925...2013/06/01 · Sä-Infrastruktura, d.o.o. ± Navodilo 925.01 ± 01.06.2013 ± 0 6 1. len (Uvod) To navodilo vsebuje dolobe za ravnanje ob izrednih dogodkih na infrastrukturnih

925.01

NAVODILO O RAVNANJU OB IZREDNIH

DOGODKIH

v

SŢ-Infrastruktura, d.o.o.

Velja od 01.06.2013

Ljubljana, 2013

SŢ-Infrastruktura, d.o.o. – Navodilo 925.01 – 01.06.2013 – 0

3

TABELA SPREMEMB

Zaporedna

številka

spremembe

ZADEVA

Objavljeno Velja od

Številka Leto 1 2 3 4 5


4

KAZALO

Vsebina Stran

(Uvod) ...................................................................................................................................... 6

(Splošne določbe) .................................................................................................................... 6

(Pomen izrazov) ....................................................................................................................... 6

(Resna nesreča) ...................................................................................................................... 7

(Nesreča) ................................................................................................................................. 7

(Incident) .................................................................................................................................. 7

(Drugi dogodki) ........................................................................................................................ 8

(Motnje) .................................................................................................................................... 9

(Reševanje ponesrečenih oseb) ............................................................................................... 9

(Obveščanje o nastanku izrednega dogodka) .......................................................................... 9

(Nosilci obveščanja o nastanku izrednega dogodka) .............................................................. 10

(Obveščanje o drugih dogodkih)............................................................................................. 11

(Pisna prijava izrednega dogodka) ......................................................................................... 11

(Vsebina pisne prijave izrednega dogodka) ............................................................................ 12

(Prvi ukrepi po nastalem izrednem dogodku) ......................................................................... 12

(Odprava posledic izrednega dogodka) .................................................................................. 13

(Organizacija prometa po nastanku izrednega dogodka)........................................................ 14

(Ravnanje s pošiljkami, ki so poškodovane v izrednem dogodku) .......................................... 14

(Obveščanje javnosti ter dajanje informacij o izrednem dogodku) .......................................... 14

(Sestava preiskovalnih komisij) .............................................................................................. 15

(Imenovanje preiskovalne komisije) ....................................................................................... 15

(Postopek imenovanja preiskovalne komisije) ........................................................................ 16

(Pristojnosti preiskovalne komisije) ........................................................................................ 16

(Preiskava izrednih dogodkov) ............................................................................................... 16

(Ogled nastanka izrednega dogodka na kraju samem) .......................................................... 16

(Zbiranje dokazov in preiskovanje okoliščin izrednega dogodka) ........................................... 17

(Rekonstrukcija izrednega dogodka) ...................................................................................... 17

(Ugotovitev vzroka nastanka izrednega dogodka in sestava komisijskega poročila s priporočili) .. 18

(Zavrnitev komisijskega poročila o preiskavi izrednega dogodka) .......................................... 21

(Evidenca, statistika in analiza izrednih dogodkov)................................................................. 21

(Letno varnostno poročilo)...................................................................................................... 21

(Varnostno priporočilo) ........................................................................................................... 22

(Obveščanje, raziskava in poročanje o motnjah) .................................................................... 22

(Prehodne določbe) ................................................................................................................ 22

(Končne določbe) ................................................................................................................... 22

(Začetek veljavnosti navodila) ................................................................................................ 22

PRILOGA 1 ............................................................................................................................ 24

PRILOGA 3 ............................................................................................................................ 29

PRILOGA 4 ............................................................................................................................ 33

PRILOGA 5 ............................................................................................................................ 34

PRILOGA 6 ............................................................................................................................ 35


5

Na podlagi 7., 8., 9., 10., 12. in 13. člena Pravilnika o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih (Uradni list RS št. 119/2007), Poslovnika sistema varnega upravljanja SŢ-Infrastruktura, d.o.o. in Akta o ustanovitvi druţbe Slovenske ţeleznice - Infrastruktura, d.o.o. številka: 1.-1376/2011-3 z dne 17.10.2011, SŢ-Infrastruktura, d.o.o.izdaja:

NAVODILO

o ravnanju ob izrednih dogodkih

SEZNAM POJMOV IN KRATIC Druţba SŢ-Infrastruktura, d.o.o.

EE Elektroenergetika

ISSŢP Informacijski sistem Slovenskih ţeleznic

JŢI Javna ţelezniška infrastruktura

NS Nadzorni svet

PO Prometna operativa

ReCO Regijski center za obveščanje

RS Republika Slovenija

SNEV Stabilne naprave električne vleke

SV Signalnovarnostne

SŢ Slovenske ţeleznice, d.o.o.

TK Telekomunikacijske

TSI Tehnične specifikacije interoperabilnosti

Upravljavec Upravljavec JŢI, ki ga izvaja druţba SŢ-Infrastruktura, d.o.o.

Ur. list RS Uradni list Republike Slovenije

URO Uradne objave

ZVZelP Zakon o varnosti v ţelezniškem prometu

ZZelP Zakon o ţelezniškem prometu


6

1. člen (Uvod)

To navodilo vsebuje določbe za ravnanje ob izrednih dogodkih na infrastrukturnih objektih in napravah na progah JŢI na območju Republike Slovenije ter prevoznih in ostalih sredstvih upravljavca, če z drugim predpisom ni drugače določeno.

2. člen (Splošne določbe)

(1) To navodilo natančneje določa postopek obveščanja vseh zainteresiranih oseb, ustanov in

organov v primeru izrednega dogodka, obliko pisne prijave izrednega dogodka, način dostave pisne prijave o izrednem dogodku, način vodenja preiskave izrednega dogodka, sestavo komisije za preiskavo izrednega dogodka, pristojnosti komisije, potek rekonstrukcije izrednega dogodka, obliko in način izpolnjevanja poročila o preiskavi izrednega dogodka, način dostave poročila o preiskavi izrednega dogodka ter način evidentiranja, spremljanja in poročanja o rezultatih preiskav izrednih dogodkov.

(2) Prav tako so s tem navodilom natančneje določeni prvi ukrepi po nastanku izrednega dogodka, organizacija odprave posledic in smernice za organizacijo opravljanja prometa v poslabšanih razmerah, ki nastanejo zaradi izrednega dogodka, ter dajanje informacij in izjav o izrednem dogodku.

3. člen (Pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem navodilu, imajo naslednji pomen:

1. hudo poškodovana oseba pomeni vsako poškodovano osebo, ki je zaradi posledic resne nesreče ali nesreče sprejeta v bolnišnico za več kot 24 ur, razen poskusov samomora;

2. izredni dogodek je skupen pojem za resno nesrečo, nesrečo ali incident; 3. iztirjenje vlaka pomeni vsak primer, v katerem vsaj eno kolo vozil v vlaku zapusti

tirnice; 4. motnje so dogodki ali vrsta dogodkov v ţelezniškem prometu, ki ne doseţejo

nobenega merila za resno nesrečo, nesrečo ali incident; 5. nalet vlaka pomeni:

- nalet na premikalni sestav, posamična tirna vozila, ali cestna vozila na progi ali tiru (ne velja za dogodke na nivojskih prehodih), ne glede na to, ali se le-ti premikajo ali mirujejo,

- nalet na tirni zaključek ali drugo oviro na progi; 6. nepooblaščene osebe na zemljišču ţeleznice so osebe, ki se nahajajo na ozemlju

ţeleznice, na katerem je taka navzočnost prepovedana razen uporabnikov nivojskega prehoda;

7. operativni predpis pomeni priročnik, navodilo, odredbo, obvestilo ali brzojavko, katerega izda upravljavec in/ali prevoznik;

8. potnik je vsaka oseba, razen vlakovnega osebja, ki potuje z ţeleznico, od trenutka, ko se nahaja na ţelezniškem območju in ima veljavno vozovnico ali jo namerava kupiti v vlaku, do trenutka, dokler po opravljenem potovanju ne zapusti ţelezniškega območju, namenjenega potnikom;

9. samomor pomeni dejanje osebe, ki si prostovoljno povzroči telesne poškodbe, katerih posledica je smrt;

10. samopoškodba pomeni dejanje osebe, ki si sama povzroči telesne poškodbe, katerih posledica so resne poškodbe, ne smrt;

11. smrtno ponesrečena oseba pomeni vsako osebo, ki izgubi ţivljenje takoj, ali za


7

posledicami resne nesreče ali nesreče umre v 30 dneh po njej, razen samomorov; 12. tretje osebe so osebe, ki niso opredeljene kot »potniki«, »zaposleni«, »uporabniki

nivojskih prehodov« ali »nepooblaščene osebe na zemljišču ţeleznice«; 13. trčenje vlakov pomeni, kadar vlak trči v čelo, bok ali na sklep drugega vlaka, bodisi,

da vozita oba ali le eden izmed njiju, ne glede na smer voţnje; 14. uporabniki nivojskih prehodov so osebe, ki uporabljajo nivojski prehod za

prečkanje ţelezniške proge s katerim koli prevoznim sredstvom ali peš; 15. zaposleni (vključno z osebjem pogodbenikov ali samozaposlenimi pogodbeniki) so

osebe, katerih zaposlitev je povezana z ţeleznico in ki je na delovnem mestu ob izrednem dogodku.

4. člen (Resna nesreča)

(1) Resna nesreča pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene

ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na ţeleznici ali na upravljanje varnosti.

(2) V kategorijo resnih nesreč ne spadajo: samomor, smrt ali poškodba oseb, ki je posledica naravnih vzrokov, nahajanja potnikov, nepooblaščenih ali tretjih oseb zunaj območij, ki so namenjena potnikom, delovanju tretje osebe ali če so poškodbe posledica samopoškodbe.

5. člen (Nesreča)

(1) Nesreča pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih

dogodkov, ki imajo škodljive posledice. Nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na ţelezniških prehodih, nesreče, ki jih povzročijo tirna vozila med gibanjem in v katerih so udeleţene osebe, poţari in druge, zaradi katere nastane vsaj ena od posledic:

resna poškodba ene do 4 oseb; materialna škoda od 5.000 do 2.000.000 EUR; prekinitev ţelezniškega prometa več kot 2 uri.

(2) Nesreča je tudi vsak drugi dogodek, ki ima očiten vpliv na zagotovitev varnosti v ţelezniškem prometu ali na upravljanje varnosti (npr.: trčenje vlakov, nalet, oplazenje in iztirjenje vlaka), čeprav ni nastala nobena od posledic, navedenih v prejšnjem odstavku.

(3) V kategorijo nesreč spadajo tudi hude poškodbe izvršilnih ţelezniških delavcev pri opravljanju svojih del in nalog na območju JŢI ali pogodbenikov.

(4) V kategorijo nesreč ne spadajo: samomor, smrt ali poškodba oseb, ki je posledica naravnih vzrokov, nahajanja potnikov, nepooblaščenih ali tretjih oseb zunaj območij, ki so namenjena potnikom, delovanju tretje osebe ali če so poškodbe posledica samopoškodbe.

6. člen (Incident)

(1) Incident pomeni kateri koli dogodek, razen resne nesreče ali nesreče, ki je povezan s

prometom vlakov in ki bi lahko vplival na varnost prometa.

(2) Za incident se šteje tudi, če se enaka motnja ponovi petkrat na isti napravi ali delu naprave v času 30 dni. V takih primerih mora upravljavec izstaviti pisno prijavo izrednega dogodka, opraviti izredni tehnični ali kontrolni pregled in ugotoviti vzrok motnje in nepravilnost odpraviti.


8

(3) Druţba obravnava kot incident naslednje ogroţanje ali oviranje ţelezniškega prometa:

1. vsak prevoz vlaka ali progovnega vozila mimo signala, ki prepoveduje nadaljnjo voţnjo, razen v primeru, ko se taka voţnja dovoli po nalogu pristojne osebe, katera vodi promet;

2. iztirjenje pri premiku na območju JŢI; 3. nalet ali pri premiku na območju JŢI, kadar naleti ali oplazi eno ali več vozil pri

premiku, razen na vlak; 4. odhod vlaka (s postaje, sluţbenega mesta), kadar niso izpolnjeni pogoji za voţnjo s

strani upravljavca; 5. trčenja, naleti ali iztirjenja motornih vozil za posebne namene, kadar ne vozijo kot

vlak; 6. prevoz ţelezniških vozil čez nivojski prehod, na katerem je promet zavarovan z

napravami za zavarovanje prometa, če promet na nivojskem prehodu ni zavarovan s temi napravami ali fizično, kadar ne doseţe meril za resno nesrečo ali nesrečo;

7. strganje vlaka, kadar se motorno vozilo za posebne namene uporabi kot vlečno vozilo pri vlaku;

8. preprečen nalet vlaka; 9. preprečeno trčenje vlaka; 10. okvara zračne zavore pri vlaku, kadar motorno vozilo za posebne namene vozi kot vlak; 11. prerez kretnice; 12. poškodba potnika, ki se je poškodoval na JŢI (razen na vlaku), kadar ne gre za hudo

poškodovano osebo; 13. poškodbe progovnih, SV, TK in EE naprav in motornih vozil za posebne namene

kadar ne doseţejo meril za resne nesreče ali nesreče; 14. nastavljanje predmetov na progo ali tir; 15. padec predmeta na progo; 16. zlom tirnice in deformacija tirnice/tira (tudi vegavost tira, izbočenje tira, …); 17. elementarne nesreče (plaz, poplava, ţled, atmosferska praznitev …), kadar ne

dosegajo merila za resne nesreče ali nesreče; 18. poţar pri vlaku kadar ne doseţe meril za resno nesrečo ali nesrečo; 19. poškodbe vozne mreţe kadar ne doseţejo meril za resne nesreče ali nesreče; 20. nezavarovana ali nepravilno zavarovana vlakovna vozna pot; 21. samomor, poskus samomora ali povoţenje nepooblaščenih in tretjih oseb; 22. ostali incidenti, ki so povezani s prometom vlakov na JŢI, ki bi lahko vplivali na

varnost prometa.

7. člen (Drugi dogodki)

(1) Drugi dogodki so dogodki, ki so izključeni iz resnih nesreč in nesreč in jih, glede na

posledice, ni mogoče obravnavati kot incident.

(2) Druţba obravnava kot druge dogodke:

1. najdena trupla; 2. poškodbe nepooblaščenih in tretjih oseb; 3. povoţenje domačih ali divjih ţivali; 4. ostale dogodke, ki ne sodijo med resne nesreče, nesreče in incidente.

(3) Drugi dogodki se ne obravnavajo kot izredni dogodki. Evidentirajo se na obrazcu P-7 »Poročilo o izrednosti« in se o njih vodi zbirna evidenca. Pisna prijava in preiskava teh dogodkov se ne opravlja.


9

8. člen (Motnje)

(1) Motnje so dogodki ali vrsta dogodkov v ţelezniškem prometu, ki ne doseţejo nobenega od

meril za resno nesrečo, nesrečo ali incident in ne vplivajo na varnost ţelezniškega prometa. Med motnje štejemo okvare ali motnje v delovanju signalnovarnostnih (npr. alarm javljalnikov plazov, kadar ni ugotovljen plaz), telekomunikacijskih (npr. motnja pri sporazumevanju), elektroenergetskih (npr. strganje obešalke voznega voda, kadar ne doseţe meril za incident), progovnih in drugih naprav. Motnje se evidentirajo in obravnavajo v skladu z drugimi veljavnimi predpisi.

(2) Kadar se enaka motnja ponovi petkrat na isti napravi ali delu naprave v roku 30 dni, se takšna motnja šteje kot incident.

9. člen (Reševanje ponesrečenih oseb)

(1) Oseba, ki je oddala obvestilo o izrednem dogodku ter druge osebe, ki so na kraju dogodka,

morajo v skladu z določili ZVZelP po svojih močeh in sposobnostih pomagati poškodovanim. Na mestu dogodka se lahko spreminja stanje samo zaradi pomoči poškodovanim ali zaradi preprečevanja še hujših posledic, sicer pa se morajo materialni in drugi dokazi ustrezno zavarovati do prihoda preiskovalne komisije oziroma drţavnih organov.

(2) Zaščito in reševanje v primeru izrednega dogodka opravljajo javne reševalne sluţbe (reševalci, gasilci, civilna zaščita,…). Javne reševalne sluţbe ne sodelujejo in se jih tudi ne obvešča o nastanku izrednega dogodka v primerih, ko se lahko posledice izrednega dogodka odpravijo v okviru ţelezniških delovnih procesov (npr. utirjenje s pomočjo intervencijskih vozil, popravilo proge in naprav s strani vzdrţevalcev).

10. člen (Obveščanje o nastanku izrednega dogodka)

(1) O nastanku izrednega dogodka, mora oseba, ki je bila v izrednem dogodku udeleţena, ki ga

je opazila ali je zanj izvedela neposredno po dogodku, nemudoma in na najhitrejši način obvestiti progovnega prometnika ali prometnika.

(2) Če so v izrednem dogodku poškodovane tudi osebe, se mora začeti reševanje poškodovancev in takoj obvestiti ReCO. Če ni moţnosti neposrednega klica na ReCO, se o tem posebej opozori progovnega prometnika ali prometnika.

(3) Če nastane izredni dogodek na mejni progi, mora postaja, ki prva izve za izredni dogodek o tem takoj obvestiti sosednjo mejno postajo.

(4) Sporočilo o izrednem dogodku (telefonsko ali ustno) mora vsebovati najnujnejše podatke o kraju in vrsti izrednega dogodka, o človeških ţrtvah, poškodovanih osebah, poškodbi ali nevoznosti proge ali tira, nevoznosti vzporedne proge oziroma drugega tira dvotirne proge, stanja SV, TK in SNEV naprav, voznih in drugih sredstev, sprejetih ukrepih, potreba po pomoči javnih reševalnih sluţb in drugih podatkih pomembnih za nadaljnje ravnanje. Podatki o izrednem dogodku morajo biti čim bolj točni. V primeru morebitnih spremenjenih dejstev in okoliščin je potrebno ponoviti obveščanje o izrednem dogodku z navedbo novih dejstev in okoliščin.

(5) Po oddanem obvestilu mora ţelezniški delavec, ki se je znašel na kraju izrednega dogodka, storiti vse, kar je v njegovi moči, da se prepreči poslabšanje posledic izrednega dogodka, in da se takoj prične z reševanjem poškodovanih in ogroţenih oseb.

(6) Izvršilni ţelezniški delavci, kateri so udeleţeni v izrednem dogodku so dolţni objektivno ustno obveščati in po izvedenih aktivnostih za zavarovanje oziroma nadaljnje varno


10

odvijanje prometa, sestaviti Poročilo o izrednosti P-7 in poročilo v aplikaciji ISSŢP ter ga predati pred koncem izmene svojemu nadrejenemu.

11. člen (Nosilci obveščanja o nastanku izrednega dogodka)

(1) Prometnik ali progovni prometnik, ki je izvedel za nastanek izrednega dogodka nemudoma

obvesti:

– pooblaščeno osebo PO (navedeno v drugem odstavku tega člena); – pooblaščenega delavca lokacije vodenja prometa (navedenega v tretjem odstavku

tega člena); – policijsko postajo (za dogodke navedene v četrtem odstavku tega člena); – ReCO (za dogodke navedene v petem odstavku tega člena).

(2) Pooblaščena oseba PO je za območje PO Maribor in PO Postojna starejši dispečer, za območje PO Ljubljana pa glavni prometni dispečer.

(3) Območje pooblaščenega delavca lokacije vodenja prometa obsega v smislu določb tega navodila območja postaj in sluţbenih mest, ki pripadajo tej lokaciji ter odprto progo ali del odprte proge. Kilometrska meja območja mora biti predpisana v postajnem poslovnem redu.

(4) Najbliţjo policijsko postajo se obvešča v primeru resne nesreče, nesreče, incidentov navedenih v točkah št.: 12, 13, 14, 18 in 21 tretjega odstavka 6. člena tega in drugih dogodkih navedenih v točkah 1 in 2 drugega odstavka 7. člena tega navodila.

(5) ReCO se obvešča v primeru resne nesreče, nesreče, incidentov katerih posledica so smrt, poškodba oseb ali poţar in v primerih navedenih v točkah 2 in 3 drugega odstavka 7. člena tega navodila.

(6) Pooblaščena oseba PO obvešča:

1. glavnega prometnega dispečerja (razen PO Ljubljana); 2. deţurne delavce upravljavca, katerih delavci in/ali sredstva so udeleţeni v izrednem

dogodku; 3. vodjo sluţbe upravljavca, katerih delavci in/ali sredstva so udeleţeni v izrednem

dogodku; 4. intervencijsko skupino pomoţnega vlaka (če je potrebno); 5. po potrebi ReCO (v primeru prejetih dodatnih informacij); 6. pooblaščenega delavca Notranjega nadzora SŢ.

(7) Glavni prometni dispečer, glede na razseţnost izrednega dogodka obvešča:

1. prevoznika oziroma pooblaščenca pogodbenika, katerih delavci in/ali sredstva so udeleţeni v izrednem dogodku;

2. inšpekcijo za ţelezniški promet (v primerih resnih nesreč in nesreč, v katerih so bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda ter o resnih nesrečah in nesrečah, ki imajo znake kaznivega dejanja);

3. preiskovalni organ RS; 4. Republiški inšpektorat pristojen za delo (v primeru mrtvih ali poškodovanih

zaposlenih pri upravljavcu oziroma pogodbeniku); 5. direktorja druţbe (v primeru resne nesreče); 6. generalnega direktorja druţbe SŢ, d.o.o. (v primeru resne nesreče); 7. vodjo Notranjega nadzora SŢ (v primeru resne nesreče); 8. po potrebi ReCO (v primeru dodatno prejetih informacij).


11

12. člen (Obveščanje o drugih dogodkih)

(1) O drugem dogodku mora oseba, ki ga je opazila ali je zanj izvedela neposredno po dogodku

nemudoma obvestiti progovnega prometnika ali prometnika.

(2) Prometnik oziroma progovni prometnik obvešča o drugih dogodkih:

1. starejšega/glavnega prometnega dispečerja; 2. pooblaščenega delavca lokacije vodenja prometa; 3. policijsko postajo o najdenih truplih in poškodbah nepooblaščenih in tretjih oseb; 4. ReCO o najdenih truplih in poškodbah nepooblaščenih in tretjih oseb ter povoţenju

domačih ali divjih ţivali.

Po izvedenih aktivnostih za zavarovanje oziroma nadaljnje varno odvijanje prometa sestavi Poročilo o izrednosti P-7 in poročilo v aplikaciji ISSŢP.

13. člen (Pisna prijava izrednega dogodka)

(1) Starejši dispečer za območje PO Maribor ali PO Postojna, glavni prometni dispečer pa za

območje PO Ljubljana mora o vsaki resni nesreči in nesreči, v kateri je bilo udeleţeno osebje in/ali sredstva upravljavca, takoj izpolniti in poslati regijskemu centru za obveščanje obrazec ―Obvestilo centru za obveščanje o ţelezniški nesreči‖, ki je kot priloga 4 sestavni del tega navodila.

(2) Pooblaščena oseba upravljavca mora za vsak izredni dogodek po tem navodilu, v katerem je bilo udeleţeno osebje in/ali sredstva upravljavca, sestaviti pisno prijavo na obrazcu ―Prijava izrednega dogodka ID-1‖, ki je kot priloga sestavni del tega navodila in je enoten za vse organizacijske enote upravljavca.

(3) Pooblaščene osebe upravljavca za posamezne izredne dogodke so:

1. pooblaščeni delavec dejavnosti vodenja prometa za vse izredne dogodke na območju postaj in pripadajočih medpostajnih odsekov v mejah lokacije vodenja prometa;

2. pooblaščeni delavec pristojnega vzdrţevalca za izredne dogodke, ki nastanejo na območju tirov, na napravah in na vozilih s katerimi upravlja ta vzdrţevalec;

3. pooblaščeni delavec pogodbenika na tirih, s katerimi upravlja pogodbenik.

(4) Pisna prijava izrednega dogodka ID-1 mora biti lastnoročno podpisana od pooblaščene osebe, ki je sestavila prijavo.

(5) Pisno prijavo izrednega dogodka pooblaščena oseba sestavi takoj, najpozneje pa v dveh delovnih dneh po nastanku izrednega dogodka.

(6) Pisno prijavo o izrednem dogodku (ID-1) je treba poslati v predpisanem roku, z vsemi znanimi podatki:

1. Preiskovalnemu organu Republike Slovenije; 2. Inšpektoratu RS pristojnemu za promet; 3. Sluţbi za vodenje prometa; 4. Sluţbi za načrtovanje in tehnologijo; 5. Sluţbi za gradbeno dejavnost oziroma Sluţbi za EE in SVTK v primeru poškodb

infrastrukture; 6. udeleţenemu prevozniku; 7. pristojni policijski postaji; 8. Inšpektoratu RS pristojnemu za delo, če so se smrtno ponesrečili ali telesno

poškodovali ţelezniški delavci upravljavca pri opravljanju sluţbe, pri kolektivnih nesrečah in nevarnih pojavih, ki bi lahko ogrozili ţivljenja delavcev pri delu in drugih ljudi;


12

9. organizacijski enoti druţbe SŢ, d.o.o. za obrambne zadeve, zaščito in varnost, če so bile v izrednem dogodku udeleţene vojaške osebe ali vojaške pošiljke, in v vseh primerih namernega poškodovanja naprav in sredstev infrastrukture ali namernega ogroţanja varnosti prometa ter v vseh primerih vandalizma;

10. organizacijski enoti druţbe SŢ, d.o.o. za notranji nadzor, izobraţevanje in predpise, kakovost ter okolje.

(7) Podatki, ki niso zajeti v Pisni prijavi izrednega dogodka (ID-1) se ugotovijo med preiskavo in navedejo v Komisijskem poročilu o preiskavi izrednega dogodka ID-3.

14. člen (Vsebina pisne prijave izrednega dogodka)

(1) V zaglavju Pisne prijave izrednega dogodka ID-1 se vpiše zaporedna številka izdane Pisne

prijave izrednega dogodka ID-1, katero je v tekočem letu izdelal (npr. lokacija vodenja prometa) ter lokacija.

(2) Pisna prijava izrednega dogodka ID-1 vsebuje:

1. datum in čas nastanka izrednega dogodka, kateri se vpiše v obliki: dan, mesec in leto, čas pa v obliki: ura in minuta, in sicer od 00.01 do 24.00;

2. kraj nastanka izrednega dogodka (km lega, odsek proge, postaja, sluţbeno mesto, kateri tir, proga, katera stran proge, katera tirnica ….);

3. vrsto in številko vlaka: - vrsto vlaka, - številko vlaka, - številke vlečnih vozil z navedbo uvrstitve vlečnega vozila pri vlaku (vlakovna,

priprega, doprega ali vmesna lokomotiva), - podatki o premikalnem sestavu (rinjeni ali vlečeni sestav, število vagonov), - individualna številka iztirjenih vlečnih in/ali vlečenih vozil;

4. podatke o prevozniku; 5. podatke o upravljavcu (lastniku) infrastrukture na območju izrednega dogodka; 6. opis izrednega dogodka, pri čemer mora biti opis izrednega dogodka kratek in mora

obsegati čim več podatkov, ki so pomembni za nadaljnjo preiskavo; 7. ovire v prometu (zamude vlakov, izpad vlakov in nadomestni prevoz); 8. podatke o vremenu, temperaturi in vidljivosti v času nastanka izrednega dogodka; 9. podatke o posledicah pri ljudeh in poškodovanih materialnih sredstvih: umrli,

poškodovani, podatki o poškodbah in nevoznosti tira, poškodbe signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in stabilnih naprav električne vleke, poškodbe voznih sredstev, poškodbe tovora in onesnaţenje okolja, ocena materialne škode, ..;

10. za udeleţene ţelezniške delavce je treba navesti še: - ime in priimek delavca, - naziv delovnega mesta in organizacijsko enoto;

11. podpis, kjer je potrebno napisati ime in priimek osebe, katera je sestavila Pisno prijavo o izrednem dogodku ID-1 in lastnoročni podpis.

15. člen (Prvi ukrepi po nastalem izrednem dogodku)

(1) Pooblaščeni (deţurni) delavec dejavnosti vodenja prometa, na čigar območju se je pripetil

izredni dogodek, mora čim hitreje ugotoviti dejansko stanje (na kraju izrednega dogodka) in o tem na območjih PO Maribor ali PO Postojna obvestiti starejšega dispečerja, na območju PO Ljubljana pa glavnega prometnega dispečerja. Obvestilo mora vsebovati naslednje podrobne informacije o:


13

1. kraju izrednega dogodka (postaja, medpostajni odsek, kilometrska lega, na katerem tiru oziroma progi);

2. morebitnih človeških ţrtvah; 3. morebitnih poškodovanih osebah; 4. sprejetih ukrepih za reševanje; 5. poloţaju in stanju vlečnih vozil (iztirjena, prevrnjena); 6. poloţaju in stanju vlečenih vozil (iztirjena, prevrnjena); 7. moţnost voţnje mimo kraja izrednega dogodka po isti progi (tiru), po drugih tirih

oziroma progah; 8. morebitnih poškodbah proge; 9. morebitnih poškodbah SNEV; 10. morebitnih poškodbah SV, TK ali drugih naprav; 11. konfiguraciji terena (ravnina, krivina, nagib, nasip, usek, odprt, trdnost tal,…); 12. bliţini drugih prometnic (ceste, kolovozi,…); 13. moţnosti prestopa potnikov; 14. vrsti nevarnih snovi in stopnji ogroţenosti; 15. vremenu in temperaturi; 16. drugih podatkih, ki bil lahko pripomogli k boljši organizaciji del pri odpravi posledic.

(2) Pooblaščeni (deţurni) delavec dejavnosti vodenja prometa s posredovanjem starejšega

dispečerja PO Maribor ali PO Postojna oziroma glavnega prometnega dispečerja (na območju PO Ljubljana) po potrebi zahteva pomoč javnih reševalnih sluţb.

(3) Pooblaščeni (deţurni) delavec dejavnosti vodenja prometa mora na kraju dogodka:

1. v dogovoru s starejšim dispečerjem PO Maribor ali PO Postojna oziroma glavnim prometnim dispečerjem na območju PO Ljubljana izdati navodila za nadaljnje opravljanje ţelezniškega prometa;

2. zavarovati dokaze na območje nastanka izrednega dogodka (ohraniti dejansko stanje ob nastanku izrednega dogodka);

3. zavarovati dokazni material (ugotoviti stanje zalivk vseh naprav, ki morajo biti zalivkane, popisati stanje števcev in/ali protokolov na SV napravi, odvzeti prometno dokumentacijo oziroma to zahtevati od pooblaščenih delavcev drugih dejavnosti,…);

4. odvzeto prometno dokumentacijo in ostalo preiskovalno gradivo mora predati preiskovalni komisiji;

5. obveščati starejšega/glavnega prometnega dispečerja o vsaki spremembi stanja na kraju izrednega dogodka, ki vpliva na organizacijo odprave posledic in prevoznost proge.

(4) Pooblaščeni delavec, kateri je prvi prispel na kraj izrednega dogodka izroči pridobljeni dokazni material predsedniku preiskovalne komisije.

(5) Na mejni progi je odstranjevanje posledic izrednega dogodka v pristojnosti upravljavca, na katerem območju se je dogodek pripetil oziroma kakor je dogovorjeno v dokumentih za vodenje ţelezniškega prometa med upravljavcema infrastrukture. Če ni mogoče ugotoviti, v kateri drţavi se je izredni dogodek pripetil, se predstavnik druţbe SŢ-Infrastruktura, d.o.o. dogovori s pristojnim delavcem sosednjega upravljavca, kateri izmed njiju bo pristopil k reševanju in odpravi posledic ali bosta k temu pristopila oba.

(6) Delavci, ki so udeleţeni pri izrednem dogodku, morajo ostati na svojem delovnem mestu, dokler jim pooblaščena oseba po opravljenih formalnostih ne dovoli zapustitev delovnega mesta, razen v primeru kadar nudijo prvo pomoč ponesrečenim osebam oziroma so sami deleţni prve pomoči.

16. člen (Odprava posledic izrednega dogodka)

(1) Odpravo posledic izrednega dogodka organizirajo naslednji delavci upravljavca:


14

1. vodja Sluţbe za vodenje prometa – za resne nesreče in nesreče; 2. Pooblaščeni (deţurni) delavec dejavnosti vodenja prometa – za incidente.

(2) Delo skupin pri odpravljanju posledic izrednega dogodka usklajuje pooblaščeni delavec dejavnosti vodenja prometa.

(3) V primeru resne nesreče direktor druţbe pooblasti predstavnika druţbe za dajanje informacij o dogodku javnosti (medijem) na kraju izrednega dogodka. Pooblastilo je lahko izdano za vsak posamezen primer ali do preklica.

(4) Pomoţni vlak, dvopotno vozilo ali tirni ţerjav naroča starejši dispečer PO Maribor ali PO Postojna oziroma glavni prometni dispečer na območju PO Ljubljana na zahtevo vodje Sluţbe za vodenje prometa ali vodja preiskovalne komisije.

(5) Intervencijske ekipe morajo biti pripravljene za odhod iz matične enote in sicer za:

– pomoţni vlak in dvopotno vozilo najkasneje v 20 minutah; – sneţna mehanizacija in tirni ţerjav najkasneje v 30 minutah; – vzdrţevalci SNEV ob delavnikih od 07.00 do 15.00 ure najkasneje v 20 minutah, sicer

pa najkasneje v 90 minutah.

(6) Po opravljenem delu se pomoţni vlak, dvopotno vozilo ali tirni ţerjav takoj odpravi v domicilno enoto.

17. člen (Organizacija prometa po nastanku izrednega dogodka)

(1) Po nastanku izrednega dogodka, zaradi katerega je bil prekinjen promet ali so bile

povzročene večje zamude vlakov, je potrebno sprejeti najnujnejše ukrepe, da se posledice izrednega dogodka čim hitreje odpravijo in se vzpostavi prevoznost proge.

(2) Pooblaščeni delavec na kraju izrednega dogodka v dogovoru s pristojno PO določi naloge za urejanje prometa med odpravljanjem posledic izrednega dogodka. Pomembne odločitve pri urejanju prometa sprejema vodja Sluţbe za vodenje prometa in o njih obvešča direktorja SŢ – Infrastruktura d.o.o..

(3) Če mesto izrednega dogodka ni prevozno, upravljavec določi pomoţno pot.

(4) Organizacijo nadomestnih prevozov in voţenj vlakov po pomoţni poti opravijo prevozniki.

18. člen (Ravnanje s pošiljkami, ki so poškodovane v izrednem dogodku)

Postopek in ravnanja s pošiljkami predpiše prevoznik v svojem operativnem predpisu. O ravnanju s stvarmi, ki jih prevaţa upravljavec z lastnimi sredstvi odloči Sluţba, ki ji stvari pripadajo.

19. člen (Obveščanje javnosti ter dajanje informacij o izrednem dogodku)

(1) Obveščanje javnosti (medijev) o izrednem dogodku opravlja izključno oseba, ki jo pooblasti

direktor druţbe.

(2) V primeru resne nesreče se takoj ali najkasneje naslednji dan sestane vodstvo druţbe, ki obravnava vse okoliščine v zvezi z resno nesrečo in posreduje javnosti, vse do takrat znane podatke, o resni nesreči.

(3) Informacije in izjave o izrednem dogodku morajo biti omejene le na ugotovljeno dejansko stanje. Informacije o vzrokih izrednega dogodka, posledicah in škodi se (lahko) dajo šele, ko


15

to ugotovi ali poda oceno preiskovalna komisija.

20. člen (Sestava preiskovalnih komisij)

(1) Vsak izredni dogodek na območju JŢI mora biti skrbno in temeljito preiskan, da se ugotovijo

vsi vzroki in okoliščine, v katerih je nastal. Na osnovi preiskave se morajo sprejeti ukrepi za odpravo vzrokov nastanka izrednih dogodkov. Preiskavo izrednih dogodkov vedno opravlja preiskovalna komisija.

(2) Če je v izrednem dogodku udeleţeno osebje in/ali sredstva samo upravljavca, preiskavo izrednega dogodka opravlja preiskovalna komisija samo iz predstavnikov upravljavca.

(3) Če je v izrednem dogodku udeleţeno osebje in/ali sredstva upravljavca in prevoznika, preiskavo izrednega dogodka opravlja preiskovalna komisija sestavljena iz predstavnikov upravljavca in prevoznika.

(4) Če je v izrednem dogodku udeleţeno osebje in/ali sredstva upravljavca in pogodbenika, preiskavo izrednega dogodka opravlja preiskovalna komisija sestavljena iz predstavnikov upravljavca in pogodbenika.

(5) Če je v izrednem dogodku udeleţeno osebje in/ali sredstva samo pogodbenika, preiskavo izrednega dogodka opravlja preiskovalna komisija sestavljena iz predstavnikov upravljavca in pogodbenika.

(6) Preiskovalna komisija mora biti sestavljena tako, da je skupno število predsednika in članov liho, najmanj pa jo sestavljajo predsednik in dva člana. V komisiji, v katerih sodeluje predstavnik upravljavca, upravljavec določi predsednika, člane iz vrst prevoznika določi prevoznik, člane iz vrst pogodbenika pa določi pogodbenik.

(7) Za člane preiskovalne komisije iz vrst upravljavca so lahko imenovani:

1. pooblaščeni delavci notranjega nadzora; 2. delavci, pooblaščeni za varnost in zdravje pri delu in poţarno varnost; 3. strokovnjaki iz dejavnosti vodenja prometa, za ţelezniška vozila upravljavca, za

spodnji in zgornji ustroj, za signalno-varnostne naprave, za telekomunikacijske naprave in za elektroenergetske naprave;

4. drugi strokovnjaki iz področja gospodarskih dejavnosti ali strok (zdravniki, psihologi, predstavniki inštitutov, sociologi, …).

(8) Sestavo preiskovalne komisije za izredne dogodke na mejni progi določi pristojni upravljavec, določen v sporazumu/pogodbi med sosednjima upravljavcema.

21. člen (Imenovanje preiskovalne komisije)

(1) Preiskovalno komisijo za izredne dogodke, v katerih je udeleţeno samo osebje in/ali

sredstva upravljavca imenuje upravljavec.

(2) Preiskovalno komisijo za izredne dogodke, v katerih je udeleţeno poleg osebja in/ali sredstva upravljavca tudi osebje in/ali sredstva prevoznikov ali pogodbenikov, imenuje upravljavec.

(3) Preiskovalno komisijo za izredne dogodke v katerih je udeleţeno samo osebje in/ali sredstva prevoznika, imenuje prevoznik.

(4) Preiskovalno komisijo za izredne dogodke na tirih pogodbenikov, v katerih je udeleţeno samo osebje in/ali sredstva pogodbenika, imenuje upravljavec.

(5) Preiskovalno komisijo za izredne dogodke na tirih pogodbenikov, v katerih je udeleţeno


16

osebje in/ali sredstva prevoznika, imenuje prevoznik. V preiskovalno komisijo morajo biti imenovani predstavniki prevoznika in pogodbenika.

22. člen (Postopek imenovanja preiskovalne komisije)

(1) Direktor druţbe imenuje stalne predsednike preiskovalne komisije za resne nesreče,

nesreče in incidente ter delavce, ki so lahko člani preiskovalnih komisij s sklepom. Glede na vrsto in kraj nastanka izrednega dogodka predsednik preiskovalne komisije določi za vsak izredni dogodek člane preiskovalne komisije.

(2) Za člane preiskovalne komisije sme predsednik preiskovalne komisije določiti delavce, ki niso sodelovali pri nastanku izrednega dogodka, katerega bodo preiskovali.

(3) Za člane preiskovalnih komisij se lahko uporabijo samo tisti delavci, ki so imenovani s strani upravljavca, prevoznikov ter pogodbenikov kot člani preiskovalnih komisij.

23. člen (Pristojnosti preiskovalne komisije)

Preiskovalna komisija lahko zahteva informacije od vseh, za katere se domneva, da lahko zagotovijo podatke, ki so pomembni za preiskavo, ter lahko zadrţi in prouči predmete, pisne dokumente in zapise iz elektronskih medijev, ki so po mnenju preiskovalne komisije pomembni za preiskavo, pri čemer ima naslednje pravice do:

1. pristopa na kraj izrednega dogodka in do vozil, njihovih delov, tovora, razbitin, vstopa na zemljišče, v objekte in vozila;

2. odreditve zadrţanja dokazov in nadzora nad odstranjevanjem ostankov ali delov vozil za potrebe preiskave;

3. odvzema zapisovalnih medijev registrirnih naprav na vozilih in drugih napravah za potrebe analiz preiskave;

4. opraviti razgovor s pričami in udeleţenci; 5. dobiti na razpolago katero koli informacijo ali zapis, ki ga imajo lastnik, upravljavec in

prevoznik ali proizvajalec sredstev, ki so bila udeleţena v izrednem dogodku.

24. člen (Preiskava izrednih dogodkov)

(1) Preiskovalna komisija opravi preiskavo izrednega dogodka v naslednjih fazah:

ogled nastanka izrednega dogodka na kraju samem; zbiranje dokazov in preiskovanje okoliščin izrednega dogodka; ugotovitev vzroka nastanka izrednega dogodka in sestava komisijskega poročila s

priporočili.

(2) Glede na vrsto in kraj nastanka izrednega dogodka lahko predsednik preiskovalne komisije odloči, da preiskovalna komisija ne opravi ogleda nastanka izrednega dogodka na kraju samem in to samo v primeru, da je moţno iz prejetih informacij oceniti vzrok za nastanek izrednega dogodka.

25. člen (Ogled nastanka izrednega dogodka na kraju samem)

(1) Naloge preiskovalne komisije na kraju nastanka izrednega dogodka so predvsem da:


17

1. prevzame dokazni material s strani pooblaščenih delavcev, ki so bili prvi na kraju izrednega dogodka;

2. ugotovi okoliščine, v katerih je nastal izredni dogodek in poizkuša ugotoviti vzrok izrednega dogodka;

3. zbere ves potreben dokazni material v zvezi z izrednim dogodkom; 4. ugotovi stopnjo poškodb proge, vozil, objektov in drugih naprav ter stvari prevzetih na

prevoz in oceni višino materialne škode; 5. po moţnosti opravi fotografiranje poloţaja vozil, proge, objektov in naprav tako, da

bodo na fotografijah vidne značilne podrobnosti izrednega dogodka; 6. v najkrajšem moţnem roku pridobi izjave udeleţenih delavcev in očividcev izrednega

dogodka; 7. zbere in prouči podatke o psihofizičnem in zdravstvenem stanju v dogodku

udeleţenih izvršilnih ţelezniških delavcev, ob nastopu sluţbe in v sluţbi do nastanka izrednega dogodka, zabeleţi podatke o predhodni zaposlitvi in počitku udeleţenih izvršilnih ţelezniških delavcev in prevzame dokazila o rezultatih preverjanja prisotnosti alkohola;

8. preuči organizacijo dela in način vodenja na zadevnem prometnem, sluţbenem in delovnem mestu (lokalna navodila, postajni poslovni red, tehnološki proces dela, odredbe ipd.), kakor tudi, če je organizacija dela pravilno izvedena;

9. ogled opravi v čim krajšem času z namenom, da se omogoči čim hitrejši pričetek odprave posledic izrednega dogodka in vzpostavitev prometa;

10. v primeru resne nesreče ter po potrebi v primeru nesreče ali incidenta na kraju izrednega dogodka zabeleţi ugotovitve in dejansko stanje na obrazcu "Predhodna ugotovitev dejanskega stanja pri izrednem dogodku" ID-2. O potrebi izpolnjevanja obrazca ID-2, v primeru nesreče ali incidenta, se odloči predsednik preiskovalne komisije;

11. zbere izjave udeleţenih delavcev in prič izrednega dogodka ter vse zapisnike o opravljenih izmerah voznih sredstev in proge, pregledih SV, TK ali SNEV naprav kakor tudi skice izrednega dogodka.

(2) Preiskovalna komisija mora pri ogledu in preiskavi izrednega dogodka razpolagati s potrebnimi sredstvi in pripomočki za delo.

(3) Ţelezniški delavci, ki niso določeni za preiskavo izrednih dogodkov ali za delo pri odpravljanju posledic in druge nepooblaščene osebe, nimajo dostopa na kraj izrednega dogodka oziroma se morajo s kraja izrednega dogodka umakniti.

26. člen (Zbiranje dokazov in preiskovanje okoliščin izrednega dogodka)

(1) Preiskovalna komisija zahteva informacije od vseh, za katere se domneva, da lahko

zagotovijo podatke, kateri so pomembni za preiskavo. Hkrati zadrţi in prouči zahtevane predmete, pisne dokumente in zapise iz elektronskih medijev, ki so po mnenju preiskovalne komisije pomembni za preiskavo. Po potrebi preiskovalna komisija lahko zahteva tudi rekonstrukcijo izrednega dogodka.

(2) Vse druţbe in pogodbeniki so dolţni izpolniti zahteve iz prvega odstavka tega člena v skladu

z navodili članov preiskovalne komisije.

27. člen (Rekonstrukcija izrednega dogodka)

(1) Rekonstrukcija izrednega dogodka se izvede, kadar se morajo razjasniti pomembna dejstva

ali kadar je potrebno preveriti prikazana dejstva izrednega dogodka. Z rekonstrukcijo se mora prikazati celoten dogodek, zato se mora rekonstrukcijo opraviti pod čim bolj podobnimi


18

pogoji in okoliščinami, v katerih se je izredni dogodek zgodil.

(2) Da bi se dogodek lahko prikazal v celoti in pod čim bolj podobnimi pogoji, v katerih se je zgodil, je kot osnova za rekonstrukcijo Poročilo o opravljenem ogledu in ugotovitvah dejanskega stanja na kraju izrednega dogodka ID-2 v kolikor je to izdelano.

(3) Pri rekonstrukciji dogodka se mora poskrbeti za naslednje:

1. da jo opravlja komisija določena s strani preiskovalne komisije; 2. da so po moţnosti na rekonstrukciji prisotne osebe, ki se omenjajo oziroma so bile

udeleţene pri dogodku; 3. da se rekonstrukcija po moţnosti opravi pod čim bolj podobnimi pogoji, v katerih se je

dogodek zgodil; 4. da bo vlak ali premikalni sestav v enaki sestavi, signalnovarnostne naprave in druge

naprave v čim bolj podobnem poloţaju, kot so bile pred dogodkom.

(4) O rekonstrukciji je treba izdelati zapisnik.

(5) Zapisnik o rekonstrukciji izrednega dogodka podpišejo vsi člani komisije, ki so rekonstrukcijo izvajali.

28. člen (Ugotovitev vzroka nastanka izrednega dogodka in sestava komisijskega poročila s priporočili)

(1) V zaključni fazi preiskovalna komisija ugotovi vzrok nastalega izrednega dogodka ter sestavi

morebitna priporočila. Na osnovi navedenega preiskovalna komisija sestavi Komisijsko poročilo o preiskavi izrednega dogodka ID-3 s priporočili.

(2) Komisijsko poročilo o preiskavi izrednega dogodka mora biti zaključeno tako, da je iz njega razviden potek preiskave in vsi ključni podatki, ter v skladu s Prilogo 3 tega navodila. Oblika komisijskega poročila je opredeljena v Prilogi 3 kot obrazec "ID-3". V zaglavju Komisijskega poročila o izrednem dogodku se pod naslovom vpiše lokacija (katera je izstavila ID-1) in številko.

(3) Preiskava izrednega dogodka in zaključek Komisijskega poročila se mora končati najpozneje v času 30 dni od nastanka izrednega dogodka. V tem roku mora preiskovalna komisija zbrati in urediti celotno preiskovalno gradivo in izdelati Komisijsko poročilo o preiskavi izrednega dogodka ID-3.

(4) Predsednik preiskovalne komisije lahko podaljša rok zaključka Komisijskega poročila, ki pa ne sme biti več kakor štiri mesece od nastanka izrednega dogodka.

(5) Obrazec Komisijsko poročilo o preiskavi izrednega dogodka ID-3 je sestavljen iz naslednjih poglavij, v katera se opiše naslednje:

1. POVZETEK

Povzetek vsebuje krajši opis dogodka, kdaj in kje se je zgodil, ter njegove posledice. Navesti je potrebno neposredne vzroke in dejavnike, ki so prispevali k dogodku, ter osnovne vzroke, ki jih je razkrila preiskava. Navedejo se najpomembnejša priporočila in podatki o naslovnikih.

2. NEPOSREDNA DEJSTVA V ZVEZI Z DOGODKOM

2.1. Dogodek: – datum, točen čas in kraj dogodka, – opis dogodkov in kraja nesreče, vključno z aktivnosti reševalnih sluţb in sluţb za

nujne primere, – odločitve o uvedbi preiskave, sestavi skupine preiskovalcev in vodenju preiskave.


19

2.2. Ozadje dogodka: – vpleteno osebje in pogodbeniki ter druge strani in priče, – vlaki in njihova sestava, vključno s številkami posameznih enot vpletenih voznih

sredstev, – opis infrastrukture in sistema signalizacije (vrsta tirov, kretnic, zapornic, signalov,

zaščita vlakov), – komunikacijska sredstva, – gradbena dela na kraju izrednega dogodka ali njegove bliţine (sem spadajo tudi

progovne delavske skupine na progi), – sproţitev načrta ukrepov za primer izrednega dogodka in v njem predvidenih

dogodkov, – sproţitev načrta ukrepov za primer izrednega dogodka javnih reševalnih sluţb,

policije in zdravstvenih storitev ter v načrtu predvidenih dogodkov.

2.3. Smrtne ţrtve, poškodbe in materialna škoda: – potniki in tretje osebe, osebje, vključno s pogodbeniki, – tovor, prtljaga in drugo premoţenje, – infrastruktura, vozna sredstva in okolje.

2.4. Zunanje okoliščine: – vremenske razmere (vreme, temperatura, vidljivost), geografske danosti in

značilnosti.

3. EVIDENCA O PREISKAVAH IN POIZVEDOVANJIH

3.1. Povzetek pričevanj (ob upoštevanju varovanja identitete oseb): – udeleţeno osebje upravljavca, – vlakovno osebje, vključno s pogodbeniki, – druge priče.

3.2. Sistem varnega upravljanja: – okvirna organizacija in kako se izdajajo in izvajajo odredbe, – zahteve za osebje in kako se uveljavljajo, – redni postopek za notranji nadzor in revizije ter njihovi rezultati, – vmesnik med različnimi aktivnimi udeleţenci, povezanimi z infrastrukturo.

3.3. Predpisi in določila: – zadevni predpisi in določila Skupnosti ter nacionalni predpisi in določila, – drugi predpisi in določila, lokalna navodila, zahteve za osebje, predpisi o vzdrţevanju

in veljavni standardi.

3.4. Delovanje voznih sredstev ter tehničnih objektov in naprav: – signalizacija in nadzorno vodenje, vključno z evidentiranjem podatkov iz avtomatskih

zapisovalnikov, – infrastruktura, – komunikacijska oprema, – vozna sredstva, vključno z evidenco podatkov iz avtomatskih zapisovalnikov.

3.5. Dokumentacija o operacijskem sistemu: – ukrepi, ki jih je sprejelo osebje za upravljanje prometa in signalizacijo, – izmenjava ustnih sporočil v zvezi z dogodkom, vključno z dokumentacijo na podlagi

posnetkov, – ukrepi, ki so sprejeti zaradi zaščite in varovanja kraja dogodka.

3.6. Vmesnik med človekom, strojem in organizacijo: – delovni čas vpletenega osebja,


20

– zdravstvene in osebne okoliščine, ki so vplivale na dogodek, vključno z morebitnim fizičnim ali psihološkim stresom,

– zasnova opreme, ki je vplivala na vmesnik med človekom in strojem.

3.7. Prejšnji dogodki podobne vrste. – ponavljajoči dogodki podobne vrste,

4. ANALIZA IN UGOTOVITVE

4.1. Končna presoja o nizu dogodkov: – predstavitev presoj o dogodku na podlagi dejstev iz poglavja o evidencah o preiskavi

in poizvedovanja.

4.2. Razprava: – predstavitev presoj o dogodku na podlagi dejstev iz poglavja o evidencah o preiskavi

in poizvedovanjih zaradi presoj v zvezi z vzroki dogodka in delovanju reševalnih sluţb.

4.3. Presoje: – neposredni in primarni vzroki dogodka, vključno z dejavniki, ki so njemu prispevali in

so povezani z dejavnostmi vpletenega osebja ali stanjem voznega sredstva ali tehničnimi objekti in napravami,

– osnovni vzroki, ki je povezan z veščinami, postopki in vzdrţevanjem, – temeljni vzroki, ki so povezani s pogoji iz regulativnega okvira in uporabo sistema

varnega upravljanja.

4.4. Dodatne ugotovitve: – pomanjkljivosti in hibe, ugotovljene med preiskavo, ki pa ne vplivajo na presojo o

vzrokih.

5. SPREJETI UKREPI

– evidenca o ţe prej sprejetih ukrepih ali ukrepih sprejetih zaradi dogodka.

6. PRIPOROČILA

– vpisati priporočila, ki jih komisija predlaga kot ukrepe za odpravo vzrokov za nastanek tovrstnih in podobnih dogodkov.

(6) V Komisijskem poročilu o preiskavi izrednega dogodka se navedejo vse točke. V primeru, da

pri posamezni točki, glede na vrsto izrednega dogodka, ni vsebine se namesto vsebine vpiše beseda »Odpade«. Komisijsko poročilo o preiskavi izrednega dogodka so dolţni podpisati predsednik in vsi člani preiskovalne komisije (ni dovoljeno vpisovanje "l.r.").

(7) Vsak član preiskovalne komisije ugotovitve in priporočila iz Komisijskega poročila o preiskavi izrednega dogodka vključi v dejavnost izvajanja notranjega nadzora s ciljem izboljšanja sistema varnega upravljanja.

(8) Po vsaki končani preiskavi resne nesreče s hujšimi posledicami direktor druţbe SŢ-Infrastruktura, d.o.o. sestavi delovno skupino ki analizira izredni dogodek, njegove okoliščine in predlaga ukrepe za preprečitev nadaljnjega nastajanja tovrstnih in podobnih izrednih dogodkov.

(9) Vsi izredni dogodki, posebej pa tisti, ki so nastali zaradi subjektivne odgovornosti in napak ţelezniških delavcev pri opravljanju prometa, se morajo obravnavati pri izpopolnjevanju izvršilnih ţelezniških delavcev.

(10)Ugotavljanje subjektivne odgovornosti se opravi v skladu s predpisom, ki ureja odgovornost delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.


21

29. člen (Zavrnitev komisijskega poročila o preiskavi izrednega dogodka)

Direktor druţbe SŢ-Infrastruktura, d.o.o. (na predlog strokovnih sluţb) lahko vrne preiskovalni komisiji komisijsko poročilo o preiskavi izrednega dogodka v dopolnitev ali spremembo če ugotovi, da je preiskava nepopolna. Pri tem mora biti navedeno v čem so pomanjkljivosti, kaj je potrebno še raziskati ter določi rok, v katerem mora biti opravljena dopolnitev ali sprememba. Če rok ni določen, se mora opraviti dopolnitev najkasneje v roku 30 dni od prejema zahtevka za dopolnitev.

30. člen (Evidenca, statistika in analiza izrednih dogodkov)

(1) Takoj po nastalem izrednem dogodku starejši dispečer PO Maribor in PO Postojna ter glavni prometni dispečer za območje PO Ljubljana evidentirajo izredni dogodek aplikaciji ISSŢP (POSZ).

(2) Na podlagi pisne prijave izrednega dogodka ID-1 se sestavi klasifikacijski list za vsak izredni dogodek posebej. Podatki iz klasifikacijskega lista se vnesejo v računalniško bazo podatkov kjer se vrši obdelava le teh. Na osnovi obdelanih podatkov se izdelajo mesečna, obdobna in letna poročila o izrednih dogodkih ter se dostavijo vsem zainteresiranim organizacijskim enotam v elektronski obliki.

(3) Na osnovi računalniške baze podatkov se izdela tudi Statistiko nesreč, katera je enaka prilogi H: Statistiki nesreč Uredbe komisije (ES) št. 332/2007, z dne 27.03.2007, o tehničnih ureditvah za prenos statistike ţelezniškega prevoza – Uradni list Evropske unije L 88/16, SL, z dne 29.03.2007). Podatki in metapodatki se pošljejo v podatkovni datoteki in sicer v elektronski obliki varnostnemu organu najkasneje do 30. junija tekočega leta za preteklo koledarsko leto.

(4) Iz baze podatkov se lahko izdela tudi delne statistične podatke o določenih izrednih dogodkih za potrebe druţbe, ki podatke potrebuje za analizo dogodkov ter njihovo zmanjšanje. Statistika mora biti vodena tako sistematično, da prikaţe zakonitosti, ki jih je moţno izdati kot priporočila za odpravo nepravilnosti pri opravljanju ţelezniškega prometa.

(5) Prijave izrednih dogodkov, preiskovalna gradiva in komisijska poročila o preiskavi izrednih dogodkov se hranijo 10 let, nato pa se z gradivom ravna po določilih predpisa o arhiviranju dokumentarnega in arhivskega gradiva.

31. člen (Letno varnostno poročilo)

(1) O izrednih dogodkih ter o drugih dogodkih, pomembnih za varnost ţelezniškega prometa se

vodi evidenca. Na podlagi evidence izrednih dogodkov in ostalih pojavov, pomembnih za varnost ţelezniškega prometa, se izdela "Letno varnostno poročilo" za preteklo koledarsko leto, ter ga najkasneje do 30. junija dostavi varnostnemu organu.

(2) Varnostno poročilo mora vsebovati najmanj:

1. podatke o tem, kako se izpolnjujejo skupni varnostni cilji upravljavca; 2. podatke o rezultatih varnostnih načrtov; 3. opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov; 4. podatke o skupnih varnostnih kazalnikih v obliki, kot jo zahteva varnostni organ; 5. rezultate spremljanja varnostnih kazalnikov ; 6. ugotovitve o pomanjkljivostih in napakah pri izvajanju ţelezniškega prometa in pri

upravljanju ţelezniške infrastrukture, ki bi lahko bile pomembne za varnostni organ.


22

32. člen

(Varnostno priporočilo) (1) Preiskovalna komisija lahko izda varnostno priporočilo, katerega upravljavec mora

upoštevati v procesu zagotavljanja skupnih varnostnih ciljev.

(2) Varnostno priporočilo v nobenem primeru ne sproţi domneve o krivdi ali odgovornosti za resno nesrečo, nesrečo ali incident.

(3) Preiskovalna komisija, ki izda varnostno priporočilo upravljavcu, o tem obvesti tudi varnostni organ.

33. člen (Obveščanje, raziskava in poročanje o motnjah)

(1) Motnje na progovnih, SV, TK napravah in SNEV se evidentirajo v aplikaciji GES (Generalni

evidenčni sistem).

(2) Pooblaščeni delavec upravljavca, ki je zadolţen za vzdrţevanje posamezne naprave spremlja nastale motnje.

(3) Motnje na napravah, ki se, po določbah drugega odstavka 8. člena tega navodila, štejejo kot incident, prijavi pisno na obrazcu ID-1 pooblaščeni delavec, ki je zadolţen za vzdrţevanje te naprave.

34. člen (Prehodne določbe)

Vsi pooblaščeni delavci druţbe, in pogodbenikov, kateri bodo sodelovali pri obveščanju o izrednih dogodkih oziroma sodelovali v preiskovalnih komisijah in izdelavi komisijskih poročil, se morajo seznaniti z določbami tega navodila

35. člen (Končne določbe)

Sestavni del tega navodila so vzorci obrazcev, ki so v prilogi navodila:

Priloga 1: Prijava izrednega dogodka …..…………………………………………… ID-1 Priloga 2: Predhodna ugotovitev o dejanskem stanju pri izrednem dogodku …… ID-2 Priloga 3: Komisijsko poročilo o preiskavi izrednega dogodka ……………………. ID-3 Priloga 4: Obvestilo centru za obveščanje o ţelezniški nesreči Priloga 5: Evidenca drugih dogodkov Priloga 6: Šifrant statističnega spremljanja izrednih dogodkov

36. člen (Začetek veljavnosti navodila)

(1) Navodilo o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih – Navodilo 925.01 začne

veljati dne 01.06.2013, uporabljati pa se prične dne 01.07.2013.

(2) Z dnem uveljavitve tega Navodila prenehajo veljati:

1. Navodilo o ravnanju ob izrednih dogodkih 79 (URO 1/2009 z dne 17.02.2009) 2. Obvestilo št. 1.0.4 – 01/2009 z dne 29.01.2009


23

Številka: 278.1 – 2979/2013 Datum: 28.05.2013

24

PRILOGA 1

ID-1

SŢ-Infrastruktura, d.o.o., Sluţba za .........................................

Prijava izrednega dogodka št. ….…/2…..

Lokacija: ……………………. 1. Dne: …………….., v (na) ………..…………ob …..…..uri ………min. 2. Kraj nastanka izrednega dogodka:

……………………….…

3. Vrsta in številka vlaka (podatki o premikalnem sestavu):

………………..……… 4. Podatki o prevozniku:

……………………..…

5. Upravljavec infrastrukture na območju izrednega dogodka (lastnik tira):

…………………..…… 6. Opis izrednega dogodka:

……………………..… 7. Ovire v prometu:

……………………..… 8. Podatki o vremenu, temperaturi in vidljivosti:

……………………..… 9. Posledice pri ljudeh in materialnih sredstvih:

……………………..… 10. Ime in priimek udeleţenih ţelezniških delavcev, delovno mesto in njihova enota:

…………………..……

Datum: ……………. Podpis pooblaščene osebe:

11. Pisno obveščeni:

- …………………………..…..

- …………………………..…..

- …………………………..…..

- …………………………..…..

25

PRILOGA 2

ID-2 SŢ-Infrastruktura, d.o.o., Sluţba za ………………………..

Predhodna ugotovitev o dejanskem stanju pri izrednem dogodku

Sestavljena v (na)

(ime postaje, sluţbenega mesta ali kilometrska lega odprte proge)

dan mesec 2…... v zadevi (vrsta izrednega dogodka)

1) Vrsta izrednega dogodka natančen čas —kraj (označba tira, kilometra, nagiba, loka, useka

ipd.) — številka vlaka — pripomba, da se prilaga skica

2) Hitrost voţnje: vrsta in številka vlečnega vozila kraj in lega vlečnega vozila

pri vlaku: ali ima merilnik hitrosti:

oznaka nepoškodovane zalivke merilnika hitrosti:

lega ravnala in krmila, oziroma krmilne ročice

za pospeševanje in menjanje smeri voţnje:

Stanje avtomatske naprave za kontrolo budnosti:

Stanje tokovnega odjemnika in voznega voda in ali je bila v vodu napetost:

Opis lege, v kateri so bila najdena vlečna vozila:

Stanje naprav za zaviranje pri vlečnem vozilu:

3) Vremenske razmere v trenutku izrednega dogodka:

(temperatura, jasno, oblačno, deţ, sneg, megla, poledica, mraz ipd.)

Ali je bil razgled oviran, zaradi česa in v koliko: (megla, meteţ, lok, usek, drevje ipd.)

26

4) Navedbe vidnih poškodb z ocenami škode………………………………………………………………………….

Na progi, objektih in napravah: ……………………………………………………………………………………...…..

Na vozilih: ………………………………………………………………………………………………………………….

Na stvareh: ………………………………………………………………………………………………………………...

5) Stanje, podatki in vsa merjenja, ki se morajo ugotoviti in opraviti za določeno vrsto izrednega dogodka (npr. stanje zgornjega ustroja proge, izrabljenost venca, lege kretnic itd.):

6) Osebni podatki za poškodovane in mrtve (ali so se ponesrečili po lastni krivdi ali po krivdi drugih oseb, ali je do tega prišlo zaradi nastalih okoliščin)

27

8) Kdo vse je obveščen o izrednem dogodku:

9) Vzrok, zaradi katerega je prišlo do izrednega dogodka in zapaţanja, ki bi bila pomembna za ugotovitev vzroka:

Osebni podatki za poškodovane, ki so bili zaslišani:

Zdravniški izvid (poročilo) o rezultatu pregleda poškodovanih:

7) Osebni podatki za delavce, ki so bili direktno udeleţeni, dolţnost, ki jo opravljajo, njihov domicil, zdravstveno stanje, fizična zmoţnost neposredno pred nastopom sluţbe, pregled časa prebitega v sluţbi v zadnjih 72 urah, ali imajo opravljen strokovni izpit:

Posebna zapaţanja o obnašanju osebja neposredno po dogodku:

28

Kraj: Dne:

Predsednik komisije (tiskano ime in priimek) (podpis) (sluţba)

1.

Člani komisije (tiskano ime in priimek)

2.

3.

4.

5.

6.

7.

29

PRILOGA 3

ID-3 SŢ-Infrastruktura, d.o.o., Sluţba za …………………….…….

Komisijsko poročilo o preiskavi izrednega dogodka 1. POVZETEK

…

2. NEPOSREDNA DEJSTVA V ZVEZI Z DOGODKOM 2.1 Dogodek

2.1.1 Datum, točen čas in kraj dogodka:

…

2.1.2 Opis in kraj dogodka (vključno z morebitnimi aktivnostmi reševalnih sluţb in sluţb za nujne primere):

…

2.1.3 Odločitev o uvedbi preiskave – Imenovanje preiskovalne komisije / člani:

…

2.2 Ozadje dogodka

2.2.1 Vpleteno osebje (vključno s pogodbeniki, pričami in drugimi):

…

2.2.2 Vlaki in njihova sestava (vključno z registrskimi številkami udeleţenih voznih sredstev):

…

2.2.3 Opis infrastrukture in sistema signalizacije (vrsta tirov, kretnice, zapornice, signali, zaščita vlaka):

…

2.2.4 Komunikacijska sredstva:

…

2.2.5 Gradbena dela na kraju dogodka ali njegovi bliţini:

…

2.2.6 Sproţitev načrta ukrepov za primer nesreče in v njem predvidenih dogodkov:

…

2.2.7 Sproţitev načrta ukrepov za primer nesreče javnih reševalnih sluţb, policije in zdravstvenih storitev ter v načrtu predvidenih dogodkov:

…

2.3 Smrtne ţrtve, poškodbe in materialna škoda

2.3.1 Potniki in tretje osebe, osebje, vključno s pogodbeniki:

…

30

2.3.2 Tovor, prtljaga in drugo premoţenje:

…

2.3.3 Vozna sredstva, infrastruktura in okolje:

…

2.4 Zunanje okoliščine

2.4.1 Vremenske razmere in geografske danosti:

…

3. EVIDENCE O PREISKAVAH IN POIZVEDOVANJIH 3.1 Povzetek pričevanj (ob upoštevanju varovanja identitete oseb)

3.1.1 Udeleţeno osebje infrastrukture:

…

3.1.2 Vlakovno osebje, vključno s pogodbeniki:

…

3.1.3 Druge priče:

…

3.2 Sistem varnega upravljanja

3.2.1 Okvirna organizacija in kako se izvajajo in izdajajo odredbe:

…

3.2.2 Zahteve za osebje in kako se uveljavljajo:

…

3.2.3 Redni postopek za notranji nadzor in revizije ter njihovi rezultati:

…

3.2.4 Vmesnik med različnimi aktivnimi udeleţenci, povezanimi z infrastrukturo:

…

3.3 Predpisi in določila

3.3.1 Zadevni predpisi in določila EU ter nacionalni predpisi in določila:

…

3.3.2 Drugi predpisi in določila, lokalna navodila, zahteve za osebje:

…

31

3.4 Delovanje voznih sredstev ter tehničnih objektov in naprav

3.4.1 Signalizacija in nadzorno vodenje, vključno z evidentiranjem podatkov iz avtomatskih zapisovalnikov:

…

3.4.2 Infrastruktura:

…

3.4.3 Komunikacijska oprema:

…

3.4.4 Vozna sredstva vključno z evidenco podatkov iz avtomatskih zapisovalnikov:

…

3.5 Dokumentacija o operacijskem sistemu

3.5.1 Ukrepi, ki jih je sprejelo osebje za upravljanje prometa in signalizacijo:

…

3.5.2 Izmenjava ustnih sporočil v zvezi z dogodkom, vključno z dokumentacijo na podlagi posnetkov:

…

3.5.3 Ukrepi, ki so sprejeti zaradi zaščite in varovanja kraja dogodka:

…

3.6 Vmesnik med človekom, strojem in organizacijo

3.6.1 Delovni čas vpletenega osebja:

…

3.6.2 Zdravstvene in osebne okoliščine, ki so vplivale na dogodek, vključno z morebitnim fizičnim ali psihološkim stresom:

…

3.6.3 Zasnova opreme, ki je vplivala na vmesnik med človekom in strojem:

…

3.7 Prejšnji dogodki podobne vrste

…

4. ANALIZA IN UGOTOVITVE 4.1 Končna presoja o nizu dogodkov

4.1.1 Predstavitev presoj o dogodku in na podlagi dejstev iz razdelka 2.:

…

32

4.2 Razprava

4.2.1 Analiza dejstev iz razdelka 2. zaradi presoj v zvezi z vzroki dogodka in delovanjem reševalnih sluţb:

…

4.3 Presoje

4.3.1 Neposredni in primarni vzroki dogodka, vključno z dejavniki, ki so k njemu prispevali in so povezani z dejavnostmi vpletenega osebja ali stanjem voznega sredstva ali tehničnimi objekti in napravami:

…

4.3.2 Osnovni vzroki, ki so povezani z veščinami, postopki in vzdrţevanjem:

…

4.3.3 Temeljni vzroki, ki so povezani s pogoji iz regulativnega okvirja in uporabo sistema varnega upravljanja:

…

4.4 Dodatne ugotovitve

4.4.1 Pomanjkljivosti in hibe ugotovljene med preiskavo, ki pa so vendar brez pomena za presojo o vzrokih:

…

5. SPREJETI UKREPI

5.1 Evidenca o ţe prej sprejetih ukrepih ali sprejetih zaradi dogodka:

…

6. PRIPOROČILA

…

Komisijsko poročilo sestavljeno v ……………………………………, dne …………………………………. .

Preiskovalna komisija:

…………………………………, predsednik (Podpis)

…………………………………, član (Podpis)

…………………………………, član (Podpis)

…………………………………, član (Podpis)

…………………………………, član (Podpis)

33

PRILOGA 4

OBVESTILO CENTRU ZA OBVEŠČANJE O ŢELEZNIŠKI NESREČI

IZPOLNJUJE:

1. Vrsta ogroţenosti: 2. Oblika ogroţenosti:

- zaradi nesreče vlaka: - trčenje vlakov

- potniškega - nalet vlaka

-

- tovornega - iztirjenje vlaka

- zaradi tovora (nevarne snovi na vlaku): - poţar na vlaku ali okolici

- navedi: ____________________________ - eksplozija na vlaku

___________________________________ - poškodbe na progi (kamenje,

- zaradi nesreče: plaz, ipd.)

- navedi: __________________________

3. Kraj nesreče:____________________________________________

4. Čas nastanka nesreče:

5. Število udeleţencev ţelezniške nesreče:

Posledice nesreče: _______________________________________________________

Izvedeni ukrepi: __________________________________________________________

Potrebni pomoči: _________________________________________________________

6. Izpolnil:

Kraj:

Datum:

Faks:

E mail:

Podpis:

34

PRILOGA 5


EVIDENCA DRUGIH DOGODKOV Zap. št. Vrsta dogodka Datum in čas Kraj dogodka Opomba

35

PRILOGA 6


ŠIFRANT STATISTIČNEGA SPREMLJANJA IZREDNIH DOGODKOV Se nahaja v elektronski obliki

Documents

925...2013/06/01 · Sä-Infrastruktura, d.o.o. ± Navodilo 925.01 ± 01.06.2013 ± 0 6 1. len (Uvod) To navodilo vsebuje dolobe za ravnanje ob izrednih dogodkih na infrastrukturnih