0

9,3

9,3

DO

MA

ČE P

OV

PRA

ŠEVA

NJE

Kon

čna

potr

ošnj

a1,

52,

52,

73,

32,

92,

31,

75,

23,

01,

30,

8-0

,2-2

,4-3

,61,

12,

33,

82,

72,

52,

0

D

elež

v B

DP

v %

75

,174

,773

,773

,972

,872

,369

,968

,469

,274

,776

,376

,477

,175

,073

,072

,072

,171

,470

,369

,6

v

tem

:

Zase

bna

potr

ošnj

a0,

82,

42,

53,

43,

02,

21,

26,

42,

40,

91,

30,

0-2

,4-4

,11,

92,

14,

23,

33,

02,

3

D

elež

v B

DP

v %

56

,655

,855

,055

,154

,253

,651

,451

,151

,254

,756

,056

,056

,955

,454

,453

,553

,453

,052

,251

,8

Drž

avna

pot

rošn

ja3,

82,

83,

22,

72,

72,

73,

11,

94,

92,

4-0

,5-0

,7-2

,2-2

,1-1

,22,

72,

51,

10,

90,

9

D

elež

v B

DP

v %

18

,518

,918

,718

,818

,718

,718

,417

,318

,020

,120

,320

,420

,219

,518

,618

,618

,718

,418

,117

,8

Inve

stic

ije v

osn

ovna

sre

dstv

a2,

42,

00,

55,

85,

43,

510

,212

,07,

0-2

2,0

-13,

3-4

,9-8

,83,

21,

1-1

,6-3

,69,

08,

07,

0

D

elež

v B

DP

v %

27

,326

,424

,725

,226

,226

,627

,828

,829

,624

,321

,320

,219

,219

,819

,418

,917

,618

,519

,320

,1

TEČA

J IN

CEN

E

Raz

mer

je U

SD z

a 1

EUR

0,92

40,

896

0,94

51,

131

1,24

31,

245

1,25

61,

371

1,47

11,

393

1,32

71,

392

1,28

61,

328

1,32

91,

110

1,10

71,

128

1,17

81,

178

Rea

lni e

fekt

ivni

teča

j - d

eflat

or C

PI2

-2,5

-0,1

2,1

3,2

-0,1

-0,8

0,3

1,7

2,3

1,2

-2,1

-1,0

-1,2

1,2

-0,2

-4,1

0,3

0,4

0,6

0,4

Infla

cija

(kon

ec le

ta)3

8,9

7,0

7,2

4,6

3,2

2,3

2,8

5,6

2,1

1,8

1,9

2,0

2,7

0,7

0,2

-0,5

0,5

1,7

1,9

2,1

Infla

cija

(pov

preč

je le

ta)3

8,9

8,4

7,5

5,6

3,6

2,5

2,5

3,6

5,7

0,9

1,8

1,8

2,6

1,8

0,2

-0,5

-0,1

1,5

1,6

2,1

Cen

a na

fte

Bren

t v U

SD /

sodč

ek28

,724

,525

,028

,938

,354

,665

,272

,496

,961

,779

,611

1,3

111,

710

8,6

98,9

52,4

44,8

51,4

52,3

52,8

Vir p

odat

kov:

SU

RS, B

S, E

uros

tat,

prer

ačun

i, na

pove

d U

MA

R. O

pom

be: *

Pod

atki

pre

d le

tom

200

7 so

pre

raču

nani

v e

ure

po fi

ksne

m te

čaju

1 e

uro

= 23

9,64

tola

rja. 1 M

erje

no v

sta

ndar

dih

kupn

e m

oči (

PPS)

. 2 Ras

t vre

dnos

ti po

men

i apr

ecia

cijo

na

cion

alne

val

ute

in o

brat

no. 3 M

erilo

infla

cije

je in

deks

cen

živ

ljenj

skih

pot

rebš

čin.


Tabe

la 2

a: D

odan

a vr

edno

st p

o de

javn

osti

h in

bru

to d

omač

i pro

izvo

dte

koče

cen

e, m

io E

UR

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

A K

met

ijstv

o, lo

v, g

ozda

rstv

o, ri

bišt

vo54

7,0

551,

566

1,3

542,

063

1,7

667,

862

8,5

659,

262

8,0

598,

662

6,0

733,

964

7,0

651,

675

8,6

786,

776

0,4

748,

886

0,4

854,

7

BCD

E Ru

dars

tvo,

pre

delo

valn

e de

javn

osti,

osk

rba

z el

ektr

iko

in v

odo,

ra

vnan

je z

odp

laka

mi,

sani

ranj

e ok

olja

4.70

5,6

5.33

0,7

5.90

0,4

6.42

5,5

6.93

0,2

7.08

3,8

7.61

2,5

8.37

5,8

8.58

2,3

7.46

6,6

7.65

1,0

8.04

1,9

8.09

5,0

8.34

6,6

8.81

2,6

9.09

1,9

9.47

9,9

10.1

77,2

10.8

22,9

11.4

18,6

..od

tega

: C P

rede

lova

lne

deja

vnos

ti4.

117,

44.

647,

25.

109,

95.

582,

95.

946,

36.

052,

36.

498,

57.

182,

57.

292,

46.

188,

46.

367,

36.

730,

06.

761,

76.

952,

87.

439,

57.

750,

98.

136,

48.

766,

19.

419,

19.

923,

5

F G

radb

eniš

tvo

1.07

5,3

1.14

1,1

1.21

6,4

1.37

1,2

1.48

0,2

1.66

8,9

1.95

5,4

2.45

4,1

2.76

4,2

2.46

4,3

2.01

5,0

1.88

5,0

1.81

7,0

1.65

4,4

1.85

9,0

1.84

3,0

1.83

0,3

2.03

1,6

2.21

8,9

2.34

5,5

GH

I Trg

ovin

a in

pop

ravi

la v

ozil,

pro

met

in

skl

adiš

čenj

e, g

ostin

stvo

3.04

2,5

3.45

9,3

3.87

6,4

4.25

9,3

4.58

1,6

4.96

8,6

5.43

6,6

6.24

0,7

6.84

1,6

6.34

3,0

6.29

9,5

6.44

1,3

6.22

8,7

6.26

6,5

6.48

0,8

6.76

0,8

7.12

4,0

7.67

6,1

8.17

4,2

8.57

0,7

J Inf

orm

acijs

ke in

kom

unik

acijs

ke

deja

vnos

ti62

4,5

728,

174

6,9

833,

391

6,6

1.01

7,6

1.11

1,2

1.23

3,9

1.33

3,4

1.23

5,6

1.28

5,8

1.31

3,5

1.33

5,0

1.30

0,5

1.37

0,7

1.40

1,6

1.44

2,4

1.56

1,2

1.67

5,5

1.78

1,0

K Fi

nanč

ne in

zav

arov

alni

ške

deja

vnos

ti78

1,9

798,

788

4,0

1.02

4,5

1.09

3,2

1.16

4,0

1.34

4,9

1.42

7,9

1.60

2,5

1.67

3,1

1.69

7,4

1.64

9,3

1.35

3,2

1.25

0,2

1.29

6,7

1.37

1,1

1.35

7,9

1.39

0,2

1.47

2,2

1.54

3,6

L Po

slov

anje

z n

epre

mič

nina

mi

1.28

8,9

1.44

8,8

1.60

0,4

1.67

9,2

1.79

7,9

1.93

9,0

2.02

7,1

2.17

1,4

2.40

8,3

2.63

6,1

2.53

7,1

2.46

8,6

2.39

7,3

2.57

2,5

2.52

7,6

2.64

0,0

2.73

7,6

2.80

1,3

2.92

1,3

3.08

6,2

MN

Str

okov

ne, z

nans

tven

e, te

hnič

ne

deja

vnos

ti in

dru

ge ra

znov

rstn

e po

slov

ne d

ejav

nost

i1.

200,

81.

381,

71.

719,

81.

924,

52.

103,

92.

127,

32.

348,

32.

705,

33.

016,

02.

870,

72.

989,

73.

020,

82.

962,

02.

982,

33.

194,

83.

314,

93.

481,

83.

699,

33.

872,

24.

083,

3

OPQ

Upr

ava

in o

bram

ba,

izob

raže

vanj

e, z

drav

stvo

in s

ocia

lno

vars

tvo

2.69

1,9

3.12

0,2

3.42

7,5

3.77

0,3

4.04

8,0

4.28

5,8

4.49

0,6

4.72

3,5

5.18

4,8

5.47

8,1

5.61

1,2

5.66

6,0

5.60

2,2

5.41

9,0

5.36

4,0

5.48

2,9

5.85

1,6

6.09

4,2

6.41

5,0

6.71

6,9

RST

Dru

ge s

torit

vene

dej

avno

sti

554,

659

4,8

607,

064

3,4

700,

475

8,8

779,

581

7,0

868,

687

2,2

870,

188

5,0

861,

785

0,5

849,

788

5,4

943,

695

7,9

1.01

4,4

1.06

3,6

1. D

OD

AN

A V

RED

NO

ST

16.5

13,1

18.5

54,9

20.6

39,9

22.4

73,3

24.2

83,7

25.6

81,7

27.7

34,7

30.8

08,7

33.2

29,8

31.6

38,3

31.5

82,7

32.1

05,5

31.2

99,1

31.2

94,2

32.5

14,7

33.5

78,4

35.0

09,5

37.1

37,7

39.4

46,9

41.4

64,2

2. K

ORE

KCIJ

SKE

POST

AVKE

2.

388,

92.

591,

92.

982,

53.

194,

23.

389,

03.

544,

93.

820,

74.

343,

94.

721,

44.

527,

94.

669,

74.

790,

84.

776,

94.

945,

05.

100,

25.

258,

25.

408,

75.

623,

75.

817,

86.

042,

6

3. B

RUTO

DO

MA

ČI P

ROIZ

VOD

( 3=

1+2)

18.9

02,0

21.1

46,8

23.6

22,5

25.6

67,5

27.6

72,7

29.2

26,6

31.5

55,4

35.1

52,6

37.9

51,2

36.1

66,2

36.2

52,4

36.8

96,3

36.0

76,1

36.2

39,2

37.6

14,9

38.8

36,6

40.4

18,1

42.7

61,4

45.2

64,7

47.5

06,8

Vir p

odat

kov:

SU

RS, n

apov

ed U

MA

R.


Tabe

la 2

b: D

odan

a vr

edno

st p

o de

javn

osti

h in

bru

to d

omač

i pro

izvo

dte

koče

cen

e, d

elež

i v %

BD

P

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

A K

met

ijstv

o, lo

v, g

ozda

rstv

o, ri

bišt

vo2,

92,

62,

82,

12,

32,

32,

01,

91,

71,

71,

72,

01,

81,

82,

02,

01,

91,

81,

91,

8

BCD

E Ru

dars

tvo,

pre

delo

valn

e de

javn

osti,

os

krba

z e

lekt

riko

in v

odo,

ravn

anje

z

odpl

akam

i, sa

nira

nje

okol

ja24

,925

,225

,025

,025

,024

,224

,123

,822

,620

,621

,121

,822

,423

,023

,423

,423

,523

,823

,924

,0

..od

tega

: C P

rede

lova

lne

deja

vnos

ti21

,822

,021

,621

,821

,520

,720

,620

,419

,217

,117

,618

,218

,719

,219

,820

,020

,120

,520

,820

,9

F G

radb

eniš

tvo

5,7

5,4

5,1

5,3

5,3

5,7

6,2

7,0

7,3

6,8

5,6

5,1

5,0

4,6

4,9

4,7

4,5

4,8

4,9

4,9

GH

I Trg

ovin

a in

pop

ravi

la v

ozil,

pro

met

in

skla

dišč

enje

, gos

tinst

vo16

,116

,416

,416

,616

,617

,017

,217

,818

,017

,517

,417

,517

,317

,317

,217

,417

,618

,018

,118

,1

J Inf

orm

acijs

ke in

kom

unik

acijs

ke d

ejav

nost

i3,

33,

43,

23,

23,

33,

53,

53,

53,

53,

43,

53,

63,

73,

63,

63,

63,

63,

73,

73,

8

K Fi

nanč

ne in

zav

arov

alni

ške

deja

vnos

ti4,

13,

83,

74,

04,

04,

04,

34,

14,

24,

64,

74,

53,

83,

43,

43,

53,

43,

33,

33,

3

L Po

slov

anje

z n

epre

mič

nina

mi

6,8

6,9

6,8

6,5

6,5

6,6

6,4

6,2

6,3

7,3

7,0

6,7

6,6

7,1

6,7

6,8

6,8

6,6

6,5

6,5

MN

Str

okov

ne, z

nans

tven

e, te

hnič

ne d

ej.

in

drug

e ra

znov

rstn

e po

slov

ne d

ejav

nost

i6,

46,

57,

37,

57,

67,

37,

47,

77,

97,

98,

28,

28,

28,

28,

58,

58,

68,

78,

68,

6

OPQ

Upr

ava

in o

bram

ba, i

zobr

ažev

anje

, zd

ravs

tvo

in s

ocia

lno

vars

tvo

14,2

14,8

14,5

14,7

14,6

14,7

14,2

13,4

13,7

15,1

15,5

15,4

15,5

15,0

14,3

14,1

14,5

14,3

14,2

14,1

RST

Dru

ge s

torit

vene

dej

avno

sti

2,9

2,8

2,6

2,5

2,5

2,6

2,5

2,3

2,3

2,4

2,4

2,4

2,4

2,3

2,3

2,3

2,3

2,2

2,2

2,2

1. D

OD

AN

A V

RED

NO

ST

87,4

87,7

87,4

87,6

87,8

87,9

87,9

87,6

87,6

87,5

87,1

87,0

86,8

86,4

86,4

86,5

86,6

86,8

87,1

87,3

2. K

ORE

KCIJ

SKE

POST

AVKE

12

,612

,312

,612

,412

,212

,112

,112

,412

,412

,512

,913

,013

,213

,613

,613

,513

,413

,212

,912

,7

3. B

RUTO

DO

MAČ

I PRO

IZVO

D (

3=1+

2)10

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

0

Vir p

odat

kov:

SU

RS, p

rera

čuni

, nap

oved

UM

AR.


Tabe

la 3

a: D

odan

a vr

edno

st p

o de

javn

osti

h in

bru

to d

omač

i pro

izvo

dm

io E

UR

stal

ne c

ene

pret

ekle

ga le

tast

alne

cen

e 20

16

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

A K

met

ijstv

o, lo

v, g

ozda

rstv

o, ri

bišt

vo49

5,9

547,

263

6,5

484,

669

2,3

596,

366

2,5

662,

466

2,5

569,

160

8,4

668,

367

3,5

641,

175

6,4

794,

177

0,6

699,

674

8,5

748,

5

BCD

E Ru

dars

tvo,

pre

delo

valn

e de

javn

osti,

os

krba

z e

lekt

riko

in v

odo,

ravn

anje

z

odpl

akam

i, sa

nira

nje

okol

ja4.

679,

34.

862,

65.

619,

56.

168,

66.

757,

67.

201,

97.

576,

68.

182,

78.

460,

47.

354,

97.

952,

57.

833,

07.

841,

58.

078,

08.

728,

08.

937,

89.

492,

210

.058

,210

.596

,411

.068

,1

..od

tega

: C P

rede

lova

lne

deja

vnos

ti4.

149,

24.

292,

44.

917,

05.

361,

65.

866,

06.

189,

56.

473,

07.

041,

87.

193,

66.

127,

96.

640,

16.

545,

76.

523,

56.

722,

87.

329,

67.

579,

38.

129,

68.

665,

39.

185,

29.

644,

4

F G

radb

eniš

tvo

1.02

4,8

1.07

1,6

1.16

9,9

1.28

0,2

1.38

1,7

1.52

9,8

1.91

0,7

2.30

5,7

2.57

0,6

2.39

3,1

2.01

5,0

1.81

1,9

1.74

0,4

1.65

7,5

1.82

8,7

1.82

8,7

1.76

2,1

2.01

4,2

2.14

4,2

2.25

0,3

GH

I Trg

ovin

a in

pop

ravi

la v

ozil,

pro

met

in

skla

dišè

enje

, gos

tinst

vo2.

856,

83.

268,

43.

644,

83.

982,

84.

394,

24.

816,

45.

320,

65.

820,

06.

458,

16.

236,

06.

421,

36.

408,

06.

177,

76.

223,

66.

466,

46.

807,

37.

129,

87.

583,

57.

928,

68.

210,

2

J Inf

orm

acijs

ke in

kom

unik

acijs

ke d

ejav

nost

i54

9,4

660,

671

9,2

829,

290

3,3

1.02

8,0

1.11

3,6

1.21

6,6

1.37

1,0

1.27

4,8

1.27

6,9

1.28

7,1

1.30

9,0

1.34

5,0

1.36

3,7

1.46

3,0

1.40

5,2

1.51

5,2

1.58

2,7

1.64

5,2

K Fi

nanč

ne in

zav

arov

alni

ške

deja

vnos

ti68

9,8

816,

985

0,6

978,

31.

106,

41.

216,

61.

230,

31.

556,

41.

480,

11.

617,

71.

664,

61.

631,

71.

578,

01.

312,

51.

231,

91.

261,

81.

411,

41.

399,

31.

447,

61.

490,

3

L Po

slov

anje

z n

epre

mič

nina

mi

1.16

1,6

1.30

7,6

1.47

8,8

1.62

5,9

1.69

7,1

1.85

5,6

1.99

0,5

2.11

3,3

2.30

4,6

2.40

3,5

2.67

9,2

2.52

7,2

2.47

5,4

2.40

9,7

2.60

2,8

2.52

9,6

2.63

5,4

2.75

8,1

2.78

4,4

2.82

4,8

MN

Str

okov

ne, z

nans

tven

e, te

hnič

ne d

ej. i

n dr

uge

razn

ovrs

tne

posl

ovne

dej

avno

sti

1.16

0,8

1.23

9,0

1.41

6,7

1.77

6,5

1.98

4,5

2.05

7,1

2.30

2,4

2.52

0,3

2.84

5,9

2.83

8,2

3.03

3,7

3.00

8,6

2.96

8,5

2.97

4,8

3.21

3,1

3.29

1,2

3.46

3,3

3.65

7,6

3.82

0,4

3.97

1,4

OPQ

Upr

ava

in o

bram

ba, i

zobr

ažev

anje

, zd

ravs

tvo

in s

ocia

lno

vars

tvo

2.43

1,9

2.77

1,9

3.21

8,0

3.51

3,5

3.86

6,6

4.17

2,2

4.32

3,3

4.55

6,4

4.73

5,0

5.26

1,0

5.54

2,6

5.62

8,6

5.73

4,1

5.54

2,5

5.41

1,9

5.43

8,5

5.64

0,9

5.98

3,3

6.08

2,0

6.18

8,5

RST

Dru

ge s

torit

vene

dej

avno

sti

486,

455

5,1

588,

361

6,0

665,

274

6,0

756,

977

4,8

819,

583

9,9

861,

488

2,6

861,

085

9,1

847,

388

0,4

933,

995

8,2

981,

71.

010,

7

1. D

OD

AN

A V

RED

NO

ST

15.5

36,7

17.1

01,0

19.3

42,3

21.2

55,5

23.4

49,0

25.2

20,0

27.1

87,5

29.7

08,6

31.7

07,8

30.7

88,2

32.0

55,7

31.6

87,2

31.3

59,1

31.0

43,9

32.4

50,2

33.2

32,7

34.6

45,0

36.6

27,3

38.1

16,6

39.4

08,0

2. K

ORE

KCIJ

SKE

POST

AVKE

2.

388,

82.

358,

52.

615,

73.

038,

43.

335,

53.

560,

43.

692,

24.

037,

24.

604,

94.

203,

84.

558,

14.

800,

64.

552,

34.

623,

84.

868,

65.

231,

95.

414,

45.

554,

25.

709,

55.

832,

0

3. B

RUTO

DO

MA

ČI P

ROIZ

VOD

( 3=

1+2)

17.9

25,5

19.4

59,5

21.9

58,0

24.2

93,9

26.7

84,5

28.7

80,4

30.8

79,7

33.7

45,8

36.3

12,7

34.9

92,0

36.6

13,9

36.4

87,8

35.9

11,3

35.6

67,7

37.3

18,8

38.4

64,6

40.0

59,3

42.1

81,5

43.8

26,1

45.2

40,0

Vir p

odat

kov:

SU

RS, n

apov

ed U

MA

R.


Tabe

la 3

b: D

odan

a vr

edno

st p

o de

javn

osti

h in

bru

to d

omač

i pro

izvo

dre

alne

sto

pnje

rast

i v %

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

A K

met

ijstv

o, lo

v, g

ozda

rstv

o, ri

bišt

vo1,

30,

015

,4-2

6,7

27,7

-5,6

-0,8

5,4

0,5

-9,4

1,6

6,8

-8,2

-0,9

16,1

4,7

-2,0

-8,0

7,0

0,0

BCD

E Ru

dars

tvo,

pre

delo

valn

e de

javn

osti,

os

krba

z e

lekt

riko

in v

odo,

ravn

anje

z

odpl

akam

i, sa

nira

nje

okol

ja8,

53,

35,

44,

55,

23,

97,

07,

51,

0-1

4,3

6,5

2,4

-2,5

-0,2

4,6

1,4

4,4

6,1

5,4

4,5

..od

tega

: C P

rede

lova

lne

deja

vnos

ti9,

44,

35,

84,

95,

14,

17,

08,

40,

2-1

6,0

7,3

2,8

-3,1

-0,6

5,4

1,9

4,9

6,5

6,0

5,0

F G

radb

eniš

tvo

-1,0

-0,3

2,5

5,2

0,8

3,4

14,5

17,9

4,7

-13,

4-1

8,2

-10,

1-7

,7-8

,810

,5-1

,6-4

,410

,06,

55,

0

GH

I Trg

ovin

a in

pop

ravi

la v

ozil,

pro

met

in

skla

dišè

enje

, gos

tinst

vo4,

67,

45,

42,

73,

25,

17,

17,

13,

5-8

,91,

21,

7-4

,1-0

,13,

25,

05,

56,

44,

63,

6

J Inf

orm

acijs

ke in

kom

unik

acijs

ke d

ejav

nost

i5,

05,

8-1

,211

,08,

412

,29,

49,

511

,1-4

,43,

30,

1-0

,30,

84,

96,

70,

35,

04,

54,

0

K Fi

nanč

ne in

zav

arov

alni

ške

deja

vnos

ti3,

54,

56,

510

,78,

011

,35,

715

,73,

70,

9-0

,5-3

,9-4

,3-3

,0-1

,5-2

,72,

93,

03,

53,

0

L Po

slov

anje

z n

epre

mič

nina

mi

1,2

1,4

2,1

1,6

1,1

3,2

2,7

4,3

6,1

-0,2

1,6

-0,4

0,3

0,5

1,2

0,1

-0,2

0,7

1,0

1,5

MN

Str

okov

ne, z

nans

tven

e, te

hnič

ne d

ej. i

n dr

uge

razn

ovrs

tne

posl

ovne

dej

avno

sti

6,8

3,2

2,5

3,3

3,1

-2,2

8,2

7,3

5,2

-5,9

5,7

0,6

-1,7

0,4

7,7

3,0

4,5

5,0

4,5

4,0

OPQ

Upr

ava

in o

bram

ba, i

zobr

ažev

anje

, zd

ravs

tvo

in s

ocia

lno

vars

tvo

4,2

3,0

3,1

2,5

2,6

3,1

0,9

1,5

0,2

1,5

1,2

0,3

1,2

-1,1

-0,1

1,4

2,9

2,2

1,7

1,8

RST

Dru

ge s

torit

vene

dej

avno

sti

-6,9

0,1

-1,1

1,5

3,4

6,5

-0,2

-0,6

0,3

-3,3

-1,2

1,4

-2,7

-0,3

-0,4

3,6

5,5

1,5

2,5

3,0

1. D

OD

AN

A V

RED

NO

ST

4,6

3,6

4,2

3,0

4,3

3,9

5,9

7,1

2,9

-7,3

1,3

0,3

-2,3

-0,8

3,7

2,2

3,2

4,6

4,1

3,4

2. K

ORE

KCIJ

SKE

POST

AVKE

1,

1-1

,30,

91,

94,

45,

14,

25,

76,

0-1

1,0

0,7

2,8

-5,0

-3,2

-1,5

2,6

3,0

2,7

2,8

2,1

3. B

RUTO

DO

MA

ČI P

ROIZ

VOD

( 3=

1+2)

4,2

2,9

3,8

2,8

4,4

4,0

5,7

6,9

3,3

-7,8

1,2

0,6

-2,7

-1,1

3,0

2,3

3,1

4,4

3,9

3,2

Vir p

odat

kov:

SU

RS, n

apov

ed U

MA

R.


Tabe

la 4

a: S

troš

kovn

a st

rukt

ura

brut

o do

mač

ega

proi

zvod

ate

koče

cen

e, m

io E

UR

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

1. S

reds

tva

za z

apos

lene

9.53

6,5

10.7

59,8

11.8

16,9

12.7

59,5

13.8

15,0

14.6

15,8

15.6

49,7

17.2

11,6

18.9

55,9

18.7

89,7

19.0

18,3

18.9

21,2

18.4

86,6

18.0

72,8

18.4

11,6

18.9

02,1

19.9

10,0

21.2

00,3

22.4

25,7

23.4

96,8

B

ruto

pla

če in

pre

jem

ki8.

287,

29.

375,

510

.223

,211

.000

,711

.857

,812

.538

,613

.420

,414

.781

,916

.302

,716

.127

,816

.336

,116

.244

,715

.816

,815

.478

,715

.796

,316

.191

,217

.089

,518

.190

,619

.242

,220

.154

,7

S

ocia

lni p

rispe

vki d

elod

ajal

cev

1.24

9,3

1.38

4,3

1.59

3,7

1.75

8,8

1.95

7,2

2.07

7,1

2.22

9,3

2.42

9,8

2.65

3,2

2.66

1,8

2.68

2,1

2.67

6,5

2.66

9,8

2.59

4,1

2.61

5,3

2.71

0,9

2.82

0,5

3.00

9,8

3.18

3,5

3.34

2,1

2. D

avki

na

proi

zvod

njo

in u

voz

2.92

3,8

3.22

1,1

3.66

7,8

4.01

9,0

4.28

8,7

4.52

7,2

4.72

5,9

5.15

4,7

5.36

3,8

4.96

5,2

5.15

9,2

5.23

6,8

5.27

4,1

5.47

4,1

5.63

6,2

5.78

1,2

5.94

7,0

6.18

2,8

6.40

0,8

6.65

0,7

3. S

ubve

ncije

na

proi

zvod

njo

349,

937

8,3

421,

450

3,5

491,

256

2,2

639,

169

2,1

790,

391

2,4

927,

262

5,0

606,

067

3,7

581,

453

1,1

548,

359

4,1

684,

270

4,5

4. B

ruto

pos

lovn

i pre

seže

k/ra

znov

rstn

i do

hode

k6.

791,

57.

544,

28.

559,

29.

392,

510

.060

,210

.645

,811

.818

,813

.478

,314

.421

,813

.323

,713

.002

,113

.363

,312

.921

,313

.366

,014

.148

,614

.684

,515

.109

,415

.972

,417

.122

,418

.063

,9

5. B

ruto

dom

ači p

roiz

vod

(5=1

+2-3

+4)

18.9

02,0

21.1

46,8

23.6

22,5

25.6

67,5

27.6

72,7

29.2

26,6

31.5

55,4

35.1

52,6

37.9

51,2

36.1

66,2

36.2

52,4

36.8

96,3

36.0

76,1

36.2

39,2

37.6

14,9

38.8

36,6

40.4

18,1

42.7

61,4

45.2

64,7

47.5

06,8

Vir p

odat

kov:

SU

RS, p

rera

čuni

in n

apov

ed U

MA

R.

Tabe

la 4

b: S

troš

kovn

a st

rukt

ura

brut

o do

mač

ega

proi

zvod

ate

koče

cen

e, s

truk

tura

v %

,

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

1. S

reds

tva

za z

apos

lene

50,5

50,9

50,0

49,7

49,9

50,0

49,6

49,0

49,9

52,0

52,5

51,3

51,2

49,9

48,9

48,7

49,3

49,6

49,5

49,5

B

ruto

pla

če in

pre

jem

ki43

,844

,343

,342

,942

,942

,942

,542

,143

,044

,645

,144

,043

,842

,742

,041

,742

,342

,542

,542

,4

S

ocia

lni p

rispe

vki d

elod

ajal

cev

6,6

6,5

6,7

6,9

7,1

7,1

7,1

6,9

7,0

7,4

7,4

7,3

7,4

7,2

7,0

7,0

7,0

7,0

7,0

7,0

2. D

avki

na

proi

zvod

njo

in u

voz

15,5

15,2

15,5

15,7

15,5

15,5

15,0

14,7

14,1

13,7

14,2

14,2

14,6

15,1

15,0

14,9

14,7

14,5

14,1

14,0

3. S

ubve

ncije

na

proi

zvod

njo

1,9

1,8

1,8

2,0

1,8

1,9

2,0

2,0

2,1

2,5

2,6

1,7

1,7

1,9

1,5

1,4

1,4

1,4

1,5

1,5

4. B

ruto

pos

lovn

i pre

seže

k/ra

znov

rstn

i do

hode

k35

,935

,736

,236

,636

,436

,437

,538

,338

,036

,835

,936

,235

,836

,937

,637

,837

,437

,437

,838

,0

5. B

ruto

dom

ači p

roiz

vod

(5=1

+2-3

+4)

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

Vir p

odat

kov:

SU

RS; p

rera

čuni

in n

apov

ed U

MA

R.


Tabe

la 5

a: Iz

datk

ovna

str

uktu

ra b

ruto

dom

ačeg

a pr

oizv

oda

teko

če c

ene,

mio

EU

R

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

1 B

RUTO

DO

MA

ČI P

ROIZ

VOD

(1=4

+5)

18.9

02,0

21.1

46,8

23.6

22,5

25.6

67,5

27.6

72,7

29.2

26,6

31.5

55,4

35.1

52,6

37.9

51,2

36.1

66,2

36.2

52,4

36.8

96,3

36.0

76,1

36.2

39,2

37.6

14,9

38.8

36,6

40.4

18,1

42.7

61,4

45.2

64,7

47.5

06,8

2 IZ

VOZ

PRO

IZVO

DO

V IN

STO

RITE

V9.

452,

010

.943

,212

.320

,913

.063

,715

.210

,617

.413

,220

.414

,923

.762

,125

.089

,120

.702

,523

.306

,025

.965

,426

.380

,527

.004

,428

.517

,129

.901

,231

.386

,334

.996

,837

.953

,040

.766

,8

3 U

VOZ

PRO

IZVO

DO

V IN

STO

RITE

V10

.145

,411

.163

,312

.087

,513

.145

,015

.610

,417

.599

,520

.430

,024

.218

,325

.820

,320

.026

,622

.785

,825

.288

,124

.858

,824

.989

,725

.734

,026

.566

,027

.685

,731

.158

,033

.769

,736

.368

,5

4 S

ALD

O m

enja

ve s

tujin

o (4

=2-3

)-6

93,3

-220

,123

3,4

-81,

3-3

99,8

-186

,3-1

5,1

-456

,2-7

31,2

675,

952

0,2

677,

31.

521,

72.

014,

72.

783,

13.

335,

23.

700,

73.

838,

94.

183,

34.

398,

3

5 D

OM

AČA

PO

TRO

ŠNJA

(5=6

+9)

19.5

95,3

21.3

66,9

23.3

89,1

25.7

48,8

28.0

72,5

29.4

13,0

31.5

70,5

35.6

08,8

38.6

82,4

35.4

90,3

35.7

32,2

36.2

19,0

34.5

54,4

34.2

24,5

34.8

31,8

35.5

01,4

36.7

17,5

38.9

22,5

41.0

81,4

43.1

08,5

6 K

ON

ČNA

PO

TRO

ŠNJA

(6=7

+8)

14.2

04,3

15.7

89,1

17.4

01,0

18.9

67,0

20.1

56,5

21.1

18,5

22.0

47,8

24.0

52,0

26.2

74,3

27.0

33,9

27.6

69,7

28.2

05,1

27.8

05,8

27.1

63,4

27.4

65,1

27.9

78,5

29.1

59,1

30.5

27,7

31.8

27,9

33.0

48,2

7 Z

ASE

BNA

PO

TRO

ŠNJA

10.7

06,5

11.7

91,2

12.9

89,5

14.1

39,8

14.9

91,7

15.6

58,9

16.2

29,0

17.9

73,2

19.4

33,4

19.7

79,4

20.3

16,5

20.6

67,7

20.5

09,6

20.0

90,3

20.4

65,8

20.7

71,7

21.5

81,0

22.6

47,2

23.6

14,3

24.6

03,0

-

gos

podi

njst

va10

.504

,511

.591

,712

.777

,113

.905

,814

.743

,015

.420

,715

.972

,917

.674

,019

.141

,719

.481

,719

.979

,620

.337

,920

.202

,719

.784

,620

.140

,620

.437

,021

.249

,722

.302

,223

.258

,124

.233

,2

-

izda

tki z

aseb

nih

nepr

ofitn

ih in

stitu

cij

202,

019

9,5

212,

423

4,0

248,

723

8,2

256,

129

9,2

291,

729

7,7

336,

932

9,8

306,

930

5,7

325,

233

4,7

331,

334

5,0

356,

136

9,8

8 D

RŽAV

NA

PO

TRO

ŠNJA

3.49

7,7

3.99

8,0

4.41

1,4

4.82

7,1

5.16

4,9

5.45

9,6

5.81

8,8

6.07

8,9

6.84

1,0

7.25

4,5

7.35

3,3

7.53

7,4

7.29

6,3

7.07

3,1

6.99

9,3

7.20

6,8

7.57

8,0

7.88

0,5

8.21

3,6

8.44

5,2

9 B

RUTO

INVE

STIC

IJE

(9=1

0+11

)5.

391,

05.

577,

75.

988,

16.

781,

87.

915,

98.

294,

59.

522,

711

.556

,812

.408

,18.

456,

48.

062,

58.

013,

96.

748,

57.

061,

27.

366,

77.

522,

97.

558,

48.

394,

89.

253,

510

.060

,3

10 B

RUTO

INVE

STIC

IJE

V O

SNO

VNA

SRE

DST

VA5.

168,

65.

572,

75.

837,

16.

466,

57.

239,

97.

788,

28.

780,

010

.107

,911

.230

,08.

806,

17.

726,

67.

450,

76.

933,

97.

174,

97.

291,

77.

322,

07.

105,

27.

911,

58.

758,

09.

563,

0

11 S

PREM

EMBE

ZA

LOG

IN V

RED

NO

STN

I PR

EDM

ETI

222,

45,

015

1,1

315,

367

6,1

506,

374

2,6

1.44

8,9

1.17

8,1

-349

,633

5,9

563,

2-1

85,4

-113

,875

,020

0,9

453,

248

3,3

495,

549

7,4

Vir p

odat

kov:

SU

RS, n

apov

ed U

MA

R.

Tabe

la 5

b: Iz

datk

ovna

str

uktu

ra b

ruto

dom

ačeg

a pr

oizv

oda

teko

če c

ene,

str

uktu

ra v

%

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

1 B

RUTO

DO

MA

ČI P

ROIZ

VOD

(1=4

+5)

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

100,

010

0,0

2 IZ

VOZ

PRO

IZVO

DO

V IN

STO

RITE

V50

,051

,752

,250

,955

,059

,664

,767

,666

,157

,264

,370

,473

,174

,575

,877

,077

,781

,883

,885

,8

3 U

VOZ

PRO

IZVO

DO

V IN

STO

RITE

V53

,752

,851

,251

,256

,460

,264

,768

,968

,055

,462

,968

,568

,969

,068

,468

,468

,572

,974

,676

,6

4 S

ALD

O m

enja

ve s

tujin

o (4

=2-3

)-3

,7-1

,01,

0-0

,3-1

,4-0

,60,

0-1

,3-1

,91,

91,

41,

84,

25,

67,

48,

69,

29,

09,

29,

3

5 D

OM

AČA

PO

TRO

ŠNJA

(5=6

+9)

103,

710

1,0

99,0

100,

310

1,4

100,

610

0,0

101,

310

1,9

98,1

98,6

98,2

95,8

94,4

92,6

91,4

90,8

91,0

90,8

90,7

6 K

ON

ČNA

PO

TRO

ŠNJA

(6=7

+8)

75,1

74,7

73,7

73,9

72,8

72,3

69,9

68,4

69,2

74,7

76,3

76,4

77,1

75,0

73,0

72,0

72,1

71,4

70,3

69,6

7 Z

ASE

BNA

PO

TRO

ŠNJA

56,6

55,8

55,0

55,1

54,2

53,6

51,4

51,1

51,2

54,7

56,0

56,0

56,9

55,4

54,4

53,5

53,4

53,0

52,2

51,8

-

gos

podi

njst

va55

,654

,854

,154

,253

,352

,850

,650

,350

,453

,955

,155

,156

,054

,653

,552

,652

,652

,251

,451

,0

-

izda

tki z

aseb

nih

nepr

ofitn

ih in

stitu

cij

1,1

0,9

0,9

0,9

0,9

0,8

0,8

0,9

0,8

0,8

0,9

0,9

0,9

0,8

0,9

0,9

0,8

0,8

0,8

0,8

8 D

RŽAV

NA

PO

TRO

ŠNJA

18,5

18,9

18,7

18,8

18,7

18,7

18,4

17,3

18,0

20,1

20,3

20,4

20,2

19,5

18,6

18,6

18,7

18,4

18,1

17,8

9 B

RUTO

INVE

STIC

IJE

(9=1

0+11

)28

,526

,425

,326

,428

,628

,430

,232

,932

,723

,422

,221

,718

,719

,519

,619

,418

,719

,620

,421

,2

10 B

RUTO

INVE

STIC

IJE

V O

SNO

VNA

SRE

DST

VA27

,326

,424

,725

,226

,226

,627

,828

,829

,624

,321

,320

,219

,219

,819

,418

,917

,618

,519

,320

,1

11 S

PREM

EMBE

ZA

LOG

IN V

RED

NO

STN

I PR

EDM

ETI

1,2

0,0

0,6

1,2

2,4

1,7

2,4

4,1

3,1

-1,0

0,9

1,5

-0,5

-0,3

0,2

0,5

1,1

1,1

1,1

1,0

Vir p

odat

kov:

SU

RS, n

apov

ed U

MA

R.


Tabe

la 6

a: Iz

datk

ovna

str

uktu

ra b

ruto

dom

ačeg

a pr

oizv

oda

mio

EU

R

stal

ne c

ene

pret

ekle

ga le

tast

alne

cen

e 20

16

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

1 B

RUTO

DO

MA

ČI P

ROIZ

VOD

(1=4

+5)

17.9

25,5

19.4

59,5

21.9

58,0

24.2

93,9

26.7

84,5

28.7

80,4

30.8

79,7

33.7

45,8

36.3

12,7

34.9

92,0

36.6

13,9

36.4

87,8

35.9

11,3

35.6

67,7

37.3

18,8

38.4

64,6

40.0

59,3

42.1

81,5

43.8

26,1

45.2

40,0

2 IZ

VOZ

PRO

IZVO

DO

V IN

STO

RITE

V8.

554,

810

.130

,911

.794

,912

.710

,314

.767

,516

.939

,219

.872

,423

.193

,224

.752

,320

.927

,422

.804

,824

.912

,626

.117

,627

.185

,228

.542

,229

.945

,931

.828

,834

.150

,336

.727

,438

.968

,1

3 U

VOZ

PRO

IZVO

DO

V IN

STO

RITE

V8.

896,

210

.512

,911

.791

,312

.868

,914

.981

,116

.755

,719

.779

,923

.854

,025

.150

,420

.955

,421

.395

,923

.924

,324

.351

,225

.370

,626

.023

,626

.949

,028

.316

,130

.149

,032

.458

,234

.488

,2

4 S

ALD

O m

enja

ve s

tujin

o (4

=2-3

)-3

41,4

-382

,03,

6-1

58,6

-213

,618

3,4

92,5

-660

,8-3

98,1

-27,

91.

408,

998

8,3

1.76

6,4

1.81

4,6

2.51

8,6

2.99

6,9

3.51

2,7

4.00

1,3

4.26

9,2

4.47

9,9

5 D

OM

AČA

PO

TRO

ŠNJA

(5=6

+9)

18.2

66,9

19.8

41,5

21.9

54,5

24.4

52,5

26.9

98,1

28.5

97,0

30.7

87,2

34.4

06,6

36.7

10,7

35.0

19,9

35.2

04,9

35.4

99,5

34.1

45,0

33.8

53,1

34.8

00,3

35.4

67,7

36.5

46,6

38.1

80,2

39.5

56,9

40.7

60,1

6 K

ON

ČNA

PO

TRO

ŠNJA

(6=7

+8)

13.1

81,8

14.5

59,7

16.2

11,5

17.9

67,2

19.5

17,5

20.6

24,8

21.4

83,7

23.1

94,6

24.7

80,8

26.6

13,3

27.2

44,0

27.6

10,8

27.5

30,6

26.8

14,1

27.4

67,7

28.0

88,2

29.0

29,3

29.9

55,7

30.7

00,9

31.3

12,9

7 Z

ASE

BNA

PO

TRO

ŠNJA

9.98

6,5

10.9

64,1

12.0

84,4

13.4

37,1

14.5

60,2

15.3

21,2

15.8

53,4

17.2

63,1

18.4

02,3

19.6

07,5

20.0

27,3

20.3

11,7

20.1

62,7

19.6

67,8

20.4

80,0

20.8

98,0

21.6

44,8

22.2

90,5

22.9

66,8

23.5

05,3

-

gos

podi

njst

va9.

773,

710

.776

,411

.877

,013

.216

,114

.322

,415

.089

,815

.604

,716

.979

,818

.125

,819

.318

,619

.692

,219

.984

,719

.857

,219

.362

,220

.156

,720

.564

,921

.316

,021

.950

,922

.620

,423

.152

,0

-

izda

tki z

aseb

nih

nepr

ofitn

ih in

stitu

cij

212,

818

7,7

207,

422

1,0

237,

823

1,4

248,

728

3,3

276,

528

8,9

335,

132

7,0

305,

530

5,6

323,

333

3,1

328,

833

9,6

346,

435

3,3

8 D

RŽAV

NA

PO

TRO

ŠNJA

3.19

5,3

3.59

5,6

4.12

7,2

4.53

0,1

4.95

7,2

5.30

3,6

5.63

0,3

5.93

1,5

6.37

8,4

7.00

5,7

7.21

6,6

7.29

9,1

7.36

7,9

7.14

6,2

6.98

7,7

7.19

0,2

7.38

4,5

7.66

5,1

7.73

4,1

7.80

7,6

9 B

RUTO

INVE

STIC

IJE

(9=1

0+11

)5.

085,

15.

281,

75.

742,

96.

485,

37.

480,

67.

972,

29.

303,

411

.212

,011

.929

,98.

406,

77.

961,

07.

888,

86.

614,

47.

039,

07.

332,

67.

379,

57.

517,

38.

224,

58.

856,

09.

447,

3

10 B

RUTO

INVE

STIC

IJE

V O

SNO

VNA

SRE

DST

VA4.

882,

65.

272,

35.

600,

76.

173,

96.

815,

27.

491,

08.

582,

49.

829,

810

.817

,88.

758,

67.

634,

27.

345,

76.

792,

47.

152,

97.

251,

57.

176,

07.

057,

87.

741,

28.

360,

58.

949,

9

11 S

PREM

EMBE

ZA

LOG

IN V

RED

NO

STN

I PR

EDM

ETI

202,

59,

414

2,3

311,

366

5,4

481,

272

0,9

1.38

2,1

1.11

2,1

-351

,932

6,7

543,

1-1

78,1

-114

,081

,120

3,5

459,

548

3,3

495,

549

7,4

Vir p

odat

kov:

SU

RS, p

rera

čuni

, nap

oved

UM

AR.

Tabe

la 6

b: Iz

datk

ovna

str

uktu

ra b

ruto

dom

ačeg

a pr

oizv

oda

real

ne s

topn

je ra

sti v

%

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

1 B

RUTO

DO

MA

ČI P

ROIZ

VOD

(1=4

+5)

4,2

2,9

3,8

2,8

4,4

4,0

5,7

6,9

3,3

-7,8

1,2

0,6

-2,7

-1,1

3,0

2,3

3,1

4,4

3,9

3,2

2 IZ

VOZ

PRO

IZVO

DO

V IN

STO

RITE

V12

,67,

27,

83,

213

,011

,414

,113

,64,

2-1

6,6

10,2

6,9

0,6

3,1

5,7

5,0

6,4

8,8

7,5

6,1

3 U

VOZ

PRO

IZVO

DO

V IN

STO

RITE

V6,

63,

65,

66,

514

,07,

312

,416

,83,

8-1

8,8

6,8

5,0

-3,7

2,1

4,1

4,7

6,6

8,9

7,7

6,3

4 S

ALD

O m

enja

ve s

tujin

o 1

2,3

1,6

1,1

-1,7

-0,5

2,1

1,0

-2,0

0,2

1,9

2,0

1,3

3,0

0,8

1,4

0,6

0,5

0,7

0,6

0,5

5 D

OM

AČA

PO

TRO

ŠNJA

(5=6

+9)

1,7

1,3

2,8

4,5

4,9

1,9

4,7

9,0

3,1

-9,5

-0,8

-0,7

-5,7

-2,0

1,7

1,8

2,9

4,0

3,6

3,0

6 K

ON

ČNA

PO

TRO

ŠNJA

(6=7

+8)

1,5

2,5

2,7

3,3

2,9

2,3

1,7

5,2

3,0

1,3

0,8

-0,2

-2,4

-3,6

1,1

2,3

3,8

2,7

2,5

2,0

7 Z

ASE

BNA

PO

TRO

ŠNJA

0,8

2,4

2,5

3,4

3,0

2,2

1,2

6,4

2,4

0,9

1,3

0,0

-2,4

-4,1

1,9

2,1

4,2

3,3

3,0

2,3

-

gos

podi

njst

va0,

62,

62,

53,

43,

02,

41,

26,

32,

60,

91,

10,

0-2

,4-4

,21,

92,

14,

33,

33,

02,

3

-

izda

tki z

aseb

nih

nepr

ofitn

ih in

stitu

cij

10,3

-7,1

4,0

4,0

1,6

-6,9

4,4

10,6

-7,6

-1,0

12,6

-2,9

-7,4

-0,4

5,8

2,4

-1,7

2,5

2,0

2,0

8 D

RŽAV

NA

PO

TRO

ŠNJA

3,8

2,8

3,2

2,7

2,7

2,7

3,1

1,9

4,9

2,4

-0,5

-0,7

-2,2

-2,1

-1,2

2,7

2,5

1,1

0,9

0,9

9 B

RUTO

INVE

STIC

IJE

(9=1

0+11

)2,

4-2

,03,

08,

310

,30,

712

,217

,73,

2-3

2,2

-5,9

-2,2

-17,

54,

33,

80,

2-0

,18,

87,

76,

7

10 B

RUTO

INVE

STIC

IJE

V O

SNO

VNA

SRE

DST

VA2,

42,

00,

55,

85,

43,

510

,212

,07,

0-2

2,0

-13,

3-4

,9-8

,83,

21,

1-1

,6-3

,69,

08,

07,

0

11 S

PREM

EMBE

ZAL

OG

IN V

RED

N. P

RED

MET

I 10,

0-1

,20,

70,

71,

4-0

,70,

72,

0-0

,9-4

,01,

90,

6-2

,00,

20,

50,

30,

70,

10,

00,

0

Vir p

odat

kov:

SU

RS, p

rera

čuni

in n

apov

ed U

MA

R. O

pom

ba: 1 K

ot p

rispe

vek

k re

alni

rast

i BD

P (v

ods

totn

ih to

čkah

).


Tabe

la 7

: Pla

čiln

a bi

lanc

a - p

lači

lno

bila

nčna

sta

tist

ika

mio

EU

R

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

I. TE

KOČI

RAČ

UN

-610

921

8-2

13-7

46-5

24-5

78-1

.451

-2.0

17-2

03-4

368

775

1.59

42.

179

1.69

82.

108

2.01

32.

296

2.53

8

1. B

LAG

O-1

.335

-872

-378

-673

-1.1

52-1

.072

-922

-1.4

12-2

.114

-425

-748

-974

-81

708

1.18

11.

476

1.53

61.

361

1.48

11.

500

1

.1.Iz

voz

blag

a 8.

849

9.67

410

.450

10.7

3012

.284

14.0

9416

.769

19.5

1720

.030

16.2

8318

.631

21.0

4221

.256

21.6

9222

.961

24.0

3924

.991

27.9

4830

.379

32.6

94

1

.2.U

voz

blag

a 10

.183

10.5

4710

.828

11.4

0313

.436

15.1

6617

.691

20.9

2922

.144

16.7

0819

.379

22.0

1621

.337

20.9

8421

.780

22.5

6323

.454

26.5

8728

.898

31.1

94

2. S

TORI

TVE

570

676

683

647

802

935

937

984

1.40

91.

111

1.21

01.

406

1.50

91.

732

1.69

71.

860

2.17

42.

489

2.71

42.

911

2

.1.Iz

voz

stor

itev

2.18

82.

394

2.58

82.

655

2.96

03.

300

3.61

84.

195

5.06

04.

403

4.65

54.

906

5.10

65.

317

5.55

85.

866

6.41

07.

064

7.59

18.

091

-

Tran

spor

t53

756

363

868

481

292

61.

060

1.26

01.

436

1.09

01.

210

1.30

91.

346

1.39

81.

529

1.67

21.

854

2.05

12.

203

2.35

5

-

Poto

vanj

a1.

045

1.10

51.

143

1.18

61.

312

1.45

11.

555

1.66

51.

827

1.80

41.

925

1.97

52.

008

2.04

32.

060

2.09

82.

190

2.31

22.

436

2.56

7

-

Ost

alo

606

727

808

785

836

923

1.00

21.

269

1.79

71.

508

1.52

01.

622

1.75

21.

877

1.96

92.

096

2.36

62.

701

2.95

13.

169

2

.2.U

voz

stor

itev

1.61

81.

718

1.90

62.

008

2.15

82.

365

2.68

03.

211

3.65

03.

291

3.44

43.

500

3.59

73.

586

3.86

24.

007

4.23

64.

575

4.87

65.

180

-

Tran

spor

t38

635

838

642

148

752

660

373

587

565

471

672

571

373

881

485

192

21.

010

1.06

71.

126

-

Poto

vanj

a55

660

163

566

470

370

777

283

192

291

392

381

773

070

874

582

385

494

099

91.

046

-

Ost

alo

675

760

885

923

967

1.13

11.

305

1.64

41.

853

1.72

51.

805

1.95

82.

153

2.14

02.

302

2.33

32.

460

2.62

62.

811

3.00

7

1.,2

. BLA

GO

IN S

TORI

TVE

-764

-196

304

-26

-350

-137

16-4

28-7

0468

646

243

21.

428

2.44

02.

878

3.33

63.

711

3.85

04.

195

4.41

1

Izv

oz b

laga

in s

torit

ev11

.037

12.0

6913

.038

13.3

8515

.244

17.3

9320

.386

23.7

1225

.090

20.6

8623

.285

25.9

4826

.362

27.0

1028

.519

29.9

0531

.400

35.0

1237

.970

40.7

85

Uvo

z bl

aga

in s

torit

ev

11.8

0112

.265

12.7

3413

.412

15.5

9417

.530

20.3

7124

.140

25.7

9419

.999

22.8

2325

.516

24.9

3424

.569

25.6

4126

.569

27.6

9031

.163

33.7

7536

.374

3. P

RIM

ARN

I DO

HO

DKI

2962

-147

-212

-333

-251

-362

-766

-1.0

28-5

36-3

73-2

79-5

78-4

82-4

28-1

.263

-1.2

94-1

.439

-1.5

00-1

.447

3

.1.P

reje

mki

453

496

468

484

535

747

1.00

61.

318

1.55

293

589

51.

318

853

822

1.09

31.

345

1.43

61.

447

1.46

31.

504

-

Od

dela

204

197

207

192

201

205

218

229

238

212

240

327

169

201

235

323

276

265

271

275

-

Od

kapi

tala

249

299

261

292

311

430

653

938

1.02

141

628

758

020

754

368

500

623

591

573

583

-

Ost

ali p

rimar

ni d

ohod

ki0

00

023

112

136

151

294

306

367

411

478

567

490

522

537

591

619

646

3

.2.Iz

datk

i42

543

461

569

686

899

81.

368

2.08

42.

580

1.47

11.

268

1.59

81.

431

1.30

31.

521

2.60

82.

730

2.88

62.

963

2.95

1

-

Od

dela

2930

4757

6377

110

179

230

116

8993

9910

011

412

212

713

514

515

5

-

Od

kapi

tala

395

404

567

639

768

850

1.17

51.

768

2.05

91.

228

1.03

11.

328

1.09

791

71.

063

2.05

72.

113

2.21

62.

239

2.17

3

-

Ost

ali p

rimar

ni d

ohod

ki0

00

037

7283

136

291

127

147

176

235

286

344

429

490

535

579

623

4. S

EKU

ND

ARN

I DO

HO

DKI

125

144

6026

-62

-136

-231

-258

-285

-353

-132

-84

-75

-365

-271

-375

-309

-397

-398

-426

4

.1.P

reje

mki

371

436

500

474

538

627

649

790

600

675

864

993

931

630

709

733

745

775

811

807

4

.2.Iz

datk

i24

529

343

944

960

076

388

01.

048

885

1.02

999

61.

077

1.00

699

498

01.

108

1.05

41.

172

1.21

01.

233

Vir p

odat

kov:

BS,

nap

oved

UM

AR.

O

pom

ba: M

etod

olog

ija p

lači

lne

bila

nce

tem

elji

na p

ripor

očili

h še

ste

izda

je P

riroč

nika

za

izde

lavo

pla

čiln

e bi

lanc

e, k

i ga

je iz

dal M

edna

rodn

i den

arni

skl

ad (B

alan

ce o

f Pay

men

ts a

nd In

tern

atio

nal I

nves

tmen

t Pos

ition

).


Tabe

la 7

: Pla

čiln

a bi

lanc

a - p

lači

lno

bila

nčna

sta

tist

ika

- nad

alje

vanj

em

io E

UR

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

II. K

API

TALS

KI R

AČU

N4

-4-1

64-1

65-9

6-1

14-1

31-5

2-3

09

54-8

541

162

7941

2-3

02

1

. Bru

to p

ridob

itve/

odtu

jitve

ne

proi

zved

enih

nefi

nanč

nih

imet

ij3

-5-1

-20

-5-5

-1-3

-6-3

-12

-4-1

0-2

4-3

7-4

5

2

. Kap

itals

ki tr

ansf

erji

11

-163

-164

-96

-109

-126

-51

-26

1657

-73

4517

210

244

9-2

57

III. F

INA

NČN

I RAČ

UN

-538

144

-167

-211

-790

-1.0

78-1

.205

-1.0

77-3

.366

-1.2

74-1

.460

-754

-142

1.00

42.

251

1.65

81.

129

1

.Nep

osre

dne

nalo

žbe

-77

-239

-1.5

0718

1-1

0454

106

600

130

497

-93

-640

-466

-47

-584

-1.2

69-8

80

- Im

etja

7217

435

963

140

085

571

01.

417

884

244

138

-3-4

3924

155

292

431

- O

bvez

nost

i14

941

41.

865

451

504

801

605

817

754

-253

231

636

2771

739

1.56

01.

311

2

.Nal

ožbe

v v

redn

ostn

e pa

pirje

-185

-80

6922

363

71.

313

1.44

22.

255

-592

-4.6

28-1

.961

-1.8

4422

0-4

.176

-3.9

682.

929

5.07

9

3

.Fin

ančn

i der

ivat

ivi

00

00

-610

1315

-46

-15

117

155

8927

-51

-98

-215

4

. Ost

ale

nalo

žbe

-462

-976

-614

-879

-1.0

61-2

.644

-1.4

85-3

.809

-2.8

362.

830

497

1.64

645

5.19

46.

765

208

-2.7

58

4.1

.Imet

ja57

6-2

4854

473

11.

319

1.49

01.

987

6.63

6-1

19-4

73-1

.807

425

456

599

4.73

7-6

17-2

.335

4.2

.Obv

ezno

sti

1.03

872

81.

158

1.61

02.

380

4.13

43.

471

10.4

452.

717

-3.3

03-2

.303

-1.2

2141

1-4

.595

-2.0

28-8

2542

3

5

. Rez

ervn

a im

etja

187

1.43

91.

885

264

-256

189

-1.2

81-1

40-2

142

-19

-72

-31

589

-113

-97

IV. N

ETO

NA

PAKE

IN IZ

PUST

ITVE

6913

9-2

2116

752

-440

-496

426

-1.3

19-1

.081

-1.4

70-7

37-9

58-7

52-6

-453

-677

Vir p

odat

kov:

BS,

nap

oved

UM

AR.

O

pom

ba: M

etod

olog

ija p

lači

lne

bila

nce

tem

elji

na p

ripor

očili

h še

ste

izda

je P

riroč

nika

za

izde

lavo

pla

čiln

e bi

lanc

e, k

i ga

je iz

dal M

edna

rodn

i den

arni

skl

ad (B

alan

ce o

f Pay

men

ts a

nd In

tern

atio

nal I

nves

tmen

t Pos

ition

).


Tabe

la 8

: Kaz

alni

ki tr

ga d

ela

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

napo

ved

PON

UD

BA N

A T

RGU

DEL

A

Stop

nja

aktiv

nost

i (20

-64

let,

v %

)73

,473

,574

,372

,875

,576

,076

,076

,176

,376

,375

,874

,574

,974

,975

,176

,076

,277

,878

,879

,5

Akt

ivno

pre

biva

lstv

o po

AD

S, š

tevi

lo (v

tiso

č)96

096

998

095

81.

006

1.01

51.

022

1.03

51.

041

1.04

21.

041

1.02

01.

013

1.00

81.

015

1.00

899

51.

011

1.01

91.

022

- l

etna

rast

(v %

)0,

10,

91,

1-2

,25,

00,

90,

71,

30,

60,

00,

0-2

,1-0

,6-0

,60,

7-0

,7-1

,31,

70,

70,

3

ZAPO

SLEN

OST

IN B

REZP

OSE

LNO

ST

Zapo

slen

ost p

o na

cion

alni

h ra

čuni

h (v

tiso

č)91

4,4

919,

693

4,1

931,

393

4,0

929,

594

4,1

975,

81.

000,

898

2,9

962,

194

6,0

937,

292

6,7

930,

094

1,6

959,

798

6,0

1.00

2,5

1.01

1,8

- l

etna

rast

(v %

)1,

60,

61,

6-0

,30,

3-0

,51,

63,

42,

6-1

,8-2

,1-1

,7-0

,9-1

,10,

41,

21,

92,

71,

70,

9

Del

ovno

akt

ivni

po

AD

S (v

tiso

č)89

3,7

914,

092

2,2

896,

394

5,8

949,

396

1,2

985,

299

6,1

980,

796

6,0

936,

292

3,7

906,

091

7,0

917,

691

5,1

942,

695

5,7

962,

4

- l

etna

rast

(v %

)0,

62,

30,

9-2

,85,

50,

41,

32,

51,

1-1

,5-1

,5-3

,1-1

,3-1

,91,

20,

1-0

,33,

01,

40,

7

Stop

nja

delo

vne

aktiv

nost

i (20

-64

let,

v %

)68

,569

,470

,068

,171

,071

,171

,572

,473

,071

,970

,368

,468

,367

,267

,869

,170

,172

,573

,974

,9

Form

alno

del

ovno

akt

ivni

(v ti

soč)

*80

0,5

806,

380

8,7

801,

480

7,5

813,

182

4,8

854,

087

9,3

858,

283

5,0

824,

081

0,0

793,

679

7,8

804,

681

7,2

844,

485

9,2

868,

0

- l

etna

rast

(v %

)1,

30,

70,

3-0

,90,

80,

71,

43,

53,

0-2

,4-2

,7-1

,3-1

,7-2

,00,

50,

91,

63,

31,

81,

0

od te

h os

ebe

v de

lovn

em ra

zmer

ju (v

tiso

č)71

5,4

722,

172

1,4

722,

172

4,4

731,

674

1,6

766,

078

9,9

767,

474

7,2

729,

171

7,0

698,

770

3,0

713,

173

0,5

754,

876

8,9

777,

1

- l

etna

rast

(v %

)1,

80,

9-0

,10,

10,

31,

01,

43,

33,

1-2

,8-2

,6-2

,4-1

,6-2

,60,

61,

42,

43,

31,

91,

1

od te

h sa

moz

apos

leni

(v ti

soč)

85,1

84,2

87,3

79,2

83,1

81,5

83,3

87,9

89,4

90,8

87,8

94,9

93,0

94,9

94,8

91,6

86,7

89,6

90,3

90,9

- l

etna

rast

(v %

)-2

,7-1

,13,

6-9

,24,

9-1

,92,

15,

61,

61,

6-3

,38,

1-2

,12,

1-0

,1-3

,4-5

,33,

40,

70,

6

Brez

pose

lni p

o A

DS

(v ti

soč)

66,1

54,8

57,7

61,7

60,1

66,0

60,9

49,7

45,1

60,8

75,2

83,3

89,7

101,

898

,090

,579

,768

,763

,059

,5

- l

etna

rast

(v %

)-5

,8-1

7,1

5,3

6,9

-2,6

9,8

-7,7

-18,

4-9

,334

,823

,710

,87,

713

,5-3

,7-7

,7-1

1,9

-13,

7-8

,4-5

,6

Regi

strir

ani b

rezp

osel

ni (v

tiso

č)10

6,6

101,

910

2,6

97,7

92,8

91,9

85,8

71,3

63,2

86,4

100,

511

0,7

110,

211

9,8

120,

111

2,7

103,

289

,182

,279

,5

- l

etna

rast

(v %

)-1

0,4

-4,5

0,8

-4,8

-5,0

-1,0

-6,6

-16,

9-1

1,4

36,6

16,4

10,1

-0,5

8,8

0,2

-6,1

-8,5

-13,

6-7

,7-3

,3

Stop

nja

brez

pose

lnos

ti po

AD

S (v

%)

6,9

5,7

6,0

6,5

6,0

6,5

6,0

4,9

4,4

5,9

7,3

8,2

8,9

10,1

9,7

9,0

8,0

6,8

6,2

5,8

Stop

nja

regi

strir

ane

brez

pose

lnos

ti (v

%)

11,8

11,2

11,3

10,9

10,3

10,2

9,4

7,7

6,7

9,1

10,7

11,8

12,0

13,1

13,1

12,3

11,2

9,5

8,7

8,4

Vir:

SURS

, ZRS

Z; E

uros

tat;

napo

ved

UM

AR

in E

uros

tat.

Opo

mba

: * P

o st

atis

tične

m re

gist

ru d

elov

no a

ktiv

nega

pre

biva

lstv

a, v

klju

čno

z oc

eno

sam

osto

jnih

km

etov

.


Tabe

la 9

a: K

onso

lidir

ana

bila

nca

javn

ega

finan

cira

nja

po m

etod

olog

iji G

FS -

IMF

teko

če c

ene,

v m

io E

UR

BILA

NCA

PRI

HO

DKO

V20

0020

0120

0220

0320

0420

0520

0620

0720

0820

0920

1020

1120

1220

1320

1420

1520

16

I.S

K U

P A

J

P R

I H O

D K

I

7.48

48.

547

9.08

210

.338

11.1

9611

.976

12.9

5914

.006

15.3

3914

.408

14.7

9414

.982

14.9

9914

.728

15.4

9415

.714

15.8

42

DAV

ČNI P

RIH

OD

KI

6.95

47.

840

8.35

59.

560

10.2

1110

.884

11.7

6212

.758

13.9

3712

.955

12.8

4813

.209

13.1

1812

.648

13.1

9313

.746

14.2

40

DAV

KI N

A D

OH

OD

EK IN

DO

BIČE

K1.

300

1.49

31.

648

1.92

22.

115

2.24

22.

735

2.91

83.

442

2.80

52.

491

2.72

42.

657

2.13

72.

386

2.58

52.

681

Doh

odni

na1.

083

1.20

61.

335

1.47

41.

596

1.64

81.

793

1.80

42.

185

2.09

32.

039

2.05

42.

077

1.86

81.

916

1.98

62.

079

Dav

ek o

d do

hodk

a pr

avni

h os

eb21

628

731

444

851

959

494

21.

113

1.25

771

244

966

857

726

546

859

559

9

PRIS

PEVK

I ZA

SO

CIA

LNO

VA

RNO

ST2.

584

2.92

73.

231

3.50

23.

753

3.98

84.

231

4.59

85.

095

5.16

15.

234

5.26

85.

244

5.12

75.

272

5.47

45.

721

DAV

KI N

A P

LAČI

LNO

LIS

TO IN

DEL

OVN

O S

ILO

284

348

392

448

491

526

473

418

258

2828

2926

2320

2020

DAV

KI N

A P

REM

OŽE

NJE

111

138

144

144

165

170

189

206

215

207

220

215

234

254

245

238

256

DO

MAČ

I DAV

KI N

A B

LAG

O IN

STO

RITV

E2.

516

2.81

02.

807

3.39

93.

575

3.91

54.

077

4.49

94.

805

4.66

04.

781

4.85

64.

876

5.02

75.

191

5.34

75.

433

Dav

ek n

a do

dano

vre

dnos

t1.

713

1.83

91.

768

2.19

52.

251

2.53

62.

716

2.90

73.

145

2.83

82.

941

2.99

22.

905

3.02

93.

153

3.22

93.

272

Troš

arin

e56

069

471

382

590

896

195

61.

158

1.21

31.

415

1.43

91.

462

1.56

01.

491

1.49

11.

515

1.55

1

DAV

KI N

A M

EDN

. TRG

OVI

NO

IN T

RAN

SAKC

IJE

159

124

131

145

8139

5111

712

091

9110

083

7778

8282

DRU

GI D

AVKI

11

21

314

52

23

417

-11

01

48

NED

AVČN

I PR

IHO

DKI

398

580

559

623

677

633

633

709

855

684

923

829

912

989

1.18

495

696

3

KAPI

TALS

KI P

RIH

OD

KI

4043

6366

8711

316

713

711

710

717

665

6367

5396

96

DO

NA

CIJE

3145

5956

89

512

1011

1310

933

1912

10

TRA

NSF

ERN

I PRI

HO

DKI

6139

4633

3134

4342

5454

110

5452

535

2151

SRED

STVA

PRE

JETA

IZ P

RORA

ČUN

A E

U-

--

-18

330

234

834

836

559

772

581

584

593

81.

040

882

481

Vir p

odat

kov:

Min

istr

stvo

za

finan

ce, B

ilten

javn

ih fi

nanc

.


Tabe

la 9

b: K

onso

lidir

ana

bila

nca

javn

ega

finan

cira

nja

po m

etod

olog

iji G

FS -

IMF

dele

ži v

prim

erja

vi z

BD

P v

%

BILA

NCA

PRI

HO

DKO

V20

0020

0120

0220

0320

0420

0520

0620

0720

0820

0920

1020

1120

1220

1320

1420

1520

16

I.S

K U

P A

J

P R

I H O

D K

I

39,6

40,4

38,4

40,3

40,5

41,0

41,1

39,8

40,4

39,8

40,8

40,6

41,6

40,6

41,2

40,5

39,2

DAV

ČNI P

RIH

OD

KI

36,8

37,1

35,4

37,2

36,9

37,2

37,3

36,3

36,7

35,8

35,4

35,8

36,4

34,9

35,1

35,4

35,2

DAV

KI N

A D

OH

OD

EK IN

DO

BIČE

K6,

97,

17,

07,

57,

67,

78,

78,

39,

17,

86,

97,

47,

45,

96,

36,

76,

6

Doh

odni

na5,

75,

75,

65,

75,

85,

65,

75,

15,

85,

85,

65,

65,

85,

25,

15,

15,

1

Dav

ek o

d do

bičk

a pr

avni

h os

eb1,

11,

41,

31,

71,

92,

03,

03,

23,

32,

01,

21,

81,

60,

71,

21,

51,

5

PRIS

PEVK

I ZA

SO

CIA

LNO

VA

RNO

ST13

,713

,813

,713

,613

,613

,613

,413

,113

,414

,314

,414

,314

,514

,114

,014

,114

,2

DAV

KI N

A P

LAČI

LNO

LIS

TO IN

DEL

OVN

O S

ILO

1,5

1,6

1,7

1,7

1,8

1,8

1,5

1,2

0,7

0,1

0,1

0,1

0,1

0,1

0,1

0,1

0,0

DAV

KI N

A P

REM

OŽE

NJE

0,6

0,7

0,6

0,6

0,6

0,6

0,6

0,6

0,6

0,6

0,6

0,6

0,6

0,7

0,7

0,6

0,6

DO

MAČ

I DAV

KI N

A B

LAG

O IN

STO

RITV

E13

,313

,311

,913

,212

,913

,412

,912

,812

,712

,913

,213

,213

,513

,913

,813

,813

,4

Dav

ek n

a do

dano

vre

dnos

t9,

18,

77,

58,

68,

18,

78,

68,

38,

37,

88,

18,

18,

18,

48,

48,

38,

1

Troš

arin

e3,

03,

33,

03,

23,

33,

33,

03,

33,

23,

94,

04,

04,

34,

14,

03,

93,

8

DAV

KI N

A M

EDN

. TRG

OVI

NO

IN T

RAN

SAKC

IJE

0,8

0,6

0,6

0,6

0,3

0,1

0,2

0,3

0,3

0,3

0,3

0,3

0,2

0,2

0,2

0,2

0,2

DRU

GI D

AVKI

0,0

0,0

0,0

0,0

0,1

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,1

NED

AVČN

I PR

IHO

DKI

2,1

2,7

2,4

2,4

2,4

2,2

2,0

2,0

2,3

1,9

2,5

2,2

2,5

2,7

3,1

2,5

2,4

KAPI

TALS

KI P

RIH

OD

KI

0,2

0,2

0,3

0,3

0,3

0,4

0,5

0,4

0,3

0,3

0,5

0,2

0,2

0,2

0,1

0,2

0,2

DO

NA

CIJE

0,2

0,2

0,3

0,2

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,1

0,1

0,0

0,0

TRA

NSF

ERN

I PRI

HO

DKI

0,3

0,2

0,2

0,1

0,1

0,1

0,1

0,1

0,1

0,2

0,3

0,1

0,1

0,1

0,0

0,1

0,1

SRED

STVA

PRE

JETA

IZ P

RORA

ČUN

A E

U-

--

-0,

71,

01,

11,

01,

01,

62,

02,

22,

32,

62,

82,

31,

2

Vir p

odat

kov:

Min

istr

stvo

za

finan

ce, B

ilten

javn

ih fi

nanc

; SU

RS, T

emel

jni a

greg

ati n

acio

naln

ih ra

čuno

v.


Tabe

la 1

0a: K

onso

lidir

ana

bila

nca

javn

ega

finan

cira

nja

po m

etod

olog

iji G

FS -

IMF

teko

če c

ene,

mio

EU

R

BILA

NCA

OD

HO

DKO

V20

0020

0120

0220

0320

0420

0520

0620

0720

0820

0920

1020

1120

1220

1320

1420

1520

16

II.S

K U

P A

J

O D

H O

D K

I 7.

713

8.81

19.

733

10.6

6611

.552

12.2

7613

.209

13.9

1515

.442

16.3

6816

.693

16.5

4616

.126

16.2

8616

.755

16.9

5616

.497

TEKO

ČI O

DH

OD

KI

3.60

54.

191

4.66

85.

114

5.15

05.

354

5.68

95.

951

6.55

76.

801

6.96

06.

927

6.81

46.

838

7.04

37.

168

7.40

7

PL

AČE

IN D

RUG

I IZD

ATKI

ZA

POSL

ENIM

1.61

71.

905

2.14

92.

342

2.45

62.

521

2.67

12.

762

3.03

73.

363

3.35

93.

330

3.18

53.

114

3.11

63.

124

3.27

8

PR

ISPE

VKI D

ELO

DA

JALC

EV Z

A S

OC.

VA

RNO

ST

279

336

386

424

466

495

509

515

542

549

553

553

543

503

494

486

508

IZ

DAT

KI Z

A B

LAG

O IN

STO

RITV

E1.

402

1.61

01.

743

1.88

41.

794

1.91

12.

073

2.21

22.

527

2.51

02.

512

2.44

32.

373

2.23

92.

233

2.31

12.

371

PL

AČIL

A O

BRES

TI25

430

434

938

738

437

237

635

733

533

648

852

764

884

01.

097

1.04

31.

074

RE

ZERV

E53

3841

7850

5559

105

116

4347

7465

143

103

204

176

TEKO

ČI T

RAN

SFER

I3.

395

3.78

94.

202

4.57

95.

216

5.59

95.

926

6.14

46.

742

7.33

97.

629

7.81

97.

687

7.67

17.

592

7.54

07.

700

S

UBV

ENCI

JE24

626

425

229

032

438

140

342

347

759

858

249

650

352

046

739

939

7

T

RAN

SFER

I PO

SAM

EZN

IKO

M IN

GO

SPO

DIN

JSTV

OM

3.05

13.

427

3.79

94.

115

4.39

64.

629

4.87

15.

093

5.61

96.

024

6.27

86.

533

6.38

46.

343

6.33

56.

371

6.49

6

D

RUG

I TEK

OČI

TRA

NSF

ERI

12-3

3753

368

451

502

467

460

519

769

789

800

809

789

770

807

INVE

STIC

IJSK

I OD

HO

DKI

- SK

UPA

J71

383

086

397

21.

017

1.03

81.

306

1.46

51.

714

1.78

91.

707

1.39

61.

235

1.35

11.

717

1.81

596

2

I

NVE

STIC

IJSK

I OD

HO

DKI

46

353

453

759

363

165

490

11.

130

1.25

51.

294

1.31

11.

024

915

1.03

21.

451

1.52

078

4

I

NVE

STIC

IJSK

I TRA

NSF

ERI

250

296

326

379

386

383

405

334

459

495

396

372

320

319

266

295

178

PLA

ČILA

SRE

DST

EV V

PRO

RAČU

N E

U-

--

-17

028

628

835

642

843

939

740

539

042

540

343

342

7

III.

JAVN

OFI

NA

NČN

I PRE

SEŽE

K / P

RIM

AN

JKLJ

AJ (

I. - I

I.)-2

28-2

64-6

51-3

27-3

56-3

00-2

5091

-103

-1.9

60-1

.899

-1.5

64-1

.127

-1.5

58-1

.261

-1.2

42-6

54

Vir p

odat

kov:

Min

istr

stvo

za

finan

ce, B

ilten

javn

ih fi

nanc

.


Tabe

la 1

0b: K

onso

lidir

ana

bila

nca

javn

ega

finan

cira

nja

po m

etod

olog

iji G

FS -

IMF

dele

ži v

prim

erja

vi z

BD

P v

%

BILA

NCA

OD

HO

DKO

V20

1120

1220

1220

1220

1220

1220

1220

1220

1220

1220

1220

1220

1220

1320

1420

1520

16

II.S

K U

P A

J

O D

H O

D K

I 40

,841

,741

,241

,641

,742

,041

,939

,640

,745

,346

,044

,844

,744

,944

,543

,740

,8

TEKO

ČI O

DH

OD

KI

19,1

19,8

19,8

19,9

18,6

18,3

18,0

16,9

17,3

18,8

19,2

18,8

18,9

18,9

18,7

18,5

18,3

PL

AČE

IN D

RUG

I IZD

ATKI

ZA

POSL

ENIM

8,6

9,0

9,1

9,1

8,9

8,6

8,5

7,9

8,0

9,3

9,3

9,0

8,8

8,6

8,3

8,0

8,1

PR

ISPE

VKI D

ELO

DA

JALC

EV Z

A S

OC.

VA

RNO

ST

1,5

1,6

1,6

1,7

1,7

1,7

1,6

1,5

1,4

1,5

1,5

1,5

1,5

1,4

1,3

1,3

1,3

IZ

DAT

KI Z

A B

LAG

O IN

STO

RITV

E7,

47,

67,

47,

36,

56,

56,

66,

36,

76,

96,

96,

66,

66,

25,

96,

05,

9

PL

AČIL

A O

BRES

TI1,

31,

41,

51,

51,

41,

31,

21,

00,

90,

91,

31,

41,

82,

32,

92,

72,

7

RE

ZERV

E0,

30,

20,

20,

30,

20,

20,

20,

30,

30,

10,

10,

20,

20,

40,

30,

50,

4

TEKO

ČI T

RAN

SFER

I18

,017

,917

,817

,818

,819

,218

,817

,517

,820

,321

,021

,221

,321

,220

,219

,419

,1

S

UBV

ENCI

JE1,

31,

21,

11,

11,

21,

31,

31,

21,

31,

71,

61,

31,

41,

41,

21,

01,

0

T

RAN

SFER

I PO

SAM

EZN

IKO

M IN

GO

SPO

DIN

JSTV

OM

16,1

16,2

16,1

16,0

15,9

15,8

15,4

14,5

14,8

16,7

17,3

17,7

17,7

17,5

16,8

16,4

16,1

D

RUG

I TEK

OČI

TRA

NSF

ERI

0,1

0,0

0,2

0,2

1,3

1,5

1,6

1,3

1,2

1,4

2,1

2,1

2,2

2,2

2,1

2,0

2,0

INVE

STIC

IJSK

I OD

HO

DKI

- SK

UPA

J3,

83,

93,

73,

83,

73,

64,

14,

24,

54,

94,

73,

83,

43,

74,

64,

72,

4

I

NVE

STIC

IJSK

I OD

HO

DKI

2,

52,

52,

32,

32,

32,

22,

93,

23,

33,

63,

62,

82,

52,

83,

93,

91,

9

I

NVE

STIC

IJSK

I TRA

NSF

ERI

1,3

1,4

1,4

1,5

1,4

1,3

1,3

1,0

1,2

1,4

1,1

1,0

0,9

0,9

0,7

0,8

0,4

PLA

ČILA

SRE

DST

EV V

PRO

RAČU

N E

U-

--

-0,

61,

00,

91,

01,

11,

21,

11,

11,

11,

21,

11,

11,

1

III.

JAVN

OFI

NA

NČN

I PRE

SEŽE

K / P

RIM

AN

JKLJ

AJ (

I. - I

I.)-1

,2-1

,2-2

,8-1

,3-1

,3-1

,0-0

,80,

3-0

,3-5

,4-5

,2-4

,2-3

,1-4

,3-3

,4-3

,2-1

,6

Vir p

odat

kov:

Min

istr

stvo

za

finan

ce, B

ilten

javn

ih fi

nanc

; SU

RS, T

emel

jni a

greg

ati n

acio

naln

ih ra

čuno

v.


Tabe

la 1

1: In

dika

torj

i med

naro

dne

konk

uren

čnos

tile

tne

stop

nje

rast

i v %

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

napo

ved

Efek

tivn

i teč

aj1

N

omin

alno

-8,2

-5,2

-3,1

-0,4

-1,4

-1,0

-0,1

0,4

0,6

1,2

-2,3

0,0

-1,4

0,9

0,2

-3,1

1,0

0,5

0,7

Re

alno

- de

flato

r cen

e ži

vlje

njsk

ih p

otre

bšči

n -2

,5-0

,12,

13,

2-0

,1-0

,80,

31,

72,

31,

2-2

,1-1

,0-1

,21,

2-0

,2-4

,10,

30,

40,

6

Re

alno

- de

flato

r str

oški

del

a na

eno

to p

roiz

voda

go

spod

arst

vo-3

,20,

70,

42,

01,

6-1

,1-0

,10,

63,

45,

9-1

,6-2

,0-2

,9-0

,2-1

,7-3

,40,

90,

40,

7

Kom

pone

nte

stro

škov

del

a na

eno

to p

roiz

voda

N

omin

alni

str

oški

del

a na

eno

to p

roiz

voda

7,5

9,0

6,0

4,5

3,5

1,5

1,3

2,6

6,4

8,5

0,6

-0,8

0,8

0,5

-1,2

0,4

1,6

1,4

1,6

Sre

dsta

za

zapo

slen

e na

zap

osle

nega

, nom

inal

no10

,211

,68,

37,

87,

76,

05,

46,

27,

21,

84,

01,

5-1

,00,

51,

31,

42,

83,

13,

7

Pro

dukt

ivno

st d

ela,

real

no 2

2,6

2,4

2,2

3,2

4,1

4,5

4,0

3,5

0,7

-6,1

3,4

2,4

-1,8

0,0

2,6

1,0

1,2

1,6

2,1

Re

alni

str

oški

del

a na

eno

to p

roiz

voda

1,9

0,3

-1,5

-1,1

0,2

-0,1

-0,9

-1,5

1,8

5,0

1,6

-1,9

0,3

-1,1

-2,0

-0,6

0,7

0,0

-0,3

Pro

dukt

ivno

st d

ela,

nom

inal

no 3

8,1

11,2

10,0

9,0

7,5

6,1

6,3

7,8

5,3

-3,0

2,4

3,5

-1,3

1,6

3,4

2,0

2,1

3,0

4,0

Vir p

odat

kov:

SU

RS s

tatis

tika

naci

onal

nih

raču

nov,

ECB

, OEC

D, C

onse

nsus

For

ecas

ts F

ebru

ar 2

017,

nap

oved

in p

rera

čuni

UM

AR.

Opo

mbe

: 1 Har

mon

izira

ni e

fekt

ivni

teča

j do

37 tr

govi

nski

h pa

rtne

ric: 1

9 dr

žav

zuna

j evr

skeg

a ob

moč

ja in

18

drža

v ev

rske

ga o

bmoč

ja;

rast

vre

dnos

ti po

men

i apr

ecia

cijo

nac

iona

lne

valu

te in

obr

atno

. 2 Bru

to d

omač

i pro

izvo

d na

zap

osle

nega

, v s

taln

ih c

enah

; 3 B

ruto

dom

ači p

roiz

vod

na z

apos

lene

ga, v

teko

čih

cena

h.


Seznam kraticKratice uporabljene v besedilu

ADS – Anketa o delovni sili, AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP – Bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, CME – Chicago Mercantile Exchange, ECB – European Central Bank, EK – Evropska komisija, EIA – Energy Information Administration, EU – Evropska unija, GFS – Government Finance Statistics, GZS – Gospodarska zbornica Slovenije, HICP – Harmonized index of consumer prices, IER – Inštitut za ekonomska raziskovanja, IKT – Informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – International Monetary Fund, KDPZ – kolektivno dopolnilno pokojninsko zavarovanje, MF – Ministrstvo za finance, NAWRU - Non-accelerating wage rate of unemployment, OECD – Organization for Economic Co-operation and Development, PSR – Pakt o stabilnosti in rasti, RS – Republika Slovenija, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, UL – Uradni list, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje

jese

nska

nap

oved

go

spod

arsk

ih g

iban

j 20

09


Documents

1 jesenska napoved gospodarskih gibanj 20 · 4 Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017 Ob pripravi Jesenske napovedi so tveganja za uresničitev osnovnega scenarija, ki izhajajo