PROGNOZA SLANE IN NAPOVED MINIMALNIH TEMPERATUR

POZEBA

- označuje poškodbe na rastlinah, ki jih povzročijo nizke temperature zraka

- v svetu ocenjujejo, da ob obstoječi podnebni variabilnosti vsako leto od 5 do 15% kmetijske proizvodnje uničijo pozebe

METODE ZA ZAŠČITO RASTLIN PRED POZEBO

INDIREKTNE (PASIVNE) DIREKTNE (AKTIVNE)

- pravilna izbira lokacije in mikrolokacije- pravilna izbira kulture, sorte (potrebno je poznati toplotne zahteve rastline)- pravilna obdelava zemljišča, ustrezni agrotehnični ukrepi...

T (°C) BRNIK SLAP PO SEVNO NM CESl.

KonjiceMS

G. Radgona

MB LJ BILJE

-2 3 2 2 2 6 7 4 4 5 2 3 6

-3 1 0 3 0 3 4 0 8 1 0 1 2

-4 1 0 2 0 0 5 0 2 0 0 0 1

skupaj 5 2 7 2 9 16 4 14 6 2 4 9

Število spomladanskih pozeb v obdobju 1961 – 2000

*Posamezna območja slovenskega kmetijskega prostora so zaradi pozebe različno ogrožena.

*V pogostosti pozeb izstopajo širše kotlinske in ravninske lege. Pogostost pozeb je manjša na pobočnih in grebenskih legah ter na legah, ki jim reliefna pogojenost omogoča dobro prevetrenost.

*Poškodbe na cvetnih brstih v različnih razvojnih fazah so odvisne od temperature in dolžine trajanja mraza.

Temperatura nižja od –2° C povzroči zmerno, nižja od –3°C močno in nižja od –4°C hudo pozebo.

Za preprečevanje škodljivega vpliva poznih spomladanskih in zgodnjih jesenskih slan imamo na voljo številne direktne metode, ki temeljijo na treh osnovnih principih:

DIREKTNE METODE za zaščito rastlin pred pozebo:

- A) OHRANJANJE TOPLOTE- B) DODAJANJE TOPLOTE- C) MEŠANJE ZRAKA

termometer

Razpored temperature zraka po višini v jasni noči brez vetra

CILJ je, da v prizemni plasti tal, v kateri se nahajajo rastline, zadržimo tekom noči čim več toplote, ki jo sevajo tla.

1. PREKRIVANJE RASTLIN• najpogostejše v vrnarstvu in cvetličarstvu• material, ki se za to uporablja: slama, listje, lubje, lesni odpadki,

porozna pena, steklena volna, razne folije...

2. ZAMEGLJEVANJE• eden izmed načinov za zmanjšanje toplotnih izgub• uporaba raznih kem. sredstev (amonijev klorid, fosfor-pentoksid...), ti

delci se vežejo na vodno paro v zraku

3. ZADIMLJANJE• najstarejša metoda, ki so jo uporabljali že stari Rimljani• z »dimno zaveso« preprečuje preprečujemo toplotne izgube, sama

kurišča prispevajo del toplote , poleg tega pa se na delcih v dimu kondenzira vodna para – pri čemer se sprošča latentna toplota

A) OHRANJANJE TOPLOTE

4. OROŠEVANJE

• najmlajša metoda, ki zahteva dovolj vode, ustrezno opremo in dobro drenažo zemljišča

• pri oroševanju rastlina koristi latentno toploto, ki se sprošča ob zmrzovanju vode in tako nadomešča toploto, ki jo izgublja s sevanjem, popki in drugi deli so prekriti s tanko plastjo ledu(1 g vode, ki zmrzne, sprosti 335 J energije)

A) OHRANJANJE TOPLOTE

Zaščita cvetočih breskovih dreves pred pozebo z oroševanjem,

Vipavska dolina, april 2003

B) DODAJANJE TOPLOTE

-eden izmed najučinkovitejših načinov zaščite rastlin pred mrazom

-precej drago, uporaba v sadjarstvu in vinogradništvu, pri gojenju citrusov...

-uporaba peči na različne vrste goriva (naftni derivati, les, oglje, posušeni živalski iztrebki, žagovina...)

-mešanje zraka v inverzni plasti

meja inverzije

C) MEŠANJE ZRAKA

• mešanje toplih in hladnih plasti zraka zmanjšuje možnost pozebe v prizemni plasti zraka

• uporaba orjaških ventilatorjev z velikim številom obratov ali uporaba helikopterjev

NAPOVED SLANE IN MINIMALNIH TEMPERATUR

SLANA – so LEDENI KRISTALI NA ZEMELJSKI POVRŠINI, za nastanek slane morata biti izpolnjena dva pogoja:

• PRISOTNOST HLADNEGA ZRAKA• MOŽNOST DODATNEGA OHLAJEVANJA

PRAVOČASNA NAPOVED SLANE – pomembna, če lahko

• UMETNO PREPREČIMO NASTANEK SLANE ali

• RASTLINE ZAŠČITIMO

1. METODA ROSIŠČA

na osnovi meritve zračne vlage določimo temperaturo rosišča okrog 17. ure

če velja, da je ;

potem je NEVARNOST SLANE

CTd05.0

2. LANGOVO PRAVILO

temelji na psihrometrski meritvi okrog 17. ure

če velja, da je ;

potem je NEVARNOST SLANE

CTT suhimokri02.0425.0

3. METODA KOROSTELA

razlika med temp. mokrega termometra ob 21.uri in

minimalno temperaturo zraka, ki bo nastopila ponoči,

je razmeroma konstantna (k)

kTTh

mokri min21 kTT

h

mokri 21min

4. METODA MIHALJEVSKEGA

TEMELJI NA PSIHROMETRSKI MERITVI OB 13h

A) napoved minimalne nočne temperature zraka:

B) Napoved minimalne nočne temperature površine tal

)(min fCTTTT mokrisuhimokri

)(2min fCTTTT mokrisuhimokri

4. METODA MIHALJEVSKEGA

Koeficient C je funkcija relativne zračne vlage (f):

)456.10314.0()( fefC

f (%) C (f)

10 0.3

20 0.4

30 0.6

40 0.8

50 1.1

60 1.5

70 2.1

80 2.9

90 3.9

100 5.4

5. BRAUNOVA METODA

nevarnost slane je odvisna od temperature zraka ob 21. uri in od temperaturne razlike ( ) med 13. in 21. uro; verjetnost pojava slane določimo z grafikonom

T

verjetnost pojava slaneaT ob 21h

razlika temperature

4

10

42 6 8

8

2

6

b

v

g

d

e

100%

80%

40%

60%

20%

a slane ne bo

b slana zelo malo verjetna

v slana malo verjetna

g slana verjetna

d slana zelo verjetna

e slana bo

6. BRUNTOVA METODA-temelji na energijski bilanci tal, hlajenje tal v odvisnosti od časa opišemo kot funkcijo neto sevanja in lastnosti tal:

tG

jTtT RN

2)( 0 pcG

t čas hlajenja tal

0T temperatura tal ob sončnem zahodu (t=0)

RNj neto sevanje

G parameter, ki opisuje lastnosti tal