© IZUM, 2021

© IZUM, 2021

IZUM, COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, CONOR, SICRIS, E-CRIS, COBISS3,

mCOBISS, COBISS+, dCOBISS so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM.

© IZUM, 26. 2. 2021 i

KAZALO

Uvod ............................................................................................................................................... 1

1 Poudarki .................................................................................................................................... 3

2 Dolgoročni cilji ......................................................................................................................... 5

3 Letni cilji ................................................................................................................................... 6

4 Zakonske in druge pravne podlage ........................................................................................... 7

5 Fizični in opisni kazalci ............................................................................................................ 9

6 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev ..................... 14

7 Opis razvojnih in vzdrževalnih nalog ..................................................................................... 15

8 Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje .......................................................................... 28

9 Človeški viri ............................................................................................................................ 28

10 Ocena rezultatov v letu 2020 .................................................................................................. 31

11 Finančni del ............................................................................................................................ 39

IZUM Letni program dela za leto 2021

© IZUM, 26. 2. 2021 1/54

Uvod

Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada

Republike Slovenije z Odlokom z dne 28. 2. 1992 (Ur. l. RS št. 10/92), preoblikovala s Sklepom

z dne 28. 4. 1994 (Ur. l. RS št. 25/94) in Sklepom o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti

z dne 30. 7. 2002 (Ur. l. RS št. 71/02) ter s Sklepom o spremembah in dopolnitvah Sklepa o

ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti z dne 22. 7. 2016 (Ur. l. RS št. 51/16) uskladila z

novo zakonodajo in realnim okoljem.

IZUM skupaj z drugimi nosilci informacijskih dejavnosti v državi zagotavlja vključenost

Slovenije v tokove informatizacije sodobnega sveta. Po Zakonu o raziskovalni in razvojni

dejavnosti je opredeljen kot javni raziskovalni infrastrukturni zavod in registriran tudi kot

raziskovalna organizacija, po Zakonu o knjižničarstvu pa je opredeljen kot knjižnični

informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu COBISS.SI.

Dejavnost IZUM-a je pretežno vezana na razvoj in delovanje sistema in servisov COBISS

(Kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki predstavljajo temelj knjižničnega

informacijskega sistema Slovenije. COBISS predstavlja organizacijski model povezovanja

knjižnic v knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-

kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo

podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter s številnimi drugimi

funkcijami. Strokovne osnove in tehnološke predpostavke za delovanje sistema so:

• standardizirana in vzajemna obdelava knjižničnega gradiva ter enotno vodenje katalogov

in bibliografij,

• ustrezna usposobljenost strokovnih delavcev za vzajemno katalogizacijo,

• računalniška in komunikacijska povezanost knjižnic.

IZUM razvija tudi Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti – SICRIS (Slovenian Current

Research Information System), ki vključuje podatke o raziskovalnih projektih, raziskovalnih

organizacijah, skupinah in raziskovalcih, struktura podatkov pa je usklajena z evropskimi

priporočili. Oba sistema skupaj – COBISS in SICRIS – sta nepogrešljiv infrastrukturni

instrument pri vključevanju slovenske kulture, znanosti in izobraževanja v sodobne

informacijske tokove 21. stoletja, predstavljata pa tudi uspešni preboj slovenskega znanja v

nekatere druge države (Albanija, Kosovo, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Severna

Makedonija, Srbija in Črna gora), katerih sistemi so povezani v mrežo COBISS.net.

Prva prioriteta programa dejavnosti IZUM-a je izvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo nemoteno

delovanje sistemov COBISS.SI in SICRIS.

Upravljanje instituta je urejeno skladno z Zakonom o zavodih in z zakonodajo s področja

raziskovalne in knjižnične dejavnosti. Organ upravljanja je Upravni odbor IZUM-a (9 članov

imenuje Vlada RS).

Svetovalno telo za oblikovanje in usklajevanje stališč slovenske knjižnične strokovne skupnosti

glede razvoja sistema in servisov COBISS je Svet članic COBISS. Sestavljajo ga predstavniki

knjižnic po kriteriju zapisov, prispevanih v vzajemno bazo podatkov COBIB.SI, in v trenutnem

mandatu šteje devet članov.

Za obravnavanje strokovnih zadev z delovnega področja IZUM-a je ustanovljen Strokovni svet

IZUM-a. Na predlog direktorja ga imenuje Upravni odbor IZUM-a iz vrst priznanih

http://sicris.izum.si/

http://www.cobiss.net/default-si.asp

Letni program dela za leto 2021 IZUM

2/54 © IZUM, 26. 2. 2021

strokovnjakov s področja informacijske, knjižnične in računalniške dejavnosti ter iz vrst vodilnih

strokovnih delavcev IZUM-a. Ta svet trenutno šteje deset članov.

Med organizacijske elemente je treba šteti tudi široko zastavljeno sodelovanje s knjižnicami,

strokovnimi združenji ter drugimi uporabniki servisov COBISS in SICRIS, ki so prek ekspertnih

skupin in posvetovanj soudeleženi pri sprejemanju odločitev.

Pravnoformalni odnosi s knjižnicami, ki so vključene v sistem COBISS.SI, se urejajo s

pogodbami. Tovrstni odnosi se v drugih državah urejajo s krovnimi pogodbami o implementaciji

sistema COBISS v posameznih državah ter z drugimi sporazumi, sklenjenimi s pristojnimi

ministrstvi in institucijami iz ciljnih držav.

Posebej so urejeni odnosi s ponudniki drugih domačih in tujih podatkovnih baz ter

informacijskih servisov. Dostop do tujih informacijskih servisov in njihovih baz podatkov je

praviloma urejen na podlagi konzorcijskih pogodb. Na poslovni ravni IZUM razvija sodelovanje

s pomembnimi tujimi partnerji, med katerimi so tudi najuglednejši svetovni bibliografski in

informacijski servisi (OCLC, ISSN, Clarivate, ProQuest, ExLibris itd.).

IZUM je član pomembnih mednarodnih strokovnih združenj s področja informacijskih znanosti

in bibliotekarstva ali njihov aktivni sodelavec (IFLA, DLF, IFIP, ALA, ELAG, LIBER,

EUROCRIS itd.).

IZUM ima specialno knjižnico za področje svoje dejavnosti (knjižničarstvo in informacijske

znanosti), ki služi tudi kot testna knjižnica.

IZUM izvaja tudi založniško dejavnost za publikacije s strokovnega področja, na katerem deluje,

in izdaja strokovno revijo Organizacija znanja.

V letu 2012 je bila s podpisom sporazuma med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih

narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) tudi formalno realizirana odločitev

Unesca o podelitvi statusa regionalnega centra UNESCO za knjižnične informacijske sisteme in

informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti javnemu zavodu IZUM. Sporazum je bil v

državnem zboru RS ratificiran v letu 2020.

IZUM o svojem delu tako poroča tudi Unescu, Unesco pa ima v enem izmed IZUM-ovih

upravljavskih teles (COBISS.Net Council) svojega predstavnika.


© IZUM, 26. 2. 2021 3/54

1 Poudarki

IZUM je danes mednarodno priznan nosilec razvoja integriranih knjižničnih sistemov in

informacijskih sistemov za spremljanje raziskovalne dejavnosti. Od IZUM-a je v regiji odvisnih

že skoraj 1.400 knjižnic (konkretno: 1.398 knjižnic na dan 31. 12. 2020), okoli 5.830

knjižničarjev in prek 850.000 končnih uporabnikov. Prednost COBISS-a je v kooperativni in

integrirani zasnovi ter v kontinuiranem razvoju skozi tri desetletja. Danes je eden redkih javnih

informacijskih sistemov, ki ga Slovenija izvaža v tujino.

Slovenija je po zaslugi IZUM-a ena redkih držav, ki ima vse vrste knjižnic povezane v enoten

knjižnični informacijski sistem, in edina država na svetu, ki ima nacionalni informacijski sistem

o raziskovalni dejavnosti (SICRIS) neposredno povezan z nacionalnim knjižničnim

informacijskim sistemom COBISS.SI. Slovenija je tudi država z najbolj urejenim sistemom

vodenja bibliografij raziskovalcev v okviru knjižničnega informacijskega sistema in edina, ki

ima nacionalno bibliografijo raziskovalcev neposredno povezano s svetovnimi bazami podatkov

Web of Science in Scopus. COBISS.SI je nepogrešljiva informacijska podlaga za vrednotenje

raziskovalne uspešnosti slovenskih raziskovalcev v okviru Javne agencije za raziskovalno

dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in za habilitacijske postopke v visokem šolstvu. Nadalje

je nepogrešljiva informacijska podlaga tudi za izplačevanje knjižničnega nadomestila avtorjem

objavljenih del v okviru Javne agencije za knjigo. Iz navedenega izhaja, da je IZUM eden

ključnih nacionalnih dejavnikov na področju informacijske infrastrukture znanosti, izobraževanja

in kulture.

COBISS.net je sodobno zasnovana informacijska mreža, ki v državah Jugovzhodne Evrope

deluje kot katalizator prenove teh družb in kot infrastruktura za izmenjavo informacij o

intelektualni produkciji, s tem pa tudi kot spodbujevalec medkulturnega dialoga v regiji. To je

skladno s prioritetami Vlade Republike Slovenije, ki želi s konkretnimi programi prispevati k

stabilizaciji razmer v regiji in k njeni hitrejši integraciji v EU, ter skladno s priporočili s seje z

dne 16. 9. 2010 "ministrstvom, ki izvajajo programe razvojne pomoči državam Zahodnega

Balkana, da projekt finančno podprejo v okviru svojih možnosti in prepoznanih interesov".

Vlogo IZUM-a v regiji je prepoznal tudi UNESCO, ki je IZUM-u dodelil status regionalnega

centra UNESCO za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni

dejavnosti.

IZUM opravlja naloge informacijskega servisa raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture,

še posebej knjižničnega informacijskega servisa v nacionalnem bibliografskem sistemu, in sicer:

• koordinacijo razvoja in delovanja vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih

servisov s svojega delovnega področja;

• koordinacijo razvoja in uporabe standardov računalniške podpore za potrebe vzajemnega

bibliografskega sistema in njegovih servisov;

• razvoj in vzdrževanje programske opreme za potrebe vzajemnega bibliografskega sistema

in njegovih servisov;

• ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni

katalogizaciji v sodelovanju z nacionalno knjižnico;

• načrtovanje in vzdrževanje skupnih računalniških in komunikacijskih zmogljivosti za

delovanje sistema;


4/54 © IZUM, 26. 2. 2021

• organizacijo ponudbe podatkovnih zbirk na elektronskih nosilcih z neposrednim dostopom

v dogovoru z njihovimi proizvajalci;

• organizacijo strokovnega izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih

opravlja za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;

• pripravo strokovnih podlag s svojega delovnega področja za delo Nacionalnega sveta za

knjižnično dejavnost;

• razvoj, organiziranje in vzdrževanje informacijskega sistema za spremljanje raziskovalne

dejavnosti v Sloveniji;

• sodelovanje v javnih programih razvoja Slovenije kot informacijske družbe;

• inženiring pri razvoju in vzdrževanju računalniške in komunikacijske infrastrukture v

izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih organizacijah;

• raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju;

• druge naloge na podlagi sprejetih dolgoročnih usmeritev razvoja in letnih programov dela.

IZUM opravlja javno službo v obsegu in na način, kot sta določena z Letnim programom dela,

ter tudi dejavnosti za trg v obsegu in na način, kot sta določena v tem dokumentu. Prva prioriteta

programa dejavnosti IZUM-a je izvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo nemoten dostop do sistemov

in servisov COBISS ter SICRIS številnim uporabnikom v Sloveniji in zunaj nje. Ob tem pa je

treba razvijati tudi nove aplikacije, storitve in orodja ter dvigniti kakovost že obstoječih.

Med udarne poudarke v letu 2021 štejemo:

• projekt HPC-RIVR, ki je v zaključni fazi izgradnje, kvalitativni prevzem in obratovanje

HPC Vega sta predvidena v začetku marca 2021; do takrat bo treba vzpostaviti še

operativne pogoje za servisne in vzdrževalne procese ter uporabnikom tega sistema

zagotoviti ustrezno pomoč;

• uvajanje programskega segmenta COBISS4/Katalogizacija v okviru popolnoma nove

generacije programske opreme COBISS4, ki bo tokrat delovala samostojno, znotraj

običajnega brskalnika.

• nadaljevanje projekta digitalnega repozitorija COBISS (dCOBISS) v okviru Akademske

digitalne zbirke Slovenije; v letu 2021 se pripravlja rešitev sinhronizacije podatkov z

lokalnimi akademskimi institucionalnimi repozitoriji v podporo analitiki odprtega

dostopa;

• nadaljevanje projekta vzpostavitve akademske digitalne zbirke Slovenije ADZ.SI z

uvedbo referenčnega repozitorija in podporo dokumentov;

• kreiranje testne baze normativnih zapisov za dela – v prvi fazi projekta se bo na podlagi

analize izvedla implementacija testnega algoritma za grupiranje bibliografskih zapisov v

algoritem za kreiranje normativnih zapisov za dela;

• SICRIS 2.0 – začeli bi razvijati vsebinsko in tehnološko prenovljene aplikacije SICRIS;

tehnološko bi aplikacijo prenesli iz .NET v Java EE in podatke migrirali iz podatkovne

baze Microsoft SQL v PostgreSQL;

• aplikacijo mInventura – na podlagi online inventure, ki se trenutno izvaja v aplikaciji

COBISS3, bomo najprej nadaljevali optimizacijo obstoječih funkcionalnosti; na podlagi

le-teh bomo nadalje razvili mobilno aplikacijo mInventura. Ta bo omogočala izvajanje

inventure na mobilnih napravah.


© IZUM, 26. 2. 2021 5/54

Predvidena nabava opreme IKT v letu 2021 v okviru rednega programa vključuje posodobitev

osrednje mrežne opreme in naprav za zagotavljanje varnosti, zamenjavo zastarelih strežnikov z

novimi za namene razvoja in produkcije na odprtokodnih rešitvah in nakup osebnih računalnikov

in prenosnikov za redno menjavo zastarele opreme.

Zaradi specifične vsebine udarnih poudarkov in najpomembnejših nabav vsako leto primerjave s

prejšnjimi leti niso relevantne.

Na dan 31. 12. 2021 predvidevamo 118 zaposlenih.

Načrtovan delež sredstev iz naslova tržne dejavnosti v letu 2021 po obračunskem načelu je 6,94

%. To je 550.000 EUR od celotnih prihodkov zavoda 7.925.527 EUR.

Delež sredstev iz naslova tržne dejavnosti za leto 2020 je 7,91 %. To je 555.125 EUR od celotnih

prihodkov zavoda 7.017.310 EUR.

2 Dolgoročni cilji

Cilje IZUM-a, ki izhajajo iz njegovih ustanovitvenih aktov in ki se odsevajo tudi v dolgoročnih

strateških načrtih, lahko zajamemo v nekaj bistvenih postavk:

• zagotavljanje prisotnosti bibliografskih informacij o slovenski ustvarjalnosti na globalnem

medmrežju, kar vključuje ustrezno tehnološko platformo in standardizacijo;

• dostop do svetovnega znanja za vse, ki delujejo kot strokovnjaki in od katerih je v največji

meri odvisna naša mednarodna konkurenčnost;

• povezovanje in medkulturni dialog v regiji, ki pomembno vplivata na razvoj evropskih

integracij;

• prispevek k informacijski pismenosti, še posebej mladih generacij, ki brez informacijskega

znanja in usposobljenosti ne morejo uspeti v razvojni tekmi EU;

• razvijanje novega znanja, predvsem na raziskovalnih področjih računalništva in

informacijskih znanosti, ki so bistvena za perspektivo knjižnične dejavnosti.

Dolgoročni razvoj IZUM-a temelji na predpostavki, da bo imela njegova dejavnost v Sloveniji še

naprej status javne službe.

IZUM prilagaja svoj razvoj sprejetim strategijam Republike Slovenije na področjih raziskovalne

dejavnosti, izobraževanja in kulture ter prehoda v informacijsko družbo. Na omenjenih področjih

se prilagaja tudi veljavnim strategijam in direktivam EU.

V okviru projekta mednarodnega razvojnega sodelovanja ostaja strateški cilj IZUM-a v mrežo

COBISS.net povezati vse visokošolske in raziskovalne organizacije ter visokošolske, specialne

in splošne knjižnice v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora,

Kosovo, Severna Makedonija, Srbija in Hrvaška) ter v navedenih državah vzpostaviti

kompatibilne sisteme za evalvacijo raziskovalne dejavnosti.


6/54 © IZUM, 26. 2. 2021

3 Letni cilji

V letu 2021 so predvideni naslednji letni cilji:

• razvoj nove generacije programske opreme COBISS, ki ga bomo začeli s segmentom

COBISS4/Katalogizacija; glavna prednost nove aplikacije bo ta, da bo delovala v

običajnem brskalniku in zato uporabnikom na delovne postaje ne bo več treba nameščati

Jave, pa tudi, da jo bo možno uporabljati na različnih napravah, tudi na tablicah in

mobilnih telefonih;

• nadaljevanje projekta vzpostavitve normativne kontrole predmetnih oznak na osnovi

Splošnega geslovnika COBISS.SI;

• podpora pri katalogizaciji gradiva šolskih knjižnic; trenutno se dogaja, da določen delež

fonda gradiva šolskih knjižnic zaradi slabše discipline založnikov ni pravočasno obdelan v

sistemu COBISS;

• nadaljnji razvoj Digitalnega repozitorija COBISS (dCOBISS); pripravlja se rešitev

sinhronizacije podatkov z lokalnimi akademskimi institucionalnimi repozitoriji v podporo

analitiki odprtega dostopa;

• podpora učbeniškemu skladu; nadaljevali bomo pripravo programske rešitve za

evidentiranje individualiziranih gradiv za otroke s posebnimi potrebami in pripravo rešitve

za zbiranje podatkov o evidentiranih individualiziranih gradivih za otroke s posebnimi

potrebami;

• razvoj mobilne aplikacije mInventura, ki bo omogočala izvedbo tudi na mobilnih

napravah;

• SICRIS 2.0. – začeli bomo razvijati vsebinsko in tehnološko prenovljene aplikacije

SICRIS; tehnološko bi aplikacijo prenesli iz .NET v Java EE in podatke migrirali iz

podatkovne baze Microsoft SQL v PostgreSQL;

• povezovanje COBISS3 z računovodskimi sistemi (SAP); projekt bo v začetku izdelan za

Univerzo v Ljubljani, nato pa še za druge morebitne uporabnike;

• povečanje števila knjižnic v COBISS.net;

• sodelovanje z vodilnimi svetovnimi bibliografskimi informacijskimi servisi;

• večja prepoznavnost naše mednarodne razvojne vloge;

• nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur HPC-RIVR z računalnikom Vega.

Takoj v začetku leta 2021 se predvideva dokončanje izgradnje sistema in vsaj dvomesečno

obdobje pred začetkom produkcije, ko se bodo v okviru procedure za preverjanje

skladnosti z zahtevami iz razpisa predvsem merile zmogljivosti, ki jih je obljubil

ponudnik. V marcu 2021 naj bi bil HPC Vega operativen in predan v uporabo.

Instrumenti za doseganje teh ciljev so razvojne aktivnosti, ki so definirane kot projekti ter

razvojne in vzdrževalne naloge. Po vsebini so razvojne aktivnosti razvrščene v naslednje

vsebinske sklope:

• vzajemna katalogizacija,

• COBISS+/mCOBISS,

• lokalne aplikacije,

• podpora procesom raziskovalne dejavnosti,

• podpora odprti znanosti,


© IZUM, 26. 2. 2021 7/54

• druge aplikacije in druge razvojne naloge,

• aplikativna infrastruktura,

• COBISS.net.

4 Zakonske in druge pravne podlage

Status in delovanje IZUM-a urejata vladni Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti

(Uradni list RS, št. 71/02 in 51/16) in Statut Instituta informacijskih znanosti z dne 16. 12. 2002.

Odločilni pomen imata še Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in

92/15), ki opredeljuje vlogo IZUM-a v knjižničnem informacijskem sistemu, in Zakon o

raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06

– ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19), ki IZUM opredeljuje kot

javni infrastrukturni zavod. Vlada Republike Slovenije izvaja ustanoviteljske obveznosti prek

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Pravne podlage za delovanje Instituta informacijskih znanosti:

• Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP);

• Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno

besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19);

• Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK, 92/15);

• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo ter Organizacijo združenih

narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) o preoblikovanju IZUM –

Regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o

raziskovalni dejavnosti v Mariboru, Slovenija, v center 2. kategorije pod pokroviteljstvom

Unesca in o njegovem delovanju (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/20);

• Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT,

33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE);

• Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno

besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 –

ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in

84/18);

• Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in

2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (Uradni list RS, št. 75/19 in 139/20);

• Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 –

ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 –

ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 –

ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15,

102/15, 63/16 – ZDoh-2R, 77/17 – ZMVN-1, 33/19 – ZMVN-1A, 72/19 in 174/20 –

ZIPRS2122);

• Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 –

popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US);

• Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE);


8/54 © IZUM, 26. 2. 2021

• Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18);

• Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11

– ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19);

• Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave

samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del (Uradni list RS, št. 60/08, 106/15, 51/16,

46/17, 58/17 – popr. in 80/18);

• Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10,

40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18);

• Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92 – popr.,

5/93, 18/94 – ZRPJZ, 50/94, 45/96, 51/98, 73/98 – popr., 39/99 – ZMPUPR, 106/99,

107/00, 64/01, 84/01, 85/01 – popr., 43/06 – ZKolP, 61/08, 67/08, 40/12, 46/13, 106/15,

46/17, 80/18 in 160/20);

• Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS (Uradni list RS, št. 18/91-I, 53/92,

13/93 – ZNOIP, 34/93, 12/94, 18/94 – ZRPJZ, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97,

87/97 – ZPSDP, 3/98, 3/98, 39/99 – ZMPUPR, 39/99, 40/99 – popr., 99/01, 73/03, 77/04,

115/05, 43/06 – ZKolP, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08 – KPJS, 67/08, 1/09, 2/10,

52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, 46/13, 95/14, 91/15, 88/16, 80/18, 31/19, 80/19, 97/20 in

160/20);

• Uredba o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v

plačne razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08, 6/11, 46/17, 80/18);

• Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

(Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13,

12/14, 24/14, 52/14, 59/14, 24/15, 3/16, 70/16, 14/17, 68/17, 6/19, 51/19, 59/19, 78/19,

157/20 in 191/20);

• Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08,

91/08, 113/09 in 22/19);

• Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni

list RS, št. 85/10 in 173/20);

• Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence

(Uradni list RS, št. 53/08, 89/08 in 175/20);

• Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št.

97/09 in 41/12);

• Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja šolstva, znanosti in športa v

plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 77/17, 39/18, 58/18,

74/18 – popr. in 46/19);

• Pravilnik o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za financiranje ustanoviteljskih

obveznosti zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 12/05, 4/11);

• Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe

javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10,

60/10 – popr., 104/10, 104/11, 86/16 in 80/19);

• Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in

storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in

tehnologijo (Uradni list RS, št. 1/10, 20/13);

• Pravilnik o računovodstvu Instituta informacijskih znanosti z dne 30. 3. 2009;


© IZUM, 26. 2. 2021 9/54

• Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti (Uradni list RS, št. 71/02, 51/16);

• Statut Instituta informacijskih znanosti z dne 16. 12. 2002;

• Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter

metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih

uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10);

• Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20)

(Uradni list RS, št. 43/11).

5 Fizični in opisni kazalci

Razvijanje in vzdrževanje operativnosti informacijskih sistemov sta zelo kompleksni dejavnosti,

ki ju je težko zajeti v preproste fizične kazalce. Ena možnost je uvedba števcev za merjenje

uporabe. To je lahko neposredno relevantno za en del ciljev, za drugi del morda posredno, za

tretji del ciljev pa ne pove ničesar. Kadar števci niso relevantno merilo, je nujno opisovati

procese realizacije zastavljenih nalog in tako oceniti, ali so bile naloge opravljene ali ne. Način

načrtovanja zagotavlja izbiro najnujnejših nalog glede na potrebe uporabnikov ter optimalno in

kakovostno nadgrajevanje sistemov. V večini primerov je za uporabnike podatek o izvedeni

nalogi razumljiv, zadosten in preverljiv.

COBISS in SICRIS uporabljajo vsi raziskovalci, vsi udeleženci izobraževanja, vsi strokovni

delavci, avtorji, ustvarjalci in obiskovalci knjižnic. Število uporabnikov je sicer mogoče izraziti

tudi s približno številko – več kot 850.000 uporabnikov – vendar za to ni več potrebe; govorimo

o javni službi, ki nesporno opravičuje svoj status. Ključna za oceno gospodarnosti in

učinkovitosti poslovanja IZUM-a je ekonomija časa. Tako dodana vrednost kot prihranki se

izražajo v boljši izrabi časa vseh uporabnikov naših storitev. Glede na to, da IZUM-ovi servisi

podpirajo predvsem najdražje ekspertno delo, je gospodarnost toliko bolj prisotna. Presojamo jo

lahko na več mestih:

• v knjižnicah na osnovi števila prevzetih bibliografskih zapisov in koristnih napotkov o

informacijskih virih;

• v raziskovalnih organizacijah prek relevantnih referenc o obravnavanih problemih;

• v šolah s hitrim dostopom do najprimernejših virov znanja;

• v različnih procesih sprejemanja odločitev na osnovi celovitejše informiranosti o podobnih

razmerah v drugih okoljih;

• pri predstavljanju Slovenije kot kulturno razvite in napredne države prek globalne

dostopnosti naših bibliografskih baz podatkov.

Dolgoletno neprekinjeno delovanje IZUM-a se kaže v vse bogatejših bazah podatkov, iz katerih

je mogoče izluščiti spoznanja, ki so bistvena za ocenjevanje dosedanjega razvoja države in

napovedovanje prihodnjega razvoja. To zmanjšuje nevarnost zmot in povečuje splošno

učinkovitost družbe ter njenih ključnih subjektov.

V nadaljevanju prikazujemo nekatere značilne tabele in grafe, ki kvantitativno ponazarjajo

dosežke in uspešnost. Predvidevanje teh številskih vrednosti za naslednje leto je povsem

irelevantno. Čez eno leto bodo na podlagi novih meritev razvidni novi pomembni trendi in iz njih

izhajajoča indikativna sporočila.


10/54 © IZUM, 26. 2. 2021

Knjižnice v mreži COBISS.net – 31. 12. 2020

COBISS.XX/

vrsta knjižnice .SI .SR .MK .CG .BH .BG .AL .RS .KS Skupaj

nacionalne 1 2 1 1 1 1 0 1 0 8

splošne 62 101 33 15 19 0 10 17 5 262

visokošolske 83 83 14 13 31 0 19 13 1 257

specialne 133 38 21 8 6 1 3 2 1 213

šolske 640 0 8 10 0 0 0 0 0 658

Skupaj 919 224 77 47 57 2 32 33 7 1398

v 2020 2 1 6 4 0 0 0 3 6 22

Tabela 1: Knjižnice v mreži COBISS.net

Leto 2020 smo zaključili s 1.398 vključenimi knjižnicami, od tega se jih je v letu 2020 vključilo

22, izstopili pa sta 2 knjižnici.

Bogastvo COBISS-ovih baz podatkov in katalogov so bibliografski zapisi, ki jih zaradi

najrazličnejših namenov delimo po posebnih kriterijih.

Naslednja tabela prikazuje število bibliografskih zapisov v vzajemnih bazah podatkov COBIB po

vrstah dokumentov.

Tabela 2: Zapisi v vzajemnih bazah podatkov po vrstah dokumentov

V vzajemnih in lokalnih bazah podatkov v mreži COBISS.net v celoti in tudi v slovenskem

sistemu COBISS.SI so preseženi naslednji kvantitativni mejniki: v vzajemnih bazah COBISS.net

12-milijonti zapis, v lokalnih bazah COBISS.net že 31-milijonti zapis in 45 milijonov enot

gradiva; v lokalnih bazah COBISS.SI 18-milijonti zapis in 27 milijonov enot gradiva; v lokalnih

bazah COBISS.RS pa 500.000 zapisov.

Prirast bibliografskih zapisov v COBISS.SI se je v letu 2020 povečal. Vzajemna baza COBIB.SI

se je povečala za kar 181.684 zapisov, kar je približno za 20.000 več kot lani.

Največja dodana vrednost sistema COBISS je možnost (in obveza) izmenjave bibliografskih

zapisov med sicer samostojnimi in avtonomnimi sistemi. Od novembra 2004 dalje, ko so te

izmenjave dobile tudi formalno podlago, beležimo vsa prevzemanja bibliografskih zapisov med

posameznimi sistemi, kar podrobneje prikazuje naslednja tabela.

COBIB.SI COBIB.SR COBIB.MK COBIB.CG COBIB.BH COBIB.BG COBIB.AL COBIB.RS COBIB.KS Skupaj

Monografije 3.198.685 2.374.859 466.890 409.820 498.886 568.948 110.052 256.762 4.799 7.889.701

Sestavni deli 529.195 197.667 33.033 17.514 2.874 10.590 859 1.292 534 793.558

Serijske pub. 151.756 78.062 12.007 6.196 9.621 41.771 2.733 3.694 51 305.891

Članki 1.536.224 899.739 136.970 129.852 26.253 455.770 11.629 12.108 1.468 3.210.013

Izv. dela 186.699 1.927 521 274 372 1 116 4 0 189.914

Drugo 10.489 5.551 216 40 531 3 33 247 0 17.110

Skupaj 5.613.048 3.557.805 649.637 563.696 538.537 1.077.083 125.422 274.107 6.852 12.406.187

S šifro

raziskovalca1.933.351 288.091 8.399 35.434 25.597 0 4.395 3.539 370 2.299.176

Vzajemne baze podatkov COBIB - 31. 12. 2020


© IZUM, 26. 2. 2021 11/54

Tabela 3: Izmenjava bibliografskih zapisov

Prvi del tabele obsega celotno obdobje spremljanja izmenjave bibliografskih zapisov, drugi del

pa pokriva leto 2020. Skupno število prevzetih zapisov med sistemi je v primerjavi z letom 2019

nekoliko manjše. Kljub temu število izmenjanih zapisov zelo nazorno govori o "popularnih"

virih za vse države; nesporni primat imajo srbske knjižnice, očitno pa je najbolj intenzivna

izmenjava med Srbijo, Črno goro in Republiko Srbsko. V sistem izmenjave bibliografskih

zapisov so vključeni vsi vzajemni katalogi COBIB.XX mreže COBISS.net.

Slika 1: Število izpisov v vzajemni bazi podatkov Slika 2: Število iskanj po vzajemni bazi podatkov

in lokalnih bazah podatkov skupaj in lokalnih bazah podatkov skupaj

V grafih na slikah 1 in 2 je prikazana uporaba vzajemne baze podatkov in lokalnih baz podatkov

s številom iskanj in izpisov. V podatkih so zajeta iskanja in izpisi uporabnikov COBISS+ in

mCOBISS ter iskanja strežnikov Z3950 in SRW/SRU. V primerjavi s preteklim letom je opazen

znaten upad števila iskanj in tudi izpisov, kar lahko nedvomno pripisujemo pojavu pandemije

koronavirusa.

Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz

COBIB.SI COBIB.SR COBIB.MK COBIB.CG COBIB.BH COBIB.BG COBIB.AL COBIB.RS COBIB.KS

COBIB.SI 1 19.732 2.405 2.361 2.409 281 66 755 0 28.010

COBIB.SR 79.216 0 13.894 11.613 19.412 2.545 740 6.008 0 133.428

COBIB.MK 21.439 53.682 0 1.361 1.501 1.095 503 940 0 80.521

COBIB.CG 18.040 237.591 4.866 0 9.331 213 176 5.635 0 275.852

COBIB.BH 21.586 70.061 1.472 3.470 0 97 42 1.932 0 98.660

COBIB.BG 209 365 331 49 21 0 2 54 0 1.031

COBIB.AL 2.723 6.126 17.071 718 128 263 0 40 0 27.069

COBIB.RS 8.173 163.076 4.637 18.195 12.815 110 45 0 0 207.051

COBIB.KS 76 68 56 39 47 5 718 6 0 1.015

Skupaj 151.463 550.701 44.732 37.806 45.664 4.609 2.292 15.370 0 852.637

Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz Prevzeto iz

COBIB.SI COBIB.SR COBIB.MK COBIB.CG COBIB.BH COBIB.BG COBIB.AL COBIB.RS COBIB.KS

COBIB.SI 1 961 137 131 215 169 12 82 0 1.708

COBIB.SR 3.075 0 830 520 711 411 96 1.170 0 6.813

COBIB.MK 361 780 0 132 135 160 147 96 0 1.811

COBIB.CG 854 7.537 489 0 986 9 16 1.684 0 11.575

COBIB.BH 1.769 2.401 303 796 0 29 11 638 0 5.947

COBIB.BG 25 64 22 6 1 0 0 10 0 128

COBIB.AL 22 13 9 3 2 2 0 2 0 53

COBIB.RS 1.075 19.009 888 2.305 2.701 17 15 0 0 26.010

COBIB.KS 58 62 35 35 46 3 468 6 0 713

Skupaj 7.240 30.827 2.713 3.928 4.797 800 765 3.688 0 54.758

Statistika izmenjave bibliografskih zapisov v obdobju od 11. 11. 2004 do 31. 12. 2020

COBISS.Net Skupaj

Statistika izmenjave bibliografskih zapisov v obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020

COBISS.Net Skupaj


12/54 © IZUM, 26. 2. 2021

Slika 3: Število izposoj v vseh knjižnicah (Slovenija)

Dinamika izposoje je tudi sicer podvržena nihanjem, ob koncu leta običajno beležimo padec,

tako tudi konec 2020, ko beležimo izrazit padec zaradi zaprtja knjižnic v času pandemije

koronavirusa. Tako v letu 2020 ne moremo govoriti o rasti izposoje kot v preteklih letih.

Poleg izposoje ločeno beležimo še podatke o rezervacijah in podaljšanjih roka izposoje gradiva.

Spodnja grafa prikazujeta število transakcij v zadnjih letih. V letu 2020 beležimo upad števila

podaljšanj, kar je trend zadnjih let in ga pripisujemo spremembi načina uporabe knjižničnega

gradiva in povečanju uporabe e-virov prek oddaljenega dostopa, dodatne razloge pa lahko v 2020

pripišemo nižji izposoji zaradi zaprtja knjižnic v času pandemije koronavirusa.

Slika 4: Število rezervacij v knjižnicah (Slovenija) Slika 5: Število podaljšanj v knjižnicah (Slovenija)

V letu 2018 so vse knjižnice v sistemu COBISS.SI začele uporabljati segment

COBISS3/Izposoja (slika 6), del povečanja uporabe tega segmenta do začetka 2020 je posledica

projekta vključevanja šolskih knjižnic, v 2020 pa uporaba tega segmenta ostaja na približno isti

ravni.


© IZUM, 26. 2. 2021 13/54

Slika 6: Število knjižnic z avtomatizirano izposojo

Število zapisov v slovenskem SICRIS-u vsako leto enakomerno narašča, tako pri raziskovalcih

(nekaj čez 1000) kot raziskovalnih organizacijah (nekaj čez 20). Največji prirast v drugih

sistemih E-CRIS je v številu raziskovalcev, to velja predvsem za E-CRIS.SR ter E-CRIS.MK.

Število raziskovalnih organizacij ostaja na isti ravni.

Tabela 4: Zapisi v nacionalnih E-CRIS-ih

Statistika iskanj v SICRIS-u ostaja v primerjavi s preteklimi leti na isti ravni, kar dokazuje, da je

za slovenske raziskovalce SICRIS nepogrešljivo mesto za pregled lastne raziskovalne

produkcije, za ministrstvo, pristojno za znanost, za univerze in za ARRS pa pomembno orodje

pri evalvaciji in kvantifikaciji določenega dela prikaza rezultatov znanstvenega raziskovanja.

Število iskanj je prvič preseglo milijon.

Zaključek

Navedeni kvantitativni kazalci so rezultati merljivih števcev pri posameznih zaokroženih

procesih oziroma funkcionalnostih sistemov COBISS in E-CRIS. Večina jih bo v prihodnjih letih

zagotovo naraščala, padcev ne pričakujemo (razen pri prevzemanju slovenskih zapisov iz drugih

držav mreže COBISS.net, kar je razumljivo). Število izposoj v slovenskih knjižnicah in uporaba

slovenskega COBISS+ bosta rahlo naraščala, letni prirast zapisov v vzajemnih katalogih pa bo

verjetno ostal na doseženih vrednostih (pol milijona zapisov letno). Pričakujemo, da se bo delež

E-CRIS.BH E-CRIS.AL E-CRIS.KS E-CRIS.RS31.12.2020 SICRIS E-CRIS.SR E-CRIS.MK E-CRIS.CG

Porast v 2020 22 4 15 0 1 0 0 0

Raziskovalne

organizacije1036 306 190 45 86 9 8 94

701 70 1222

Porast v 2020 1.169 387 459 0 10 4 37 11

Raziskovalci 43.512 11.995 3.625 1.287 2.179


14/54 © IZUM, 26. 2. 2021

uporabe mobilne aplikacije mCOBISS v okviru mreže COBISS.net v prihodnje še dodatno

povečal.

Zapisi v nacionalnih CRIS-ih bodo naraščali sorazmerno s povečano angažiranostjo v ciljnih

državah, v Sloveniji pa bo trend naraščanja predvidoma ostal na isti ravni.

Kot kvalitativne kazalce navajamo:

• uveljavljenost in trdno zasidranost sistemov COBISS in SICRIS v nacionalnem in

regijskem prostoru;

• tesno sledenje mednarodnim trendom na področju informacijskih storitev;

• uspešnost realizacij razvojnih nalog in redne implementacije novih verzij aplikacij in

storitev;

• mednarodno odmevnost v strokovnih knjižničarskih krogih;

• uspešnost pri vrednotenju rezultatov raziskovalne dejavnosti;

• mentorstvo.

6 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in

ocene potrebnih sredstev

V finančnem načrtu določimo prejeta sredstva za delovanje na osnovi ocene realizacije v letu

2020, načrtovanih pogodb in danih izhodišč za opravljanje osnovne dejavnosti in projektov

(MIZŠ, ARRS, EU) za leto 2021 ter skladno z veljavno zakonodajo.

Vsi odhodki in stroški so načrtovani v okviru razpoložljivih sredstev.

• Sredstva za plače na javnem delu in trgu so načrtovana v skladu z:

Zakon o izvrševanju proračunov republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122),

Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in

2021 ter izredni uskladitvi pokojnin ZUPPJS2021 ter izhodišči MIZŠ za pripravo

finančnega načrta, prejetimi dne 28.1.2021.

• Načrtovana so sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega del pri

opravljanju rednih delovnih nalog in projekta v skladu z ZUPPJS2021 (5. člen). Vir so

prihranki (22. d člen ZSPJS).

Načrtovana je redna delovna uspešnost, obveznost za plačilo 6 mesecev za leto 2020 in

izplačilo za prvih 6 mesecev leta 2021. Načrtujemo šestmesečno obdobje za izplačilo.

Na trgu smo načrtovali delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v

enakem obsegu kot v letu 2020 v skladu z Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje

blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09 in 41/12) in Pravilnikom o določitvi

obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih

zavodih s področja izobraževanja, znanosti, športa in mladine (Uradni list RS, št. 76/19).

Sredstva bomo zmanjšali za preveč izplačano akontacijo za leto 2020.

• Splošna uskladitev plač ni načrtovana.

• Povečanje plač zaradi rednih napredovanj v decembru 2021, napredovala bo večina

zaposlenih.

http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/DPJS/Zakonodaja/2012-01-1728.doc

http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/DPJS/Zakonodaja/2012-01-1728.doc

http://www.uradni-list.si/1/content?id=94815&part=&highlight=uredba+o+delovni+uspe%C5%A1nosti

http://www.uradni-list.si/1/content?id=108779&part=&highlight=uredba+o+delovni+uspe%C5%A1nosti


© IZUM, 26. 2. 2021 15/54

• Višina načrtovanega regresa za letni dopust na zaposlenega je minimalna plača

1.024,24EUR. Načrt je 120. 000 EUR za 118 zaposlenih.

• Dodatek za delovno dobo je načrtovan v višini 180.000 EUR.

• Sredstva za jubilejne nagrade so načrtovana v višini 5.000 EUR.

• Odpravnine so načrtovane v višini 60.000 EUR.

• Višina sredstev za dodatno pokojninsko zavarovanje je načrtovana v višini 50.000 EUR za

118 zaposlenih v skladu z zakonodajo za javne uslužbence. Izračunali smo spremembe

glede na mesece in starost zaposlenih.

• Višina nadomestila za prehrano zaposlenim je načrtovana v višini 100.000 EUR za 118

zaposlenih. Na zaposlenega povprečno 847 EUR. Dnevno nadomestilo je 3,96 EUR.

• Stroški prevoza na delo in iz dela zaposlenim so načrtovani v višini najcenejšega javnega

prevoza v višini 85.000 EUR za 118 zaposlenih. Na zaposlenega povprečno 720 EUR.

• Izdatki za blago in storitve za javno službo so načrtovani v višini 149 % glede na leto

2020, trg v višini 381 %. Ne načrtujemo po sistemu odstotkov, ampak po posameznih

stroških.

• Drugi izdatki zaposlenim (dnevnice, kilometrine) so načrtovane v 136 % glede na leto

2020.

• Višina sredstev za sejnine in povračila stroškom upravičencem je načrtovana v višini

1.500 EUR v skladu z Uredbo in spremembah uredbe o sejninah in povračilih stroškov v

javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

• Ključni stroški materiala in storitev so: stroški za nakup tujih baz podatkov in servisov,

1.250.000 EUR.

• Načrtovana amortizacija je v višini 1.165.400 EUR, neopredmetena osnovna sredstva

45.000 EUR, opredmetena osnovna sredstva 1.120.400 EUR.

• Načrtovana amortizacija na tržnem delu je 65.400 EUR, na javnem delu 1.100.000 EUR.

Obračun amortizacije poteka v skladu s 4. členom Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa

neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. Osnovna sredstva se redno odpisujejo

posamično, z uporabo enakomernega časovnega amortiziranja, ki se mora dosledno

uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. V letu 2021 niso načrtovana

odstopanja pri načinu obračuna amortizacije in pri amortizacijskih stopnjah. Obračun je

enak na tržnem in javnem delu.

7 Opis razvojnih in vzdrževalnih nalog

Aktivnosti v IZUM-u opisujemo v obliki delovnih nalog, ki jih delimo na projektne, razvojne in

vzdrževalne naloge. Med vzdrževalne naloge spadajo predvsem vzdrževanje operativnosti

aplikacij, upravljanje sprememb zahtev z analizo in načrtovanjem, izobraževanje uporabnikov,

pomoč uporabnikom, vzdrževanje programske opreme, prevajanje in lektoriranje, podpora za

tuje baze podatkov in servise, uvajanje novih orodij in tehnologij ter vzdrževanje infrastrukture.


16/54 © IZUM, 26. 2. 2021

Razvojne naloge so navedene v naslednji razpredelnici:

Razvojne naloge

Vzajemna katalogizacija

R1 – COBISS4/Katalogizacija

R2 – Kreiranje testne baze normativnih zapisov za dela

R3 – Podpora COBISS3 in COBISS+ za nelatinične pisave v MARC zapisih

R4 – Podpora katalogizaciji gradiva za šolske knjižnice

COBISS+/mCOBISS

R5 – COBISS+ vpeljava novih funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih

R6 – Digitalni repozitorij COBISS

R7 – mCOBISS nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih

Lokalne aplikacije

R8 – Nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih funkcionalnosti v COBISS3

R9 – Podpora učbeniškemu skladu

R10 – Povezovanje COBISS3 z računovodskimi sistemi (SAP)

R11 – Nova verzija priročnika za COBISS3/Izposoja in Osnovna navodila COBISS3

R12 – mInventura

Podpora procesom raziskovalne dejavnosti

R13 – Spletne bibliografije in vrednotenje bibliografskih kazalcev uspešnosti

R14 – Prenova povezovanja WoS in Scopus – COBIB.SI

R15 – Analitika objav odprtega dostopa

R16 – SICRIS 2.0

R17– Informacijska podpora postopkom ARRS v zvezi z nabavo mednarodne znanstvene literature

Aplikativna infrastruktura

R18 – Arhitektura programske opreme COBISS – nove komponente in optimizacija obstoječih

R19 – Prehod programske opreme COBISS na odprtokodno infrastrukturo

Druge razvojne naloge

R20 – Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR

R21 – Prilagoditev tečajev COBISS za izvajanje v spletni obliki

Mednarodno razvojno sodelovanje v državah zahodnega Balkana

Naloge od vključno R1 do vključno R21 so del javne službe zavoda in financirane iz proračuna

RS.


© IZUM, 26. 2. 2021 17/54

Sredstva za R20 širše operacije HPC-RIVR se bodo do marca črpala iz Evropskega sklada za

regionalni razvoj, med drugimi nameni tudi z namenom vzpostavljanja ravnovesja med

kohezijskima regijama Vzhodna in Zahodna Slovenija, dodatno pa bo operacijo sofinanciral

MIZŠ v okviru Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 in

prednostno na področju HPC v okviru Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020.

V letu 2020 smo zelo uspešno izvedli obsežni javni razpis za računalniško in omrežno opremo

superračunalnika Vega z objavo enega sklopa, kjer je bil za kompletno rešitev izbran ponudnik

Atos. V oktobru so se takoj po podpisu pogodbe s strani EuroHP JU za sofinanciranje HPC Vega

v višini 5,9 mio EUR v višini nekaj čez 33 % za enega izmed petih petaračunalnikov v Evropi

začele aktivnosti za implementacijo sistema Vega. Te aktivnosti zajemajo predvsem nadgradnjo

predvidene oskrbne infrastrukture, dobavo računalniške opreme, izobraževanja, usklajevanja želj

in potreb ter druge kooperativne aktivnosti med ponudnikom Atosom, podizvajalci, IZUM-om in

soudeleženci v okviru konzorcijev SLING in HPC-RIVR.

Takoj v začetku leta 2021 se predvidevata dokončanje izgradnje sistema Vega in vsaj

dvomesečno obdobje pred začetkom produkcije, ko se bodo predvsem merile s strani ponudnika

obljubljene zmogljivosti v okviru procedure za preverjanje skladnosti z zahtevami iz razpisa. V

marcu 2021 naj bi bil HPC Vega operativen in predan v uporabo. Do takrat bo treba na ravni

konzorcija SLING in tudi na ravni EuroHPC JU doreči pravila dostopa do računskih

zmogljivosti, se dogovoriti za načine poročanja in nadaljnjega sodelovanja, vzpostaviti

operativne pogoje za servisne in vzdrževalne procese ter zagotoviti pomoč uporabnikom.

Mednarodno razvojno sodelovanje v državah Zahodnega Balkana je financirano iz drugih

(tržnih) virov in morebitnih namenskih sredstev, če jih pridobimo (RS, EU itd.).

Z organizacijskega vidika poteka delo v IZUM-u v okviru raziskovalno-razvojnih oziroma

infrastrukturnih skupin (R-R-I), kjer se prepletajo raziskovalne, razvojne, vzdrževalne in druge

aktivnosti. Povzetek vsega načrtovanega dela skupaj po teh skupinah je v naslednji tabeli:

Ime skupine R-R-I Oznaka FTE

– Bibliografska kontrola BKO 16,00

– Prevajanje in lektoriranje DOK 5,00

– Programska oprema PRO 35,00

– Upravljanje servisov USE 29,00

– Sistemska podpora SPO 9,00

– HPC HPC 6,00

Skupaj 100,00

Vodstvo in skupne službe 18,00

Skupaj 118,00

V skupnih službah so organizirane naslednje dejavnosti: vodenje kadrovske evidence,

administracija, pravne zadeve, računovodstvo, ekonomat in vzdrževanje prostorov. V okviru

uprave je skupaj z neodvisnimi razvijalci med drugim koordinirano raziskovalno in razvojno

delo v okviru projektnih, razvojnih in vzdrževalnih nalog za nove generacije bibliografij,

povezovanj s citatnimi bazami in globalnimi bibliografskimi servisi, upravljanje dokumentov z

dokumentnimi sistemi, organiziranje razvojne pomoči knjižnicam v mreži COBISS.net ter

vzdrževanje in dopolnjevanje učnega gradiva za spletne tečaje.


18/54 © IZUM, 26. 2. 2021

V nadaljevanju podajamo povzetek razvojnih nalog po vsebinskih sklopih:


R1 – COBISS4/Katalogizacija: Razvoj nove generacije programske opreme COBISS bomo

začeli s segmentom COBISS4/Katalogizacija. Bistvena značilnost tega segmenta je, da bo to

spletna aplikacija z enakimi funkcionalnostmi, kot jih ima že COBISS3/Katalogizacija, in z

novim uporabniškim vmesnikom, v katerem bomo želeli izboljšati uporabniško izkušnjo. Glavna

prednost nove aplikacije bo ta, da bo delovala v običajnem brskalniku in zato uporabnikom na

delovne postaje ne bo več treba nameščati Jave, pa tudi, da jo bo možno uporabljati na različnih

napravah, tudi tablicah in mobilnih telefonih. COBISS3/Katalogizacijo in

COBISS4/Katalogizacijo bo možno uporabljati sočasno.

Prvo prototipno verzijo planiramo za konec leta 2021, verzija, primerna za namestitev v

produkcijska okolja knjižnic, pa bo pripravljena konec leta 2022.

R2 – Kreiranje testne baze normativnih zapisov za dela: Normativni zapisi za dela in njihove

izrazne oblike so nosilci mreženja bibliografskih zapisov v sodobnih katalogih. Po opravljeni

analizi ustreznosti bibliografskih zapisov in formata UNIMARC za grupiranje bibliografskih

informacij v skladu z modelom IFLA/LRM, ki je potekala v letu 2020, nas v drugem letu

projektne naloge čakajo še implementacija testnega algoritma za grupiranje bibliografskih

zapisov v algoritem za kreiranje normativnih zapisov za dela, dopolnitev formatov COMARC/A

in COMARC/B, izvedba konverzije, analiza rezultatov konverzije, analiza možnosti uporabe

algoritma za kreiranje inicialnih zapisov ob katalogizaciji novih zapisov, preverjanje možnosti

pretvorbe formata COMARC za normativne zapise za dela v MADS oz. drugo metapodatkovno

shemo za namen uporabe normativnih zapisov za dela v repozitorijih, preverjanje ustreznosti

modela normativnih zapisov za dela v COBISS.net.

Ob zaključku konverzije bomo na osnovi doseženih rezultatov pripravili celovit načrt za

postavitev podatkovne baze za dela in njihove izrazne oblike ter načrt integracije te podatkovne

baze v različne segmente sistemov COBISS, COBISS+ in SICRIS ter v nacionalni repozitorij.

R3 – Podpora COBISS3 in COBISS+ za nelatinične pisave v MARC zapisih: Trenutno je vnos v

COBISS3/Katalogizacijo omejen na znake iz nabora COBISS. Ta vsebuje ločila, številke ter

najbolj pogosto uporabljane črke latinice in cirilice, s tem da slovenske knjižnice cirilice pri

katalogizaciji za zdaj ne uporabljajo. Z opustitvijo VMS in migracijo podatkov v Oracle in

PostgreSQL je bil izpolnjen nujen tehnični predpogoj za uporabo celotnega nabora znakov

UNICODE, ki omogoča zapis večine svetovnih jezikov v njihovih izvornih pisavah. Zato bomo

prihodnje leto v programski opremi COBISS3 omejitev vnosa na nabor COBISS lahko odpravili.

Nato bo treba testirati celotno programsko opremo COBISS in urediti pravilen in smiseln prikaz

podatkov v različnih pisavah.

Hkrati se bo treba v sistemu COBISS.SI dogovoriti za najprimernejši način obdelave gradiva,

napisanega v nelatiničnih pisavah, in nato v skladu z dogovorjenim dopolniti format COMARC.

R4 – Podpora katalogizaciji gradiva za šolske knjižnice: Trenutno se dogaja, da določen delež

fonda gradiva šolskih knjižnic ni pravočasno obdelan v sistemu COBISS. To se dogaja zaradi

slabše discipline založnikov ali pa delno tudi zaradi preobremenitve ustanov, ki za ta proces

skrbijo znotraj njihove osnovne zakonske obveze. Takšni neobdelani kosi gradiva, ki se redno

pojavljajo na posameznih šolah, bi se ob aktivni pomoči regionalnih izpostav Zavoda za šolstvo


© IZUM, 26. 2. 2021 19/54

hitreje, na pospešen način vključili v proces katalogizacije. Informacijski model ali orodje, ki bo

takšno distribucijo podprl, bomo pripravili v IZUM-u. Po potrebi bo IZUM poleg

informacijskega modela v proces katalogizacije vključil tudi zunanje strokovnjake.

COBISS+/mCOBISS

R5 – COBISS+ vpeljava novih funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih: V letu 2021 bomo

nadaljevali nadgradnjo in implementacijo novih funkcionalnosti v COBISS+ in tudi na portalu

ADZ ter portalih za posamezna univerzitetna okolja. Predviden je razvoj servisa za obveščanje o

rezultatih shranjenih poizvedb (Alert) v okviru COBISS+. Pripravili bomo tehnično podporo za

nelatinične pisave v zapisih MARC. Uporabo COBISS+ želimo približati mlajšim uporabnikom

tako, da bomo uvedli nekatere funkcionalnosti socialnih omrežij, kot so možnost povezovanja

med profili in deljenje Moje police, ocenjevanje knjig itd. Za izboljšanje uporabniške izkušnje

bomo pripravili nov mCOBISS API. Statistično bomo beležili uporabo funkcionalnosti za lažje

načrtovanje novih funkcionalnosti. V COBISS+ bomo implementirali tudi številne manjše

dopolnitve na osnovi zahtev uporabnikov. Predvidoma bodo nameščene štiri večje izdaje.

R6 – Digitalni repozitorij COBISS: V letu 2021 je predviden nadaljnji razvoj Digitalnega

repozitorija COBISS (dCOBISS). Pripravlja se rešitev sinhronizacije podatkov z lokalnimi

akademskimi institucionalnimi repozitoriji v podporo analitiki odprtega dostopa. V skladu s

podporo odprti znanosti bo dCOBISS zagotovil združljivost z OpenAIRE, kar bo omogočilo

izmenjavo podatkov z repozitoriji OpenAIRE. Knjižničarji bodo imeli možnost upravljanja z

uporabniškimi skupinami in urejanja dostopa do vsebin, za katere se zahteva avtorizacija.

Pripravila se bo podpora za statistične preglede uporabe digitalnih vsebin, ki so shranjene v

dCOBISS. Izboljševale se bodo obstoječe funkcionalnosti repozitorija in dodajale nove v skladu

s potrebami knjižnic.

R7 – mCOBISS nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih: Posodabljanje mobilne aplikacije

zaradi razvoja novih verzij platform iOS in Android. Posodobitev API-komunikacije na

operacijskih sistemih Android in iOS z zalednim sistemom COBISS+. Uporaba novih API-

vmesnikov in gradnikov na platformi iOS. V sodelovanju s ponudnikom avdio knjig v slovenskih

knjižnicah bomo omogočili lažji dostop do izposoje avdio knjig. Implementirane bodo

funkcionalnosti, ki so bile doslej na voljo samo v spletni verziji COBISS+, kot so: spletni vpis,

ponastavitev gesla, druge možnosti prijave v profil Moj COBISS (AAI, Google), nastavitev e-

obveščanja/e-sporočila, sprememba e-naslova, spletno plačilo v aplikaciji mCOBISS. Razširili

bomo funkcionalnosti Moje police. Podpora za mobilne naprave Huawei, ki ne omogočajo

Googlovih storitev.

Lokalne aplikacije

R8 – Nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih funkcionalnosti v COBISS3: V COBISS3

bomo implementirali naslednje nove funkcionalnosti: centralno zajemanje statistik zaloge in

izposoje za splošne, specialne in visokošolske knjižnice, optimizacija integracije perifernih

naprav (POS …), izposoja e-filmov in urejanje nastavitev, vezanih na uporabnika, delovno

postajo (PC), oddelek in knjižnico. Nadaljevali bomo implementacijo obstoječih funkcionalnosti

v programski opremi COBISS3, od katerih so pomembnejše: urejanje rezervacij manjkajočega

gradiva, implementacija elektronske zadolžnice, optimizacija in nadgradnja postopkov pri skupni


20/54 © IZUM, 26. 2. 2021

bazi članov in referenčni bazi študentov, izboljšanje uporabniške izkušnje, implementacija mest

za prevzem gradiva, dopolnitve za serijske publikacije, skupna nabava knjižnega gradiva,

izboljšana povezava z nekaterimi tipi RFID-čitalnikov knjižnice in nadgradnje spletnega vpisa.

Poleg tega bomo implementirali še veliko število manjših dopolnitev glede na tekoče zahteve

knjižnic. Predvidoma bomo izdali štiri glavne verzije programske opreme.

R9 – Podpora učbeniškemu skladu: Na osnovi dogovorov z MIZŠ ter sodelovanja z ZRSŠ in CPI

bomo nadaljevali dopolnitve spletne aplikacije Katalog potrjenih učbenikov. Glavni poudarek bo

na izboljšanju iskanja posameznih potrjenih učbenikov, optimizaciji izpisa podatkov ter

povezovanja potrjenih učbenikov z bibliografskimi zapisi iz vzajemne baze COBIB.SI.

Nadaljevali bomo pripravo programske rešitve za evidentiranje individualiziranih gradiv za

otroke s posebnimi potrebami ter pripravi rešitve za zbiranje podatkov o evidentiranih

individualiziranih gradivih za otroke s posebnimi potrebami. Časovnica projekta je v veliki meri

odvisna tudi od dogovorov z MIZŠ in sprememb zakonodaje, ki ureja področje učbeniških

skladov v šolah.

R10 – Povezovanje COBISS3 z računovodskimi sistemi (SAP): Vzpostavljena bo možnost

povezovanja in prenosa podatkov o računih v programski opremi COBISS3 (izposoja, nabava) v

poslovne informacijske sisteme, npr. povezovanje s sistemi SAP na zahtevo Univerze v

Ljubljani. Na osnovi analize zahtev bo pripravljena specifikacija potrebnih dopolnitev v

programski opremi COBISS3. Sledil bo razvoj programske opreme, vključujoč implementacijo

vmesnika za prenos podatkov in spletnih storitev (REST/JSON, SOAP). Po testiranju rešitve, ki

bo potekala v več iteracijah in v sodelovanju z različnimi deležniki (razvijalci

poslovnoinformacijskih sistemov, finančnih služb, knjižnic in IZUM) bo izvedena namestitev v

produkcijo.

R11 – Nova verzija priročnika za COBISS3/Izposoja in Osnovna navodila COBISS3: Pripravljen

bo nov koncept priročnikov, ki bo omogočal pripravo priročnika v spletni obliki, možnost

tiskanja priročnika, iskanja po vsebini, povezovanje vsebine priročnikov med seboj in online

pomoč pri delu v programski opremi COBISS3. Na osnovi tega bo pripravljena nova zasnova

priročnikov, oblikovana nova metodologija priprave, izveden bo pregled in izbor ustreznih

orodij, ki se bodo pri pripravi priročnikov uporabljala. Postavljena bo tudi nova spletna stran za

priročnike. Za deležnike v procesu priprave priročnikov bodo izvedene delavnice za uvedbo v

delo in spoznavanje orodij. Temu bo sledil proces prenosa vsebine obstoječih priročnikov v novo

postavljeni koncept, ažuriranje vsebine priročnikov, objava spletne strani in vzpostavitev online

pomoči.

R12 – mInventura: Na podlagi online inventure, ki se izvaja v aplikaciji COBISS3, ter

funkcionalnosti direktnega odčitavanja bomo najprej nadaljevali optimizacijo direktnega

odčitavanja z vidika kontrol, ki omogočajo sprotno ureditev oz. izločanje gradiva glede na

določen obseg popisa gradiva; razvili bomo mobilno aplikacijo mInventura. Razvite rešitve

bomo prenesli v aplikacijo za mobilne naprave, ki bi tako bile v funkciji prenosnih čitalnikov, ki

omogočajo popis gradiva ter sprotno ureditev oz. izločanje gradiva glede na določen obseg

popisa gradiva. Cilj projekta je čim bolj kvaliteten popis gradiva in zmanjšanje porabljenega časa

za analizo po popisu ter možnost uporabe obstoječih naprav v knjižnici za izvedbo popisa.


© IZUM, 26. 2. 2021 21/54


R13 – Spletne bibliografije in vrednotenje bibliografskih kazalcev uspešnosti: V letu 2020 smo

razvili in namestili novo spletno verzijo programske opreme Bibliografije, V6.0, ki vključuje

izpis osebnih bibliografij in bibliografij serijskih publikacij znotraj sistema COBISS v vseh

sistemih COBISS.net. V letu 2021 bomo v okviru sistema SICRIS nadaljevali prehod na novo

tehnološko platformo pri programski opremi za vrednotenje bibliografskih kazalcev uspešnosti

po metodologiji ARRS za raziskovalce, raziskovalne organizacije, raziskovalne skupine in

projekte, pri programski opremi za izvolitve v nazive na vseh slovenskih univerzah ter pri

pripravi podatkov za razpise in druge izpise za potrebe ARRS. Znotraj sistema COBISS

nameravamo razviti vrednotenje ustanov.

R14 – Prenova povezovanja WoS in Scopus – COBIB.SI: V letu 2020 smo izvedli prehod na

storitve REST ponudnika Clarivate Analytics. V letu 2021 bomo naredili analizo povezav s

SCOPUS in implementirali nov program za prevzem podatkov. Prenovili bomo postopke

povezovanja zapisov WOS in SCOPUS z zapisi v bazi podatkov COBIB.SI in podatke migrirali

iz podatkovne baze Oracle v PostgreSQL.

R15 – Analitika objav odprtega dostopa: Rešitev analitike odprtega dostopa bo zasnovana v

novem produktu, imenovanem Digitalni repozitorij COBISS (dCOBISS). V dCOBISS se bodo

beležili podatki o objavah v odprtem dostopu, kot so stroški publiciranja (APC, BPC, CPC …),

podatki o financerjih, projektih, licenčnih omejitvah itd. Tovrstni podatki se bodo lahko vnašali

neposredno v aplikacijo ali prek sinhronizacije z obstoječimi lokalnimi univerzitetnimi

repozitoriji. V dCOBISS bo pripravljen poseben analitičen modul, ki bo namenjen pripravi

poročil za potrebe ARRS in za potrebe posameznih raziskovalnih institucij oz. univerz. Podatki o

objavah v odprtem dostopu bodo javno dostopni na nivoju posameznih zapisov v COBISS+.

R16 – SICRIS 2.0: Začeli bi razvijati vsebinsko in tehnološko prenovljeno aplikacijo SICRIS.

Tehnološko bi aplikacijo prenesli iz .NET v Java EE ter podatke migrirali iz podatkovne baze

Microsoft SQL v PostgreSQL. Vsebinsko bi aplikacijo prenovili, da bi raziskovalci dobili še več

funkcionalnosti. Obstoječi profil raziskovalca nameravamo nadgraditi z novimi funkcionalnostmi

v podporo akademskemu raziskovanju in tesnejšemu povezovanju raziskovalca s svojo knjižnico

(sistemom COBISS3), iskalnimi pripomočki (COBISS+), raziskovalnimi in učnimi orodji ter

drugimi univerzitetnimi sistemi. V profil raziskovalca nameravamo vključiti komunikacijske

kanale za komuniciranje s svojimi knjižničarji, kar bo omogočalo hitrejšo izmenjavo informacij

in tudi podporo pri objavljanju raziskovalnih dosežkov (člankov, konferenčnih prispevkov,

raziskovalnih podatkov …) in tudi izmenjavo digitalnih vsebin za obdelavo zapisov v COBISS-u

ter hranjenje datotek v centralnem repozitoriju dCOBISS in tudi lokalnih digitalnih repozitorijih.

Z integracijo sodobnih komunikacijskih orodij želimo spodbuditi medsebojno znanstveno

sodelovanje ter izmenjavo znanj, mnenj in izkušenj. Raziskovalcem želimo ponuditi možnost

upravljanja s svojim profilom in objavljanja javno dostopnega dela profila, kjer bodo lahko

predstavljali svoje znanstvene objave in dosežke, osebno bibliografijo, strokovna srečanja in

druge dogodke, vezane na delo raziskovalca z namenom večje prepoznavnosti in vpliva v

akademskoizobraževalnem okolju doma in v tujini. V profilu želimo raziskovalcem ponuditi vsa

orodja, ki jih potrebujejo pri svojem delu, vezana na izobraževalne procese (Moodle, Zoom, MS

Teams, Webex …), iskanje informacij (Discovery, JCR, SNIP, Altmetrika), orodja za citiranje za

potrebe objavljanja (EndNote, Zotero …), integracijo funkcionalnosti aplikacije SciMet ter

vzpostavitve povezav in integracije z drugimi univerzitetnimi sistemi.


22/54 © IZUM, 26. 2. 2021

V letu 2021 bi prenesli obstoječe funkcionalnosti iz aplikacije SICRIS ter razširili profil

raziskovalca z novimi funkcionalnostmi, kot so podpora akademskemu raziskovanju in

tesnejšemu povezovanju raziskovalca s svojo knjižnico (sistemom COBISS3), iskalnimi

pripomočki (COBISS+), raziskovalnimi in učnimi orodji ter drugimi univerzitetnimi sistemi.

Omogočili bi odlaganje digitalnih vsebin za shranjevanje v dCOBISS oz. institucionalne

repozitorije in vključitev finančnih podatkov o javno financiranih projektih.

R17 – Informacijska podpora postopkom ARRS v zvezi z nabavo mednarodne znanstvene

literature: Zaradi novih zahtev ARRS bomo obstoječe izpise za potrebe koordinacije nabave (Z-

SEZ-25, Z-SEZ-26, Z-SEZ-27 in Z-SEZ-28), ki jih v knjižnicah pripravljajo ob prijavi na razpis

in ob poročanju o porabi sofinanciranih denarnih sredstev iz ARRS, dopolnili z novimi podatki,

ki jih bomo definirali skupaj s predstavniki strokovnega telesa pri ARRS. Sezname bomo

razširili še na dodatne zahteve v zvezi s konzorcijskimi nabavami. Po potrebi bomo pripravili

tudi nove izpise.

Aplikativna infrastruktura

R18 – Arhitektura programske opreme COBISS – nove komponente in optimizacija obstoječih:

Zaradi spremembe licenčnega modela za uporabo programske opreme Java (Oracle) bomo začeli

razvijati novo, spletno verzijo programske opreme COBISS z imenom COBISS4. V letu 2021

bomo začeli razvijati segment COBISS4/Katalogizacija. V letu 2020 smo začeli razvijati tudi

avtomatizirane integracijske teste za programsko opremo COBISS3. V letu 2021 bomo to

nadaljevali v programski opremi COBISS3 in COBISS+. Tekoče bomo izvajali prilagoditve

obstoječega ogrodja in mikrostoritev glede na potrebe posameznih aplikacij sistemov COBISS in

SICRIS. V aplikacije in mikrostoritve bomo vključili števce in metrike, ki jih bomo zbirali z

uporabo orodja Prometheus. Tako bomo omogočili boljši nadzor nad delovanjem sistema.

Optimirali bomo delovanje iskalnika SOLR z namenom, da bi skrajšali čas, potreben za

(re)indeksiranje baz podatkov. Povečali bomo razpoložljivost iskalnika (konfiguracija v gručah).

R19 – Prehod programske opreme COBISS na odprtokodno infrastrukturo: Zaradi drage

licenčnine podatkovne baze Oracle in potrebe po dodatnih strežnikih Oracle smo začeli

podatkovno bazo Oracle zamenjevati z odprtokodno relacijsko bazo PostgreSQL. V letu 2020

smo migrirali vse podatkovne baze iz Oracla na PostgreSQL (cca. 2000 podatkovnih baz) v

COBISS.SI in COBISS.net ter v vseh okoljih (razvojnem, predprodukcijskem, produkcijskem in

testnem). V letu 2021 bomo spremljali in optimizirali delovanje strežnikov PostgreSQL. V letu

2020 smo migrirali nekaj strežnikov COBISS3 v razvojnem okolju in vse aplikacijske strežnike

COBISS3 v okolju, ki je namenjeno za tečaje, s strežnikov Windows na strežnike Linux. Prav

tako smo novo aplikacijo dCOBISS in aplikacijske strežnike za bibliografije namestili v

razvojnem, predprodukcijskem in produkcijskem okolju na strežnike Linux (CentOS). V letu

2021 načrtujemo migracijo vseh aplikacijskih strežnikov COBISS3 v vseh okoljih (razvojnem,

predprodukcijskem, produkcijskem in testnem). Vseh aplikacijskih strežnikov je cca. 2000,

aplikacija pa teče na približno 50 strežnikih Windows. V letu 2021 načrtujemo migracijo

COBISS+ in drugih mikroservisov, potrebnih za delovanje sistema COBISS, s strežnikov

Windows na strežnike Linux. V vseh okoljih (razvojnem, predprodukcijskem, produkcijskem in

testnem) je približno 10 strežnikov Windows, načrtujemo migracijo na strežnike z operacijskim

sistemom CentOS. Namestitve in nadgradnje bomo avtomatizirali z orodjem Ansible.


© IZUM, 26. 2. 2021 23/54

Druge razvojne naloge

R20 – Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR: Na javnem razpisu za

računalniško in omrežno opremo superračunalnika Vega je bil izbran ponudnik Atos, ki je

ponudil superračunalnik Vega s predvidoma delovno zmogljivostjo 6,8 PFLOPS, teoretično

maksimalno pa prek 10 PFPLOPS. Vseboval bo prek 1000 dvoprocesorskih računskih vozlišč s

prek 120.000 procesorskimi jedri in velikostjo pomnilnika 256 GB ali 512 GB na vozlišče. Za

računanje na grafičnih procesorjih bo na voljo 240 najnovejših grafičnih kartic. Za celoten sistem

in podatke uporabnikov bo na voljo izredno zmogljiv diskovni sistem kapacitete 1 PB na osnovi

tehnologije NVMe. Potrebe po večji kapaciteti do 18 PB bo zadovoljeval diskovni sistem z

veliko kapaciteto s klasičnimi vrtečimi diski. Računske komponente superračunalnika bodo

povezane prek omrežja Infiniband 100 Gb/s z nizkimi zakasnitvami, druge komponente pa prek

hitrega (100 Gb/s) omrežja Ethernet. Sestavni del superračunalnika bo tudi osem vozlišč za

prijavo in dodatnih 30 strežnikov za virtualizacijo, servisne storitve in upravljanje.

Superračunalnik Vega bo predvidoma v prvi fazi priključen na 100 Gb/s na omrežje ARNES. V

letu 2021 je predvidena vsaj petkrat hitrejša povezava, in to takoj, ko bo Arnes nadgradil

hrbtenično omrežje. Za dokončni opis superračunalnika je pomembno še to, da bo računski del

HPC Vega hlajen s tekočino, kar pomeni, da bi imel velik izkoristek pri porabi električne

energije. Predvideva se poraba moči do 1 MW. To v naslednjih petih letih ob normalni

obremenitvi pomeni predvidene stroške za električno energijo vse do 800.000 EUR. V marcu

2021 naj bi bil HPC Vega operativen in predan v uporabo.

R21 – Prilagoditev tečajev COBISS za izvajanje v spletni obliki:

Dopolnili bomo nabor tečajev, ki smo jih do zdaj izvajali le po klasični metodi izobraževanja v

predavalnici in ki jih bomo prilagodili izobraževanju prek spleta. Dobri online tečaji so veliko

več kot le sinhrona video predavanja, kar so sicer naši prvi koraki v izvajanju tečajev prek spleta.

Potrebna sta prilagajanje vsebin in izvedba tečajev v virtualnem svetu. To zahteva nove

didaktične pristope in zasnove ter predvsem raznolike možnosti interakcije. V okviru razvojne

naloge želimo ustrezno usposobiti predavatelje in vsebino tečajev prilagoditi izobraževanju na

daljavo. Oblikovati in sprejeti moramo temeljne standarde, ki bodo opredeljevali ključne

elemente za izvajanje izobraževanja na daljavo. Zagotovo bomo tudi v prihodnje nekatere tečaje

izvajali v celoti ali vsaj delno prek spleta, četudi se bo obdobje preprečevanja širitve virusa

zaključilo in se bodo v določenem obsegu vrnila tudi klasična izobraževanja.

Mednarodno razvojno sodelovanje v državah Zahodnega Balkana

IZUM je že dalj časa v svetu prepoznan kot eden od evropskih centrov znanja in inovacij za

razvoj integriranih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni

dejavnosti. Države Jugozahodne Evrope sprejemajo COBISS.net kot informacijsko

infrastrukturo, ki jih povezuje v skupni evropski raziskovalni, izobraževalni in kulturni prostor,

vendar je za uveljavitev COBISS-a v ciljnih državah pomembna slovenska razvojna pomoč

sodelujočim institucijam. Na COBISS-u sloni delovanje knjižnic že v Albaniji, Bolgariji, Bosni

in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji, Srbiji in od leta 2018 tudi na Kosovu. Število

neposredno odvisnih delovnih mest v teh državah je že okoli tisoč. IZUM se zavezuje aktivno

pomagati in podpirati razvojne trende na tem geografskem prostoru. Gre za izrazito dolgoročen

projekt s trajnimi pozitivnimi posledicami za ugled in vpliv Slovenije.

Izhajajoč iz dolgoročnih strateških usmeritev in na podlagi usmeritev pristojnih ministrstev ter

Vlade Republike Slovenije in lastne razvojne vizije bo IZUM v letu 2021 nadaljeval


24/54 © IZUM, 26. 2. 2021

prizadevanja za uveljavitev sistemov COBISS in E-CRIS tudi zunaj Slovenije. To med drugim

pomeni, da moramo:

• razvijati in vzdrževati programsko opremo COBISS z večjezičnimi uporabniškimi

vmesniki (upoštevajoč tudi nekatere specifične potrebe uporabnikov zunaj Slovenije) ter

zagotavljati ustrezne priročnike za uporabo navedene opreme;

• zagotavljati storitve svetovanja, tehnične pomoči in izobraževanja uporabnikom

proizvodov in storitev IZUM-a zunaj Slovenije ter za to usposobiti tudi knjižnične

informacijske servise, ki delujejo ali bodo delovali v posameznih državah;

• poskrbeti, da se v ciljnih državah zagotovita dostopnost informacij o raziskovalnih

potencialih in rezultatih raziskovalnega dela ter vpliv na razvoj navedenih potencialov.

V okviru te naloge bomo tudi v letu 2021 sledili posebnemu akcijskemu načrtu z naslovom

»COBISS.net; Podpora razvoju nacionalnih knjižničnih sistemov v državah Jugovzhodne Evrope

in njihovi integraciji v skupen izobraževalni, raziskovalni in kulturni prostor (2020–2023)«.

V akcijskem načrtu so natančneje opredeljene aktivnosti IZUM-a kot regionalnega centra

UNESCO II. kategorije v ciljnih državah COBISS.net v navedenem časovnem obdobju.

V okviru zbranih namenskih finančnih sredstev v regiji bi, odvisno od velikosti te pomoči, lahko

načrtovali katerega od naslednjih instrumentov:

• prevajanje uporabniških vmesnikov in priročnikov COBISS ter drugih gradiv,

• usposabljanje inštruktorjev za aplikacije COBISS,

• izobraževanje uporabnikov aplikacij COBISS,

• sofinanciranje konverzij lokalnih baz podatkov (katalogov) iz drugih sistemov,

• sofinanciranje izdelave bibliografskih zapisov za bibliografije raziskovalcev,

• načrtovanje, usklajevanje, svetovanje in promocijske aktivnosti.

Ker je konkretnejša vsebina odvisna od zbranih finančnih sredstev in od namenskih projektnih

finančnih virov (Vlada Republike Slovenije, Evropska komisija, UNESCO in del prihodka od

prodaje licenc), bo izvedba nekaterih navedenih postavk okrnjena ali celo nerealizirana.

Za uveljavitev sistemov COBISS in E-CRIS v ciljnih državah je odločilna slovenska razvojna

pomoč sodelujočim institucijam pri zagotavljanju pogojev za implementacijo COBISS-a in E-

CRIS-a. To nesporno potrjujejo dosedanji rezultati projekta COBISS.net, v okviru katerega

Slovenija izpolnjuje del mednarodno sprejetih obveznosti mednarodne razvojne pomoči

Jugovzhodni Evropi.

Na podlagi delovnega sestanka na temo širitve mreže COBISS.net (maja leta 2019 med MIZŠ,

MZZ in IZUM) se je Ministrstvo za zunanje zadeve oktobra 2020 v pismu Ministrstvu za

izobraževanje, znanost in šport izreklo, da podpira projekt širitve mreže COBISS.net, le da v

prvi fazi, leta 2021, projekta finančno še ne more podpreti.


© IZUM, 26. 2. 2021 25/54

Druge naloge

Revija Organizacija znanja

Revija Organizacija znanja (OZ) je edina slovenska periodična publikacija za področje

knjižnične informatike in informacijske znanosti. OZ objavlja znanstvene in strokovne članke, za

znanstvene članke je predvidena recenzija. Revija je vpisana v Razvid medijev, mednarodno

podatkovno bazo LISA pa tudi v posamezne bibliografske baze podatkov mreže COBISS.net ter

v WorldCat in Crossref. Celotna besedila so dostopna v ProQuest in dLib. Članki imajo

znanstveno opremo in številko DOI. Prispevke revija objavlja v več jezikih (slovenščini,

hrvaščini, bosanščini, srbščini, črnogorščini in angleščini) s povzetki člankov v angleščini oz.

slovenščini.

V letu 2020 so, poleg glavne in odgovorne urednice, uredništvo sestavljali še dve urednici,

mednarodni uredniški odbor z devetimi člani, trije sodelavci za tehnično podporo in trije lektorji

za jezikovno ustreznost. Od leta 2014 revija izhaja le v elektronski obliki, od leta 2019 praviloma

kot dvojna številka. Leta 2019 smo uvedli model sprotnega izhajanja člankov. Ta model

omogoča, da so objave ažurne in vsebine aktualne. V letu 2020 smo realizirali objavo 8 člankov

(od tega en znanstveni). Tudi v letu 2021 načrtujemo objavo 8 prispevkov. Izpostavili bomo

vsebine, ki se navezujejo na dejavnost in strategijo IZUM-a, ter teme, povezane z izmenjavo

znanj in praks v regiji COBISS.net.

Z letom 2021 začenjamo objavo prispevkov z novim sistemom ureditve avtorskih pravic,

uveljavili bomo licenco CC Priznanje avtorstva – Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.

Zato je bila v letu 2020 urejena vsa potrebna dokumentacija.

Z letom 2019 je bila postavljena nova spletna stran https://oz.cobiss.si/, ki je bila v letu 2020

nadgrajena z arhivom prispevkov od leta 1996 do leta 2018. Posledično so bile v tem letu

izvedene tudi nekatere večje tehnične dopolnitve. V letu 2021 bo izvedenih še nekaj drugih

popravkov, preučili bomo možnosti nadaljnjih izboljšav (npr. za mobilne naprave).

Izvedeni so bili tudi popravki nedelujočih URL-jev v bibliografskih zapisih v COBIB.SI in

ažuriranje v drugih podatkovnih bazah. V letu 2021 bomo preučili možnosti trajnega ohranjanja

revije v okviru dCOBISS.

Revijo smo umestili v družino medijev, za katere skrbi IZUM, ter pod skupnim

sloganom COBISS – poti do znanja omogočili promocijo posameznih člankov in njihovih

avtorjev. Promocija člankov in revije poteka po IZUM-ovih komunikacijskih kanalih (e-pošta,

novice, družbeni mediji, Interne novice IZUM itn.). V letu 2020 je bila izvedena predstavitev na

srečanju Društva bibliotekarjev Maribor. Revija je izpostavljena tudi v krajšem promocijskem

posnetku, ki je bil predvajan v okviru konference COBISS Meet 2020. V letu 2021 bomo

nadaljevali dosedanje oblike promocije.

Statistika v letu 2020 kaže dobro obiskanost spletne strani OZ, zlasti ob promociji posameznega

prispevka in obvestila ob zaključku letnika (številke). Na podlagi analize bomo v letu 2021

pripravili spletno anketo o branosti revije.

Uredba EU 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov

Na področju varovanja osebnih podatkov načrtujemo natančno spremljanje evropske in

slovenske zakonodaje (predvsem v pričakovanju zakona ZVOP-2), med rednimi operativnimi

procesi pa poudarjamo organizacijo in vodenje dokumentacije (vključno s pooblastili),

https://oz.cobiss.si/


26/54 © IZUM, 26. 2. 2021

sodelovanje z Informacijskim pooblaščencem in z drugimi pooblaščenimi osebami za varstvo

podatkov (DPO-ji) na MIZŠ, univerzah, v knjižnicah in Arnesu ter interno vodenje postopkov ob

pobudah in prijavah. Načrtujemo letno seznanjanje zaposlenih z aktualnim stanjem ter prav tako

periodično analizo obstoječih dokumentov Evidenca dejavnosti obdelave in Ocena učinka

(DPIA). Med konkretne posamezne naloge štejemo sodelovanje pri pripravi sprememb

obstoječih pravilnikov (npr. elektronska pošta, evidence prisotnosti, izraba delovnega časa …),

najmanj eno predstavitev tematike predstavnikom knjižnic in nadaljevanje postopkov umeščanja

normativne zbirke CONOR v sistem varovanja osebnih podatkov.

Uredniški odbor za spletne strani

Naloga uredniškega odbora za spletne strani je urejanje vseh IZUM-ovih spletnih strani, v prvi

vrsti tistih, ki so odprte za javnost, prav tako pa tudi strani, dostopnih z intraneta. Za spletne

strani www.izum.si, www.cobiss.si, www.sicris.si, www.cobiss.si in www.cobiss.net uredniški

odbor zagotavlja enotno grafično podobo, strukturo in programsko okolje, verificira nove

vsebine in informacije ter skrbi za tekoče in ažurno objavljanje vitalnih informacij s področja

delovanja IZUM-a. Zraven tega skrbi za skladnost spletnih strani z veljavno zakonodajo (GDPR

in ZDSMA).

Družbena omrežja

Družbena omrežja povezujejo ljudi, ki imajo različne vrednote, znanja, poklice, interese;

neuradno druženje se neopazno prepleta z delom, izobraževanjem, poslom itd. IZUM se je tega

sodobnega fenomena lotil sistematično in s konkretnimi dejavnostmi. Poseben uredniški odbor

skrbi za vsebino in redno objavljanje prispevkov na lastnem spletnem dnevniku in kanalih

izbranih družbenih omrežij (Facebook, Twitter, LinkedIn, YouTube).

Promocija

Promocija zajema: skrb za izboljšanje prepoznavnosti storitev in servisov na strokovnem in

širšem področju ter izboljšanje prepoznavnosti blagovnih znamk COBISS, SICRIS idr.; izvajanje

predstavitev in promocijo na konferencah, sejmih, prireditvah, knjižnicah in šolah; zagotavljanje

prisotnosti v družbenih medijih, obveščanje uporabnikov ter organizacijo dogodkov v Sloveniji

in tujini.

Nacionalna strategija odprtega dostopa znanstvenih objav v Sloveniji

IZUM se je 13. 10. 2020 aktivno vključil v delovno skupino za pripravo predloga RISS 2021–

2030 in akcijskega načrta v delu, ki se nanaša na odprto znanost. Podani so bili tudi prvi predlogi

za kreiranje krovnega dokumenta, ki mu bo kasneje sledil še akcijski načrt.

Za koordinacijo vseh ukrepov in dejavnosti je zadolženo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in

šport.

Konferenca COBISS

Konference COBISS imajo pomembno vlogo pri izvajanju poslanstva in nalog javnega zavoda in

so pripomogle k temu, da ima Slovenija vodilno vlogo pri razvoju knjižničarstva v regiji, kar je

tudi sestavni del programa mednarodnega razvojnega sodelovanja slovenske vlade. Od leta 2012

dalje se konferenca izvaja vsako drugo leto. V letu 2020 smo jo zaradi razmer izvedli v online

obliki kot COBISS Meet. Po tradiciji jo načrtujemo konec leta, z aktivnimi prispevki pa bodo

vabljeni eminentni strokovnjaki.


© IZUM, 26. 2. 2021 27/54

Dostop do tujih baz podatkov in servisov

1. Mednarodni center ISSN, Pariz, Francija

• Register ISSN (več kot 2 milijona bibliografskih zapisov za kontinuirane vire)

Uporabljajo ga vse slovenske knjižnice, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije.

2. OCLC, Dublin, ZDA

• OCLC WorldCat (globalni svetovni katalog s skoraj 500 milijonov bibliografskih zapisov)

Uporabljajo ga vse slovenske knjižnice, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije.

• OCLC Dewey Commercial (DDC)

Uporablja se za preslikavo klasifikacij DDC → UDC.

• Katalogizacija EMEA WorldCat.org (vključevanje slovenskih bibliografskih zapisov iz

COBIB.SI v WorldCat)

3. Clarivate Analytics, Boston, ZDA, prej Thomson Reuters

• Web of Science Citation Connection (približno 117 milijonov zapisov)

Baze podatkov so dostopne vsem profesorjem, raziskovalcem, študentom in drugim

zaposlenim v ustanovah, ki so vključene v konzorcij uporabnikov WoS.

• Journal Citation Reports (približno 227.612 zapisov o faktorjih vpliva)

Baza podatkov je dostopna vsem uporabnikom sistema COBISS+ iz Slovenije.

• InCites

4. ProQuest, Ann Arbor, ZDA

• ProQuest Dissertations and Theses Global (več kot 5,1 milijona doktorskih in magistrskih

nalog, od tega več kot 2,7 milijona v celotnem besedilu)

5. Leiden University's Centre for Science & Technology Studies, Leiden, Nizozemska

• Source Normalized Impact per Paper (SNIP) (približno 367.816 zapisov o faktorjih

vpliva)

Baza podatkov je dostopna vsem uporabnikom sistema COBISS+.

6. Elsevier, Amsterdam, Nizozemska

• Scopus (več kot 75 milijonov zapisov)

Baza podatkov je dostopna vsem profesorjem, raziskovalcem, študentom in drugim

zaposlenim v ustanovah, ki so vključene v konzorcij uporabnikov Scopus. Gre za

vzporeden servis WoS, sredstva pa zagotavlja ARRS prek Centralne tehniške knjižnice.

IZUM zagotavlja le tehnično podporo.

7. Orodje Discovery Services za podporo Akademske digitalne zbirke Slovenije – ADZ

(Dobavitelj, ki je bil izbran v letu 2019, je Ex Libris.).

Glavnina finančnih sredstev za te dostope (z izjemo točke 7) je zagotovljena iz posebnih

proračunskih postavk pri ARRS. Redni IZUM-ov proračun je obremenjen le za manjkajoče

razlike zaradi uskladitve s končnimi fakturami in samoobdavčitvene obveznosti.


28/54 © IZUM, 26. 2. 2021

8 Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje

Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje 2021

v EUR

Javni del Trg

Oprema:

1. Strežniki za COBISS in CRIS 30.000 10.000

2. Delovne postaje, notesniki, tablice… 26.988 22.700

3. Ethernet stikala, oprema za zagotavljanje varnosti 5.000 3.000

4. Širitve spominskih enot, periferna oprema, diskovno polje 235.000 29.700

5. Oprema HPC RIVR nabava v letu 2021 8.269.561

Skupaj 8.566.549 65.400

Viri: v EUR

Oprema MIZŠ 296.988 HPC-RIVR 2021 8.269.561 Zadržana sredstva 46.596 Amortizacija trg 65.400 Skupaj 8.678.545

9 Človeški viri

IZUM mora zagotavljati potrebne kadrovske vire za nemoteno delovanje sistemov in servisov

COBISS in SICRIS v Sloveniji ter izpolnjevanje pričakovanj uporabnikov aplikacij COBISS in

E-CRIS v drugih državah (stalno posodabljanje obstoječih rešitev in razvoj novih rešitev).

Med zaposlenimi je 79 sodelavcev z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, trije doktorji

znanosti, 22 sodelavcev z znanstvenim magisterijem ter en sodelavec s specializacijo po

končanem univerzitetnem izobraževanju. Med sodelavci jih ima 46 opravljen bibliotekarski izpit,

štirje vsaj en izpit s področja Microsoftovih tehnologij, dva vsaj en izpit s področja omrežnih

tehnologij Cisco, po dva izpit s področja upravljanja informacijskih storitev (ITIL) in

informacijske varnosti (ISMS), trije certifikat PostgreSQL in eden certifikat CompTIA Network

ter šest strokovni izpit iz upravnega postopka.

Na nekaterih delovnih mestih so sodelavci nenehno preobremenjeni in kljub nadurnemu delu v

okviru zakonskih omejitev mnoge naloge niso pravočasno izvedene. Na trgu delovne sile je

težko dobiti nove sodelavce z ustreznimi kvalifikacijami. Pri tem predstavljajo veliko težavo tudi

plače in omejitve zaposlovanja v javnem sektorju.

Kadrovska struktura po letih

ob upoštevanju dejanskega

števila zaposlenih

Štev.

zaposlenih na

dan

31. 12. 2017

Štev.

zaposlenih na

dan

31. 12. 2018

Štev.

zaposlenih na

dan

31. 12. 2019

Štev.

zaposlenih na

dan

31. 12. 2020

Predvideno

štev.

zaposlenih na

dan

31. 12. 2021

Redno zaposleni

(strokovno osebje) 100 100 102 105 106


© IZUM, 26. 2. 2021 29/54



števila zaposlenih

Štev.

zaposlenih na

dan

31. 12. 2017

Štev.

zaposlenih na

dan

31. 12. 2018

Štev.

zaposlenih na

dan

31. 12. 2019

Štev.

zaposlenih na

dan

31. 12. 2020

Predvideno

štev.

zaposlenih na

dan

31. 12. 2021

nedoločen čas 100 99 100 100 101

določen čas 0 1 2 5 5

Administrativno osebje 12 12 12 12 12

nedoločen čas 12 12 12 12 12

določen čas 0 0 0 0 0

SKUPAJ 112 112 114 117 118



števila zaposlenih – FTE

Štev. FTE

zaposlenih na

dan

31. 12. 2017

Štev. FTE

zaposlenih na

dan

31. 12. 2018

Štev. FTE

zaposlenih na

dan

31. 12. 2019

Štev. FTE

zaposlenih na

dan

31. 12. 2020

Predvideno

štev. FTE

zaposlenih na

dan

31. 12. 2021

Redno zaposleni

(strokovno osebje) 100,00 99,50 101,50 105,00 106,00

nedoločen čas 100,00 98,50 99,50 100,00 101,00

določen čas 0,00 1,00 2,00 5,00 5,00

Administrativno osebje 10,75 11,25 11,75 12,00 12,00

nedoločen čas 10,75 11,25 11,75 12,00 12,00

določen čas 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

SKUPAJ 110,75 110,75 113,25 117,00 118,00

IZUM sledi Izhodiščem za pripravo finančnega načrta za leto 2021 (MIZŠ, ref: 382-2/2021/1 z

dne 18. 12. 2020). V kadrovskem načrtu za leto 2020 je imel IZUM na dan 31. 12. 2020

predvidenih in dovoljenih 118 dejansko zaposlenih pa 117 iz taksativno navedenih virov

financiranja. S kadrovskim načrtom za leto 2021 trenutno ni načrtovanih dodatnih odobritev

zaposlitev glede na odobrene zaposlitve v letu 2020.

V primeru nenadnih prekinitev obstoječega delovnega razmerja oziroma porodniške odsotnosti

bomo (seveda ob spoštovanju ustreznih predpisov) iskali možnosti nadomeščanja.

Finančna sredstva za pokrivanje stroškov plač so med prihodki zagotovljena iz državnega

proračuna (prek MIZŠ) za izvajanje javne službe, od pridobljenih sredstev od prodaje blaga in

storitev na trgu ter namenskih sredstev EU za projekt HPC-RIVR. Sistemizacija delovnih mest je

narejena po načelu "vsakemu zaposlenemu svoje delovno mesto".

Skladno z Izhodišči za pripravo finančnega načrta za leto 2021 (MIZŠ, ref: 382-2/2021/1 z dne

18. 12. 2020) dopolnjujemo to poglavje z dodatno zahtevano preglednico števila zaposlenih na

dan 1. 1. 2021 in dovoljenega ali ocenjenega števila zaposlenih na dan 1. 1. 2022 (gl. tabelo).

Vir financiranja Število zaposlenih na dan

1. januar tekočega leta

Dovoljeno ali ocenjeno

število zaposlenih na dan

1. januar naslednjega leta

1. Državni proračun 108 109


30/54 © IZUM, 26. 2. 2021

Vir financiranja Število zaposlenih na dan

1. januar tekočega leta

Dovoljeno ali ocenjeno

število zaposlenih na dan

1. januar naslednjega leta

2. Proračun občin 0 0

3. ZZZS in ZPIZ 0 0

4. Druga javna sredstva za opravljanje javne

službe (npr. takse, pristojbine, koncesnine,

RTV-prispevek)

0 0

5. Sredstva od prodaje blaga in storitev na

trgu

3 3

6. Nejavna sredstva za opravljanje javne

službe in sredstva prejetih donacij

0 0

7. Sredstva prejetih donacij 0 0

8. Sredstva EU in drugih mednarodnih virov,

vključno s sredstvi sofinanciranja iz

državnega proračuna

6 6

9. Sredstva ZZZS za zdravnike pripravnike in

specializante, zdravstvene delavce

pripravnike, zdravstvene sodelavce

0 0

10. Sredstva iz sistema javnih del 0 0

11. Sredstva raziskovalnih projektov in

programov ter sredstva za projekte,

namenjene za internacionalizacijo in

kakovost v izobraževanju in znanosti

0 0

12. Sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o

ukrepih za odpravo posledic žleda med

30. januarjem in 10. februarjem 2014

(Uradni list RS, št. 17/14 in 14/15 –

ZUUJFO), ne glede na vir, iz katerega se

financirajo njihove plače

0 0

Skupno število vseh zaposlenih (od 1. do 12.

točke)

117 118

Skupno število zaposlenih pod točkami

1, 2, 3 in 4

108 109

Skupno število zaposlenih pod točkami

5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12

9 9


© IZUM, 26. 2. 2021 31/54

10 Ocena rezultatov v letu 2020

10.1 Ocena pomembnih vplivov na poslovanje IZUM

IZUM je v vsej svoji zgodovini zvesto sledil vsem napotkom in navodilom za pripravo letnih

programov dela in finančnih načrtov ter okvirom za poslovanje, ki jih je dobival od ministrstev

in ARRS. Tudi v letu 2020 ni bilo nič drugače.

Nadaljevali smo smotrno porabo sredstev, kar je pripeljalo do nekaterih sprememb pri sklepanju

vzdrževalnih pogodb in do bolj restriktivnih načrtov obnavljanja informacijske in

komunikacijske opreme, kar lahko v prihodnje predstavlja težave ob okvarah in izpadih.

10.2 Ocena opravljenih nalog in doseženih ciljev po vsebinskih

sklopih


Pripravili smo tri pakete posodobitev formata COMARC/B in dva paketa posodobitev formata

COMARC/A. Pri tem smo se usklajevali s Komisijo za katalogizacijo pri NUK in s Komisijo za

razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga in v formatu zagotovili potrebne spremembe za

katalogizacijo videoposnetkov in za ukinitev dodatnih vpisov.

Opravili smo analizo ustreznosti bibliografskih zapisov in formata UNIMARC za grupiranje

bibliografskih informacij v skladu z modelom IFLA/LRM za namen kreiranja testne baze

normativnih zapisov za dela.

V programskem segmentu COBISS3/Katalogizacija smo poleg manjših popravkov in dopolnitev

uredili hitri vpogled v zapise, dopolnjene v COBIB-u, omogočili iskanje po besedilih iz zapisov

na odložišču, največjo dopolnitev pa predstavljajo funkcionalnosti, potrebne za normativno

kontrolo predmetnih oznak. Vzporedno z implementacijo normativne kontrole v programski

opremi smo za katalogizatorje pripravili navodila za uporabo Splošnega geslovnika COBISS

(SGC) in spletni tečaj o katalogizaciji s SGC. V COMARC/A smo dodali polja, potrebna v

zapisih za oblikovne predmetne oznake in nato ustrezno konvertirali zapise v SGC. Analizirali

smo možnosti za morebitno programsko inicialno povezovanje bibliografskih zapisov z zapisi

SGC.

COBISS+

COBISS+ smo v letu 2020 nadgradili v okviru izdaj treh večjih dopolnitev ter z nekaj manjšimi

dopolnitvami (https://plus.cobiss.si/opac7/news). Uporabnikom smo omogočili naročanje gradiva

v okviru Medknjižnične izposoje, ki je v prvi vrsti namenjeno naročanju vseh vrst elektronskih

virov ter člankov iz COBIB-a in lokalnih baz. Z nadgradnjo smo izboljšali uporabo COBISS+ za

slepe in slabovidne. Implementirali smo specializirane univerzitetne portale DiKUL, UM:NIK,

mEga iskalnik NUK in Digitalni portal Univerze na Primorskem na skupni programski platformi

COBISS+ v okviru projekta Akademske digitalne zbirke Slovenije. Na področju upravljanja z

rezultati iskanja smo izboljšali fasetno omejevanje z možnostjo izbire več filtrov hkrati ter dodali

možnost izvoza zapisov v seznamu rezultatov iskanja v Excel in format RIS. Oblikovno in

https://plus.cobiss.si/opac7/news


32/54 © IZUM, 26. 2. 2021

vsebinsko smo posodobili sporočila, ki jih član knjižnice in uporabnik COBISS+ prejme ob

vpisu ter urejanju e-naslova in gesla za Mojo knjižnico tako v knjižnici kot v okviru Mojega

profila COBISS. V okviru Mojega profila COBISS smo omogočili dodajanje profilnih slik

(avatarjev), izboljšali in dopolnili podatke o gradivu na Moji polici ter omogočili brisanje in

beleženje zgodovine izposoje.

Najprej smo leta 2019 v vseh državah COBISS.net izdali enotno aplikacijo za Android, v prvi

polovici leta 2020 pa je sledila še enotna aplikacija za platformo iOS.

V letu 2020 smo izdali eno večjo nadgradnjo aplikacije mCOBISS za platformi Android in iOS.

Zajemala je izboljšanje podpore izposoji in vračilu e-knjig. Omogočili smo dodajanje profilnih

slik oz. avatarjev ter nekaj manjših popravkov in dopolnitev. V zadnjih mesecih leta 2020 smo

pripravili in objavili tudi aplikacijo za mobilne naprave Huawei, ki ne morejo uporabljati

Googlovih storitev.

V juniju 2020 je bila izdana nova aplikacija dCOBISS, ki je namenjena vnosu digitalnih vsebin.

V juliju in septembru sta sledili dve nadgradnji, ki sta vključevali nove funkcionalnosti za vse

knjižnice v sistemu COBISS.net. Aplikacija je namenjena tudi podpori vnosa podatkov o

objavah za potrebe analitike odprtega dostopa. Uspešno je bilo zaključeno testiranje

sinhroniziranega povezovanja z lokalnimi univerzitetnimi repozitoriji, ki so ga izvajali

knjižničarji Univerze v Ljubljani. Vse informacije o objavah v odprtem dostopu se prikazujejo na

zapisih v aplikaciji COBISS+.

Lokalne aplikacije

V letu 2020 smo v prvi vrsti poskrbeli za podporo delovanja knjižnic v času koronavirusa, saj

smo prilagodili postopke v izposoji v podporo postavljanju gradiva v karanteno v skladu z

navodili NIJZ in v podporo samopostrežnemu prevzemu rezerviranega gradiva. Zraven tega smo

v programskem segmentu COBISS3/Izposoja razvili nove funkcionalnosti, od katerih so

pomembnejše: izboljšano delo s popusti, pošiljanje opominov po e-pošti, sprememba pri

določanju gesla za dostop do COBISS+, izboljšan pregled pri zgodovini branja,

optimizirali/pohitrili smo nekatere postopke in implementirali še mnogo manjših dopolnitev v

skladu z zahtevami knjižnic. Opravili smo analizo zahtev za serijske publikacije. Neposredno iz

COBISS-a smo zajeli statistike o zalogi in izposoji knjižničnega gradiva v šolskih knjižnicah za

potrebe izpolnjevanja vprašalnika BibSiSt in jih poslali v NUK. Pripravili smo rešitev za

inventarizacijo RFID in rešitev za vnos alternativne članske številke s kartice, opremljene s

čipom RFID.

V okviru podpore učbeniškega sklada smo v spletni aplikaciji Katalog potrjenih učbenikov

povezali učbenike z ustreznimi bibliografskimi zapisi iz bibliografske baze COBIB.SI. Razvili

smo prototip rešitve za evidentiranje individualiziranih gradiv za otroke s posebnimi potrebami v

COBISS3.

Nadaljevali smo razvoj online inventure v realnem okolju, kjer smo pripravili inventuro serijskih

publikacij.


V letu 2020 smo razvili in namestili novo spletno verzijo programske opreme Bibliografije,

V6.0, ki vključuje izpis osebnih bibliografij in bibliografij serijskih publikacij v sistemu

COBISS.net.


© IZUM, 26. 2. 2021 33/54

Nadaljevali smo prehod na novo tehnološko platformo pri programski opremi za vrednotenje

bibliografskih kazalcev uspešnosti po metodologiji ARRS za raziskovalce, raziskovalne

organizacije, raziskovalne skupine in projekte.

Pri povezovanju sistema COBISS z bazami citiranosti WoS in Scopus smo se lotili optimizacije

in prenove postopkov, izvedli smo prehod na storitve REST ponudnika Clarivate Analytics.

Druge aplikacije in druge razvojne naloge

Programsko opremo COBISS+ in spletne strani COBISS smo prilagodili, da so dostopnejši tudi

invalidom in skladni z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA).

Razvili smo novo verzijo spletne aplikacije Najbolj branjo gradivo, ki omogoča izpis seznamov

najpogosteje izposojenega gradiva v knjižnicah, ki sodelujejo v sistemu COBISS.SI in mreži

COBISS.net in imajo v COBISS-u avtomatizirano izposojo. Prikaz podatkov lahko omejimo z

izbiro naslednjih kriterijev: na gradivo, obdobje izposoje, leto izida, vrsto knjižnice ali

posamezno knjižnico. Najpomembnejša novost v posodobljeni aplikaciji je fasetno omejevanje

izbora po vrsti vsebine, vrsti gradiva in ciljni skupini.

Aplikativna in sistemska infrastruktura

Med odjemalcem COBISS3 in strežnikom ter večino mikroservisov smo nadomestili javanski

protokol RMI s protokolom HTTP. Strežnike Solr smo migrirali iz operacijskega sistema

Windows na Linux. V letu 2020 smo migrirali vse podatkovne baze iz Oracla na PostgreSQL

(cca. 2000 podatkovnih baz) v COBISS.SI in COBISS.net ter v vseh okoljih (razvojnem,

predprodukcijskem, produkcijskem in testnem). Interno ogrodje za razvoj aplikacij smo dopolnili

z orodjem, ki omogoča enostaven razvoj integracijskih testov.

Na sistemskem področju smo v letu 2020 namestili dodatne virtualne strežnike z operacijskim

sistemom Linux CentOS, namenjene za razvoj, testiranje, predprodukcijo in produkcijo za

COBISS, ki temelji na odprtokodnih tehnologijah, kot so PostgreSQL, SOLR, ElasticSearch,

Jenkins, Apache, NGINX, Prometheus, OwnCloud idr. Povečalo se je tudi število strežnikov

PostgreSQL zaradi selitve baz Oracle. Zaradi tega povečanja smo v veliki meri izkoristili novo

virtualno infrastrukturo in razširili primarni diskovni sistem z dodatno diskovno kapaciteto. Na

omrežni infrastrukturi smo zamenjali zastarele naprave požarnega zidu, razporejevalnika

prometa in napravo za ščitenje omrežja pred neznanimi napadi. Po predvidenem načrtu smo

izvedli tudi vsakoletno menjavo namiznih in prenosnih računalnikov.

Obvladovanje dokumentacije

Navodila in postopke, gradivo za tečaje in obrazce, priročnike COBISS in COMARC smo

oblikovno urejali in nameščali na portal Izobraževanje v skladu z vsebinskimi popravki in

dopolnitvami.

V skladu z uredbo GDPR smo urejali pogodbe o varstvu osebnih podatkov za knjižnice.

Promocije

V okviru promocije IZUM-a smo opravljali naloge in aktivnosti (program, reklamni materiali,

vabila, ankete, objave na družbenih medijih in blogu COBISS) za pripravo, organizacijo in/ali

izvedbo naslednjih dogodkov in aktivnosti:

• konferenca Informativa v Ljubljani;


34/54 © IZUM, 26. 2. 2021

• postavitev okolja za izobraževanje na daljavo in izvedba 10 delavnic/webinarjev Kako

uporabnikom v knjižnici približati COBISS;

• odprtje fotografske razstave na razstavišču IZUM;

• prenova in oblikovanje spletnih strani ter priprava promocijskega gradiva;

• organizacija internih izobraževanj na temo razvijanja komunikacijskih spretnosti;

• vzpostavitev in koordinacija uredništva COBISS.net;

• priprava prispevkov:

− BULGARIAN LIBRARIES AS A PART OF LIBRARY INFORMATION SYSTEM

NETWORK COBISS.NET za konferenco v Bolgariji,

− Priprava prispevka o mCOBISS za časopis Bibliotekar : časopis za teoriju i praksu

bibliotekarstva.

Vzdrževanje in operativnost servisov

Tekoče naloge pri vzdrževanju in operativnosti servisov so se nanašale na vključevanje novih

knjižnic v sistem COBISS.SI, pomoč uporabnikom ter namestitve, ažuriranje, testiranje, selitve

in optimizacijo baz podatkov. V okviru uporabniškega servisa je pomoč uporabnikom sistema

COBISS poleg pomoči po telefonu, e-pošti in v klepetu prek spleta vključevala tudi evidentiranje

uporabniških zahtevkov, testiranje programske opreme in dokumentacije, izobraževanje

uporabnikov ter uvajanje dopolnitev programske opreme. Zagotavljanju nemotenega delovanja

storitev IZUM-a je bila namenjena največja pozornost.

Posodabljali smo produkcijski portal SharePoint za vodenje dokumentacije, administracije in

izobraževanja (korespondenca z uporabniki v slovenskem, srbskem in angleškem jeziku za

COBISS.SI in COBISS.net). Izvajali smo obveščanje uporabnikov v novicah na spletnih straneh

COBISS in v družbenih medijih.

Pripravljali, urejali in vzdrževali smo portale Wordpress.

COBISS.net in mednarodna razvojna pomoč

V celoti se je v letu 2020 v COBISS.net vključilo 20 novih knjižnic, 1 knjižnica pa se je

izključila. V letu 2020 je bilo v državah članicah COBISS.net opravljenih 20 namestitev

segmenta COBISS3/Izposoja.

Namestitve

segmenta

COBISS3/Izposoja

Nove knjižnice

COBISS.AL 10 0

COBISS.BG 0 0

COBISS.BH 0 0

COBISS.CG 2 4

COBISS.MK 2 6

COBISS.SR 4 1

COBISS.RS 2 3

COBISS.KS 0 6

S K U P A J 20 20

Povzetek dveh kazalnikov po posameznih sistemih zunaj Slovenije


© IZUM, 26. 2. 2021 35/54

Pomembnejše prelomnice v letu 2020 v COBISS.net so bile tudi:

• V sistemu COBISS.CG:

– vključile so se 4 nove knjižnice (JU Gimnazija "Stojan Cerović" Nikšić, OJU "Muzeji

Kotor", Muzej grada Perasta, JU Srednja ekonomska škola "Mirko Vesović",

Podgorica, Narodna biblioteka 'Mirko Srzentić', Ulcinj);

– izvedli so tečaj COBISS3/Preuzimaje zapisa i fond (2 termina);

– vključena je bila aplikacija dCOBISS (digitalni repozitorij);

– vključena je bila spletna aplikacija Najbolj brano v COBISS+;

– izvedena je bila migracija baz na PostgreSQL;

– vključitev v uredniški odbor Facebook strani za COBISS.net;

– izveden je bil izpit za dovoljenje za vzajemno katalogizacijo A (1 termin).

• V sistemu COBISS.MK:

– vključilo se je 6 knjižnic (Občinska osnovna šola "Strasho Pindzur", Občinska

osnovna šola "Mirce Acev", Občinska osnovna šola "Tihomir Miloševski", Občinska

osnovna šola "Joakim Krčoovski", Občinska osnovna šola "Dimitar Pop Georgiev –

Berovski", Inštitut za nacionalno zgodovino);





– izveden je bil tečaj:

o COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga (4 termini);

– izveden je bil izpit:

o dovoljenje za vzajemno katalogizacijo A (3 termini).

• V sistemu COBISS.BG:

– dopolnjen je bil program za bibliografije;




– 8 uporabnikov je pridobilo dovoljenje za vzajemno katalogizacijo;

– izvedeni so bili naslednji tečaji:

o COBISS3/Nabava – monografske publikacije (1 termin),

o COBISS3/Zaloga – serijske publikacije (1 termin),

o COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga (1 termin),

o COBISS3/Katalogizacija – začetni tečaj (1 termin).


36/54 © IZUM, 26. 2. 2021

• V sistemu COBISS.BH:

– v knjižnici Filozofski fakultet, Sarajevo, je bila izvedena inventura gradiva s

programsko opremo COBISS3;


– vključenih je bilo več večjih verzij programske opreme COBISS+ (V7.10, V7.11,

V7.12);




– v spletni aplikaciji COBISS+ je bil vključen katalog UNSA (možnost iskanja gradiva

v skupnem katalogu Univerze v Sarajevu);

– idejna zasnova vključevanja fakultet kot oddelkov v enotno Sveučilišno knjiznico,

Mostar;

– izvedeni so bili tečaji:


o COBISS3/Katalogizacija – začetni tečaj (1 termin);

– izvedeni so bili izpiti:

o DVKA – dovoljenje za katalogiziranje monografskih publikacij (1 termin),

o DVKB1 – dovoljenje za vzajemno katalogizacijo sestavnih delov; DVKB2-

dovoljenje za vzajemno katalogizacijo kontinuiranih virov; DVKC – dovoljenje

za vzajemno katalogizacijo neknjižnega gradiva (1 termin).

• V sistemu COBISS.RS:

– vključene so bile 3 nove knjižnice (Ekonomski fakultet, Banja Luka, Saobraćajni

fakultet Doboj, Narodna biblioteka 'dr Ljubo Mihić' Ljubinje);

– v 2 knjižnicah je bil vključen segment COBISS3/Izposoja (FPNBL, PFBL);

– ena predavateljica je pridobila licenco za izvajanje tečaja Uporaba programske

opreme COBISS3/Zaloga – serijske publikacije;

– izvedli so naslednje tečaje:



o COBISS3/Katalogizacija – začetni tečaj (1 termin),

o COBISS3/Katalogizacija – nadaljevalni tečaj (1 termin);

– izvedena je bila migracija lokalnih baz podatkov na PostgreSQL;


– nameščena je bila nova aplikacija za hranjenje digitalnih vsebin Digitalni repozitorij

COBISS (dCOBISS);

– v lokalnih bazah podatkov COBISS.RS je bilo kreiranih pol milijona zapisov;

http://www.rs.cobiss.net/scripts/cobiss?command=search&base=colib&select=(ac=EFBL)

http://www.rs.cobiss.net/scripts/cobiss?command=search&base=colib&select=(ac=SFD)

http://www.rs.cobiss.net/scripts/cobiss?command=search&base=colib&select=(ac=SFD)

https://plus.rs.cobiss.net/opac7/colib/search?q=(ac=NBLJ)


© IZUM, 26. 2. 2021 37/54


– 22 uporabnikov je pridobilo dovoljenje za vzajemno katalogizacijo.

• V sistemu COBISS.SR:

– vključila se je 1 nova knjižnica (Centar za kulturu i biblioteka, Knić);



– migracija baz na PostgreSQL;


– mCOBISS – izid enotne aplikacije za iOS;

– izvedli so tečaje:



o COBISS3/Katalogizacija – začetni tečaj (1 termin),

o COBISS3/Katalogizacija – nadaljevalni (1 termin),

o COBISS3/Katalogizacija – ažuriranje CONOR (1 termin).

• V sistemu COBISS.AL:

– namestitev segmenta COBISS3/Izposoja v 10 knjižnicah (BASH-Biblioteka e

Akademisë së Shkencave të Shqipërisë, BKRY-Biblioteka e Kryeministrisë, BPBE-

Biblioteka Publike Berat, BPKO-Biblioteka Publike Berat, BPRO-Biblbioteka

Publike Roskovec, UET-Universiteti Europian i Tiranës, UMT-Universiteti i

Mjekësisë, UPTFIE-Universiteti Politeknik i Tiranës, Fakulteti i Inxhinierisë

Elektrike, UTFHF-Universiteti i Tiranës, Fakulteti i Historisë dhe Filologjisë,

BPDU-Biblioteka Publike Durrës);

– izvedli so tečaj:

o Uporaba programske opreme COBISS3/Izposoja (1 termin).

• V sistemu COBISS.KS:

– v sistemu COBISS se je vključilo 6 novih knjižnic (BPGA-Biblioteka Publike

"Ibrahim Rugova", Gjakovë, BQGJ-Biblioteka e Qytetit "Fan S. Noli", Gjilan,

UPGJ-Biblioteka e UKZ, Gjilan, BQK-Biblioteka e Qytetit "Drita", Kamenicë,

BASHP-Biblioteka "Azem Shkreli", Pejë, BPKV-Biblioteka Publike Komunale,

Viti);

– izvedli smo izpit za dovoljenje A – katalogizacija monografskih publikacij (2

termina);

– objavili smo vse spletne strani za COBISS.KS.

Države jugovzhodne Evrope sprejemajo COBISS.net kot informacijsko infrastrukturo, ki jih

povezuje v skupni evropski raziskovalni, izobraževalni in kulturni prostor, vendar je za

uveljavitev COBISS-a v ciljnih državah odločilna slovenska razvojna pomoč sodelujočim

institucijam.


38/54 © IZUM, 26. 2. 2021

10.3 Ocena realiziranih investicij in investicijskega vzdrževanja

Za nemoteno delovanje servisov COBISS in SICRIS in prenos aplikacij na odprtokodne rešitve

smo v letu 2020 nabavili nekaj strežniške opreme. Nabavljena je bila tudi oprema za povečanje

varnosti na lokalnem omrežju IZUM. Povečane so bile kapacitete lokalnega omrežja in

kapacitete na diskovnih sistemih, zamenjali smo dotrajane osebne in prenosne računalnike, za

vzdrževanje in razvoj projekta mCOBISS smo nabavili nekaj novejših mobilnih naprav in tablic.

10.4 Ocena kadrovskega poročila

IZUM mora zagotavljati potrebne kadrovske vire za nemoteno delovanje sistemov in servisov

COBISS in SICRIS v Sloveniji ter izpolniti tudi pričakovanja uporabnikov aplikacij COBISS in

E-CRIS v drugih državah (stalno posodabljanje obstoječih rešitev in razvoj novih).

V letu 2019 je IZUM po uspešni kandidaturi in podpisu pogodbe z Evropsko komisijo (DG

CONNECT) in skupnim podjetjem EuroHPC Joint Undertaking dobil nove obveznosti

gostovanja superračunalnika na petaravni (angl. petascale). V ta namen se je kadrovska zasedba

glede na predhodno leto povečala za štiri (4) zaposlene. V istem obdobju smo priča dodatnemu

povečanju kadrovske zasedbe za dva zaposlena zaradi povečanja dejavnosti ob vključitvi

velikega števila šolskih knjižnic v sistem COBISS.

Na dan 31. 12. 2018 je imel IZUM 112 redno zaposlenih sodelavcev, na dan 31. 12. 2019 jih je

imel 114, na dan 1. 1. 2021 pa jih ima 117, s tem, da se bo v začetku leta 2021 pridružil še en

zaposleni. S tem bomo izpolnili dovoljeno kvoto 118 zaposlenih.

Na nekaterih delovnih mestih so sodelavci nenehno preobremenjeni in kljub nadurnemu delu v

okviru zakonskih omejitev nekatere naloge, ki niso na najvišji prioritetni lestvici, niso

pravočasno izvedene. Na trgu delovne sile je težko dobiti nove sodelavce z ustreznimi

kvalifikacijami. Pri tem predstavljajo veliko težavo nestimulativne plače računalniškega kadra v

javnem sektorju.

10.5 Ocena doseženih finančnih rezultatov

Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za leto 2020:

• Prihodki za izvajanje javne službe: 12.121.358 EUR, rebalans načrta 2020 12.538.936

EUR. Indeks 97. Realizirana niso vsa prejeta sredstva iz proračuna EU iz kohezijskega

sklada. To je projekt HPC-RIVR/VEGA. Realiziran je bil v višini 5.699.555 EUR.

• Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu: 538.122 EUR, načrt 550.000 EUR. Indeks

98. Realizirani so bili vsi načrtovani prihodki na trgu.

• Odhodki za izvajanje javne službe: 12.189.245 EUR, načrt 2020 je 12.662.648 EUR.

Indeks 96. Vzrok je v manjših investicijskih izdatkih za projekt HPC-RIVR/VEGA ter

manjših izdatkih za blago in storitve.

• Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu: 315.473 EUR, načrt 2020 je

550.000 EUR. Indeks 57. Vzrok je v manjših izdatkih za blago in storitve.


© IZUM, 26. 2. 2021 39/54

11 Finančni del

IZUM pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti na podlagi letnega programa dela, ki

vključuje dejavnost javne službe in dejavnost za trg.

11.1 Financiranje javne službe

Pretežni del dejavnosti IZUM-a predstavlja javno službo, ki se financira iz javnih sredstev, bodisi

neposredno iz državnega proračuna (prek MIZŠ in ARRS) ali posredno prek organizacij, ki

IZUM-u plačujejo pogodbeno dogovorjene storitve in za to praviloma uporabljajo sredstva, ki jih

prejemajo iz državnega ali občinskega proračuna.

• Po metodologiji financiranja javne službe so pokriti stroški razvoja in delovanja sistemov

ter servisov COBISS in SICRIS. Iz tega naslova se pokrivajo tudi stroški nabave in

vzdrževanja opreme za potrebe vseh osrednjih servisov ter stroški nabave strežnikov za

COBISS, na katerih so nameščene lokalne baze podatkov knjižnic. Po posebnih pogodbah

se pokrivajo še stroški nabave tujih baz podatkov in dostopa do tujih informacijskih

servisov.

• Iz pogodb o polnopravnem članstvu v sistemu COBISS izhaja obveznost knjižnic, da

pokrivajo del stroškov storitev IZUM-a s plačilom članarine za sodelovanje v sistemu

COBISS.SI. Metodologija izračuna višine članarine je podana v nadaljevanju. Članarino

za polnopravno članstvo dejansko plačujejo IZUM-u le knjižnice visokošolskih zasebnih

zavodov in specialne knjižnice gospodarskih družb. Za vse druge knjižnice sredstva za

pokrivanje navedene članarine zagotavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

neposredno IZUM-u (na podlagi rednega programskega financiranja).

Letna članarina za polnopravno članstvo v sistemu COBISS.SI predstavlja nadomestilo

IZUM-u za:

− zagotavljanje operativnosti strežnikov v sistemu COBISS.SI in s tem za dostop do

vzajemne baze COBIB.SI in lokalnega kataloga knjižnice,

− vzdrževanje programske opreme COBISS,

− uporabo centralnih baz podatkov (COBIB.SI, CONOR.SI, COLIB.SI …) v sistemu

COBISS.SI,

− sprotne spremembe in dopolnitve dokumentacije (e-priročnikov),

− osnovno pomoč po telefonu, elektronski pošti ali prek referenčnega servisa Vprašaj

knjižničarja.

11.2 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu

Manjši del dejavnosti IZUM-a predstavlja tržno dejavnost, ki vključuje storitve po posebnem

naročilu ter prodajo licenc za uporabo in vzdrževanje programske opreme COBISS.

Storitve po posebnem naročilu zajemajo:


40/54 © IZUM, 26. 2. 2021

• projekt COBISS.net, ki je bil v preteklosti sofinanciran iz posebnih namenskih virov

(MIZŠ (od 2005 do 2010), ARRS (od 2006 do 2013), MORS (2006 in 2007), MZZ

(2011)); od leta 2014 dalje pokriva vse stroške izključno IZUM s prihodki iz naslova tržne

dejavnosti;

• prilagajanje obstoječe programske opreme nestandardnim lokalnim potrebam (rešitve, ki

niso tipske);

• konverzije in popravke lokalnih baz podatkov (prenos zapisov iz drugih sistemov,

konverzije ob reorganizaciji knjižnice ali popravljanje napak, za katere je odgovorna

knjižnica, programsko ažuriranje podatkov o študentih in dijakih, inventure in drugo);

• posebne nestandardne statistične obdelave in izpise;

• izobraževanje;

• obiske po naročilu knjižnice (za potrebe inventure, tehnični posegi …);

• obiske knjižnice za analizo in posnetek stanja ter pripravo za vključitev v sistem;

• storitve računalniškega inženiringa (projektiranje računalniških omrežij, vzdrževanje

periferne opreme v knjižnicah …);

• paketni vpis zapisov;

• izposojo specializirane opreme;

• najem učilnic, sejnih sob in dvoran;

• najem parkirnih mest;

• druge storitve.

Knjižnice iz tujine plačujejo licence za uporabo in vzdrževanje programske opreme COBISS ter

morebitno uporabo računalniških kapacitet IZUM (hosting) na podlagi sklenjenih pogodb.

11.3 Cene storitev in proizvodov

Letna članarina za polnopravno članstvo se izračuna tako, da se vrednost točke, ki predstavlja

povprečno vrednost storitev na uporabnika programske opreme COBISS, pomnoži s ponderjem,

ki ustreza maksimalnemu številu hkratnih uporabnikov programske opreme COBISS v

posamezni knjižnici (brez uporabnikov COBISS+). Najnižji ponder je praviloma 2.

Vrednost točke za knjižnice gospodarskih družb znaša 600,00 EUR, najnižji ponder je 2.

Minimalna letna članarina je 1.200,00 EUR.

Vrednost točke za knjižnice zasebnih izvajalcev neformalnega izobraževanja znaša 250,00 EUR,

najnižji ponder je 2. Minimalna letna članarina je 500,00 EUR.

Vrednost točke za zasebne šolske knjižnice znaša 250,00 EUR, najnižji ponder je 1. Minimalna

letna članarina je 250,00 EUR.

Prihodek iz naslova letnih članarin evidentiramo kot prihodke za izvajanje javne službe.

Cene storitev po posebnem naročilu:

• cena norma ure za strokovno pomoč, programerske in servisne storitve: 32,00 EUR,

• cena norma ure za projektantske in svetovalne storitve: 40,00 EUR,

• cena izobraževanja (tečaj v IZUM-u) na dan: 70,00 EUR,


© IZUM, 26. 2. 2021 41/54

• cena izobraževanja (tečaj zunaj IZUM-a) na dan za skupino tečajnikov (dva inštruktorja):

800,00 EUR,

• cena preizkusa znanja za izdajo dovoljenja za vzajemno katalogizacijo: 21,00 EUR,

• cena režijske ure (čas potovanja na lokacijo): 15,00 EUR,

• dnevni najem ročnega terminala za inventuro (črtna koda): 25,00 EUR,

• dnevni najem ročnega terminala za inventuro (RFID): 33,00 EUR.

Za vse storitve na terenu se zaračunavajo tudi potni stroški.

Vse prihodke iz naslova storitev po posebnem naročilu evidentiramo kot prihodke na trgu.

Ob vključitvi v sistem mora knjižnica IZUM-u poravnati stroške obiska v knjižnici (delo in potni

stroški), tečaj COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga pa je za eno osebo brezplačen.

Licence za programsko opremo COBISS (za knjižnice zunaj Slovenije):

• za namestitev in implementacijo programske opreme pri posamezni knjižnici:

1.000,00 EUR,

• za uporabo in vzdrževanje programske opreme COBISS in uporabniških priročnikov:

25,00 EUR na mesec po hkratnem uporabniku.

V navedenih cenah davek na dodano vrednost ni vključen.

Vse prihodke iz naslova licenc za programsko opremo COBISS za knjižnice zunaj Slovenije

evidentiramo kot prihodke na trgu.

Cenik najema dvoran, učilnic, parkirnih mest v garaži IZUM in kolokacij v računskem centru je

naveden na spletnih straneh IZUM-a; vse te prihodke evidentiramo kot prihodke na trgu.

Celotni cenik storitev in proizvodov potrjuje Upravni odbor IZUM kot ločeni in samostojni

dokument.


42/54 © IZUM, 26. 2. 2021

11.4 Finančni načrt – tabele

Struktura virov v EUR (obračunsko načelo)

NAČRT 2021 LETO 2020 LETO 2019 Ind.NAČRT

2021 LETO 2020

LETO

2019Ind.

1 2 3 4 5 6 7 8 9

ARRS/MIZŠ 7.140.000 6.128.080 5.965.130 117

- program dejavnosti MIZŠ 5.890.000 4.867.000 4.715.130 121

- tuje baze podatkov in servisi ARRS 1.250.000 1.250.000 1.250.000 100

- COVID-19* 11.080

Članarine članov COBISS 20.000 18.950 20.930 106

Projekti 215.527 176.565 10.962 122

COBISS.Net 0

Merjenje uporabniške izkušnje ARRS 3.779 10.962 0

Projekt HPC RIVR (plače in stroški)* 215.527 172.786 0

Storitve po naročilu in drugi viri 0 0 0 0 550.000 555.125 563.017 99

- doma 100.000 105.027 137.107 95

- tujina 450.000 450.098 425.910 100

Skupaj 7.375.527 6.323.595 5.997.022 117 550.000 555.125 563.017 99

*Opomba:

1) Dodatki po 71. členu ZIUZEOP-COVID-19

2) Navedeni zneski niso vrednosti, ki jih je mogoče neposredno pripisati osnovnim sredstvom ter usposobitvi za nameravano uporabo (SRS 1.10).

Ker ne povečujejo vrednosti sredstev v upravljanju so izkazani v tekočem obračunskem obdobju kot prihodki in stroški.

Podatki ne vsebujejo odloženih prihodkov in izrednih prihodkov.

Investicije NAČT 2021LETO 2020

LETO 2019 Ind.

NAČRT

2021LETO 2020

LETO 2019 Ind.

Investicije MIZŠ 296.988 276.988 296.988 107

Trg amortizacija 65.400 65.399 76.823 100

Projekt EU HPC-RIVR 8.269.561 5.625.107 1.710.984 147

Skupaj javni del in trg 8.631.949 5.967.494

NAČT 2021 LETO 2020

SKUPAJ JD IN TRG viri 7.925.527 6.878.720

ODSTOTEK TRG viri 6,94 8,07

Javna sredstva Trg


© IZUM, 26. 2. 2021 43/54

(v eurih, brez centov)

ČLENITEV

PODS. NAZIV PODSKUPINE KONTOV ODMIK INDEKS

KONTOV NAČRT 2021 LETO 2020 LETO 2019 NAČRT/ 2020NAČRT/

2020

1 2 3 4 5 5 7 8

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA

(861+862-863+864)860 7.925.527 7.016.851 6.804.587 908.676 113

760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 861 7.907.527 6.998.805 6.783.903 908.722 113

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE862 0

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE863 0

761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 864 18.000 18.046 20.684 -46 100

762 B) FINANČNI PRIHODKI 865 0 0

763 C) DRUGI PRIHODKI 866 48 281 -48

Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI

(868+869)867 0 411 18.140 -411

del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 868 337 0

del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 869 411 17.803 -411

D) CELOTNI PRIHODKI

(860+865+866+867)870 7.925.527 7.017.310 6.823.008 908.217 113

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

(872+873+874)871 3.187.799 2.434.302 2.435.813 753.497 131

del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 872 10.000 9.568 10.189 432 105

460 STROŠKI MATERIALA 873 2.377.000 1.716.081 1.661.974 660.919 139

461 STROŠKI STORITEV 874 800.799 708.653 763.650 92.146 113

F) STROŠKI DELA

(876+877+878)875 4.648.028 4.449.702 4.125.282 198.326 104

del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 876 3.738.000 3.592.312 3.348.623 145.688 104

del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 877 587.500 555.003 525.042 32.497 106

del 464 DRUGI STROŠKI DELA 878 322.528 302.387 251.617 20.141 107

462 G) AMORTIZACIJA 879 65.400 65.399 76.823 1 100

463 H) REZERVACIJE 880 0 0

del 465 J) DRUGI STROŠKI 881 17.000 17.793 12.631 -793 96

467 K) FINANČNI ODHODKI 882 500 536 16 -36 93

468 L) DRUGI ODHODKI 883 1.600 1.591 2.881 9 101

M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI

(885+886)884 4.000 4.466 21.010 -466 90

del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 885

del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 886 4.000 4.466 21.010 -466 90

N) CELOTNI ODHODKI

(871+875+879+880+881+882+883+884)887 7.924.327 6.973.789 6.674.456 950.538 114

O) PRESEŽEK PRIHODKOV

(870-887)888 1.200 43.521 148.552 -42.321 3

P) PRESEŽEK ODHODKOV

(887-870)889 0 0 0 0

del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 890 1.200 771 1.959 429 156

del 80Presežek prihodkov obračunskega obdobja z

upoštevanjem davka od dohodka (888-890)891 0 42.750 146.593 -42.750 0

del 80

Presežek odhodkov obračunskega obdobja z

upoštevanjem davka od dohodka (889+890) oz. (890-

888)

892

Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju odhodkov

obračunskega obdobja893

Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v

obračunskem obdobju (celo število)894 118 116 111 2 102

Število mesecev poslovanja 895 12 12 12 12 100

FINANČNI NAČRT 2021

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV- DOLOČENIH UPORABNIKOV

Oznaka

za AOP

ZNESEK


44/54 © IZUM, 26. 2. 2021


NAZIV PODSKUPINE KONTOV

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne službe

Prihodki

in odhodki

od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki

in

odhodki

za

izvajanje

javne

službe

Prihodki

in

odhodki

od

prodaje

blaga in

storitev

na trgu

1 2 3 4 5 6 7 6 7 10 11 12 13

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA

(661+662-663+664)660 7.375.527 550.000 6.461.726 555.125 6.241.570 563.017 913.801 -5.125 114 99

760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 661 7.375.527 532.000 6.461.726 537.079 6.241.570 542.333 913.801 -5.079 114 99

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE662 0 0

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE663 0 0

761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 664 18.000 18.046 20.684 0 -46 100

762 B) FINANČNI PRIHODKI 665 0 0

763 C) DRUGI PRIHODKI 666 0 0 48 281 -48 0 0

Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI

(668+669)667 0 0 411 0 18.140 0 -411 0 0

del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 668 0 0 337 0 0

del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 669 411 17.803 -411 0

D) CELOTNI PRIHODKI

(660+665+666+667)670 7.375.527 550.000 6.462.185 555.125 6.259.991 563.017 913.342 -5.125 114 99

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

(672+673+674)671 2.940.799 247.000 2.169.384 264.918 2.260.964 174.849 771.415 -17.918 136 93

del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 672 10.000 9.568 10.189 0 432 105

460 STROŠKI MATERIALA 673 2.240.000 137.000 1.556.900 159.181 1.642.690 19.284 683.100 -22.181 144 86

461 STROŠKI STORITEV 674 700.799 100.000 612.484 96.169 618.274 145.376 88.315 3.831 114 104

F) STROŠKI DELA

(676+677+678)675 4.418.028 230.000 4.255.898 193.804 3.908.806 216.476 162.130 36.196 104 119

del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 676 3.570.000 168.000 3.458.231 134.081 3.189.594 159.029 111.769 33.919 103 125

del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 677 565.000 22.500 536.423 18.580 502.340 22.702 28.577 3.920 105 121

del 464 DRUGI STROŠKI DELA 678 283.028 39.500 261.244 41.143 216.872 34.745 21.784 -1.643 108 96

NAZIV PODSKUPINE KONTOV

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki

in

odhodki

za

izvajanje

javne

službe

Prihodki

in

odhodki

od

prodaje

blaga in

storitev

na trgu

1 2 3 4 5 6 7 6 7 10 11 12 13

462 G) AMORTIZACIJA 679 0 65.400 65.399 76.823 0 1 100

463 H) REZERVACIJE 680 0 0

del 465 J) DRUGI STROŠKI 681 15.700 1.300 16.385 1.408 11.588 1.043 -685 -108 96 92

467 K) FINANČNI ODHODKI 682 500 536 16 0 -36

468 L) DRUGI ODHODKI 683 1.000 600 1.591 2.881 1.000 -991 38

M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI

(685+686)684 0 4.000 0 4.466 0 21.010 0 -466 0 90

del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 685 0 0

del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 686 4.000 4.466 21.010 0 -466 90

N) CELOTNI ODHODKI

(671+675+679+680+681+682+683+684)687 7.375.527 548.800 6.441.667 532.122 6.181.358 493.098 933.860 16.678 114 103

O) PRESEŽEK PRIHODKOV

(670-687)688 0 1.200 20.518 23.003 78.633 69.919 -20.518 -21.803 0 5

P) PRESEŽEK ODHODKOV

(687-670)689 0 0 0 0 0 0 0

del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 690 1.200 771 1.959 0 429 156

del 80Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem

davka od dohodka (688-690)691

0 0 20.518 22.232 78.633 67.960 -20.518 -22.232 0 0

del 81Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem

davka od dohodka (689+690) oz. (690-688)692

0

Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju

odhodkov obračunskega obdobja693 0 0 0 0

NAČRT/2020 NAČRT/2020


IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI

ODMIK INDEKS

ZNESEK

NAČRT 2021

ZNESEK

LETO 2020

ČLENITEV

PODSKUPIN

KONTOV

Oznaka za

AOP

ZNESEK ZNESEK

NAČRT 2021 LETO 2020

ZNESEK

LETO 2019

INDEKS

NAČRT/2020

ČLENITEV

PODSKUPIN

KONTOV

Oznaka za

AOP

ODMIK

NAČRT/2020

ZNESEK

LETO 2019


© IZUM, 26. 2. 2021 45/54


NAZIV KONTA

NAČRT 2021 LETO 2020 LETO 2019 NAČRT/2020NAČRT/

2020

1 2 3 4 5 5 7 8

I. SKUPAJ PRIHODKI

(402+431)401

16.492.076 12.659.480 8.583.032 3.832.596 130

1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

(403+420)402

15.942.076 12.121.358 8.045.523 3.820.718 132

A. Prihodki iz sredstev javnih financ

(404+407+410+413+418+419)403

7.436.988 6.402.675 6.273.030 1.034.313 116

a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna

(405+406)404

6.186.988 5.148.236 5.012.118 1.038.752 120

del 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo 4055.890.000 4.871.248 4.715.130 1.018.752 121

del 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije 406296.988 276.988 296.988 20.000 107

b. Prejeta sredstva iz občinskih proračunov

(408+409)407

del 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za tekočo porabo 408

del 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za investicije 409

c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja

(411+412)410

del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za tekočo porabo411

del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za investicije 412

d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij

(414+415+416+417)413

1.250.000 1.254.439 1.260.912 -4.439 100

del 7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov za tekočo porabo 414

del 7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov za investicije 415

del 7404 Prejeta sredstva iz javnih agencij za tekočo porabo 416 1.250.000 1.254.439 1.260.912 -4.439 100

del 7404 Prejeta sredstva iz javnih agencij za investicije 417

del 740 e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij 418

741f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev

proračuna Evropske unije 419

B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe

(422+423+487+424+425+426+427+428+488+489+490+429+43

0)

4208.505.088 5.718.683 1.772.493 2.786.405 253

del 7102 Prejete obresti 422

del 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov

prihodkov nad odhodki423

del 7103 Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja 487

del 7141 Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe 424 20.000 19.128 61.509 872 105

72 Kapitalski prihodki 425

730 Prejete donacije iz domačih virov 426

731 Prejete donacije iz tujine 427

732 Donacije za odpravo posledic naravnih nesreč 428

782 Prejeta sredstva iz proračuna EU iz strukturnih skladov 488

783 Prejeta sredstva iz proračuna EU iz kohezijskega sklada 489 8.485.088 5.699.555 1.710.984 2.785.533 149

784Prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje centraliziranih in

drugih programov EU490

786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije 429

787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in drugih držav 430

2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU

(432+433)431

550.000 538.122 537.509 11.878 102

del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 432 550.000 538.122 537.509 11.878 102

del 7102 Prejete obresti 433

II. SKUPAJ ODHODKI

(438+481)437

16.604.072 12.504.718 8.498.729 4.099.354 133

INDEKS


IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA

ČLENITEV

KONTOV

Ozna

ka za

AOP

ODMIKZNESEK


46/54 © IZUM, 26. 2. 2021

NAZIV KONTA


2020

1 2 3 4 5 6 7 8

1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

(439+447+453+464+465+466+468+469+470)438

16.054.072 12.189.245 8.090.446 3.864.827 132

A. Plače in drugi izdatki zaposlenim

(440+441+442+443+444+445+446)439

3.817.628 3.623.126 3.342.582 194.502 105

del 4000 Plače in dodatki 440 3.330.628 3.228.496 2.972.233 102.132 103

del 4001 Regres za letni dopust 441 120.000 107.015 96.818 12.985 112

del 4002 Povračila in nadomestila 442 152.000 151.400 162.531 600 100

del 4003 Sredstva za delovno uspešnost 443 69.000 11.289 12.450 57.711 611

del 4004 Sredstva za nadurno delo 444 66.000 65.968 88.489 32 100

del 4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi 445 0

del 4009 Drugi izdatki zaposlenim 446 80.000 58.958 10.061 21.042 136

B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost

(448+449+450+451+452)447

600.400 577.104 543.025 23.296 104

del 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 448 300.000 288.538 274.387 11.462 104

del 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 449 245.000 236.604 219.743 8.396 104

del 4012 Prispevek za zaposlovanje 450 2.100 1.993 1.859 107 105

del 4013 Prispevek za starševsko varstvo 451 3.300 3.198 3.099 102 103

del 4015Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na

podlagi ZKDPZJU452

50.000 46.771 43.937 3.229 107

C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe

(454+455+456+457+458+459+460+461+462+463)453

2.957.499 1.984.962 2.205.580 972.537 149

del 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 454 170.000 163.574 170.163 6.426 104

del 4021 Posebni material in storitve 455 27.000 24.626 16.076 2.374 110

del 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 456 966.568 148.464 137.840 818.104 651

del 4023 Prevozni stroški in storitve 457 10.000 7.174 20.725 2.826 139

del 4024 Izdatki za službena potovanja 458 8.000 5.864 34.316 2.136 136

del 4025 Tekoče vzdrževanje 459 400.000 435.246 345.059 -35.246 92

del 4026 Poslovne najemnine in zakupnine 460 1.250.000 1.139.534 1.383.970 110.466 110

del 4027 Kazni in odškodnine 461

del 4028 Davek na izplačane plače 462

del 4029 Drugi operativni odhodki 463 125.931 60.480 97.431 65.451 208

403 D. Plačila domačih obresti 464

404 E. Plačila tujih obresti 465

410 F. Subvencije 466

411 G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom 467

412 H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 468

413 I. Drugi tekoči domači transferji 469

J. Investicijski odhodki

(471+472+473+474+475+476+477+ 478+479+480)470

8.678.545 6.004.053 1.999.259 2.674.492 145

4200 Nakup zgradb in prostorov 471

4201 Nakup prevoznih sredstev 472 24.388 0

4202 Nakup opreme 473 8.631.949 6.003.637 1.974.871 2.628.312 144

4203 Nakup drugih osnovnih sredstev 474

4204 Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije 475 0

4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 476 46.596 416

4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 477

4207 Nakup nematerialnega premoženja 478

4208Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija,

nadzor, investicijski inženiring479

4209 Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog 480

ČLENITEV

KONTOV

Ozna

ka za

AOP

ZNESEK ODMIK INDEKS


© IZUM, 26. 2. 2021 47/54

NAZIV KONTA


2020

1 2 3 4 5 5 7 8

2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA

TRGU

(482+483+484)

481

550.000 315.473 408.283 234.527 174

del 400A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje

blaga in storitev na trgu482

207.500 207.521 214.347 -21 100

del 401B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova

prodaje blaga in storitev na trgu483

22.500 23.856 26.127 -1.356 94

del 402 C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu484 320.000 84.096 167.809 235.904 381

III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI

(401-437)485

154.762 84.303

III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI

(437-401)486

111.996

INDEKSČLENITEV

KONTOV

Ozna

ka za

AOP

ODMIKZNESEK


48/54 © IZUM, 26. 2. 2021


NAZIV KONTA


1 2 3 4 5

750IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

(501+502+503+504+505+506 +507+508+509+510+511)500 0 0

7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 501 0 0

7501 Prejeta vračila danih posojil od javnih skladov 502 0 0

7502 Prejeta vračila danih posojil od javnih podjetij in družb, ki so v lasti države ali občin 503 0 0

7503 Prejeta vračila danih posojil od finančnih institucij 504 0 0

7504 Prejeta vračila danih posojil od privatnih podjetij 505 0 0

7505 Prejeta vračila danih posojil od občin 506 0 0

7506 Prejeta vračila danih posojil-iz tujine 507 0 0

7507 Prejeta vračila danih posojil-državnemu proračunu 508 0 0

7508 Prejeta vračila danih posojil od javnih agencij 509 0 0

7509 Prejeta vračila plačanih poroštev 510 0 0

751 Prodaja kapitalskih deležev 511 0 0

440V. DANA POSOJILA

(513+514+515+516 +517 +518+519+520+521+522+523)512 0 0

4400 Dana posojila posameznikom in zasebnikom 513 0 0

4401 Dana posojila javnim skladom 514 0 0

4402 Dana posojila javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin 515 0 0

4403 Dana posojila finančnim institucijam 516 0 0

4404 Dana posojila privatnim podjetjem 517 0 0

4405 Dana posojila občinam 518 0 0

4406 Dana posojila v tujino 519 0 0

4407 Dana posojila državnemu proračunu 520 0 0

4408 Dana posojila javnim agencijam 521 0 0

4409 Plačila zapadlih poroštev 522 0 0

441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 523 0 0

VI/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA

(500-512)524 0 0

VI/2 DANA MINUS PREJETA POSOJILA

(512-500)525 0 0

IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLOČENIH UPORABNIKOV


Oznaka

za AOP

ZNESEK

ČLENITEV

KONTOV


© IZUM, 26. 2. 2021 49/54


NAZIV KONTA


50VII. ZADOLŽEVANJE

(551+559)550 0 0

500Domače zadolževanje

(552+553+554+555+556+557+558)551 0 0

5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah 552

5002 Najeti krediti pri drugih finančnih institucijah 553 0 0

del 5003 Najeti krediti pri državnem proračunu 554 0 0

del 5003 Najeti krediti pri proračunih lokalnih skupnosti 555 0 0

del 5003 Najeti krediti pri skladih socialnega zavarovanja 556 0 0

del 5003 Najeti krediti pri drugih javnih skladih 557 0 0

del 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 558 0 0

501 Zadolževanje v tujini 559 0 0

55VIII. ODPLAČILA DOLGA

(561+569)560 0 0

550Odplačila domačega dolga

(562+563+564+565+566+567+568)561 0 0

5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 562

5502 Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam 563 0 0

del 5503 Odplačila kreditov državnemu proračunu 564 0 0

del 5503 Odplačila kreditov proračunom lokalnih skupnosti 565 0 0

del 5503 Odplačila kreditov skladom socialnega zavarovanja 566 0 0

del 5503 Odplačila kreditov drugim javnim skladom 567 0 0

del 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem 568 0 0

551 Odplačila dolga v tujino 569 0 0

IX/1 NETO ZADOLŽEVANJE

(550-560)570 0 0

IX/2 NETO ODPLAČILO DOLGA

(560-550)571 0 0

X/1 POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH

(485+524+570)-(486+525+571)572 0 154.762

X/2 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH

(486+525+571)-(485+524+570)573 111.996

ZNESEK

IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV


ČLENITEV

KONTOV

Oznaka za

AOP


50/54 © IZUM, 26. 2. 2021

Obrazložitev finančnega načrta 2021

Načrt izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2021

• Prihodki od prodaje proizvodov in storitev: Indeks načrtovane rasti v letu 2021 glede na

leto 2020 je 113. Povečanje je zaradi dodatnih sredstev MIZŠ za knjižnice, COBISS.net in

za pokritje stroškov elektrike za HPC RIVR/VEGA.

• Seznam načrtovanih prihodkov v letu 2021 po namenih:

VIRI FINANČNI NAČRT 2021

(obračunsko načelo) PLAČE STROŠKI SKUPAJ INVESTICIJE SKUPAJ

MIZŠ 4.350.000 1.540.000 5.890.000 296.988 6.186.988

SKUPAJ MIZŠ 4.350.000 1.540.000 5.890.000 296.988 6.186.988

ARRS BAZE 1.250.000 1.250.000 1.250.000

DRUGI PRIHODKI-

ČLANARINE 20.000 20.000 20.000

EU PROJEKT HPC-RIVR 68.028 147.499 215.527 8.269.561 8.485.088

0

0

JAVNI DEL 4.418.028 2.957.499 7.375.527 8.566.549 15.942.076

TRG 230.000 320.000 550.000 550.000

SKUPAJ 4.648.028 3.277.499 7.925.527 8.566.549 16.492.076

Večino prihodkov na tržnem delu ustvarimo na tujem trgu na osnovi pogodb z NCC centri

posameznih držav s prodajo storitev COBISS in ECRIS.XX. Ostali prihodki so iz naslova

najemnin za poslovne prostore, sistemskih in komunikacijskih kapacitet, parkirna mesta in

organizacije raznih seminarjev in izobraževanj.

• Prihodki od prodaje blaga in materiala: Indeks načrtovane rasti glede na prihodke v letu

2020 je 100. Ne načrtujemo povečanja rasti prodaje blaga in materiala na trgu.

• Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala: Indeks načrtovane rasti glede na stroške v

letu 2020 je 105. Ne načrtujemo večjih sprememb pri dobaviteljih za blago in material na

tržnem delu.

• Stroški materiala: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 139. Večina stroškov

predstavljajo stroški za znanstvene baze podatkov in servise ter povečanje stroškov

električne energije za HPC RIVR/VEGA.

• Stroški storitev: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 113. Vzrok za povečanje so

dodatni stroški za knjižnice in COBISS.net.

• Stroški dela: Skupni indeks načrtovane rasti plač in prispevkov glede na leto 2020 je 104.

Vzrok za načrtovano povečanje je sprememba zakonodaje (redna delovna uspešnost) in

dodatni viri za plače zaradi projekta HPC-RIVR/VEGA.

• Drugi stroški dela: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 107. Vzrok je v

spremembah zakonodaje. Načrtujemo več odpravnin zaradi upokojitve zaposlenih.

• Amortizacija: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 100.

• Drugi stroški: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 96. To so v večini razne

članarine in nadomestilo stavbnega zemljišča.

• Ostali prevrednotovalni odhodki: Indeks 90. To so v večini odpisi terjatev do kupcev v

tujini.


© IZUM, 26. 2. 2021 51/54

• Davek od dohodka pravnih oseb: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 156. Ne

pričakujemo večjih sprememb pri obračunu davka. Nimamo več olajšav iz naslova

zaposlenih invalidov.

Načrt izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti za leto

2021

• Pri razmejevanju prihodkov in odhodkov na dejavnost javne službe ter na dejavnost

prodaje blaga in storitev na trgu smo skladno s 23. členom Pravilnika o sestavljanju letnih

poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava kot sodilo

uporabili razmerje med prihodki, doseženimi pri opravljanju posamezne dejavnosti (gl.

tabelo).

• S tem deležem smo razmejili vse posredne stroške, ki se po svoji naravi nanašajo na

opravljanje javne in tržne dejavnosti. Vse neposredne stroške za katere smo ugotovili, da se

v celoti nanašajo na javno službo ali trg ali projekt HPC-RIVR/VEGA smo v celoti knjižili

na ustrezno dejavnost.

Naziv Konto

Javna

služba Trg

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev 760000 x

Prihodki od članarin 760001 x

Prihodki od najemnin za poslovne prostore 760002 x

Prihodki od najemnin za stanovanja 760003 x

Druge kotizacije in tečaji 760005 x

Prihodki od kotizacij za seminarje,posvetovanja 760006 x

Prihodki od najemnin za parkirišča v garažni hiši

SM 1040 760010 x

Prihodki od prodaje storitev na tujem trgu 760200 x

Prejeta sredstva iz naslova tekočih obv. države

ARRS 760300 x

Prejeta sredstva MIZŠ za tekočo dejavnost 760302 x

Prejeta sredstva MIZŠ za tekoče plače 760303 x

Druga prejeta sredstva iz drž.prorač.- odloženi

prihodki 760324 x

Prihodki od prodaje blaga in materiala 761000 x

Prihodki od prodaje blaga in materiala - rač.

oprema 761101 x

Prihodki izredni 763001 x

Prejete kazni in odškodnine 763002 x

Drugi izredni prihodki 763009 x

Odpisi obveznosti iz preteklih let 764001 x

Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 764005 x

Drugi prevrednotovalni poslovni prihodki 764009 x

• Prihodki od prodaje proizvodov in storitev: Indeks načrtovane rasti glede na prihodke v

letu 2020 javni del 114, trg 99. Na javnem delu načrtujemo povečanje prihodkov iz naslova

projekta HPC-RIVR/VEGA, dodatnih sredstev za knjižnice in COBISS.net. Na trgu ne

načrtujemo povečanja prihodkov.

• Prihodki od prodaje blaga in materiala na trgu: Indeks 100. Ne načrtujemo povečanja

prihodkov.

• Stroški blaga materiala in storitev: Skupni indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je na

javnem delu 136, na trgu 93.


52/54 © IZUM, 26. 2. 2021

• Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala: Indeks 105. Ne načrtujemo večjih

sprememb pri dobaviteljih za blago.

• Stroški materiala: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je na javnem delu 144 in 86

trg. Ne načrtujemo večjih sprememb cen pri dobaviteljih za material na javnem delu.

Večino stroškov predstavljajo stroški za znanstvene baze podatkov in servise ter stroški za

projekt HPC-RIVR (elektrika).

• Stroški storitev: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 114 javni del in 104 trg.

Vzrok za povečanje so dodatni stroški za knjižnice in stroški za COBISS.net. Načrtovano

povečanje na trgu je zaradi stroškov vzdrževanja garažne hiše ter stroškov organizacije

večjega števila seminarjev, ker s stroški reprezentance vedno bremenimo trg.

• Stroški dela: Skupni indeks načrtovane rasti glede na stroške v letu 2020 je na javnem delu

104, na trgu 119. Vzrok so spremembe v zakonodaji (redna delovna uspešnost) ter dodatna

sredstva za plače iz naslova projekta. Na trgu predvidevamo izplačilo delovne uspešnosti iz

naslova prodaje blaga in storitev na trgu v enakem obsegu kot v predhodnem letu,

zmanjšano za preveč plačano akontacijo za leto 2020.

• Drugi stroški dela: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je na javnem delu 108, trg

96. Vzrok je v povečanju števila zaposlenih in spremembah zakonodaje ter odpravnin

zaradi upokojevanja zaposlenih.

• Amortizacija: Indeks načrtovane rasti glede na leto 2020 je 100 na tržnem delu. Načrtovana

amortizacija na tržnem delu je 65.400 EUR, na javnem delu 1.100.000 EUR, kar bremeni

vir.

• Obračun amortizacije poteka v skladu s 4. členom Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa

neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. Osnovna sredstva se redno odpisujejo

posamično, z uporabo enakomernega časovnega amortiziranja, ki se mora dosledno

uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. V letu 2021 niso načrtovana

odstopanja pri načinu obračuna amortizacije in pri amortizacijskih stopnjah. Obračun je

enak na tržnem in javnem delu.

• Davek od dohodka pravnih oseb: Indeks načrtovane rasti na trgu glede na leto 2020 je 156.

ZDDPO-2 in z njim povezani predpisi v letu 2021 ne predpisujejo bistvenih sprememb.

Nimamo več olajšav iz naslova zaposlenih invalidov.


© IZUM, 26. 2. 2021 53/54

Načrt prihodkov in odhodkov za leto 2021 po načelu denarnega toka

• Prihodki za izvajanje javne službe: Indeks načrtovane rasti v letu 2021 glede na prihodke v

letu 2020 je 132, ker v letu 2021 načrtujemo dodatna sredstva: MIZŠ za redno dejavnost ter

sredstva EU iz projekta HPC-RIVR/VEGA.

VIRI FINANČNI NAČRT 2021

(denarni tok) PLAČE STROŠKI SKUPAJ INVESTICIJE SKUPAJ

MIZŠ 4.350.000 1.540.000 5.890.000 296.988 6.186.988

COVID 0 0

SKUPAJ MIZŠ 4.350.000 1.540.000 5.890.000 296.988 6.186.988

ARRS BAZE 1.250.000 1.250.000 1.250.000

DRUGI PRIHODKI-

ČLANARINE 20.000 20.000 20.000

PROJEKT HPC-RIVR 68.028 147.499 215.527 8.269.561 8.485.088

0

0

JAVNI DEL 4.418.028 2.957.499 7.375.527 8.566.549 15.942.076

TRG 230.000 320.000 550.000 550.000

SKUPAJ 4.648.028 3.277.499 7.925.527 8.566.549 16.492.076

• Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo: Indeks 121. Načrtujemo večji

obseg sredstev zaradi povečanja financiranja plač in iz projekta HPC-RIVR/VEGA,

dodatnih sredstev za knjižnice in COBISS.net.

• Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije: 296.988 EUR. Načrtovana sredstva

so večja kot v letu 2020.

• Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij za tekočo porabo: Načrtujemo 1.250.000 EUR

prejetih sredstev od ARRS. Indeks 100. To so sredstva za tuje znanstvene baze podatkov in

servise.

• Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe: Skupni indeks 253.

• Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe: Indeks 105. Članarine za sistem

COBISS zaračunavamo gospodarskim družbam in privatnim izobraževalnim ustanovam.

• Prejeta sredstva iz proračuna EU iz kohezijskega sklada: Indeks 149. Znesek 8.485.088

EUR načrtujemo za projekt HPC-RIVR/VEGA.

• Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu: Skupni indeks 102.

Ne načrtujemo večjega povečanja prihodkov na trgu v letu 2021. Večino prihodkov na

tržnem delu ustvarimo na tujem trgu na osnovi pogodb z NCC centri posameznih držav s

prodajo storitev COBISS in CRIS. XX.

• Odhodki za izvajanje javne službe: Skupni indeks načrtovanih odhodkov 2021 glede na

odhodke v letu 2020 je 132.

• Plače in drugi izdatki zaposlenim: Skupni indeks 105. V letu 2021 je načrtovan večji obseg

sredstev za plače na javnem delu zaradi sprememb zakonodaje. Vir so sredstva iz javnega

dela in projekta. Načrtujemo večje izdatke za odpravnine zaradi upokojitev, izplačilo redne

delovne uspešnosti za 6 mesecev leta 2020 in šest mesecev leta 2021.

• Prispevki delodajalcev za socialno varnost: Skupni indeks je 104. Načrtujemo povečanje

premij za dodatno pokojninsko zavarovanje (ZKDPZJU).


54/54 © IZUM, 26. 2. 2021

• Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe: Skupni indeks glede na leto 2020 je

149. Posamezni odmiki povečanja v EUR pri načrtu za leto 2021 so:

• Pisarniški in splošni material in storitve: Indeks 104, stroški so povečani zaradi zvišanja

cen.

• Posebni material in storitve: Indeks 110, to je nabava računalniških ekranov in mobilnih

telefonov.

• Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije: Indeks povečanja je 651 zaradi večjih

izdatkov za električno energijo za HPC RIVR/VEGA.

• Prevozni stroški in storitve: Indeks 139. Ne načrtujemo zneskovno večjih povečanj.

• Izdatki za službena potovanja: Indeks 136. Ne načrtujemo zneskovno večjih povečanj.

• Tekoče vzdrževanje: Indeks 92. Ne načrtujemo povečanja izdatkov zaradi vzdrževanja.

• Poslovne najemnine in zakupnine: Indeks 110. Ne načrtujemo povečanj. Povečanje je

zaradi odloženih plačil tujim dobaviteljem v leto 2021 za znanstvene baze podatkov in

servise.

• Drugi operativni odhodki: Indeks 208. Načrtujemo povečanje za kritje izdatkov za

knjižnice in COBISS.net.

• Investicijski odhodki: Skupni indeks 145.

Načrtujemo nakup računalniške opreme v znesku 8.631.949 EUR ter izplačilo zadržanih

sredstev iz preteklih let dobaviteljem po pogodbi o gradnji prizidka v znesku 46.596 EUR.

• Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu: Indeks 174. V letu 2021 načrtujemo

izdatke zaradi vzdrževanja parkirnih mest ter izplačilo delovne uspešnosti iz naslova

prodaje blaga in storitev na trgu, zmanjšano za preveč izplačane akontacije za leto 2020.

• Presežek odhodkov nad prihodki v znesku 111.996 EUR je zaradi plačil za nabavo

dobaviteljem, kjer ni evidentiranega vira v izkazu po denarnem toku v skladu z Zakonom o

računovodstvu:

amortizacija na trgu, v znesku 65.400 EUR

in zadržana sredstva iz preteklih let dobaviteljem po pogodbi o gradnji prizidka v znesku

46.596 EUR,

skupaj 111.996 EUR.

Evidentirajo se samo plačila dobaviteljem.

Documents

© IZUM, 2021