1

Prof. d -r Zoran SULEJMANOV

HAZARDNI IGRI

(SOCIOKULTURNI, PRAVNI I KRIMINOLO[KI ASPEKTI NA DOZVOLENITE I NEDOZVOLENITE HAZARDNI IGRI)

2

RECENZENTI:

Prof. d -r Jovan Proevski Prof d -r Nelko Stojanovski

Izdava~: Ins titut za sovciolo{ki i politi~ko -pravni istrauvawa

Za i zdava~ot : Prof. d -r Pande Lazarevski

CIP Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Skopje 174.6 343.56 316.624.794.9 SULEJMANOV, Zoran Hazardni igri (Sociokulturni, pravni i kri mi nolo {ki aspe -

kti na dozvolenite i nedozvolenite hazardni igri / Zoran Sulejmanov. - Skopje: Institut za sociolo{ki i politi~ko -pravni istra`u -

vawa, 2001. - 793 str. ; 24 sm ISBN 9989-633-17-7 a) Hazardni igri - Pr avni aspekti b) Hazardni igri - Sociokulturni aspekti

3

Prof. d -r Zoran SULEJMANOV

HAZARDNI IGRI

(SOCIOKULTURNI, PRAVNI I KRIMINOLO[KI ASPEKTI NA DOZVOLENITE I NEDOZVOLENITE HAZARDNI IGRI)

Skopje, 2000

4

5

S O D R @ I N A

UVOD

I. OSNOVNI ZABELE[KI ...................................................................... 15 II . TEORETSKI OSNOVI NA ISTRA@UVAWETO ......................... 17 III . POIM NA HAZARDNITE IGRI I NIVNO PRAVNO

REGULIRAWE ........................................................................................... 22 1. Nedozvoleni (protivpravni) hazardni igri i protivpravno

oblo`uvawe ........................................................................................... 22 a) Komarot kako krivi~no delo ....................................................... 24 aa) Neovlasteno organizirawe komar ili druga igra na sre}a koja e zabraneta (~l. 398 st. 1 KZ) ......................... 24 ab) Ovozmo`uvawe igrawe komar za nagrada (~l. 398 st. 2 KZ) ........................................................................ 25 av) Primamuvawe drugi na komar (~l. 398 st. 2 KZ) .................. 26 ag) Komarxiska izmama (~l. 398 st. 3) ........................................... 27

b) Komarot kako prekr{ok ............................................................... 29 2. Dozvoleni hazardni igri i dozvoleno oblo`uvawe ....................... 30

IV. ZNA^EWE NA ISTRA@UVAWETO ............................................... 34 V. PREDMET, CELI I HIPOTEZI NA ISTRA@UVAWETO ...... 38 VI. METODOLO[KI PRISTAP NA ISTRA@UVAWETO ............ 41

1. Izvori na soznani ja ............................................................................... 41 2. Istra`uva~ki metodi ............................................................................ 42 3. Primerok i dinamika na istra`uvaweto ......................................... 43

I DEL SRE]A I IGRI

I. OSNOVI NA SRE]ATA ......................................................................... 47

1. Poim i osnovni formi na sre}ata ...................................................... 47 2. Kritika na nekoi postulati na sre}ata ............................................ 56

a) Sre}ata i rezignacijata (pomiruvawe so sudbinata) ............. 56 b) Sre}ata i svrtuvaweto kon bezgri`na sega{nost .................. 60 v) Sre}ata i ~uvstvoto na grev ......................................................... 62 g) Sre}ata i duhovnite i materijalnite (telesnite) zadovolstva ...................................................................................... 65 d) Parite i sre}ata ............................................................................ 67 da) Bogatstvoto .................................................................................. 67 db) Siroma{tvoto ............................................................................. 70 dv) Umerenosta (Teorija na zlatnata sredina) ........................... 70

|) Dodeka nekomu ne mu se stemni, na drug ne mo`e da mu se obdeni ................................................................ 73

6

e) Sre}ata i zavista ............................................................................ 74 `) Sre}ata i svrtuvaweto na interesot od sebe kon

nadvore{nosta ................................................................................ 78 3. Mestoto na sre}ata vo opredeluvaweto na ~ovekovoto povedenie vo teorijata na utilitarizmot ..................................... 81

II . OSNOVI NA IGRITE ............................................................................ 87 1. Su{tinski elementi na igrata ........................................................... 87 2. Klasifikacija na igrite ...................................................................... 89

II DEL IGRI NA SRE]A, KOMAR I ZABAVNI IGRI

Glava I IGRI NA SRE]A (DOZVOLENI HAZARDNI IGRI)

1. Pojava i razvoj na igrite na sre}a ...................................................... 95 2. Osnovni karak teristiki na igrite na sre}a .................................... 98 3. Igrite na sre}a i oblo`uvaweto kako obligacioni dogovori ............................................................................................... 100 4. Negativni strani na igrata na sre}a ............................................... 102

Glava II

KOMAR (NEDOZVOLENI HAZARDNI IGRI)

1. Pojava i razvoj na komarot ................................................................. 105 2. Osnovni karakteristiki na komarot ............................................... 108 3. Komarot kako sociopatolo{ka pojava ............................................ 108 4. Komarxiski vlogovi ............................................................................ 112 5. Predmeti i vidovi na komarot .......................................................... 114

a) Kocki (zarovi) ............................................................................... 114 b) Sportski oblo`uvawa i oblo`uvawe na pobednikot .......... 117 v) Rulet ................................................................................................. 119 g) Karti ................................................................................................ 121 ga) Poker ........................................................................................... 121 gb) Bakara (Baccarat) ....................................................................... 122 gv) Vist ( Whist) ................................................................................. 124 gg) Skat .............................................................................................. 125 gd) Brix .............................................................................................. 125 g|) Kanasta ......................................................................................... 128 ge) Preferans ................................................................................... 131 g`) Kvinto ......................................................................................... 132

d) Predmeti koi ne se nameneti za komar i specifi~ni vidovi ko mar .................................................................................. 133 |) Vrtewe na metalni pari~ki ...................................................... 134 e) Oblo`uvawa od tipot "par -nepar" ........................................... 134 `) Sinxir na sre}a ............................................................................ 134

7

6. Obem na pojavata ................................................................................... 135 7. Negativni strani na komarot ............................................................ 138

a) Komarxiski izmami ...................................................................... 140 b) Komarot i negovata povrzanost so krimiminalitetot ....... 146 ba) Komarot i imotnite delikti ................................................. 149 bb) Komarot i vr{eweto zakani i uceni ................................... 149 bv) Komarot i nedozvolenata trgov ija ....................................... 150 bg) Komarot i organiziraniot kriminalitet .......................... 150

8. Problemot na legalizacija na komarot .......................................... 152

Glava III ZABAVNI IGRI

OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA ZABAVNITE IGRI ......... 161

III DEL

ETIOLOGIJA NA KOMAROT

I. TEORETSKI KONCEPT ZA ETIOLOGIJATA NA

KRIMINALITETOT ............................................................................ 167 II. KRIMINOGENI FAKTORI ............................................................. 178

1. Egzogeni faktori .................................................................................. 189 a) Industrijalizacija i urbanizacija .......................................... 189 aa) Vovedni zabele{ki ................................................................... 189 ab) Migracii .................................................................................... 194

b) Sistemot na kulturni vrednosti i zaostanati sfa}awa ..... 198 ba) Ne gledaj {to pravam, slu{aj {to zboruvam ...................... 198 bb) Prav i kako {to pravat drugite ............................................ 201

v) Specifi~ni, krizni, nevoobi~aeni i vonredni okolnosti ....................................................................................... 203 g) Nevrabotenosta i zanimaweto ................................................... 205 d) Obrazovanieto i kulturnoto nivo ............................................ 207 |) Degradirano i insuficientno semejstvo ................................ 208 e) Vljanie na sredstvata na masovnata komuni kacija ............... 210

2. Endogeni faktori ................................................................................ 214 1. Vovedni zabele{ki ....................................................................... 214 2. Teorijata na sre}ata kako deterministi~ka sfera na

~ovekovoto povedenie .................................................................. 218 3. Motivi na ~ovekovoto povedenie .............................................. 221

IV DEL

KRIMINOLO[KI ASPEKTI NA HAZARDNITE IGRI

I. ISTRA@UVA^KI REZULTATI ....................................................... 231

1. Prostorna rasprostranetost na hazardnite igri ......................... 231

8

2. U~esnici vo hazardnite igri spored polot .................................... 233 3. U~esnici vo hazardnite igri spored vozrasta ............................... 233 4. U~esnici vo hazardnite igri spored nacionalnosta ................... 235 5. U~esnici vo hazardnite igri spored {kolskata sprema ............. 236 6. U~esnici vo hazardnite igri spored zanimaweto ........................ 237 7. U~esnici vo hazardnite igri spored vrabotenosata .................... 238 8. U~esnici vo hazardnite igri spored bra~nata sostojba ............. 239 9. Stavovi za rasprostranetosta na igrite na sre}a ........................ 240 10. Stavovi za raspro stranetosta na komarot ................................... 241 11. Najrasprostraneti vidovi igri na sre}a ...................................... 243 12. Najrasprostraneti vidovi komar .................................................... 244 13. U~estvo vo igrite na sre}a i komarot ........................................... 245 14. Stavovi za nekoi drugi aspekti na igrite na sre}a i komarot 249 15. Za~estenost i pri~ini na i graweto komar .................................. 255 16. Stavovi na neposrednata sredina kon komarot ........................... 257 17. Vlogovi i dobivki, osnosno gubitoci od komarot ...................... 262 18. Izmami pri komarot .......................................................................... 264 19. Mesto (prostor) na igraweto komar .............................................. 266

II. TEMNA BROJKA NA HAZARDNITE IGRI ................................. 269 III. SUZBIVAWE NA HAZA RDNITE IGRI ...................................... 275

ZAKLU^OCI .............................................................................................. 281

APPENDIX

I. POZITIVNI ZAKONSKI PROPISI ........................................... 291 1. Zakon za igrite na sre}a i za zabavnite igri ................................ 293 2. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonot za igrite na sre}a i za zabavnite igri ............................................................ 319 3. Pravilnik za na~inot, uslovite i rokovite na utvrduvaweto na tehni~kata ispravnost na avtomatite za igri na sre}a i

aparatite za zabavni igri i formata na ispravata za tehni~kata ispravnost ..................................................................... 325 4. Pravilnik za tehni~kite, tehnolo{kite i prostornite uslovi za prireduvawe na igri na sre}a i stru~nata

osposobenost na licata anga`irani vo izveduvaweto na igri na sre}a ....................................................................................... 329 5. Pravilnik za izmenuvawe i dopolnuvawe na pravilnikot za

tehni~kite, tehnolo{kite i prostornite uslovi za prireduvawe na igri na sre}a i stru~nata osposobenost n a

licata anga`irani vo izveduvaweto na igri na sre}a .............. 335 6. Pravilnik za na~inot na vodewe evidencija, registarot, formata i sodr`inata na plo~kata za ozna~uvawe i registracija ........................................................................................ 339

9

7. Naredba za vidot i oblikot na `igot za tehni~ki ispravnite avtomati z a igri na sre}a i aparati za zabavni igri ................ 341

8. Uredba za na~inot i postapkata za izdavawe na licenci odnosno odobrenija za prireduvawe igri na sre}a .................... 343 9. Objava ...................................................................................................... 347 10. Odluka za rasporeduvawe na prihodite od igrite na sre}a i od zabavnite igri vo 1999 godina ................................ 349

II . PRAVILA ZA IGRI NA SRE]A NA PROMET -TUTUN LOTARIJA ................................................................................................ 351 1. Pravila za igrata na sre}a Loto ...................................................... 351 2. Licenca za postojano prireduvawe na igrata na sre}a Loto ...... 365 3. Pravila za dopolnitelnata igra na sre}a Xoker ......................... 367 4. Pravila za izmena i dop olnuvawe na Pravilata za

dopolnitelnata igra na sre}a Xoker ............................................ 377 5. Pravila za izmena i dopolnuvawe na Pravilata za

dopolnitelnata igra na sre}a Xoker ............................................ 379 6. Pravila za igrata na sre}a tombola "TV Super Bingo" ............. 381 7. Pravila za izmena na Pravilata za igrata na sre}a tombola "TV Super Bingo" .................................................. 389 8. Pravila za izmena i dopolnuvawe na pravilata za igrata na sre}a tombola "TV Super Bingo" ................................ 393 9. Pravila za igrata na sre}a instant - lotarija "skuteromanija" ................................................................................. 395

III . PRAVILA ZA IGRI NA SRE]A NA LOTARIJA NA MAKEDONIJA ........................................................................................ 399 1. Pravila za irata na sre}a Loto 7 od 39 ........................................... 399 2. Pravila za igrata na sre}a Loto 5 od 45 ......................................... 411 3. Pravila za instant lotarija "Milenium" ...................................... 423 4. Pravila za igrata na sre}a Sportska prognoza so 11

natprevaruva~ki dvojki .................................................................... 429 5. Pravila za igrata n a sre}a tombola "TV Bingo" ......................... 439

IV. INSTRUMENTI NA ISTRA@UVAWETO .................................. 451 1. Instrument 1: Plan za sobirawe objektivni podatoci za komarot kako krivi~no delo i kako prekre{ok i negovite

storiteli za periodot 1991 -1998 na podra~jeto na SR Makedonija ................................................................................... 451 2. In strument 2: Pra{alnik za popis na obele`jata na krivi~noto delo komar, izre~enata sankcija i karakteristikite i tretmanot na osudenite lica {to vo

periodot od 1991 -1998 izdr`uvale kazna zatvor vo kazneno -popravnite ustanovi vo SR Makedonija ....................................... 455

3. Instr ument 3: Pra{alnik za stavovite, povedenieto i tretmanot na osudenite lica za krivi~no delo komar koi vo

momentot na istra`uvaweto izdr`uvale kazna zatvor vo kazneno-popravnite ustanovi vo SR Makedonija ...................... 475

10

4. Instrument 4: Potsetnik za intervju so vosp ituva~i i stra`ari za povedenieto i tretmanot na osudeni lica {to

izdr`uvale kazna za krivi~noto delo komar vo kazneno -popravnite ustanovi vo SR Makedonija ....................................... 489

5. Instrument 5: Pra{alnik za ispituvawe na stavovite na gra|anite kon igrite na sre}a i komar ot i ispituvawe na temnata brojka na komarot .............................................................. 491

TABELI ........................................................................................................ 503

KORISTENA LITERATURA ................................................................. 790

11

Istra`uva~ite i prakti~arite vo odnos na pro ble -mite na hazardnite igri, kako i drugite socio patolo{ki pojavi se na samiot po~etok na eden pat na neizvesnost, lutawe i te{kotii. Kade vodi toj pat, ne se znae. Na koj na~in posuspe{no da se sovlada u{te po malku e poznato. Potrebni se mnogu sili, volja i isku stvoto za da se dojde makar i do najskromni, me |utoa provereni i potvrdeni soznanija. Pa sepak da se potsetime na zborovite na Ope -nhajmer: "I ~ovekot od naukata i ~ovekot od umetnosta sekoga{ `iveat na rabot na tajnata opkru`eni so nea; i dvata kako merilo na svoeto tvore{tvo deluvaat vrz uso -glasuvawe na ona {to e novo so toa {to e poznato ... so borba da sozdadat delumen red vo totalniot haos". Toa vo ovaa situacija bi mo`elo da ni bide i potik i patokaz.

Vladan A. Vasilijevi}

12

13

UVOD

14

15

I . OSNOVNI ZABELE[KI Poradi dobli`uvawe do okolnostite {to go opredeluvaat zna -

~eweto na prou~uvawe na hazardnite igri (igrite na sre}a i komarot) nu`no e da se sogle daat determi nantite {to go predizvi kuvaat nau-~ni ot i prakti~niot inte res na subjektite i organite koi se zanima -vaat so razli~nite aspe kti na ovie pojavi vo oblasta na krivi~noto pra vo, kriminolo gijata, kri mi nalna ta politika i penologijata. A za seto taa kak o priorite tna zada~a se nalo `uva konkretnoto oprede -luvawe na poimot na hazardnite igri (igri te na sre}a i komarot) i ni -vnoto mesto vo sistemot na kazni vite pove denija.

Vo postavuvaweto na ovaa zada~a trgnavme od toa deka mora da se vodi smetka pomot na hazardnite igri, pred s, da se opre deli i inko rpo rira vo op{tiot poim na sociopatolo{kite pojavi kade {to pokraj ovie povedenija na ~ovekot kako takvi se tretiraat i vo na{ata lite ra tura glavno se posmatraat: alkoholizmot, narkomanija ta , vaga-bunda a ta, prostitucijata, homoseksualizmot, samo ubistva ta i sli~ni op{ te stveni pojavi. Vo ovaa smisla igrite na sre}a i komarot se sfa -}aat kako ~o vekovo povedenie {to predizvikuva opredelena rea kci ja od difu znata op{testvena sredina , za{to im se sprotivstavuvaat na del od mora lnite normi koi vladeat vo nea. Takvoto opredeluvawe na igrite na sre}a i koma rot samo so posredstvo na sistemot na socio -patolo{kite pojavi me|utoa, ne e do volno od ednostavna pri~ina {to me|u niv se sre}a vaat pove}e hetero geni pojavi {to vo sebe krijat niza specifi~nosti kako vo pogled na svojata etiogeneza taka i vo pogled na vidot i intenzitetot na obemot na svoite negativni posledici, si -lata na op{testvenata reakcija i brojni drugi obele`ja {to se pov rza-ni so nivnoto vrednu vawe i opre deluvaweto na nasokite za nivno spre -~uvawe. Od tie pri ~ini se nalo `uva potrebata od sledniot ~ekor sfa -ten kako barawe za preci zno opredeluvawe na posebnoto mesto na igr -i te na sre}a vo site mot na socio patolo{ kite pojavi i uspe{noto ra -zgrani ~uvawe na nivnite kara kteristiki. Duri potoa mo`e da se pre -mine vrz poleto na kazni voto, odnosno na opredeluva weto na nedo-zvolenite hazardni igri (komarot) kako specifi~no nega ti vno povede-nie na koe op{testvoto na dovrzuva prekr{o~ni ili kri vi ~ni sa nkcii. Na toj na~in se otvora seta slo`e nost na hazardnite igri kako nega -tivno op{testveno odnesu vawe, za{to edno isto povedenie na ~o vekot vo opredelen slu~aj se vrednuva kako socio patolo{ko odnesuva we na koe se nadovrzuva reakcijata na di fuznoto op{testvo vo vid na mora -len prekor, a vo dru gi slu~ai, vo zavisnost od ispolnuvaweto na opre -deleni okolnosti, istoto povede nie se pojavuva i vrednuva kako pre -

16

kr{ok ili krivi~no delo za{to tuka stapuva vo dejstv o reakcijata na organiziranoto op{ te stvo. Me|utoa, vo oprede le ni slu ~ai hazardnite igri mo`e da se po javat i kako so sema dozvoleno povedenie na koe op{ -te stvoto ne nado vrzuva nikakva rea kcija so {to u{te pove }e se uslo -`nuva problema tikata ok olu ovaa pojava. Toa e slu~aj so poedini fo -rmi na ovie igri (loto, bingo, spo rtska prognoza i sl.), {to gi organi -ziraat ovlasteni op{ testveni organi, koi, i pokraj po sebniot naziv - igri na sre}a, ne se ni{to dru go tuku poseben vid na tn. legalizir an komar.1

Ottuka proizleguva novo pra{awe: Koi od ovie aspekti na hazardnite igri i natamu treba da se istra`uvaat, i dali e voop{to mo no takvo razgrani~uvawe {to nema da mu odi na {teta na otkriva -weto na vistinskata su{tina na ovaa pojava. Na{e stoja li{te e deka sekoe istra`uvawe {to ima nau~ni pretenzii mora da se zafati so ce -li nata na pojavata. Pritoa e sigurno deka ne e potreben poseben mi -slo ven napor da se sfati deka edinstveno preku zafa}aweto na site aspekti na pojavata mo`e da se sogleda at atributite na hazadrnite igri, karakteristikite na nejzinite nositeli i po sledicite od nivno -to ostvaruvawe. Toa se razbira, pred s, za{to vo site povedenija le -`at na polno ide nti ~ni faktori na kauzalno i deterministi~koto opre deluvawe. Od tie pri~ini vo studijata {to ja nudime }e se obi -deme da gi zafatime site pojavni oblici na hazardnite igri (igrite na sre}a i komarot) i da gi otkrieme etiolo{kite faktori {to go uslo -vuvaat nivnoto javuvawe vo sekoe op{testvo na koe treba da mu e tu|o posto eweto na vakvi odne suvawa.

Pri opredeluvaweto na poimot na hazardnite igri smetavme deka e najispravno ako pojdeme od analiti~ko razdeluvawe i prethodno definirawe na negovite pojavni oblici. Ottamu gi izvle kovme sle-dnive razliki i obele`ja:

1. Hazardnite igri kako protivpravna igra i protivpravno oblo `uvawe (zabranet komar), i

2. Hazardnite igri kako dozvolena igra na sre}a i dozvoleno oblo `uvawe (igri na sre}a ili dozvolen komar).

1 "Su{tinata na igrite na sre}a se sostoi vo opredelena dvoli~nost

na na{iot op{testven moral koj nekoi od igrite na sre}a gi dozvoluva, a dru -

gite gi goni. Celite na igrite na sre}a se sli~ni, toa zna~i, deka sekoga{ se

raboti za odnosot vlog -dobivka. Op{testvoto me|uto dozvoluva igri {to gi

organiziraat op{testveno priznati organizacii, a gi zabranuva i kaznuva

igri te me|u poedincite. Psiholo{kite, socijalnite i ekonomskite osnovi na

site igri na sre}a me|utoa sekoga{ se sli~ni ili ednakvi, samo {to vo odde -

lni igri se posokrieni, pomalku voo~livi i pomalku konkretno op{te stveno

negativno oceneti". Brinc, F. Igre na sre}u kao dru{tveno negativna pojava i mogu-

~nosti njenog spre~avanja kod omladine, JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 446-447.

17

Vo dvata slu~ai se raboti za ona {to pretstavuva komarot vo negovata vistinska po jmovna smisla, so taa razlika {to ~ovekovite de -jstvija od prviot vid, op{testvoto prekr{o~no i krivi~no gi sank ci -onira, a dejstvijata od vtoriot vid, naj~esto smeta deka ne treba nitu moralno da gi osudi.

Od niv treba da se razli kuvaat onie odnesuvawa {to vo sebe gi sodr`at site elementi na igrata i oblo`uvaweto dokolku od niv e isklu ~en ekonomskiot moment, odnosno zarabotuva~kata na ni vnite u~esnici. Ovie dejnosti se vklu~eni vo poimot - zabava (razonoda).

I. TEORETSKI OSN OVI NA ISTRA@UVAWETO

Osnovnoto pra{awe {to ovde si go postavuvame glasi: smee li

~ovekot ostvaruvaweto na svo jata egzistencija i individualna sre}a da gi bara nadvor od svojata generi~ka su{tina (trudot) i postapuva li toj iracionalno naso~uvaj}i gi svoi te sili kon hazardnite igri.

Odgovorite na ova pra{awe mo`e da bidat razli~ni. Koj od niv me|utoa, }e bide najblisku do realnosta zavisi od toa na koj na~in }e bide sfaten fenomenot na igrata voop{to. Od tie pri~ini se nalo -`uva potrebata najprvin nakrat ko da se zadr`ime na ova pra{awe.

Za igrite voop{to kako svoevidna op{testvena pojava, barem kaj nas, malku e pi{uvano. Postoi me|utoa, soglasnost deka nejzinata su{tina najdobro mo`e da se izrazi kako "dobrovolna aktinost koja se ostvaruva vo ramkite na nekoi utvrdeni vremenski i prostorni grani -ci, spored dobrovolno pri fateni no, i bezisklu~itelno zadol`itelni pra vila ~ija cel e vo nejze samata, a ja sledi ~uvstvo na napnatost i ra -dost kako i svest deka taa e ne{to drugo od obi~niot `ivot". 2

Vo osnovata na ovaa naj~esto citirana definicija se izdvoeni su{testvenite elementi na igrata. Spored niv igrata e takva ~ove~ka akti vnost {to e:

- slobodna - na koja u~esnikot ne mo`e da se prisili, a so toa igrata da ne ja zagubi svojata privle~nost,

- izdvoe na - ograni~ena so precizni vremenski i prostorni, odnapred utvrdeni granici,

- neizvesna - nejziniot tek i ishod ne mo`at odnapred da se pre -dvi dat, bidejki na inicijativata na u~esnikot vo igrata zadol`itelno mu se dava izvesna sloboda na izmisluvaw e,

- neproduktivna - so igrata ne se sozdavaat novi materijalni vre dnosti tuku sopstvenosta samo se premestuva me|u nejzinite u~esni -ci,

- propi{ana - podlo`na na odnapred utvrdeni pravila, i

2 Huizinga, J. Matica hrvatske, Zagreb, 1970, str. 40.

18

- fiktivna - sledena so specifi~na svest za nekoj vid na vto -rostepena realnost ili za celosna nerealnost vo odnos na `ivotot {to e vo tek.

So ova sumarno izlagawe za poimot i elementite na igrata vo -op{to, se dopreni najgolemiot broj od nejzinite obele`ja. Od niv so pra vo se izostaveni arbitrite i publikata, za{ to pretsta vuvaat takvi okolnosti {to kaj igrata mo`at, no ne mora sekoga{ da bidat prisu -tni. Na ova mesto }e gi ostavime na strana podlabokite analizi {to i te kako mo`at da bidat od interes za nekoi poopstojni eti~ki, socio -kulturni i kriminolo{ki istra `uvawa. Me|utoa so ogled na na{iot interes za hazardnite igri kako posebni formi na igrata ovde e nu`no pove}e da se zadr`ime na dva momenti:

1. Najprvin mora da se podvle~e deka se raboti za takva aktiv -nost na u~esnicite vo igrata {to e nezavisna od ~ov ekoviot trud. Ottu ka spored nas, samo vo taa smisla celta na igrata e vo nea sama ta, vo ne{to {to e povrzano so ostvaruvaweto na ~ovekovata rabotna sila i nejzinite rezultati, i

2. Deka igrata vo svojata su{tina sekoga{ e svoeviden natpre -var vo koj s e bara samopotvrduvawe na li~nosta za smetka na drug, na -j~esto porazeniot vo igrata. Vo toa samopotvrduvawe spored nas le`i osnovnata smisla, psiholo{kiot supstrat na igrata kako streme` na poedine cot da se istakne me|u ostanatite i da mu se dade poseb no pri -znanie i pre pi{e osobena va`nost. Ovoj vtor element e karakteri -stika {to smetavme deka mora da se dodade so ogled deka neosnovano se ispu{ta vo definicijata na Huizinga.

Koga se znae ova se postavuva slednoto pra{awe - {to treba da pretstavuva ce l na igrata odno sno, dali vakvata su{tina na igrata odgovara na prirodata na ~ovekot. Dali igrata vo svojata su{tina tre -ba da bide rabotno neutralna i preku neja da se ostvaruva samopotvrdu -vaweto na li~no sta, ili, pak, taa treba da bide ne{to drugo { to pove -}e odgovara na humanata priroda na ~ovekot i op{testvoto vo koe {to toj `ivee.

Ad. 1. Koncepcijata na igrata nezavisna od trudot na nejzinite u~esni ci vo dosega{nata ~ove kova istorija bila nepoznata samo vo be -sklasnoto op{testvo. 3 Za site kla sni op{testva e kara kte risti~no

3 "Integriran vo mre`ata na rodovsko -plemenskite i sosedski odnosi

ispo lnet so obredno -magi~na igra, trudot vo prvobitnoto op{testvo ne se ja-

vuva kako neoddeliva i izdiferencirana vrednost. Ako kon toa se dodade deka

vo uslovi na `ivot na primitivnite rodovski organizacii najgolemiot del od

vre meto na nivnite ~lenovi bilo koristeno za obezbeduvawe na gola egzi -

stencija toga{ prisustvot o i vlijanieto na igrata moraat da se posma traat vo

neposredna vrska i zna~ewe so samiot trud, so samata egzistencio nalna zavi -

snost na ~ovekot od prirodata. Nezavisno od vremeto na nejzinoto javuvawe,

nesporno e deka igrata vo primitivnite op{testva na stanuvala vo okolnosti

19

podvojuvaweto na trudot i igrata, odnosno na ~ovekot kako homo faber (~ovek koj raboti) i homo ludens (~ovek koj se igra). Vakvata podvo -enost ja ovozmo`i slobodnoto vreme koe vo sovremeni uslovi s pove}e se zgolemuva na smetka na rabotnoto. Toa e proces {to ~ovekot svesno i volevo go izbral i postojano go sledi za da si ovozmo`i pro stor za site onie dejnosti {to pokraj trudot mo`at da gi zadovolat negovite potrebi i interesi i da mu pri~inuvaat posebno zadovolstvo. Vo toj prostor zna~ajno mesto zazema igrata i vo taa smisla }e ja za dr`i svo -jata izdvoenost se dotoga{ dodeka trudot ja zadr`uva svo jata seri -oznost kako proces od bitno zna~ewe za ~oveko vata egziste ncija i na -predok. A vo onoj moment koga trudot nem a da bide toa (ako e toa vo -op{to mo`no) i samiot }e se pretvori vo igra.

Ad. 2. Sekoja igra, a me|u niv i hazardnite igri, e zasnovana na spro tivstavuvaweto na ~ovekot na ~ovek. Igrite se taka ustroeni {to vo niv mo`e da postigne uspeh samo eden, ili sam o nekolku od nejzini -te u~esnici. So samoto toa uspehot na poedinecot vo igrata ve}e odna -pred zna~i potisnuvawe na drugite u~esnici kako pomalku vredni vo natprevaruva~kiot sistem. Takviot uspeh vo igrata, vsu{nost, i mo `e da se postigne so posebna fizi~ ka ili psihi~ka izdr`livost, ume -{nost, znaewe, upornost i drugi osobini na poedinecot, a kaj haza -rdnite igri uspehot vo najgolem obem zavisi od slu~ajot no, ne e dokraj isk lu~en i udelot na nekoi od gorenavedenite osobini na li ~nosta.

Od ova proizleguv a deka igrite pru`aat osnova za sprotivsta -vuvawe i postignuvawe oprede lena op{testvena neednakvo st me|u lu -geto. Vo toa sprotivstavuvawe, vo doka`uvaweto na svojata individua -lnost i superiornost preku igrata ~ovekot nao|a opredele no zadovo-lstvo koe {to mu dava smisla na konkretnata igra. Ottuka samopo -tvrdu vaweto se pojavuva kako glavna cel, koja {to iako ne e sekoga{ dovolno vidliva, mu dava prividna serioznost na sekoja igra. Bez ovoj element sekoja igra bi go izgubila svoeto zna~ewe i so ogled na toa bi se ukinala. Satisfakcijata vo igrata ja nosi doka`uvaweto vo nea, odnosno nade`ta deka toa doka`uvawe }e se ostvari. Eventualniot "poraz" vo igrata silno gi pottiknuva strastite kon nov obid za doka -`uvawe. Tvrdewata pak, deka e va`no u~estvoto vo igrata, a ne i uspe -hot vo nea, e ~ist larpurlartizam {to ne mu e svojstven na ~ovekovata priroda. Od tie pri~ini sekoe insistirawe vrz igrata {to vo sebe go nema streme`ot za samopotvrduvawe e ~ista utopija, za{to sekoga{

na borba za samoodr`uvawe i bila protkaena so trudot. Daleku od dejnost da

bide sama za sebe, takvata igra ja kinela ili vo najmala mera ja sveduvala spr -

otivnosta me|u trudot i igrata... Igrata vo primitivnoto op{te stvo ne mo-

`e {e da se oddeli ne samo od trudot tuku i od obredite i cere moniite, kako

ni od kultot". Bo`ovi}, R. Metamorfoza igre, Kultura i dru{tvo, Beograd, 1972, str.

140 i 142.

20

mora da se znae za{to se igra, a iluzorno e da se igra zaradi afirma -cija na drug. 4

[to se odnesuva do zabavata (razonodata), razvivaweto na duho -vni te i fizi~kite sposobnosti, vospostvavuvaweto socijalni konta -kti, ostvaruvaweto ekonomska korist i sli~no, tuka stanuva zbor za efe kti {to bilo poedine~no ili vo opredelena kombinacija, mo`at da gi sledat site igri. Dokolku nekoi od ovie efekti, {to uslovno mo`at da se nare~at sporedni celi na igrata, dobijat dominantno mesto i na toj na~in vo nea go isklu~at ili potisnat samopotvrdu vaweto na li -~nosta, toga{ doa|a do iskrivuvawe na osnovnata smisla na igrata. To -ga{ se gubi ona {to pretstavuva osnovata na igrata i su{tinata na ~o -vekovata priroda - postignuvaweto na li~na afirma cija vodena od `e -lba ta za doka`uvawe, pobeda, triumf, presti`. Vo igrata ~ovekot go bara ona {to ne mo`el ili ne uspeal da go najde na drugo mesto. Igrata za nego e pole za iska`uvawe na svojata individua lnost, posebnite kvaliteti {to treba da go kompenziraat ona {to ne e postignato vrz planot na pri oritetnoto podra~je na li~nata i op{te stvenata afi -rmacija {to go nudi trudot.

Od vakviot pristap kon igrata mo`e da se dolovi i odgovorot na osnovniot problem. Pro blemot ne e vo toa {to igrata e odvoena od trudot i {to vo nejzinata su{tina dominira s amopotvrduvaweto na li ~nosta. Bitieto na problemot e vo toa dali ~ovekot vo ostvaruva -

4 "Vo komunisti~koto op{testvo igrata na sre}a nema da se oddr`i

bi dej}i ~ovekot od op{testvoto }e go dobiva ona {to denes go dobiva so slu -

~aj no, {to }e bide so sportot (podobro re~eno so sportskite i ostanatite na -

tpre vari)? Jasno e deka najgolemiot broj sportski disciplini isto taka }e

is~eznat. ^ovekovoto deluvawe }e bide tolku boga to, a op{testvenoto pri -

znanie tolku normalno, {to na poedinecot nema da mu treba nikakva samo po-tvrda vo oblik na iska`uvawe na nadmo} nad drugite (podvlekol E.V). Ne mu naprotiv }e mu bide drago {to drugite (podvlekol E.V.) predni~at vo ne {to

poradi t oa {to ~ovekot oti{ol napred, a i zatoa {to i nemu mu se pru`a mo -

`nost da u~estvuvavo toj napredok: taka i sam dokolku dojde do nekoi rezu lta -

ti, toa vedna{ so radost }e go podeli so drug ~ovek. Nakuso, lu|eto perma -

nento zaemno }e se zbogatuvaat namesto da se sprotivstavuvaat. Zatoa }e dojde

do (zasega apsurdna) situacija, {to lu|eto }e ~uvstvuvaat sram dokolku dojdat

do pomisla deka se posuperiorni od drugi ili toa so nekoj akt go poka`at.

Vaka gledano sportot (kako i bilo koja druga ~ovekova dejnost) n ikoga{ ne ma

da mo`e da se pretvori vo natprevar, za{to ~ovekovoto deluvawe vo prv red

}e bi de motivirano od interesot za afirmacija na drug ~ovek (~ove~ki

intere) {to, so drugi zborovi zna~i deka natprevaruvaweto (istaknuvaweto

na sopstvenata nadmo}) }e bide nedostojno za ~ovekot". Vlajki, E. Igre dru{tve -

nog komuniciranja, NIPRO Mladost, Sarajevo, 1962, str. 19. Na{e mislewe e deka

denes nikoj razumen ne bi se ni obidel da se slo`il so vakvite stavovi na

Vlajki.

21

weto na svojata egzi stencija i sre}a smee da gi bara isklu~ivo vo igra -ta, vo iracionalnoto iscrpuvawe na svoite sili na dvor od rabotata. Ovoj problem se javuva kaj site ~ovekovi igri, a osobeno kaj hazardnite igri.

Op{testvoto zasega iskristaliziralo sopstven stav kon ovoj pro blem. Taka na primer kaj igrite {to zna~at profesija (profesio -nalen sport, gluma, tanc i sl.) toa sozdalo materijalna osnova i drugi pretpo stavki za nejzino ostvaruvawe kako rabotna aktivnost sui ge-neris. U~esnikot vo ovie igri se nao|a vo specijalen raboten odnos i na toj na~in zarabotuva za sebe i za svoeto semejstvo. 5 Negovata igra op{testvoto ja prifa}a kako rabota i ja valorizira na t oj na~in {to preku razni oblici se pojavuva kako nejzin organizator i posrednik. Od tie pri~ini ovie igri pretstavuvaat dejnost na koja ne mo`e ni{to da se prefrli se dotoga{ dodeka se ostvaruvaat so posredstvo na op{te stvenite institucii i ne se kr{at nivnite pravila.

Vakviot odnos kon igrite donekade e prisuten i kaj site osta -nati igri, me|u koi i kaj haza rdnite igri. I kaj niv pojavata na op{te -stvenite institucii i ne kr{eweto na pravilata na igrata se eleme -ntite od koi zavisi nivnata prifatenost ili neprifatenost, so taa razlika {to na u~esnicite na igrata im se priznava svojstvoto samo na obi~ni u~esnici vo igrata koi vo nea mo`at da ja baraat svo jata egzi -stencija i sre}a.

Situacijata me|utoa, od koren se menuva koga vo ostvaruvaweto na igrite e isklu~eno posre dni {tvoto na op{testvenite institucii (dr`a vata). Za prifatenosta na ovie igri op{testvoto izgr adilo drug odnos spored koj i ovde e bitno da ne se kr{at pravilata na igrata. No, pred s, u~esnicite vo igrata da gi sledat svoite streme `i samo kon ostvaruvaweto na svojata razonoda, kon opredeleno psihi~ko zadovo -lstvo, a ne i kon ostvaruvaweto na svojata egzistencija i sre}a.

5 "Za profesionalnite bokseri, velosipedis ti, glumci, natprevarot

ili prepravaweto prestanale da bidat razonoda nameneta za odmor ili pro -

mena po monotonijata na te{kata i zamorna rabota. Toa e vsu{nost nivnata

ra bota, neophoden za odr`uvawe na `ivotot, postojana i naporna aktivnost,

polna so pr e~ki i problemi, od koi tie se odmaraat tokmu posvetuvaj}i im se

na drugi igri koi ne gi obvrzuvaat ni na {to. Za glumecot i dramskata pre -

tstava e privid. Toj se {minka, oblekuva kostim, igra, recitira. Me|utoa

koga }e padne zavesata, koga }e se izgasnata svetlata na binata, toj i se vra}a

na stvarnosta. Podvoenosta na dvata sveta ostanuva celosna. Isto e i so pro -

fe si onalniot velosipedist, bokser, teniser ili fudbaler: sredbata, me~ot,

trka ta ostanuvaat formalnni, propi{ani natprevari. [tom tie }e za vr{at,

publikata brza kon izlezot. [ampionot povtorno se predava na svoite seko -

jdnevni gri`i, toj mora da gi brani svoite interesi, da smisluva i ostvaruva

politika koja }e mu obezbedi {to pobezgri`na idnina". Kajoa R. Igre i ljudi,

Nolit, Beograd, 1965, str. 77-78.

22

Na ovoj na~in se izdvojuvaat dve situacii {to mo`at da va`at za site igri voop{to:

Prvo, igri so posredstvo na dr `avata vo koi ne se postavuva pro blemot na ~ovekot, na negovoto isklu~ivo ili dominantno barawe na svojata egzistencija i sre}a, i

Vtoro, igri vo koi otsustvoto na dr`avnoto posredni{tvo se pojavuva kako zna~ajna okolnost {to doveduva do negativno vredn uva-we kako na toa povedenie, taka i na ~ovekot kako otu|ena i dezo rgani -zi rana li~nost.

II. POIM NA HAZARDNITE IGRI I NIVNO PRAVNO

REGULIRAWE

1. NEDOZVOLENI (PROTIVPRAVNI) HAZARDNI IGRI I

PROTIVPRAVNO OBLO@UVAWE

Komarot e vsu{nost igra na sre}a 6 ili oblo`uvawe. 7 Ako se

trg ne od toa deka komarot e igra na sre}a toga{ mo`e slobodno da se ka`e deka toj pretstavuva neproduktivna igra vo koja spored odnapred utv rdeni pravila, eden nasproti drug, so opredelen vlog u~estvuvaat dve ili pove}e lica so cel da se steknat so materijalna korist, pri {to poedine~niot uspeh vo igrata e neizvesen za{to vo golema mera zavisi od slu~ajot. Od ovoj poim proizleguva deka:

- komarot pretstavuva neproduktivna igra {to zna~i deka vo nejziniot tek ne se sozdavaat novi mat erijalni vrednosti,

- komarot se odviva spored odnapred utvrdeni pravila {to ne smeat da se povreduvaat vo tekot na igrata,

- vo komarot u~estvuvaat najmalku dve lica od sprotivni pozi -cii. Ovoj element e ispolnet i toga{ koga na poedinecot mu e sproti -vst aven komarxiski aparat,

6 Spored Kambovski pod komar (igra na sre}a, hazardna igra) se podra -

zbira akt, dejnost od ~ij{to nepredvidliv tek onie {to u~estvuvaat vo igrata

pra vat zavisen nekakov zgoditok ili gubitok, igra kaj koja rezultatot sosema

ili vo osnova zavi si od slu~ajot i ima za zgoditok nekoja ne zanemarliva imo -

tna korist. Toa e, so drugi zborovi, igra ~ij rezultat ne zavisi od sposobno -

sta, ve{tinata na nejinite u~esnici. Kambovski, V. Kazneno pravo, poseben

del, Prosvetno delo, Skopje, 1997, str. 571 7 Poimot na komar go opfa}a i oblo`uvaweto, ako istoto se odnesuva

na nekakov iden fakt {to zavisi od slu~ajot... Ne e komar oblo`uvaweto {to

se odnesuva na fakt od minatoto ili sega{nosta {to mo`e da se utvrdi, a ne

im e poznat na u~esnicite, kako i opklad ata vo vrska so iden fakt vrz ~ie na -

stapuvawe mo`e da se vlijae so ve{tina ili znaewe (taka ako nekoj se oblo`i

deka }e postavi rekord vo ne{to). Kambovski, V. op. cit. str. 571.

23

- u~esnicite vo komarot nastapuvaat so opredeleni vlogovi. Vlo govite se glavno materijalni vrednosti, vo prv red pari, podvi`ni i nepodvi`ni predmeti, no mo`e da bidat i ~inewa {to se od korist za nekoj od u~esnicite vo igrata . Ne e bitna visinata na vlogot so koj se u~estvuva vo igrata 8 nitu pak negovata forma (na primer dali se upo -trebuvaat `etoni ili drugi predmeti kako zamena za pari).

- rezultatot od igrata treba za nekogo da pretstavuva dobivka (zgoditok, "}ar"), a za dr ug gubitok ("zijan") na nekoi vrednosti,

- uspehot vo igrata treba da e nepredvidliv, odnosno vo celost ili vo osnova da zavisi od slu~ajot (hazardot, sre}ata), a ne od spo -sobnostite na nejzinite u~esnici. Treba me|utoa, da se ima predvid deka, spored isp ravnoto tvrdewe na pove}e avtori, komarot ne e isklu -~ivo neizvesna igra na sre}a, za{to vo onie igri {to vo osnova se igri na sre}a ~estopati e mo`no prisustvoto na ele menti na znaewe, ve-{ti na, posebni fizi~ka i psihi~ka podgotve nost i izdr`li vost, spo-sobnost za memorirawe, kombinirawe i pre dvi duvawe. Ottuka vo situ -acii koga vo komarot u~estvuvaat lica so go lemi ra zliki vo sposobno -stite i poznavaweto na igrata ovie oko lnosti i osobini imaat re{a -va~ko zna~ewe za nejziniot rezultat (ishod). Toga{ uspe hot ili neu -spehot ne se prete`no usloveni od slu~ajot tuku se odna pred predopre -deleni. Od tie pri~ini nekoi avtori neo snovano smetaat deka vo vakvi situacii ne se raboti za komar 9, odnosno deka se raboti za nekoj oblik na izmama {to treba da se utvrdi vo sekoj ko nkreten slu~aj. Spored na{e mislewe ovde se raboti za komar, se ra zbi ra dokolku vo igrata se prisutni site drugi nejzini elementi.

Dosega gi razrabotivme site elementi na komarot no, ne i ona {to ovie ~ove~ki dejnosti gi di fe rencira od dozvolenite igri na sre -}a i dozvolenite oblo`uvawa, a toa se protivpravnosta (zabra netosta, nedopu{tenosta na dejstvieto). Taa protivpravnost e oprede le na so:

- ~l. 398 KZ koga se raboti za komarot kako krivi~no delo, i

8 Spored Milutinovi} "komarot pretstavuva eden od vidovite na so -

ci jaln ata patologija... i se sostoi vo igra za pari ili drugi vrednosti vrz

osnova na opredeleni pravila, vo forma na hazarderstvo, oblo`uvawe ili sl.,

vo `elba ne{to da se dobie za ni{to ili mnogu za malku (podvlekol Z.S.), a {to zavisi od stek na slu~ajni oko lnosti". Milutinovi}, M. Kriminologija, Savre -

mena administracija, Beograd, 1976, str. 325. Sli~no na toa i Eliot, M. Zlo~in u sa-

vremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962, str. 133. 9 Taka Kambovski. Spored nego ne pretstavuva komar igra ~ij rez ultat

zavi si od ume{nosta, znaeweto, izdr`livosta i sl. (kako {to e, na primer,

{a hot, nekakov sportski natprevar). Bi trebalo da se zeme deka postoi komar

i vo slu~aj, koga vo igrata u~estvuvaat partneri so isto znaewe, ve{tini,

izdr `livost, taka {to rezultatot pak zavisi od slu~ajot. Kambovski, V. op.

cit. str. 571. Na sli~en na~in i Lazarevi}, Lj. Krivi~no pravo, posebni deo,

Savremena administracija, Beograd, 1983, str. 417.

24

- ~l. 36 od Zakonot za - prekr{ocite protiv javniot red i mir koga se raboti za komarot kako pre kr{ok.

a) Komarot kako krivi~no delo

Odredbite {to go opredeluvaat komarot kako krivi~no delo vo

na{iot Krivi~en zakonik ("SV RM", 1996/37) so mali izmeni, vsu -{nost, se preze meni od Krivi~niot zakon na SFRJ od 1951 godina. So pogled na zakanetata kazna komarot ("kockawe","hazardna igra") se po -javuva vo tri osnovni (neovlasteno organizirawe komar ili druga igra na sre}a {to e zabraneta, ovozmo`uvawe na igrawe komar i primamu -vawe drugi na komar) i eden kvalificiran vid - komarxiska izmama (izmama pri komarot).

Kriminalnopoliti~kite pri~ini poradi koi dejstvijata od ~l. 398 KZ se tretiraat za krivi~no delo se sostojat vo nivnata op{te -stvena opasnost i {tetnite posledici. Vo o vaa smisla obi~no se ista -knuva deka:

- so komarot se podr`uva i stimulira neraboteweto (paraziti -zmot) i se zatapuva ~uvstvoto na odgovornost na ~ovekot kako ~len na op{testvoto,

- so koncentracijata vrz komarot slabeat i li~nite i op{te -stvenite interesi na poedincite {to vodi kon op{testvena degrada -cija na nivniot moral.

- so komarot se doa|a do imotna korist bez rabota so {to se ru -{i osnovnoto na~elo spored koe samo trudot i rezultatite od trudot pretstavuvaat osnova i merilo za op{testvenata polo`ba na ~ovekot,

- komarot, od druga strana, mu odi na {teta na golem broj na negovite u~esnici. Za nego se tro{at ogromni sumi pari so {to vo pomala ili pogolema mera se naru{uva ekonomskata sostojba na seme -jstvoto,

- komarot e povrzan i so drugite oblici n a kriminalitetot. So nego se sozdavaat posebni uslovi za razli~ni izmami so koi se isko -ristuva lekomislenosta i naivnosta na golem broj u~esnici. Zagubite na komar pak ~esto se pri~ina za nivno nadopolnuvawe po pat na kra -`bi, proneveri, grabe`i, falsifik ati i sl.

25

aa) Neovlasteno organizirawe komar ili druga igra na sre}a koja e zabraneta

(~l. 398 st. 1 KZ)

Igraweto komar pretstavuva kolektivno kri vi ~no delo 10, koe

postoi toga{ koga nekoe lice so povtoruvawe na igra ta ima namera da ostvari n ekakov izvor na prihodi. Elementot neovlasteno organizi -rawe e konstitutivno obele`je na ova krivi~no delo. Za ne gova prisu -tnost stanuva zbor toga{ koga poedinecot neovlasteno organi zira ko -mar ili druga igra na sre}a koja e zabraneta. Pritoa ne e bitn a dol`i -nata na vremenskiot pe riod vo koj se pra vi toa: redovno (~esto), vo podolg period, ili pointenzivno vo po kusi vremenski intervali. Bi -tno e da se do{lo do neovlasteno orga nizirawe na igratata najmalku edna{ so namera taa da bide izvor na prihod i. Za postoewe na ova delo ne e nu`no poedi necot pove}e pati neovlasteno da organi ziral komar ili druga igra na sre}a koja e zabraneta, tuku deka toa mo`e da bide samo edna{ ako od utvrde nite okolnosti se gleda deka sto ritelot imal namera (gotovnost) da go povtoruva toa dejstvie zaradi ostva ruvawe izvor na prihodi.

Deloto pretpostavuva so nego da se ostvari izvor na prihodi. Ne e potrebno toj izvor da bide traen ili neovlastenoto organizira -we na komarot ili druga igra na sre}a koja e zabraneta nekomu da mu pretsta vuva edinestven ili glaven izvor na prihodi. Ne e bitna ni vi -sinata na mo`niot ili ostvareniot prihod, nitu prihodot da bide na -vi stina ostvaren.

Za postoewe na ova delo ne e od zna~ewe mestoto na dejstvieto na organiziraweto na komarot il i druga igra na sre}a koja e zabraneta (javno mesto, privatni ili op{testveni prostorii, otvo ren pro stor i sl.).

Vo pogled na vinata potrebna e umisla, a zakanetata kazna e pa -ri ~na ili zatvor do edna godi na.11

10 "Fenomenot na dejstvieto kako kompleksen akt se javuva i kaj kons -

tru kcijata koja pove}e povtoreni izvr{uvawa na edno isto krivi~no delo gi

tretira kako edno edinstveno krivi~no delo, a koi {to teorijata (sosema

neumesno!) ja narekuva "kolektivno krivi~no delo". Velime "neume sno" za-

{to ovoj izraz pove}e sugerira krivi~no delo vo ~ie {to izvr{uvawe u~est -

vuvale pove}e lica, odo{to pove}e istorodni krivi~nio dela na eden stori -

tel". Marjanovi}, \ . Krivi~no pravo, Studentski zbor, Skopje, 1988, str. 128. 11 Toj {to neovlasteno organizira komar ili druga igra na sre}a {to

e zabraneta, }e se kazni so pari~na kazna ili so kazna zatvor do edna godina

(~l. 398 st 1 KZ).

26

ab) Ovozmo`uvawe igrawe komar za nagr ada (~l. 398 st. 2 KZ)

Dejstvieto na izvr{uvaweto na ovoj vid komar kako krivi~no

delo e ovozmo`uvawe igrawe komar so stavawe na raspolagawe prosto -rii za igrawe komar za nagrada, ili na drug na~in za nagrada ovozmo -`uvawe na igrawe komar.

Stavaweto na r aspolagawe prostorii za igrawe komar zna~i ni vno otstapuvawe za ovaa namena za opredeleno pokuso ili podolgo vre me. Deloto mo`e da se izvr{i i na drug na~in kako na primer, so izve stuvawe na poedini u~esnici za mestoto i vremeto na igraweto ko -mar, nabavuvaweto na karti, zaro vi ili drugi sredstva za igrawe, obe -zbeduvawe na u~esnicite vo igrata od eventualni iznena duvawa od str-ana na policijata (~uvawe stra`a i sl.), otvorawe privatni nele galni kockarni ci i sl. Pritoa ne e bitno dali se ra boti za prostorii vo op{te stven objekt (hotel, preprijatie) ili vo privatna sopstve nost (stan, gara`a, podrum i sl.).

Ovozmo`uvaweto igrawe komar treba da se vr{i za nagrada. Nagradata po pravilo mu se dava na storitelot vo pari i toa fiksno ili procentualno ("piksla") na po~etokot, vo tekot ili na krajot od igrata. Nagradata me|utoa, mo`e da se sostoi i vo predmeti od vre -dnost na primer, zlaten prsten, ra~en ~asovnik i sl.) kako i vo ~inewa (nekoj od u~esnicite se obvrzal so sopstveno vozilo da mu prenese ne-{to na storitelot, da mu ja izora nivata i sl.).

Spored svoeto subjektivno bitie, ovoj vid na deloto e identi -~en so pomagaweto.

Deloto e dovr{eno koga igrata {to ve}e zapo~nala, nagradata e dogovorena ili primena. Pritoa ne mora da se rabot i za igrawe komar vo vid na zanaet tuku za igra komar od bilo koj vid ako ovo zmo`uvawe-to na igrata se vr{i za nagrada, osven koga so posebni propisi (Zako -not za igrite na sre }a i za zabavnite igri "SV RM", 1997/10 12) e isklu -~ena protivpravno sta na deloto za organi zirawe na opredeleni dozvo -leni igri na sre}a.

Vo pogled na vinata potrebna e umisla, a kaznata za ova delo e pari~na kazna ili kazna zatvor do edna godina.

av) Primamuvawe drugi na komar (~l. 398 st. 2 KZ)

Primamuvaweto drugi na komar e u spe{no naveduvawe drugo

lice na igrawe komar. Ovde, vsu{nost, dejstvieto na pottiknuvawe se sostoi vo sozdavawe raspolo`enie, odnosno volja i po sebna strast za igrawe komar me|utoa, ne za storitelot na ova delo tuku za treto lice. Toa mo`e da se stori so ubeduawe, predo~uvawe na mo`nata dobi vka od komarot, so la`no prika`uvawe na igra~kite sposo bnosti na drug, so

12 Vo natamo{niot tekst ZISZI.

27

pottiknuvawe i jaknewe na imanentni `elbi i na de i, sozda vawe natpre varuva~ki duh i sl. Pritoa primamuvaweto mo`e da se so stoi vo sozdavawe volja kaj edno ili pove}e lica za igra we komar so treto lice {to igra komar vo vid na zanaet, a koe so storitelot za toa se dogovoril. Dokolku pak nekoe lice se primamuva za igrawe komar vo -op{to, ne se raboti za ova krivi~no delo. Ottuka primamuvawet o pre -tstavuva pomagawe na treti lica za ostvaruvawe na nekakva korist vo vrska so igraweto komar: pronao|awe "klienti" za lice koe izna jmuva prostorii za igrawe komar ili "`rtvi" za lice koe igra komar vo vid na zanaet.

Vo vrska so dovr{enosta na ova del o postojat dve sfa}awa. De -lo to e dovr{eno so samoto naveduvawe na igrawe komar bez ogled na toa dali toa pristapilo kon komarot. 13 Objasnuvaweto na ova se bara vo gramati~koto tolkuvawe na zakonskata odredba "toj {to primamuva drugi na komar", za{to dokol ku zakonodavecot smetal poinaku }e go upotrebel izrazot "toj {to }e primami drugi na komar".

Spored drugo sfa}awe deloto e dovr{eno toga{ koga namame -nite lica vlegle vo igra. 14 Ovoj stav e mnogu poblizu do stvarnosta odnosno do rezonot na inkriminacijata , za{to nejzinata su{tina e vo spre~uvawe na pomagaweto na u~esnicite vo komarot vo vid na zanaet i onie koi od nego izvlekuvaat korist na drug na~in .

Izvr{itel na ovoj vid na komar e lice koe gi pottiknuva i gi vovlekuva drugite na igrawe komar ili so treto lice {to igra komar. [to se odnesuva pak do vovle~enite igra~i site ili samo nekoi od niv mo`at da odgovaraat za prviot vid na komar ili voop{to da ne odgo -varaat.

Vo pogled na vinata potrebna e umisla, a zakanetata kazna i ovde e pari~na kazna ili zatvor do edna godina.

ag) Komarxiska izmama (~l. 221 st. 3 KZ)

Ovde se raboti za delo {to postoi koga nekoj od u~esnicite vo

igrata se poslu`i so la`ni karti ili druga izmama. Toga{ komarot pre stanuva da bide igra na sre}a za{to nejziniot ishod po ve}e ne zavi -si od slu~ajot (aleatornosta) tuku od efikasnosta na izmamni~kite povedenija na sto ritelot.

So ova delo e inkriminirana izmamata kaj sekoj vid na komar nezavisno od toa dali igraweto komar pretstavuva krivi~no delo ili ne. Ottamu celta na inkri minacijata ne e vo intencijata da se suzbie igraweto komar, tuku, pred s, za{tita na edni od izmamni~kite pove -denija na drugi u~esnici vo igrata.

13 Taka: Radovanovi}-\ or|zevi} op. cit. str. 303, Atanackovi}. D. op. cit.

str. 552. 14 Taka: Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 553 i Lazarevi} Lj. op. cit . str. 539.

28

Me|u izmamni~kite povedenija zakonot izri~no gi naveduva po -slu `uvaweto so la`ni karti, a toa se odbele`a ni karti pred ili vo tekot igrata so prepoznatlivi belezi samo za storitelot ili negoviot ortak, ili pak karti {to ne se vo igrata no sepak ve{to se ufrluvaat vo nea. Izmamata na komar mo`e da se vr{i i na drug na~in kako na primer so koristewe na ogledalo , drugo sredstvo ili sufler so ~ija pomo{ se ima uvid vo kartite na protivnikot, mestewe ("pakuvawe") na kartite pri delewe, postoewe dogovor me|u dvajca ili pove}e u~e -snici za me|usebno izvestuvawe so pomo{ na posebni znaci i prifa -}awe na opredeleno po vedenie vo tekot na igrata, upotreba na speci -jalno napra veni zarovi podobni da go dadat sakaniot broj vo tekot na igrata, upotreba na specijalno napraveni zarovi podobni da go dadat sakaniot broj so pomo{ na posebno frlawe ili upotreba na magnet, preprav awe broevi na kartoni za tombola, {teluvawe na rulet ili drugi aparati za komar itn.

Gestikulacii i la`ni tvrdewa ("blefirawe") za ja~inata na kartite {to se poseduvaat ne pre tstavuvaat dejstvie na izvr{uvaweto na ova krivi~no delo za{to naj~esto se dozv oleni so pravilata na igra ta.

Deloto e dovr{eno so prezemawe na bilo koe dejstvie {to mo -`e da se smeta za izmama na drugite u~esnici vo igrata. Pritoa ne e potrebno izmamata da vlijaela i na rezultatot (ishodot) na igrata, odnosno dobivkata na stori telot ili na negoviot ortak.

Deloto pretstavuva poseben oblik na izmama pa so ogled na toa ne e mo`en stek so krivi~noto delo od ~l. 161 KZ.

Vo pogled na vinata potrebna e umisla. So ogled pak na toa deka se raboti za pote`ok vid na komar zakanetata kazna e zatvor od edna do pet godini i pari~na kazna.

Na krajot od razgeduvawata za komarot kako krivi~no delo nu -`no e da se ka`e deka predmetite na komarot (karti, zarovi, aparati za komar i sl) zadol`itelno se odzemaat. Pritoa kako pari zate knati pri komarot treba da se smetaat samo onie pari {to vo momentot na otkrivaweto na igrata bile od nea upotrebeni. Istoto va`i i za pre -dmetite {to bile upotrebeni kako vlog vo igrata.

Parite i predmetite od vrednost {to u~esnicite gi imale kaj sebe, a ne bile zateknati na lice mesto pri otkrivaweto na deloto od strana na organite za vnatre{ni raboti (na primer, pari {to se nao|a -le vo xep, ~asovnik ili prsten {to se nao|alna raka) ne mo`at da se odzemat. Nivnoto odzemawe me|utoa, e mo`no podocna so primena na ~l. 68 KZ .

Na ova mesto e interesno da se spomne i toa deka na{eto pora -ne{no zakonodavstvo poznava{e u{te eden kvalificiran oblik na komarot - igrawe komar ili ovozmo`uvawe igrawe komar so lice koe do pari do{lo so krivi~no delo (~l. 221 st. 4 od porane{niot KZ). Deloto postoe{e koga nekoe lice igra komar ili ovozmo`uva igra we

29

komar so drugo lice za koe se znae ili mo`elo da se znae deka do pari za komar do{lo so izvr{uvawe na krivi~no delo.

Dejstvieto na izvr{uvaweto e igrawe komar ili ovozmo`uvawe igrawe komar. Pritoa kaj prvoto dejstvie (igraweto komar) ne mora{e da se raboti za komar vo vid na zanaet tuku za bilo kakvo igrawe ko -mar, a kaj vtoroto dejstvie (ovozmo`uvaweto igrawe komar) ne se bara{e da bide izvr{eno za nagrada. Me|utoa, neophodno be{e stori -telo t da igra komar so lice koe do parite za komar do{lo so izvr{u -vawe na krivi~no delo ili na toa lice da mu se ovozmo`uva igrawe komar. Ne be{e od zna~ewe so koe krivi~no delo bile pribaveni tie pari, nitu postoeweto sudska odluka so koja e utvrdeno izvr{u vaweto na deloto: be{e dostatno postoeweto objektivni okolnosti od koi mo`e{e osnovano da se zaklu~i deka parite bile pribaveni so krivi -~no delo.

Izvr{itel na ovoj vid na deloto mo`e{e da bide kako u~esnik vo igrata taka i lice koe ovozmo`uva igrawe komar pod uslov da zna-elo (umisla) ili mo`elo da znae (nebre`nost) deka parite za komar se pribaveni so krivi~no delo.

Zakanetata kazna be{e zatvor od edna do pet godini i pari~na kazna.

2. Komarot kako prekr{ok

Napred vidovme deka komarot pretstavuva krivi~ no delo samo

ako neovlasteno se organizira igra i ako se koristat nedo zvoleni sre -dstva ili na~ini na igra. Site ostanati vidovi komar {to ne se opre -deleni kako krivi~ni dela, a se zasnovaat na zarabotuva~ka bez rabota na nivnite u~esnici, pretstavuvaat prekr{oci.

Komarot kako prekr{ok e normiran so ~l. 36 od Zakonot za pre -kr{ocite protiv javniot red i mir: " Koj igra komar ili na drug na~in ovozmo`uva hazardna igra, }e se kazni so pati~na kazna od 1.000 do 50.000 denari, ili so kazna zatvor od 30 do 60 d ena. Za Prekr{okot od st. 1 na ovoj ~len }e se kazni i preprijatieto i druga ustanova ili dru -go pravno lice i samostoen ugostitel so pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari, a odgovornoto lice vo preprijatieto ili ustano vata ili drugo pravno lice so pa ri~na kazna od 1.000 do 50.000 denari ". 15

Od navedenata kratka zakonska odredba eksplicitno proizlegu -va deka pod komarot kako prekr{ok se podrazbira sekoja komarxiska igra vo pari ili vo drugi predmeti i uslugi. Smetajki pak, na op{ -testvenata {tetnost na igra weto komar zakonodavecot predviduva pre kr{o~na sankcija bez ogled na mestoto na izvr{uvawe na deloto.

15 Kaznite vo ovoj ~len se usoglaseni so ~l. 13 st. 1 i 2 od Zakonot za

pre kr{ocite ("SV RM", 1997/15, vo sila od 11 april 1997).

30

Poseben vid prekr{oko postoi koga na bilo koj na~in se ovo -zmouva hazardna igra. Dejstvieto na izvr{uvaweto na ovoj prekr{ok e sekoe ~inewe i li ne~inewe so koe se ovozmo`uva izvr{uvaweto na pre kr{okot komar, a pod prostorija bilo koj prostor vo sopstvenost ili vo vladeewe na izvr{itelot {to e podesen za igrawe komar.

Kaj dvata vidovi prekr{oci za{titniot objekt e javniot red, a posledicite se negovoto naru {uvawe po pat na spomenatite dejstvija.

Vakvata opredelba na zakonodavecot vo odnos na komarot kako prekr{ok vo golem del e opra vdana kako od pozicija na pravnata dr`a -va taka i od stojali{te na kriminalnata politika. Takviot pristap pro izl eguva od potrebata na poseben na~in da se izdvojat najlesnite delikti, ona {to ne e kriminalno vo vistinska smisla na zborot, i na opre delen na~in po sebno da se tretiraat, nadvor od sistemot koj va`i za krivi~nite dela odnosno nadvor od ona {to se nare kuva kriminalno povedenie. So pomestuvaweto na nekoi formi na kaznivite dejstvi ja od najlesna pri roda pod lupata na ne kri minalnoto kaznuvawe se po -stignuva krivi~noto pravo da se ogra ni~i na onie op{testveni de -jstvija {to navistina se {tetni, {to se kako pretstavuva va`no ba ra -we na sovremenata kaznena politika. Na toj na~in se postignuva kako delinkventi da se tretiraat samo onie koi toa navistina go za slu -`uvaat so ogled na storenoto delo. Ona {to so prifa}aweto na potre -bata za izdvojuvawe na pr ekr{o cite od op{tiot sistem na kri vi~nite dela i nivnoto posebno nekriminalno tretirawe me|utoa, ne smee da se zaboravi e deka i kaj niv e nu`no po~ituvaweto na gara nciite i pri nci pite koi va`at za site merki na kaznenata prisilba na dr`a -vata. Nakr atko, kaznenite delikti se razlikuvaat spored stepe not na nepravoto. Prekr{ocite se kaznivi dejstvija, del na materijata na dr`avnoto pravo na kaznuvawe, no ka znivo nepravo od pomal inte nzi -tet. Poa|aj}i od kriminalno politi ~kite pri~ini na na~elota na pra -vnata dr`ava site delikti se dife renciraat na linijata na krimina -lno i nekrimi nalno tretirawe. Me |utoa so ogled na barawata i potre -bite da ne se tretiraat na ist na~in kako kri vi ~ni dela, da se treti -raart " nekriminalno", prekr{ocite po toa se su{tinski razli ~ni od kri vi ~ni te dela. Taa ideja na razli ~no tretirawe na krivi ~nite dela i prekr{ocite ne samo {to mo`e tuku i mora da se prenese duri i na samiot sistem na krivi~nite dela taka {to vo ramkite na toj si stem, na linijata na razlikuv aweto na bagatelni krivi~ni dela od visti -nski {tetnite dela treba da se isklu~i dvokratnoto kaznuvawe seko -ga{ koga navistina nema nikakvi razliki vo vrednuvaweto na edno isto po vedenie. Izvr{uvaweto na nivnoto vistinsko diferencirawe, vsu{nost, zna~i p omestuvawe na edno povedenie samo vo sferata na pre kr{o~noto ili samo vo krivi~noto kaznuvawe. Za toa e me|utoa po -trebno izgraduvawe na prethoden jasen stav {to }e go opredeli me -stoto na odredeni dobra, vrednosti i interesi na op{testvoto vo smisla na povredata na nivnata vistinska vrednost za po edinecot i za -

31

ednicata. Na{ stav e samo koga toa }e se stori mo`e da se otvora patot za celosno usogla suvawe na diferencijacijata me|u ona {to pretsta -vuva pomal i pogo lem prekor i na sekoj po edi nec mu ja pribli`uva jasnata pretstava za toa.

2. DOZVOLENI HAZARDNI IGRI I DOZVOLENO OBLO@UVAWE

Komarot e igra na sre}a ili oblo`uvawe {to za razlika od za -

bavata sekoga{ slu`i za ostva ru vawe na nekakva imotna korist i kako {to vidovme po pravilo e zabranet. V elime po pravilo, za {to od opre -dele ni pri~ini samata dr`ava dozvoluva igrawe komar. Se razbira za nekoi igri na sre}a i oblo`uvawa {to imaat karakrer na komar vo vistinska smisla na toj poim me|utoa so poseben akt - Zakon za igrite na sre}a i za zabavni te igri e isklu~ena nivnata protivpravnost. So ovoj zakon komarot e dozvolen i staven pod kontrola na dr`avata so ogled na toa {to preku nego se pribiraat ogromni sredstva za: 16

- za Buxetot na Republikata. - za prireduva~ot na igrata, - za finansirawe na opredeleni godi{ni programi i zada~i na

zdru`enija na gra|ani (programite na zdru`enija na hendikepirani lica),

- za Crveniot krst na Republika Makedonija - za razvoj na sportot i fizi~kata kultu ra, kako i - za stopanska reklama, Pod igri na sre}a vo smi sla na ovoj zakon se podrazbiraat igri -

te vo koi u~estvuvaat pogolem broj gra|ani i vo koi na u~esnicite pokraj zabava im se dava mo`nost za steknuvawe so dobivka vo pari ili predmeti, ili vo pra vo na besplatni uslugi pri koi krajniot rezultat na igrata n e zavisi od znaeweto i ume{nosta na u~esnicite vo igrata tuku od slu~ajot. Vo ovaa ne{to poinakva definicija od onaa {to pre -thodno ja navedovme za komarot se zabele`uva ista sodr`ina. Ra -zlikata e samo vo toa {to ovde zakonodavecot go upotrebil izrazot "igri na sre}a" so name ra so nego da se istakne neprekorlivosta na edno vo su{tina isto ~ove ~ko povedenie. Pritoa ovoj poim zakonot go vklopuva i oblo `u vaweto.

Vo zakonot natamu taksativno se navedeni vidovite igri na sre -}a koi mo`at da bidat op{ti i posebni. Op{tite igri na sre}a se delat na tri vida: 1. igri so izvlekuvawe (loto, sportska prognoza, lotarija, instant (ekspres) lotarija i tombola), 2. oblo`uvawe na sportski natprevari i 3. nagradni igri . Posebni igri na sre}a se: 1.

16 Postojat avtori ( Milutinovi}. M, op. cit . str. 326) koi neuspe{no se

obiduvaat ovoj oblik na k omarot da go opravdaat so pretpostavkata za nego -

viot zabaven karakter. Toa me|utoa ne e ispravno za{to zabavata e podedna -

kvo prisutna i kaj zabranetite vidovi na komarot.

32

igri {to se prired uvaat vo igra~nici - kazino (bauche, black jack 21, bacceara - chemin defer, trente et quarante poker i dr. ), i 2. igri na avtoma ti za igri na sre}a .

Pokraj toa sekoja igra na sre}a mora da ima sopstveni pravi la na igrata. So tie pravila spored zakonot s e utvrduvaat: imeto i vre -metraweto na igrata, na~inot na prireduvawe i uslovite za u~e stvo vo igrata, mestoto vo koe se prireduva igrata, odnosno podra~jeto na koe se vr{i uplatata za u~e stvo vo igrata, visinata na vlogot, odnosno cenata na lozot, kombi nacijata, tombolskata karti~ka ili `etonot, kako i krajniot rok za u~estvo vo igrata, vidot na dobivkata i na~inot na isplata, na~i not na izvlekuvaweto odnosno opredeluvaweto na do -bivkite, na~inot, mestoto i ro kot na objavuvaweto na rezultatiote od igr ata, vremeto i mestoto na isplatata odnosno izda vaweto na dobi -vkata, krajniot rok za isplata odnosno izdavawe na dobivkite i zasta -renosta na pravoto za naplata odnosno priem na do bivkite, ja vnost na izvlekuvaweto na dobivkite, garanciite i obvrskite na prireduva~ot sprema u~esnicite vo igrata. Pokraj ovie pravila od ~l. 31 za poedini igri na sre}a so ~l. 33 od Zako not na igrite na sre}a i za zabavnite igri se predviduvaat i posebni uslovi (pravila), a vo ~l. 10 i 11 e daden konkreten opis za toa na k oj na~in se odviva sekoja od op{tite igri na sre}a.

Kon komarot kako dozvolena igra na sre}a, vo koja, kako {to vi -dovme, spored zakonot e vklu~eno i dozvolenoto oblo`uvawe, se ja -vuvaat dve strani: prireduva~ot na igrata i u~esnicite vo igrata. Tie stran i nastapuvaat od sprotivni pozicii vo pogled na ostvaruvaweto na dobivkata. Toa me|utoa, ne zna~i deka eden nasproti drug ne stojat i u~esnicite vo igrata {to e osobeno slu~aj kaj posebnite igri na sre}a. Kaj ostanatite dozvoleni vidovi komar, taa sprotivn ost me|u u~esni -cite na igrata e pomalku vidliva i ima poinakov karakter za{to se ostvaruva na posreden na~in, preku prire duva~ot na igrata.

[to se odnesuva do prireduva~ite na igrata vo zakonot izri~no e navedeno deka toa mo`at da bidat samo: 1. trgovsko dru{tvo za po-stojano prireduvawe na op{ti i posebni igri na sre}a i 2. zdru`e ni ja na gra|ani od oblasta na fizi~kata kultura, tehni~kata ku ltu ra i hendikepiranite lica vrz osnova na odobrenie za povre meno prire -duvawe igri na sre}a. Povremeno mo`at da se prire duvaat igrite na sre}a: lotarija, tombola, oblo`uvawe na sportski natpreva ri i spo -rtska prognoza. Stranski pravni i fizi~ki lica ne mo`at samostojno da prireduvat igri na sre}a, osven vo slu~aite pre dvideni vo ~l. 44 i 52 ZISZI.

Za postojan o prireduvawe igri na sre}a , ako se ispolneti usl o-vite od ~l. 18, a za kazino i od ~l. 42 ZISZI, mo`e da se izdade lice -nca na dru{tvo so ogra ni~ena odgovornost od strana na Vladata na Republika Makedo nija. Licenca se dava za vreme najdolgo od 6 godi ni.

33

Za povremeno prireduva we na igri na sre}a , ako se ispolneti usl ovite od ~l. 20 ZISZI mo`e da se dade odobrenie (vo vid na re -{enie) na zdru`enie na gra|ani od strana mini stertot za finansii. Odobrenieto se izdava za period od devet meseci i ne mo` e da se pro-dol`i, odnosno obnovi vo tekot na kalendarskata godina.

U~esnik vo igrite na sre}a mo`e da bide sekoe lice. Vo zako -not imeno ne e opredeleno nikakvo ograni~uvawe vo pogled na vozra -sta i dr`avjanstvoto osven kaj posebnite igri na sre}a od koi so pose-bna odredba se isklu~eni maloletnite i uniformisani lica. 17

Na krajot Zakonot go opredeluva i organot nadle`en za sprove -duvawe nadzor za pravilno sproveduvawe na igrite i kazneni odredbi vo slu~aj na kr{ewe na odredbite na zakonot.

Vrz osnovana dosega ka`anoto za nivnite pojavni oblici mo `e -me da pristapime i kon utvrdu vawe na op{tiot poim na hazardnite igri. Vo taa smisla smetame deka nema da se pogre{i ako gi opre -delime kako igri na sre}a (i/ili oblo`uvawe) i komar (i/ili oblo -`uvawe) vo koi do bivkata ili gubi to kot prete `no zavisat od slu~ajot bez ogled dali takvata aktivnost na ~ovekot e dozvolena ili zabrane -ta. Vakvoto opredeluvawe na hazardnite igri e od oso beno zna~ewe za prodlabo~en pristap kon pojavata, otkrivawe na ne jzi nata su{tin a i sodr`ina od site aspekti na vistinata. Site ostanati tvrde wa od tipot - hazardot e samo ona {to dr`avata }e re~e deka e hazard, ili - sporednoto dobro {to go nosi odredena pojava mo`e da ja opravda su -{ti nata i posle dicite na zloto od istata, imaat nebulozen prizvuk i ne mo`at da go napravat pozitivno ona {to vo svojata su{tina e ne ga-tivno.

Da rezimirame. Vo ova istra`uvawe site igri na ~ovekot vo koi se pojavuva ekonomskata korist od igrata gi delime vo dve osnovni grupi: 1. igri koi pretstavuvaat profesija, i 2. hazardni igri. Vo ne -mawe na drug posoodveten termin hazardnite igri gi opredelivme kako op{t poim so ~ija pomo{, vo zavisnost od kriteriumot dali se pojavu -va ili otsustvuva elementot na prisustvoto na dr`a vata vo nivnoto regulirawe, ist o taka se delat na dva vida: 1. igri na sre}a, i 2. komar. Pritoa igri te na sre}a (vklu~itelno i na oblo`uvaweto), go pre -tstavuvaat poleto na tn. dozvoleni hazardni igri zatoa {to se ostva -ruvaat so posredstvo na dr`avata. Od druga strana komarot (vklu~i -telno i na oblo`uvaweto), go pretstavuvaat poleto na tn. nedo zvoleni (protivpravni) hazardni igri, za{to se ostvaruvaat bez posre dstvo na dr`avata. Zaedni~}i elementi (karakteristiki) i na dvata vida na ~o -vekovoto povedenie se: 1. deka pretstavuvaat neproduktivni igri, 2. deka se ostvaruvaat spored odnapred utvrdeni pravila, 3. deka vo niv u~estvuvaat namalku dve sprotivstaveni strani, 4. deka edna od stra -nite ili obete strani mora da u~estvuvaat so soodvetni vlogovi vo

17 V. ~l. 45 i 56 st. 2 ZISZI.

34

igra ta, i deka 5. rezultat od igrata e dobivka ili gubitok na pari, ma -te rijalni vrednosti ili uslugi. Posledniot element - uspehot vo igra -ta e nepredvidliv (zavisi od slu~ajot, sre}ata) kaj igrite na sre}a i komarot e razli~en. Kaj igrite na sre}a nepredvidlivosta (hazardot, slu~ajot, sre}ata) e celosno ili dominantno prisuten element, a kaj komarot toj element e promenliv: zavisi od vidot na konkretnata igra i obi~no mnogu malku e prisuten, a mo`e i celosno da otsustvuva.

IV. ZNA^EWE NA ISTRA@UVAWETO

1. Edna od okolnostite {to go privlekuva nau~niot interes za

ist ra `uvawe na dozvolenite i nedozvolenite hazardni igri e nivnata masovnost. Se pretpostavuva deka igrite na sre}a i komarot se najra -sprostranetite od site sociopatolo{ki i zabraneti povedenija. 18 Vo niv u~estvuva at mi li oni luge nezavisno od nivnata vozrast, ni vniot ugled, socijalna i materijalna polo`ba. Nivnata prisu tnost kaj site op{testveni grupi i sloevi se objasnuva so neverojatnata sposobnost bilo kako strast ili kako zanimawe da gi privlekuva svoite `r tvi. Kon toa sekako prido nesuva i brojnosta na ra znovidnite oblici na organiziran i neorgani zi ran hazard.19

2. Ona {to natamu go opredeluva zna~eweto na istra`uvaweto na hazardot se negovite {tetni posledici {to vo osnova se odrazuvaat kako negativni p romeni i vlijanija: vrz li~nosta na u~esnici te, vrz nivnite semejstva i vrz op{testvenata zaednica.

a) Komarxiite mora da gi stavat na kocka i parite i du{ata 20, a stra stveniot komarxija sekoga{ go ~eka te`ok kraj 21. Ako vo ovie dve rimski maksimi ima bare m malku vistina, a nema ni na jmala pri~ina da se somnevame vo toa, toga{ hazardot odnosno streme`ot kon nego vo golem obem ja odrazuva alienacijata na ~ovekot.

Navra}ajki se na ona {to ponapred go ka`avme osnovna cel na igrite na sre}a i komarot e samop otvrduvaweto na li~nosta, a krajna cel e dostignuvawe individu alna sre}a. Vo ostvaruvaweto na ovie

18 Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 325. 19 "Spored nekoi znaci bi mo`ele da zaklu~ime deka vo na{ata op{te -

stvena sredina krugot na igritena sre}a se pove}e se pro{iruva. Vero jatna

pri~ina za toa e usvojuvaweto modeli od zapadnata kultura, a na oprede len

na~in kon toa pridonesuvaat i na{ite sopstveni ku lturni i ekonomski pri -

liki koi {to ne im dozvoluvaat na poeedincite na sopstven i adekvaten na~in

sekoga{ da se vklu~at vo op{testvenoto proizvodstvo i ostanatite obli ci na

op{testveniot `ivot i na toj na~in da gi zadovolat svoite biolo {ki i soci -

jalni potrebi". Brinc, F. Igre na sre}u kao dru{tveno negativna pojava i mogu~nosti

njihovog spre~avanja kod omladine. JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 446. 20 "Lasori cupido semper gradis exitus instant" 21 "Lasori nuomos animos quoque ponere debent"

35

celi poedincite gi vodat dve pose bni pri~ini: 1. doa|aweto do mate -rijalni dobra zardi obe zbeduvawe ili podobruvawe na svojata mate -rijalna egzistencija (igrite na sre}a i komarot kako zanaet) i 2. strastvenata `elba da se u~estvuva vo igrata kako takva, da se doka`e nejzinata pri vle~nost, povodlivost i rizikot (psihi~kata napnatost i zadovolstvo) {to go nosi so svojata nestabi lnost (igrite na sre}a i komarot kako strast). Vo dvata slu~ai 22 bilo poedine~no ili zaedno najgolemiot broj od op{testvenite vrednosti i `ivotni interesi na poedinecot se pot~inuvaat na ovie streme`i. Na edna strana se razvi -va {iroka dietaza kon komarot i pritoa naj~esto ne se bir aat sredstva za nejzinata realizacija, a od druga strana se zapostavuvaat rabotnite i drugite op{te stveno korisni naviki i streme`i, se izopa~uva mora -lot i se izobli~uvaat emocionalnite vrski i pozitivnite svojstva na li~nosta. Nakratko, hazardot gi negi ra pozitivnite vrednosti, go de -humanizira ~ovekot i go odvra}a od vistinskata afirmacija na nego -vata generi~ka su{tina i poedine~ni spo sobnosti. 23

b) Negativnite promeni kaj li~nosta na u~esnicite vo igrite na sre}a i komarot imaat ogromen udel vo degr adiraweto i razoruva -weto na nivnite semejstva. Neposrednata pri~ina za toa e vlogot {to e potreben za igrata. Toj vlog mora da se obezbedi i izdvoi za da se vleze i ostane vo igrata. Re tki se me|utoa poedincite za koi toa ne e problem za{to imaat dobar i zvor na prihodi ili po~estvo dobivaat vo igrata. Se pretpostavuva me|utoa, deka e mnogu pogolem brojot na onie koi nemaat takov izvor na prihodi i po~esto gubat vo igrata {to oso -beno e slu~aj kaj organiziranite oblici na komar koi se taka ustroeni najgole miot iznos od parite da ostane za prireduva~ot na igrata 24, i kaj onie lica {to neorganiziraniot komar naivno go smetaat isklu~i -vo kako igra na sre}a. Slepo vodeni od pri vle~nosta na komarot (zalu -dnata nade` deka vo naredniot obid }e bidat posre}ni) i s ti mula ti -vniot primer na sre}nite dobitnici, ovie lica postapuvaat na naj ra -

22 "Koga komarot se posmatra kako strast komarxijata skoro isto kako

i alkoholi~arot stanuva negov rob i od nego ne mo`e da se oslobodi duri i vo

najdobra volja. Istoto se slu~uva i toga{ koga so komarot se zanimava kako so

zanaet. Me|u komarot od strast i komarot kako z anaet te{ko e da se opre delat

pozicioni granici, a nivnite {tetni posledici vrz li~nosta na koma rxijata

vo dvata slu~ai doveduvaat do gotovo ednakvi promeni". Vasilijevi}, A. V. op. cit.

str. 97. 23 "Igrata na sre}a ne go osloboduva ~ovekot, tuku vladee so nego, go

stesnuva negoviot `ivoten interes, go menuva negoviot karakter, kaj nego gi

bri{e site pozitivni ~ove~ki vrednosti, ja ko~i sekoja druga kreativna i ko -

nstru ktina dejsnost", Brinc, F. op. cit. str. 417. 24 "Se smeta deka profesionalniot rakov oditel na komarot so razni

mestewa i na drug na~in vo igrata za sebe zema i do 95% od vlo`enite pari."

Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 97.

36

zli~ni na~ini koi me|utoa, seko ga{ se na {teta na nivnite seme jstva. Nekoi od niv zapa|aat vo dolgovi {to retko koga mo`at da gi vratat, drugi posegnuvaat kon semejniot buxet namenet za redovnite potrebi, treti obezbeduvawe to na sredstva go gledaat vo izvr{uvawe na kri -vi~no delo, ~etvrti odat do tamu {to neuspesite vo komarot gi kompe -nzitaat so begstvo vo alkohol, droga i drugi socijalni procesi {to isto taka zafa }aat gole m del od materijalnite sredstva na seme -jstvoto. Vo site ovie slu~ai brakot i semejstvoto trpat najprvin na ekonomsko ramni{te {to podocna se odrazuva niz razni netrpelivo -sti, otpor, ka pri ci oznost, raspravii, tepa~ki, napu{tawa i sl.

v) Promenite vo li ~nosta na u~esnicite vo komarot i proble -mot na nivnite semejstva se i nepo sredni i zagri`uva~i op{testveni konsekvenci. Vo taa smisla obi~no se veli deka komarot e povrzan so oddavaweto kon bezdelni~ewe, alkohol i droga. Isto taka se tvrdi deka me|u komarxiite se sre}a vaat izvr{iteli na krivi~ni dela: kra -`bi, zatajuvawa, grabe`i, odzemawe na tu|i predmeti, izma mi, iznudi, uceni, zloupotrebi na slu`bena polo`ba ili ovlastvuvawe, izmami vo slu`bata, falsifi kuvawe i uni{tuvawe na slu`beni ispravi, k nigi ili spisi, iznesuvawe na slu`bena tajna, pro neveri, poslugi, primawe na potkup, a ne{to poretko i krivi~ni dela protiv `ivotot i teloto. 25 Iako vo osnova mo`e da se naseti visti natana ova i sli~ni tvrdewa, na{e mislewe e deka vo niv se so dr`ani pret eruvawa i proizvolni ocenki {to treba empiriski da se utvrat. 26 Vo toa me|u drugoto e i zna~eweto na ova istra`uvawe koe treba da dade realna slika za ovaa povrzanost.

3. Istra`uvaweto na igrite na sre}a i komarot e osobeno zna -~ajno i so ogled na iznao| aweto vistinski re{enija {to treba da gi nadminat razlikite vo stavovite vo odnos na negovoto pravno reguli -ra we. Vo ovoj pogled denes se glavno se izdiferencirani dve stoja li -{ta: edno, koe se zalaga za lega lizacija, i drugo, koe e protiv legali -zaci jata, odnosno za zabrana na sekakov komar. Postoi me|u toa, i edno pomi rlivo eklekti~ko stojali{te koe e vo soglasnost so na{ata pozi -ti vna regulativa za tn. me{ovit sistem, {to ne e ni za celosna zabrana nitu za celosna legalizacija na komarot.

25 Taka: Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 98. 26 Taka na primer vo edno istra`uvawe na rakovoditelot na ovoj pro -

ekt s e dojde do zaklu~ok deka komarot nema nikakvo vlijanie vo javuvaweto na

ubistvata. Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, Studentski zbor, Skopje,

1995, str. 141. Do sli~ni rezultati do{ol i Vukovi}, [. Krvni delikti u Srbiji.

Spored podatocite navedeni n a str. 96 -100 i 200 vo negovata studija, od ispi -

tanite sudski predmeti se zabele`ani samo dve te{ki telesni povredi i edno

ubi stvo od strana na lica {to se oddavale na komar.

37

Spored privrzanicite na idejata za legalizacija na komarot 27 obi~no se istaknuva deka se rabo ti za takvo masovno op{testveno zlo {to, so ogled na uslovite vo sovremenoto op{testvo i dlabo kata po -vrzanost so ~ovekovite strasti, ne mo`e da se otstrani so impera ti -vni normi i deka so takvi za fati op{testvoto bi imalo pogolema {te -ta odo{to korist. 28

Vo argumntacijata na stavot protiv legaliacijata na komarot naj~esto se naveduvaat pogolem broj od negovite {tetni posledici i toa, pred s, onie {to se manifestira at vrz planot na indivi dualnata devijacija.

[to se odnesuva pak do zalagawata za tretiot - me{ovitiot si -stem za pravno regulirawe na ko marot moe mislewe e deka so ogled na utvrdeniot poim na komarot i pomiruvaweto so status quo opre delbata vo ovaa oblast treba da va`i praviloto tertium non datur.29 Razre{uva -weto na dilemata za ili pro tiv komarot ne e lesna zada~a. Za toa e po -trebno re{avawe na edno prejudicielno pra{awe. Imeno, smetam deka op{testvoto edna{ mora da se da ras~isti so toa dali komarot }e go ocenuva kako moralen delikt, prekr{ok ili krivi~no delo. Osno vna pre~ka za diferencirawe na ovoj stav zasega e razli~nata op{te stvena svest i stav kon komarot vo ~ie odr`uvawe zasega vo golem obem mu odi vo prilog i nere{eniot stav na zakonodaveco t. To~no e deka na{eto zakonodavstvo vo princip treba da se pridr`uva do prose~ni ot stepen na op{testvenata svest za {testnosta na ovaa pojava. Me |u toa ni odda -leku nemo`e da bide to~no tvrdeweto deka "zakonoda vecot samo ja odrazuva taa svest, a ne mo`e bitno da ja preteknuva" 30, dokolku nego-vite odredbi stojat na racionalni, nau~no i iskustveno provereni osnovi. Ottuka glavniot problem ne e vo toa dali e mo`na i ostva -rliva zakonska zabrana ili legalizacija na komarot tuku: dali se ra -

27 Najgolemiot broj privrzanici na ova stojali{te se nao|aat me|u

ameri kanski te avtori kako na primer: E. Xonson, Barns i Titers i dr. Na te -

ritorijatana biv{iot jugoslovenski prostor za ova stojali{te se izjasnuva -

{e Milan Milutinovi}. 28 Vo ovaa smisla obi~no se istaknuva deka komarot postojano se odr -

`u va i pokraj negoviot pro gon, deka zabranata mo`e a dovede i doveduva do

ile galni formi na komar {to se op{testveno poopasni, deka vo dr`avite

{to go legalizirale komarot poka`uva tendencii na zgolemuvawe, deka le ga-

liziraniot komar donesuva za~itelni finansiski sredstva od koi ne mo`e

dr`avata lesno da se otka`e i sl. 29 Eden od avtorite {to se zalaga za me{ovitiot sistem e Vasilievi},

i pokraj toa {to i samiot e svesen " deka toj sistem e izvor namnogu sproti -

vnosti i deka vo osnova ima negativno vlijanie vrz usilbite {to se vlo `u -

vaat za toa kolku tolku da se otstranat {tetnite posledici od komarot". Va-

sili jevi}. A. V. op. cit . str. 93. 30 Brinc. F. op. cit. str. 446.

38

boti za poja va koja spored svojata su{tina i izrazenite posledici zna -~i nedo pu{teno delo sprema koe treba da se rea|ira so site raspo -lo`ivi re presivni sredstva.

4. Vo vrska so prethodnoto se povrzuva i zna~eweto na istra`u -vaweto zaradi iznao|awe opti malni sreds tva za spre~uvawe i suzbi -vawe na komarot. Dokolku se ubedime vo toa deka komarot e samo mora-len delikt, vo taa nasoka }e se dvi`i i predlogot za op{testvenata re -akcija. Istoto va`i i za na~inot i instrumentalnoto rea|irawe ako se vostanovi deka komarot e prekr{ok ili krivi~no delo, ili pak seto toa zaedno.

Sledejki go ona {to dosega go iznesovme, mo`e da se zaklu~i deka komarot kako poseben op{te stven fenomen pretstavuva podra~je od {irok nau~en interes so cel da se najdat op{tite, posebnite i indi vid ualnite faktori {to ja determiniraat ovaa pojava i pati{ta -ta za nejzino spre~uvawe i su zbi vawe. Pritoa {to se odnesuva do na -{a ta dr`ava mo`e slobodno da se ka`e deka vrz toj plan dose ga ne e ni{to storeno. Zasega ne postoi nitu edno istra`uvawe so fu ndirana nau~na analiza {to bi ni dala makar pribli`na slika za aspektite na ovaa pojava. Od tie pri~ini smetame deka e nau~no opra vdano da mu se obrne opredeleno vnimanie na sociokulturnite, pravnite i krimino -lo{kite aspe kti na dozvolenite igri na sre}a i komarot so eden po -{i rok interdisciplinaren pristap vo koj sepak }e dominiraat ne go-vite kriminolo{ki elementi.

V. PREDMET, CELI I HIPOTEZI NA ISTRA@UVAWETO

1. Pri opredeluvaweto na operacionalnata definicija na ha -

zardot kako osnova za postavuvawe na na{eto istra`uvawe pojdovme od devizata deka zloto nikoga{ ne smee da mu slu`i na dobroto. Ta kviot pristap nesporno mo`e da poslu`i fenomenot na hazardni igri kako posebna op{ te stvena pojava da ne se izvlekuva od podra~jeto kade {to realno mu e mestoto - oblasta na onie povedenija {to se kara kterizi -raat so opre delen stapen na prekorlivost. Spored na{e mislewe pre -ku vaka sfa teniot op{t poim na hazardot mo`e da se sogledaat site subjektivni i objektivni okolnosti {to se povrzani so negovoto javu -vawe, aliena cijata na li~nosta i degradacijata na op{testveniot mo -ral. Tokmu od tie pri~ini so predmetot na na{eto istra`uvawe }e bi -dat opfateni kako zabranetiot taka i dozvoleni ot hazard vo site nego -vi oblici i obele`ja na negovite u~esnici.

2. Trgnuvaj}i od elementite {to go opredeluvaat op{testveni -ot i nau~niot interes i zna~e weto na istra`uvaweto na ovaa nega ti -vna op{testvena pojava i ramkite vo koi e odreden nejziniot pre dmet, celite na istra`uvaweto se struktuirani kako op{ti i posebni.

Op{tata cel se sostoi vo osvetluvawe na vrskite i vlijanijata na site op{testveni i li~ni faktori {to nekoi lica gi doveduvaat vo

39

situacija da se re{at za igrite na sre}a i igraweto komar, kako i odrazot na ovie soznanija vrz procesot na konstruktivnite regulira -wa ili suzbivaweto na pojavata i novnoto usoglasuvawe so predvide -nite i mo`nite merki za ostvaruvawe takva kriminalna politika {to }e gi otstrani {tetnite posledici kaj u~esnicite na komarot, nivnite semejstva i op{testvoto vo celost. Ili so dr ugi zaborovi, op{tata cel na istra`uvaweto e ovozmo`uvawe ko mpleksno sogleduvawe na igri te na sre}a i komarot i negovite storiteli vo opredeleni pro sto -rni i vremenski granici i vo vrska so dobienite rezultati da se izvle~at zaklu~oci i nasoki za efika sno preventivno i represivno deluvawe.

Vo vrska so na vakov na~in postavenata op{ta cel se izdvojuva -at i posebnite celi {to treba da se ostvarat niz razrabotka na opre -deleni delovi od istra`uvaweto. Zatoa gi fundiravme vrz takvi pre -tpostavki {to davaat osnovana nade` dobienite rezultati da odgo -vorat kako na po~etnite taka i na site drugi aspekti na pojavata. Po -sebnite celi na istra`uvaweto, vsu{nost, vo prv red }e se foku siraat na onie momenti {to mo`at da dadat i najmal pridones vo utvrduvawe -to i unapreduvaweto na postojnata praktika na op{testve noto rea|i -rawe sprema komarot. Vo ovaa smisla }e se obi deme da otvorime i ne -koi dosega samo marginalno dopreni teoretski pra{awa do kolku se vo fu nkci ja na zada~ite {to voop{to ni se postavuvaat. S o ogled na seto toa, me|u posebnite celi na istra`uvaweto na ova mesto zaslu`uva da se istaknat slednite:

- da se istra`at pojavnite oblici na igritena sre}a vo nivnata potesna i po{iroka smisla,

- da se utvrdi obemot (za~estenosta) i dinamikata na nivnoto javuvawe,

- da se sogledaat tendenciite na igrite na sre}a i komarot, vo odnos na poedini prostori, nivnata razvienost ili nerazvienost, urbanost ili ruralnost, sfa}awata na sredinata i sl., vo odnos na isto riski, vremenski i sezonski karakteristiki, vo odnos na polot, vozrasta i pred s, op{testve nata polo`ba na negovite nositeli, vo odnos na negovata organiziranost ili neorganiziranost, pora ne{noto povedenie, recidivizmot i drugi osobini na li~nosta povrzani so op{ te stvenite uslovi i odnosi.

- da se navleze vo podlabokata su{tina na igritena sre}a i ko -marot so toa {to }e se osoznaat op{ testvenite stavovi za igrata, na -~inot na nejzinoto ostvaruvawe i merkite na nepre~eno odvi vawe, si -stemot spored koj se igra i odlu~uva za ishodot na igrata, vidot i ka -rakterot na odnosite {to se vospostavuvaat me|u u~esnicite vo igra -ta, na~inot na vlo`uvaweto i vidot na vlo`enite dobra.

- da se utvrdi obemot i te`inata na posledicite od dozvo lenite igrina sre}a i komarot i nivniot vistinski odraz za vredn uvaweto na stepenot i karakterot na individualnata devijantnost,