Vreme na postojanodoka`uvawe

WWW.NVZ.COM.MKWWW.NVZ.COM.MK

ISSN 1857-5463

INFORMATIVNA STRU NA

MEDICINSKA PUBLIKACIJA

Nie Viei zdravjeto

GOD. VI BROJ 19 MAJ 2010GOD. VI BROJ 19 MAJ 2010

Ekskaviran belodrobenkarcinomEkskaviran belodrobenkarcinom

Vreme na postojanodoka`uvawe

ISO standardi -akreditacija na laboratoriiISO standardi -akreditacija na laboratorii

2 3

VOVEDNIK

Izdava~

Ureduva~ki odbor

Odgovoren urednik

Za izdava~ot

Tehni~ki urednik

Kompjuterska obrabotka i pe~at

Spisanieto e besplatno i izleguva~etiri pati godi[no

PZU "Prim. d-r Samarxiski" ul. "Partizanska" bb {tip

prim. d-r CvetankaManeva Samarxiska

|ur\ica Treneva

Pe~atnica "2-ri Avgust" {tip

Godina VI Broj 19 Maj 2010 ISSN 1857-5463

prof. d-r Gligor Dimitrovprof. d-r Aleksandar Pu[evskiprof. d-r Zoran Kavrakovdoc. d-r Sowa Stavri] Genadievaprim. d-r Ivan Sokolovd-r Paca Donevska

prof. d-r Tatjana Milenkovi]

Riste Manev, ekonomski menaxer

"Kaizen" na japonski zna~i Povikot se odnesuva isto taka do promena na podobro ili napreduvawe. site kolegi, profesori i studenti da Eve ne povtorno so vas, so novo izdanie veruvaat vo kvalitetot i popular-

nosta na na{iot vesnik i da stanat i na " " 19-to po red, tie del od nego. Na{ite stranici se koe vo potpolnost go zaslu`uva otvoreni za objavuvawe na va{ite atributot na Japoncite. Formata i stru~ni trudovi za koi obezbedivme sodr`inata na spisanieto vo sekoj recenzii {to }e ja garantiraat nareden broj se poizdr`ani i pobogati nau~nata kompetencija. So ova sakame od predhodniot. Toa ni vleva doverba da ve ohrabrime deka trudovite {to }e deka ovaa medicinska publikacija ima gi podgotvite }e bidat ~itani od idnina. Vo toa ime od ovoj broj pa po{irok auditorium a vo bliska natamu, otvarame nova stranica idnina da se nadevame, i bodirani od posvetena na va{ite pra{awa od LKM. Pokraj objavuvawe na stru~nite oblasta na bolestite i zdravjeto. Za trudovi, ve kanime da ni ispra}ate site odgovori {to ke gi dobivate ke napisi za poseta na odr`ani kongresi, bidat vklu~eni vrvni stru~waci od seminari sredbi na zdru`enija, sodr-site oblasti na medicinata. Ve `ini od knigi so stru~ni temi i sl. povikuvam da iskoristite ovaa ubava

mo`nost lesno i ednostavno da dojdete do sakanata informacija.

Nie vie i zdravjeto

Prim. d-r Cvetanka Maneva Samarxiskavo svojata ordinacxija

Iskreno,va{iot odgovoren urednik

Nie Viei zdravjeto

SODR@INA

Rubriki

... 4

Sestrinstvo........................................ 5

Preventivata go ~uva zdravjeto

Jubilei

Farmacevtski informator........... 6

Vreme na postojano doka`uvawe..8

Vovednik.............................................. 3

Studentska stranica

Anamnesti~ki ispituvawa.......... 10

Informirajte se na stranatawww.nvz.com.mk

Trudovi od medicinskata praksa

Akreditacija na laboratorii.... 12

Ekskaviran karcinom ................... 14

Posledna stranica:

Poster na studentskoto zdru`enieEMSA za letnata [kola vo Ohrid

PREVENTIVA

4 5

SESTRINSTVO

Ãóáåœåòî íà êîñàòà å ïðîáëåì - àíåìè¼àòà êî¼ å àêòóåëåí çà ìíîãóìèíà íà - ãåíåòèêàòà îâàà ïëàíåòà. Ñòàòèñòèêàòà ãîâîðè - áîëåñòèòå íà øòèòíàòà æëåçäà äåêà îâàà ïî¼àâà å ïîèçðàçåíà ê༠- õîðìîíñêèòå ïîðåìåòóâàœà ìàæèòå, äóðè äî 70% , íî è æåíèòå - ìåíîïàóçàòà íå ñå ïîøòåäåíè. Çà ñðå�à, ê༠- ãàáè÷êèòåæåíèòå ãóáåœåòî íà êîñàòà íå Ê༠æåíèòå íà¼÷åñòèòå „âèíîâ-çàâðøóâà ñî ïîòïîëíà �åëàâîñò íèöè“ çà ãóáåœå íà êîñàòà ñå êàêî øòî å ñëó÷à¼îò ñî ìàæèòå. ñòðåñîò, àíåìè¼àòà, è ìåíîïàóçàòà. Ïðè÷èíàòà çà îïàƒàœåòî íà êîñàòà Ìëàäèòå ìà¼êè ÷åñòî ïàòè ñå ñåóøòå âî ïîòïîëíîñò íå ñå ñîî÷óâààò ñî ïàƒàœå íà êîñàòà ïî óòâðäåíè íî ñåïàê ìåäèöèíàòà ãî ïîðîäóâàœåòî. Çà ìàæèòå ïàê ,ñå ñâðòóâà âíèìàíèåòî êîí: ñìåòà äåêà ñå êðèâè ãåíåòñêèòå è

- ñòðåñîò õîðìîíàëíèòå ôàêòîðè.

Ïî äîëãàòà çèìà,êîãà âî íàøàòà èñõðàíà Çà äà ïî÷óñòâóâàòå ïîâå�å åíåðãè¼à:íåäîñòàñóâààò ñâåæîòî îâîø¼å è çåëåí÷óê, ìîæàò 1. êîíçóìèðà¼òå øòî ïîâå�å îâîø¼å âî áèëî äà ñå ïî¼àâàò íåïðè¼àòíè ñèìïòîìè êàêî øòî å êî¼ îáëèê: ñâåæî, ñóâî, ñìðçíàòî èëè âî ñîêîâè, õðîíè÷íèîò çàìîð, ãëàâîáîëêà, äåïðåñè¼à è ïàä òîà �å âè äîíåñå åíåðãè¼à è âèòàëíîñòíà èìóíèòåòîò. 2. Ïè¼òå øòî ïîâå�å âîäà! Âîäàòà å ïðåñóäíà

Èñêîðèñòåòå ¼à ïðîëåòòà çà äà íàïðàâèòå çà íàøåòî çäðàâ¼å .Òàà èãðà óëîãà âî ñèòå ïðîëåòíî ÷èñòåœå è äà ãî íàïîëíèòå îðãàíèçìîò ôèçîëîøêè ïðîöåñè íà îðãàíèçìîò. Âîäàòà å ñî âèòàìèíè è ìèíåðàëè, äà ãî îñëîáîäèòå îä íåèçîñòàâíà âî äåòîêñèêàöè¼àòà è ñî ïîìîø íà íåà òîêñèíè (äà ãî äåòîêñèöèðàòå) è è äà ñå ïîäãîòâèòå ñå åëèìèíèðààò òîêñèíèòå îä îðãàíèçìîò.çà ñëåäíàòà çèìà. Èàêî äåòîêñèêàöè¼àòà ìîæå äà ñå 3. Çåëåí÷óêîò- îñîáåíî áðîêóëàòà è ñïàíà�îò, íàïðàâè âî áèëî êîå ãîäèøíî äîáà, ïðîëåòòà ñå áîãàòè ñî âèòàìèíè è ìèíåðàëè, ãî ïîäîáðóâààò ñåïàê å íà¼äîáðîòî âðåìå çà òîà. Çà ïðèðîäàòà èìóíèòåòîò ( îäáðàìáåíèîò ñèñòåì íà ïðîëåòòà å âðåìå íà áóäåœå, îáíîâóâàœå è îðãàíèçìîò), ãî ÷èñòàò îðãàíèçìîò îä òîêñèíè à ðàñòåœå. Çà íàøèîò îðãàíèçàì ïðîëåòòà èñòî òàêà ñîäðæàò ìàëêó êàëîðèè. Êîðèñòåòå ãè êàêî ñâåæè, å âðåìå íà ðåãåíåðàöè¼à è îáíîâóâàœå.Ïîðàäè òîà äèíñòâóâàíè íà ïàðåà èëè âî ñàëàòà. Âåäíàø �å ñå ïðîëåòíîòî äîáà å èäåàëíî âðåìå çà ÷èñòåœå íà ÷óâñòâóâàòå ïîäîáðî à ïî èçâåñíî âðåìå �å îðãàíèçìîò. Îñëîáîäóâàœåòî îä òîêñèíè è çàáåëåæèòå äåêà ñòå ïîáîãàòè ñî åíåðãè¼à.äðóãèòå øòåòíè ìàòåðèè.

ÍÈÅ ÂÈÅ È ÇÄÐÀ£ÅÒÎ www.nvz.com.mk

Alopecija - gubewe na kosata

Ritamot na na[eto teloe povrzan so ritamot na prirodata

Modernata era, vo mno{tvoto profe- gri`a kako iskonska ~ovekova potreba. Od sii, ima edno ime na profesija polno so tie najstari vremiwa do denes, majkata e taa simbolika bez koe ednostavno, nitu edna {to gi neguva svoite deca i ostanatite bolnica, ni najstru~na i najmoderno ~lenovi vo semejstvoto i vo taa nejzina opremena, ne mo`e da se zmisli. Taka bilo gri`a po~iva kamen temelnikot na sestrin-niz istorijata, taka e i vo erata na kompju- skata profesija. Na rastojanie od pove}e terite i sovr{enata tehnika. Taa duri i da mileniumska distanca, prosledu-vaweto na mo`e da zboruva, bez humanost, ne`nost, razvojot na negata od ume{nost i dobra volja qubov i ~ove~ka toplina e sosema bezvredna. na poedincite do negata kako profesija vrz Od drevnite vremiwa do denes pripadni~- nau~ni osnovi, neodminliva e povrzanosta kite na taa profesija gi oslovuvaat so imeto na sestrinstvoto so istorijata i lekuva-sestra, a nivna dol`nost e ~ovekoqubie i weto. No do`ivuvaj}i go sestrinstvoto, kako gri`a za bolnite. del od medicinskata nauka istovremeno se

Istorijata zabele`ala vo svojata memo- razotkriva i soznanieto deka negata kako rija deka i ma`ite nekolku pati se obidu- ideja i praksa e mnogu postara od medicinata. vale da bidat del od ovaa profesija no, Dominantnata zapadna civilizacija, koja gi nikoga{ ne uspeale taka uspe{no da mu prifa}a tradiciite na Hipokratovata slu`at na milosrdieto kako {to toa go zakletva ne posvetuvala vnimanie na medi-pravele `enite. Zatoa i samoto ime sestra cinskata podgotovka pa duri dolgo vreme odnapred e predodredeno za enata za koja, do voop{to i ne postoele medicinski {koli. dene{en den podobra zamena ne e pronajdena. Za toa vreme sestrinstvoto prerasnuva vo Se ~ini deka edinstvenata pri~ina le`i vo dvi`e~ka sila i za{titnik na zdravjeto i po faktot {to sekoja `ena, so bo`ja milost, e odnos na popularnosta i doverbata se nao|a-sozdadena da bide majka, a tokmu tuka se krie lo daleku ispred toga{nata medicina.tajnata na profesionalnata uspe{nost na Milosrdieto kako nepresu{en izvor za sestrite. `ivot, so kogo zapo~nuvaat site u~ebnici po

Predmetot na prou~uvawe na razvojot i medicina vo svetot e glavnata motivira~ka ulogata na sestrinstvoto vo istorijata na sila {to ostanala vgradena vo osnovite na ~ove{tvoto e monumentalen. Iako na{ite sestrinskata profesija, koe vo izvesni primitivni praroditeli ne ni ostavile etapi od svojot razvoj se izdignalo do kult a podatoci, sepak od neoborivite fakti za potoa se razvilo vo specijalizirana nauka pre`ivuvawe, osvedo~eni vo naporite na koja se praktikuva i denes.~ovekot da go pobedi zloto, negata se Ako milosrdieto go sfa}ame i razotkriva kako su{tina koja mu slu`i na po~ituvame kako bibliska preporaka toga{ `ivotot. Zatoa velime deka negata e medicinata i sestrinstvoto, koi se temelat proizvod na iskonskite ~ovekovi potrebi i vrz negovite osnovi, treba da gi sfatime korenite na profesijata medicinska sestra kako sledbenici na taa poraka i kako dva bi trebalo da gi barame vo samite prapo~e- paralelni smera na edna ista, nedeliva toci na civilizavijata, vo jadroto na nauka, koi se dvi`at sekoj za sebe, so op{testvenata zaednica. Idejata ili poto~- razli~ni metodi, vo edna ista nasoka, no so no, potrebata da se neguva direktno vodi potpolno ednakva cel. poteklo od semejstvoto, od ra|aweto na prvoto novoroden~e i prvata maj~inska Elena Josimovska

„ Ima mnogu sestri koi znaat deka {umot na nivnite ~ekori, dodeka se pribli`uvaat kon

postelata na bolniot, se najubavata i najradosnata muzika za niv, znaat deka nivnite ute{ni

zborovi se najlekovitata infuzija i nivniot pogled i nasmevka se najva`niot izvor na verba i

nade` za ozdravuvawe. No za `al ima i takvi koi toa ne go znaat no }e moraat da go nau~at,

zo{to seto drugo mnogu polesno se u~i"

Negata kako ideja i praksa

e mnogu postara od medicinata

Iskonskite koreni na sestrinstvoto

6 7

Pra{aweto za barawe i koristewe na zdravstvenata usluga e edno od onie za koi mislime deka mnogu znaeme i deka tuka nema ni{to nau~no da se istra`uva, deka se e poznato. Postoi eden direkten i navidum ednostaven odgovor na ova pra{awe, deka poedinecot odi na lekar koga e bolen. Me|utoa, kako {to poka`uvaat golem broj na studii vo socijalnata medicina i farmacija mnogu malku znaeme.

Popularnata medicina i farmacija ja tite, osobeno od strana na oficijalno prizna-narekuvame onaa zdravstvena nega {to naj- tite medicinski i farmacevski stru~waci, ~esto se praktikuva doma. Informaciite za {to zna~i deka ne mora da bidat oficijalno od popularnata medicina doa|aat prvenstveno od dr`avata priznati davateli na zdravstvena semejstvoto, rodnininite i prijatelite, potoa nega.od spisanijata, televizijata i drugi neformal- Vo toj kontekst mo`at da se izdvojat pet ni izvori. Vakviot na~in na lekuvawe ne treba glavni tipovi na alternativni izle~iteli da se praktikuva, bidej}i kako rezultat na rangirani spored nivnata bliskost kon nau~-no me|usebnite razliki za sekoja individua treba orientiraniot doktor: osteopati, hiro-da se primeni individualen na~in na lekuvawe. praktikanti, homeopati, naturopati,

Tradicionalnata medicina i farmacija gi bioenergeti~ari.opfa}a onie oblici na profesionalizi-rana Kraen rezultat od celokupnata medicin-zdravstvena usluga koja ja koristat pacientite ska i farmacevtska gri`a e izlekuvawe na koi se vkoreneti vo tradicijata na eden narod bolesta eliminirawe ili namaluvawe na ili kultura i se prenesuvaat od generacija na simptomite kaj pacientot, zabavuvawe ili generacija zapirawe na procesite na bolesta ili preven-

Alternativnite izle~iteli - vo princip cija od bolest ili simptomi. Za ostvaruvawe na mo`eme da zboruvame za dve kategorii na grupi celokupnite posakuvani rezultati neophodna e {to nudat usligi na zdravstvena nega: nau~no vistinska komunikacija pome|u pacientot, orientirani doktori i farmacevti i alterna- farmacevtot i doktorot kako del od me|u~-tivni izle~iteli. ove~kite odnosi voop{to. Zgolemenata sora-

Prvite se pretstavnici ili nositeli na botka me|u farmacevtite i op{tite doktori nau~no orientiranata medicinska ili zdrav- bi mo`ela da donese brojni pridobivki vo stvena nega koja mora da e oficijalno priznata, davaweto na zdravstvenite uslugi. Dobrata institucionalizirana i koja kako profesija komunikacija bara napor, mislewe, vreme i su{testveno e povrzana so dr`avata. Dokto- volja za procesot da bide efikasen. So toa rite i farmacevtite koi ja davaat taa nega se komunikacijata treba da dade toplina, dobra stru~ni za razlika od site ostanati koi se klima za rabota i me|usebna doverba koja vodi laici. kon podobruvawe na op{toto zdravje na

Vtorata kategorija, alternativni izle~i- pacientite. teli, po pravilo, se definiraat kako nestru~-ni davateli na zdravstveni uslugi na pacien-

ÍÈÅ ÂÈÅ È ÇÄÐÀ£ÅÒÎ www.nvz.com.mkFARMACEVTSKI INFORMATOR

Poedinecot voo~uva odredeni simptomi i Vrz odlagaweto mo`at da vlijaat ekonom-donesuva odluka deka ne{to ne e vo red so ski i socijalni faktori - da se nema pari za negovata zdravstvena sostojba. Voo~uva doktor, za lekovi, da se ima pova`ni socijal-ni ~uvstvo na nelagodnost i bolka, emocionalna obvrski otkolku da se vodi smetka za svoeto reakcija, ~uvstvo na zagri`enost ili neza- zdravje. Duri i psiholo{ki faktori mo`at da gri`enost poradi sostojba na bolnost. Kako se dovedat vo vrska so prvite. Na primer, rezultat na vakvata sostojba poedinecot go apatijata koja se manifestira vo svesna prifa}a faktot deka e bolen i deka mu e negri`a za sopstvenoto zdravje mo`e da potrebna medicinska nega. proizleguva od soo~uvaweto so socijalnata

Za da gi prou~ime obrascite na odnesu- erozija, od razo~aruvaweto od op{testvoto, vawe na poedinecot vo vrska so baraweto, vklu~uvaj}i go tuka i sistemot na zdrav-stvoto. nao|aweto i spravuvaweto so medinskata nega Mnogu istr`uvawa vo ramkite na medi-i kozumiraweto na zdravstvenite uslugi vo cinskite nauki, sociologijata na medici-nata, medicinskata nauka e poznata klasifika- socijalnata farmacija poka`uvaat deka vo cijata spored koja se razlikuvaat pet fazi na svetot na bolniot postojat isprepleteni bolnosta: 1. faza na iskusuvawe, do`ivuvawe pati{ta od koi pove}eto ne vodat kon doktorot (zabele`uvawe) na simptomite; 2. Faza na i farmacevtot. Imeno fakt e deka koga nekoj prifa}awe na ulogata na bolen; 3. Faza na vos- bara zdravstvena nega ne sekoga{ mu se obra}a postavuvawe kontakt zaradi dobivawe na na nau~no orientiraniot, doktor, farmacevt, medicinska nega i konzumirawe na zdravstve- odnosno ne ja posetuva negovata ambulanta, nite uslugi; 4. faza na zavisen pacient; 5. Faza klinika, bolnica ili apteka.na oporavuvawe ili rehabilitacija. Oficijalnata, slu`benata ili nau~nata

Vo sekoja od navedenite fazi na bolniot se medicina, navistina po pove}evekovna borba, donesuvaat odluki vo procesot na koriste- ja izgradi pozicijata na profesionalna weto na medicinskite i zdravstvenite uslugi. dominacija i monopol vo koja samo licata

Vo analizata na pra{aweto koga i zo{to {koluvani vo instituciite za obrazovanie na poedinecot bara zdravstvena i lekarska zdravstveni rabotnici smeat da se zanivaat so pomo{, kriti~ki se razgleduva pretpostav- zdravstvena dejnost. Spored taa pozicija, kata deka poedincite vo tekot na `ivotot doktorskata i farmacevskata dej-nost ne e naj~esto se asimptomati~ni, odnosno ne se dozvolena na lica koi nemaat soodvetno svesni za simptomite na bolesta. Mnogu poda- medicinsko obrazovanie i kvali-fikacii. toci od periodi~nite sistematski pregledi na Me|utoa, od vakvata pozicija na monopol odredena populacija na naselenieto otkri- voop{to ne sledi deka se {to nudi ofici-vaat deka odvaj ima poedinci koi nemaat nekoi jalnata nau~na medicina e dobro, vistinsko, simptomi i znaci na bolest. Neretko i vo ozdravuva~ko, pa duri i zakonsko, a se {to se na{eto op{testvo pri godi{nite zdravstveni vbrojuva vo alternativnata medicina e od pregledi se otkrivaat lica so simptomi i drugata strana. Nitu, pak, sledi deka ovie dva znaci na tuberkuloza, rak i mnogu drugi bloka, iako ~esto neprijatelski, se nepre-bolesti vo nivnite po~etni fazi. Od druga mostlivo odvoeni. Taka, na primer, nekoi strana, ima mnogu slu~ai poedinci da ostanat na~ini na lekuvawe ili nekoi lekovi koi se nadvor od tretmanot i koristeweto na koristele vo alternativnata medicina sta-zdravstvenite uslugi bez ogled na toa dali gi nale prifateni i inkorporirani vo ofici-voo~ile simptomite i znacite na nekoja jalnata nau~na medicina i farmacija( masa`a, seriozna bolest. Vakvata sostojba e rezultat termalna terapija, hidroterapija, dietalna pred se na faktot {to i odlukata da se bara terapija i sl.), nekoi metodi na le~ewe se zdravstvena usluga pretstavuva del od eden pove}e ja osvojuvaat nau~nata medicina, kako, socijalen sistem. na primer, akupunkturata.

Vrz osnova na obemnata literatura za Alternativnata medicina i farmacija odlagawe na procesot, barawe na zdravstvena mo`e da se razdeli na tri podgrupi: 1. popu-pomo{, navistina mo`eme da konstatirame larna medicina i farmacija; 2. tradicio-deka odlagaweto e realna pojava vo bilo koja nalna medicina i farmacija; 3. alternativni populacija. izle~iteli.

Pacient konzument na zdravstveni uslugi

Pet soveti za sovr[en denKako zapo~nuva sovr{eniot den? Sledete mantri,ili bilo koj drug vid na duhovna prak-

gi ovie pet ednostavni soveti za da go sa. Duhovnite aktivnosti nautro }e vi donesat napravite va{iot den navistina poseben. mir i za{tita vo tekot na celiot den.

1. Naspijte se! Ovoj sovet mo`ebi zvu~i Znajte deka utroto e najnaporniot del - banalno, no veruvajte ni{to tolku ne vlijae na morate da se podgotvite za rabota i da napra-na{eto raspolo`enie, kako kvalitetniot son. vite u{te mnogu drugi raboti. No – setete se! – I ne samo toa - vo tekot na sonot na{eto telo koga stanete porano, mo`ete da si posvetite gi obnovuva svoite }elii i se regenerira. Kva- nekolku minuti za meditacija.litetniot no}en son go prodol`uva ivotot, a 4. Ve`bajte! Pokraj duhovnite na na{eto na{iot imunitet toga{ najdobro raboti. telo mu se neophodni fizi~kite aktivnosti.

Poradi toa, odete na spiewe porano, ako Ne forsirajte ni{to – ve`bite neka bidat sakate sledniot den da vi pomine vo odli~no ugodni i lesni. Joga ve`bite se mnogu ugodni raspolo`enie. i poradi toa se prikladni za rano nautro. Za

2. Stanete porano! Razbudete se porano – po~etok na denot naperavete napravete ja ve`-pred da izleze sonceto. Izlezete nadvor (ili bata „Pozdrav na sonceto".otvorete go prozorecot) posmatrajte go izgrej- 5. Pojadok Na krajot – nahranete go va{eto sonceto. Pozdravete go! telo taka, da se po~uvstvuva vo polno zdravje i

Vo mnogu kulturi sonceto e simbol na energija! Ima li poubav pojadok od ovo{je? svetlost, duhovnost, vitalnost i prosperitet. Vkusno, so~no, polno so vitamini i vitalna Ranoto stanuvawe }e vi donese zdravje, dobro energija… Ne ve ograni~uvame kolku }e ize-raspolo`enie, vedrina i za{tita od stres vo dete! I ne samo eden vid ovo{je – neka ima na tekot na celiot den. masata 3-4 vida. I na krajot- se ~uvstvuvate li

3. Duhovna praksa; Vo mnogu tradicii denot odmoreno, optimisti~ki i silno? uvstvuvate se zapo~nuva so duhovna praksa – i toa ne e bez li okolu sebe {tit na pozitivna energija ? pri~ina. Zapo~nete go denot so joga, so Ako va{iot odgovor e da – Vie ste spremni za meditacija so izgovarawe na molitvi ili va{iot sovr{en den!

m-r Qubica Petrovska

JUBILEI

8 9

ÍÈÅ ÂÈÅ È ÇÄÐÀ£ÅÒÎ www.nvz.com.mk

Na {esti juni ovaa godina Lekarskata komora na Makedonija ja odbele`a 18. godi{ninata od vozobnovuvaweto. Vo 1992 godina nekolku entuzijasti od rakovod-stvoto na Makedonskoto lekarsko dru{tvo, ja plasiraat inicijativata i go realiziraa formiraweto na Lekarskata komora. Po ne{to pove}e od pet decenii po~na povtorno da funkcionira asocijacijata na doktorite koja na ovie prostori postoi od dale~nata 1929 godina.

Po~etocite na esnafskata asocijacija e glavniot grad pametat deka hotelot se nao-zabele`ano vo toga{nite pe~ateni mediu-|al na mestoto na dene{niot hotel „Best mi. Na 15 dekemvri 1929 godina vo toga{niot vestern" na ulicata "Makedonija" koja od dneven vesnik „Vreme„ {to izleguval vo starata `elezni~ka stanica odi kon plo{-Belgrad e zabele`ano deka na 14 oktomvri vo tadot.Skopje, kako glaven grad na toga{nata

Spored nepotvrdeni podatoci, prvite Vardarska banovina, e odr`ano sobranie na prostorii na Lekarskata komora se nao|ale koe e formirana Lekarskata komora. Vo sproti Detskiot teatar vo Skopje, zad toga{noto Kralstvo Jugoslavija, Vardarska toga{nata katoli~ka crkva.banovina e edna od devette banovini.

Potvrda na faktite za po~etokot so Sobranieto go otvoril prviot ~ovek na rabota na Komorata e prepiskata so izvesna sanitetskoto oddelenie d-r @ika Milenko-doktorka Marija Popadi}od Bitola, od 11 vi}, koj deset godini bil na razni dr`avni dekemvri slednata godina. Toa e edna sanitetski funkcii i eden od dobrite po{tenska karti~ka, od vkupni tri, {to poznava~i na prilikite na sanitetskoto postojat kako ostavina za istorijata na ureduvawe. Vo pristapniot govor, kako {to Lekarskata komora vo Dr`avniot arhiv na pi{uva „Skopski glasnik", u{te eden vesnik Makedonija (!), na mestoto pretsedatel e od toa vreme, vo informacijata za formira-potpi{an d-r Joksimovi}.weto na Komorata, Milenkovi} veli deka od

Toa e istorijata na Komorata osum Lekarskata komora o~ekuva i veruva deka }e decenii nanazad. Vo 1991 godina, povtorno vo bide sestrano pomognata i deka }e se najde Skopje, po osamostojuvaweto na Republika pogoden na~in za harmonizirana i korisna Makedonija se ra|a idejata za formirawe rabota za dobroto na narodnoto zdravje i lekarska komora.lekarskiot stale`, zo{to se vo tesna vrska.

Inicijativata poteknuva od Makedon-Sobranieto za prv pretsedatel na Lekar-skoto lekarsko dru{tvo. Vo toa vreme na skata komora go izbral d-r Hranislav M. ~elo na organizacijata se nao|a{e prof. d-r Joksimovi}, {ef na Sanitetskoto oddele-Jovan Tofoski. Najgolemi zaslugi za nie na toga{nata op{tina Skopje, a za pot-vozobnovuvaweto na Komorata pokraj prof. pretsedatel d-r Ante Ani~in, privaten d-r Tofoski, koj vo vtorata Vlada na doktor.samostojna Republika Makedonija be{e i Interesno e da se spomene pi{uvaweto minister za zdravstvo imaat i prof d-r na „Vreme" deka po zavr{uvaweto na sobra-Ratko Naumovski, nevrolog, koj za `al e nieto, skopskite doktori za kolegite od po~inat i diplomiraniot pravnik Olga vnatre{nosta im priredile drugarska ve~er Ogwanovska koja vo toa vreme be{e sekretar vo hotelot „Moskva„. Postarite gra|ani na

Sekoj doktor ima pravo, no i dol`nost, da se vklu~i vo aktivnostite na sopstvenata asocijacija. Duri toga{, koga Komorata }e ja po~uvstvuva kako svoja, a pritoa }e go ponudi sopstveniot anga`man i intelektualni sposobnosti, {to }e bidat vo funkcija na rabotata na Komorata, ima potpolno pravo na kritika kon rabotata na onie {to ja vodat Komorata

Vreme na postojano doka`uvaweOsum decenii na Lekarskata komora na Makedonija na sobor vo toga{noto Sobranie na Repub-

likata Makedonija.- Idejata za formiraweto na Komorata

be{e rezultat na na{ite soznanija od svetskite iskustva so koi se sre}avavme za vreme na na{ite poseti vo stranstvo, se se}ava na toj period prof. d-r Tofoski. Vo osnova celta ni be{e da se odbrani esnafot od lu|e {to se vo nego, no i od politikata i politi~arite. Poznavavme mnogu lu|e vo svetot, dobivme literatura {to ni be{e dovolno da gi prou~ime stranskite iskustva. Problemot, me|utoa, }e re~e prof. d-r `nosti i prava, za podobruvawe na kvali-Tofoski, be{e vo ne{to sosema drugo – kako tetot na zdravstvenata za{tita, za sledewe ona {to odamna e praktika vo svetot da se na odnosot na zdravstvenite rabotnici kon prenese na na{teren. Za idejata i nejzinata op{testvoto i gra|anite, kako i zaradi realizacija razgovaravme mnogu dolgo. Koga za{tita na interesite na lekarskata pro-po~uvstvuvavme deka taa e sozreana, pra{a- fesija.weto go postavivme na najvisokoto telo na Poa|aj}i od ovie opredelbi Komorata Makedonsko lekarsko dru{tvo. Idejata vo princip gi ispolni o~ekuvawata na be{e prifatena i celoto pretsedatelstvo doktorite. Denes Lekarskata komora vrz stana inicijativen odbor, veli prof. d-r osnova na Zakonot za zdravstvena za{tita Tofovski. ima javni ovlastuvawa so {to, poleka no

Na 5 juni 1992 godina vo golemata sala na sigurno go dobiva mestoto {to i pripa|a. Voenata bolnica vo Skopje be{e odr`ano Komorata go organizira stru~niot ispit na osnova~koto sobranie. Sobranieto, na koe doktorite na medicina, vodi registar na prisustvuva{e i Kiro Gligorov, prviot doktori, izdava, prodol`uva, obnovuva i pretsedatel na samostojna Republika odzema licenca za rabota. Taa ima svoja Makedonija po~nalo so rabota vo 11, a zavr- funkcija i pri sproveduvaweto na kontinui-{ila vo 19 ~asot. Po bogata diskusija za prv rana medicinska edukacija.pretsedatel e izbran prof. d-r Aleksej Lekarskata komora, sepak }e treba i Duma. Na ovaa funkcija prof. d-r Duma natamu da ja unapreduva svojata rabota ako pomina tri mandata. saka maksimalno da gi {titi interesite na

Vo 2008 godina funkcijata pretsedatel doktorite. Toa pretpostavuva anga`irawe mu be{e doverena na prof. d-r Vladimir na sekoj poedinec kako del od esnafot od Borozanov. 6.700 doktori vo dr`avata. Vsu{nost, sekoj

Kako {to se veli vo prviot ~len na doktor ima pravo, no i dol`nost da se vklu~i Statutot na Lekarskata komora, koj e done- vo aktivnostite na sopstvenata asocijacija. sen na denot na vozobnovuvaweto, zaedno so Duri toga{, koga site doktori Komorata }e Kodekst na medicinska etika i deontologija ja po~uvstvuvaat kako svoja, }e go ponudat na 5 juni 1992 godina, Komorata e samostojna sopstveniot anga`man i intelektualni i profesionalna organizacija na doktorite sposobnosti, {to }e bidat vo funkcija na po medicina, zdru`eni zaradi za{tita i rabotata na Komorata, sekoj ima potpolno unapreduvawe na stru~nosta, eti~kite dol- pravo na kritika kon rabotata na onie {to ja

vodat Komorata. So drugi zborovi, Komo-rata ja so~inuvaat site doktori i site zaedno, na posreden ili neposreden na~in se odgovorni za potezite {to taa gi vle~e.

Vo tekot na polni osumnaeset godini, {to }e re~e deka Komorata do~eka polno-letnost, taa se pove}e stanuva faktor vo kreiraweto na zdravstvenata politika vo dr`avata. Toa e golema pridobivka no zatoa i obvrska i {ansa {to ne smee da se ispu{ti.

Josif Xo~kov

STUDENTSKA STRANICA ÍÈÅ ÂÈÅ È ÇÄÐÀ£ÅÒÎ www.nvz.com.mk

10 11

Anamnesti~ki ispituvawa a) Zaboleni koi bile eksoponirani; b) So ovie ispituvawa se utvrduva postoewe Zdravi koi bile eksponirani; c) Zaboleni

na povrzanost pome|u nekoja bolest i koi ne bile eksponirani; d) Zdravi koi ne izlo`enosta na nekoi mo`ni faktori na bile eksponirani rizik koi i predhodele. Se raboti za 65% eksponiranost kaj bolni (domina-cija retrospektivni ispituvawa zatoa {to na pu{ewe); 35% eksponiranost kaj kontrol-bolesta e ve}e razviena i se gleda nanazad na grupa

Za H2 =18.0 i r< 0.001 potvrdeno e deka kon faktorite koi i predhodele. Ova se zabolenite od pulmonalen karcinom zna-nabquduva~ki ispituvawa na poedini ~ajno pove}e se eksponirani na pu{ewe zaboleni od nekoja bolest koja ne interesira otkolku ispitanicite od kontrolnata grupa. i soodvetna kontrolna grupa za spored-(pu{a~ki sta`, broj na ispu{eni cigari ba.("case-control study", retrospektivni dnevno)studii)

Izbor na grupa zaboleniIspituvaweto opfa}a:Ispituvanata grupa kaj anamnes-ti~kite 1. Izbirawe na grupa zaboleni i

ispituvawa mo`e da ja so~inu-vaat:kontrolna grupa; 2. Sobirawe podatoci za 1. Bolni koi se izbiraat me|u onie koi izlo-`enosta na agensot; 3. Utvrduvawe na

baraat medicinska pomo{ za bolesta koja se proporcijata na izlo`eni ispitanici vo ispituva; Po pravilo toa se novodijagno-ispituvanite grupi; 4. Analiza na podatoci; sticirani slu~aevi. Kaj staro zabolenite od 5. Tolkuvawe na rezultati.bolesta koja se ispituva te{ko e da se Ispituvaweto se vr{i taka {to se izbira razlikuva eksponiranosta na rizik fakto-grupa na lu|e koi se bolni ili bile bolni od rot koj deluval pred da se pojavi bolesta, od bolesta koja sakame da ja ispituvame i druga eksponiranosta koja se javila otkako bolesta grupa na lu|e koi ne se i ne bile bolni od taa zapo~nala.bolest, bez da se zema vo predvid dali se

Vo zavisnost od kriteriumite za izbor na bolni ili boleduvaat od druga bolest. Dvete zabolenite, anamnesti~kite ispituvawa grupi se sporeduvaat vo odnos na eksponi-mo`at da bidat:raweto na mo`niot faktor na rizik vo

-incidentni: vklu~eni se zaboleni ~ija minatoto. Ako faktorot koj se povrzuva so dijagnoza e utvrdena po po~etokot na nastanuvaweto na bolesta po~esto se ispituvaweto; prevalentni: vklu~eni se registrira pome|u zabolenite od ispitu-zaboleni koi ve}e se registrirani kako vanata bolest otkolku kaj ispitanicite od zaboleni ({to e mo`no porano - pred 6-12 kontrolnata grupa i ako razlikata e zna-meseci); me{ani: vklu~eni se porano zabole-~ajna, verojatno analiziraniot faktor e ni i zaboleni ~ija dijagnoza }e bide utvrdena etiolo{ki rizik faktor ili eden od rizik vo tekot na ispituvaweto.faktorot za ispituvanata bolest.

2. Site zaboleni ili nivna slu~ajno Primer: hipoteza za povrzanost pome|u izbrana grupa od odredena populacija pu{eweto i pulmonalniot karcinom. Se (zaboleni od odredena naselba, {kolo, fa-izbiraat 100 zaboleni so pulmonalen brika). Vakvata grupa ne odgovara za anamnes-karcinom i kontrolna grupa na ispitanici ti~ko ispituvawe bidejki se raboti za selek-(100) so ednakva ili sli~na vozrast, pol i tirani zaboleni odi za nereprezentativna stepen na edukacija, koi se zdravi ili imaat grupa na site zaboleni. bolest koja ne se povrzuva so pu{eweto.

Distribucijata na ispitanicite e slednata:

Izbor na kontrolna grupa eventualno postoewe na porane{na ekspozi-Kontrolnata grupa mora da bide reprezen- cija pred po~etokot na ispituvaweto,

tativna za populacija vo koja se izveduva osobeno ako eksponiranosta na ispituvanata ispituvaweto. Dokolku pri formirawe na grupa i na kontrolnata se razlikuva od ispituvanata grupa va`at posebni kriteri- eksponiranosta na celokupnata populacija. umi toa va`i i za kontrolnata grupa. -Konfaunding vlijanieto pretstavuva Kontrolnata grupa najdobro se izbira po problem kaj anamnesti~kite ispituvawa koe slu~aen izbor od istata populacija kako i mo`e da predizvika otstapuvawe na dobie-zabolenite. Vo idealen slu~aj dvete grupi se niot rezultat od realnata vrednost. Vo vakov razliku-vaat po toa {to ispituvanata grupa slu~aj dobieniot rezultat od ispituvaweto ja so~inuvaat zaboleni lica a kontrolnata ne proizleguva od eksponiranosta koja se zdravi lica. Kontrolnata grupa mo`e da ja ispituva, tuku od vlijanieto na nekoj drug so~inuvaat: faktor koj ne e cel na ispituvawe. Konfaun-

1. Bolni koi koristat zdravstvena za{ti- ding vlijanieto mo`e da se neutralizira so: ta vo ista zdravstvena organizacija; bolni so - individualno sparuvawe na sekoj zabolen koja bilo dijagnoza; pregledani i potvrdeni so ispitanik od kontrolnata grupa, zemaj}i kako zdravi individui. go vo predvid potencijalniot konfaunding

2. Ispitanici nadvor od zdravstve-nata faktor.za{tita: slu~ajno izbrana grupa od op{tata - kontrola na konfaunding vlijanieto pri populacija; prijateli ili poznanici; kolegi analiza na podatocite.

Od dobieniot rezultat mo`e da se zaklu~i od rabota; sosedi na bolnite, ~lenovi na deka pu{a~ite imaat 3.45 pati pogolema familijata. . .

Sparuvawe {ansa da zabolat od pulmonalen karcinom Sparuvaweto (matching) pretstavuva na~in otkolku nepu{a~ite.

na izbirawe na kontrolna grupa pri {to Pozitivni i negativni karakteristiki na ispitanicite od kontrolnata grupa se sli~ni anamnesti~kite ispituvawana bolnite (cases) vo odnos na vozrasta, 1. Pozitivni karakteristiki:polot, socio-ekonomskiot status i sl. · Do bolnite, kako i do ispitanicite od

Postojat dva na~ina na sparuvawe: kontrolnata grupa lesno se doa|a1. Individualno sparuvawe - na sekoj · Na lessen i ednostaven na~in se doa|a do

poedine~en slu~aj na bolest se izbira eden potrebnite podatoci koi postojat vo doku-ili poveke zdravi sli~ni ispitanici. Vo mentacijata na zdravstvena organizacija;klini~kite ispituvawa na sekoj hospitali- · Nivnta primenlivost za retki bolesti;ziran bolen vklu~en vo ispituvanata grupa, · Postoi mo`nost da se ispita deluvaweto vo kontrolnata grupa se izbira prviot na mnogu rizik faktori;ispitanik hospitaliziran posle zabole-niot · Oslobodeni se od eti~ki aspekt na ispi-koj odgovara po vozrast, pol, socio-ekonom- tuvaweto.ski status, a koj ne e primen poradi bolesta · Za ostvaruvawe na anamnesti~ki ispi-{to se ispituva. tuvawa potrebni se skromni finansiski

2. Grupno sparuvawe - kontrolnata grupa sretsva;kako Celina vo odredeni karakteristiki e 2. Negativni karakteristiki

· Nedostatocite na anamnesti~kite ispi-sli~na na ispituvanata grupa, odnosno tuvawa proizleguvaat od te{kotiite vo postoi soodvetna distribucija na zastape-vrska so izborot na kontrolna grupa – pris-nosta na soodvetniot beleg vo ispituvanata i trasnost – i sobirawe na baza na se}avawe;kontrolnata grupa.

· Bolnite zainteresirani za pri~inata na Sparuvaweto kako na~in na izbirawe svojata bolest najverojatno }e dadat podobri kontrolna grupa naj~esto se upotrebuva vo informacii za eksponironasta otkolku slu~aj koga bolesta koja se ispituva e mnogu zdravite;retka. Brojot na bolni e mal, a brojot na

· Te{ko se sobira ispituvanata grupa koja potencijalni ispitanici vo kontrolnata }e bide reprezent na site slu~ai na nekoja grupa e golem. Vo slu~aj da nema soodveten bolest;par, nekoi bolni ili ~lenovi na kontrolnata

· Rizikot na zaboluvawe nemo`e da se grupa se isklu~uvaat.dobie direktnoAnaliza na rezultati

· Neupotreblivi se za retka eksponi-Pred da se zapo~ne so analiza na dobienite ranost;podatoci, treba da se napravi kontrola na

Analiti~ki metod Analiti~kite ispituvawa (etiolo{ki, "analytic study") pretstavuvaat tip na opservaciski

ispituvawa koi se izveduvaat za testirawe na hipotezi dobieni so deskriptivnite ispituvawa.Spored karakteristikite na ispitanicite è vremeto na naquduvawe, tie mo`e da bidat:

anamnesti~ki, kohortni, studii na presek. Anamnesti~kite i kohortnite ispituvawa se ozna~uvaat i kako longitudinalni ("follow up") so koi e opfaten odreden period na nabquduvawe, dodeka studiite na presek pretstavuvaat slika na momentalna situacija.

Anamnesti~ki ispituvawa

student Manuela Maneva

TRUDOVI OD MEDICINSKATA PRAKSA

12 13

ÍÈÅ ÂÈÅ È ÇÄÐÀ£ÅÒÎ www.nvz.com.mk

ÂÎÂÅÄ 2.2 Ñèñòåì íà êâàëèòåòÒàà ìîðà äà ¼à äîêóìåíòèðà ñâî¼àòà ïîëèòèêà,

ÈÑÎ (Ìåƒóíàðîäíà îðãàíèçàöè¼à çà ñòàíäàð- ïðîãðàìèòå, ïðîöåäóðèòå è óïàòñòâàòà âî îíàà äèçàöè¼à) è ÈÅÖ (Ìåƒóíàðîäíà åëåêòðîòåõ- ìåðêà íåîïõîäíà çà îáåçáåäóâàœå íà äîâåðáà íè÷êà êîìèñè¼à) ïðåòñòàâóâààò ñïåöè¼àëèçèðàí êîí äîáèåíèòå ðåçóëòàòè. Äîêóìåíòàöè¼àòà ñå

ñèñòåì íà ñâåòñêà ñòàíäàðäèçàöè¼à. èíòåðåñ. äîñòàâóâà êîí êîìïåòåíòíè ëèöà, êîè ïàê ìîðà

äà ðàçáåðàò, äà èì áèäå íà ðàñïîëàãàœå è äà ¼à 1. Ïðåäìåò è ïîäðà÷¼å íà ïðèìåíà ñïðîâåäóâààò. Ñåòî îâà ñå äåôèíèðà âî îäðåäåí

Ïðàâèëíèê çà êâàëèòåò. ÈÑÎ 17025 å ñòàíäàðä ñî êî¼ ñå óòâðäåíè 2.3 Óïðàâóâàœå ñî äîêóìåíòàöè¼àòà

îïøòèòå óñëîâè çà êîìïåòåíòíîñò íà äàäåíà Ñåêî¼à ëàáîðàòîðè¼à ìîðà äà âîñïîñòàâè ëàáîðàòîðè¼à çà âðøåœå íà èñïèòóâàœà è/èëè ïðîöåäóðà çà óïðàâóâàœå ñî ñâîèòå äîêóìåíòè åòàëîíèðàœå, âêëó÷óâà¼�è ãî è çåìàœåòî íà (ïðîïèñè, ñòàíäàðäè, ìåòîäè íà èñïèòóâàœà, ìå-

ïðèìåðîêîò ñî íåñòàíäàðäíè, ñòàíäàðäíè èëè ðåœà, ãðàôèêîíè è äð.). Ïðåä èçäàâàœå íà îäðå-äåí äîêóìåíò òî¼ òðåáà äà å ïðåòõîäíî ïðåèñ-ñî ìåòîäè ðàçâèåíè âî ñàìèòå ëàáîðàòîðèè. ïèòàí èëè Ïðîöåäóðè çà ïðèáèðàœå íà ïîíóäè è Íàìåíåò å çà ðàçâî¼îò íà íèâíèîò ñèñòåì íà ñêëó÷óâàœå íà äîãîâîðè ñî êëèåíòèòåêâàëèòåò, êàêî è çà ðàçâî¼îò íà íèâíèîò àäìèíè-

Ñåêî¼à ëàáîðàòîðèñêà àêòèâíîñò ñëåäè êàêî ñòðàòèâåí è òåõíè÷êè ñèñòåì. ðåçóëòàò íà ïðåòõîäåí äîãîâîð ñî äàäåí êëèåíò

Äå¼íîñòà ïàê íà ìåäèöèíñêèòå ëàáîðàòîðèè å (êîðèñíèê íà íå¼çèíàòà óñëóãà). Òî¼ ìîðà äà å

óòâðäåíà ñî ÈÑÎ 15189 êî¼ ƒî îïôà�à ïîñåá-ïðèôàòëèâ è çà äâåòå ñòðàíè. Âî òåêîò íà ðåàëè-

íèòå óñëîâè çà êâàëèòåò è êîìïåòåíòåòíîñò, à êî¼ çàöè¼àòà íà äîãîâîðîò ìîðà äà ñå âîäàò çàïèñè çà íå ñå îïôàòåíè ñî èñî 17025. ñèòå äèñêóñèè ñî êëèåíòîò âî âðñêà ñî íåãîâèòå

Óñëîâèòå çà ñòàíàäàðäèçàöè¼à ìîæàò äà ñå áàðàœà, èëè ðåçóëòàòèòå. ïîäåëàò âî äâå ãðóïè è òîà: Óñëîâè êîè ñå 2.4 Ñêëó÷óâàœå íà ïîääîãîâîðè íà ëàáîðà-îäíåñóâààò íà ìåíàŸìåíò è òåõíè÷êè óñëîâè òîðèñêàòà äå¼íîñò

Âî îäðåäåíè ñëó÷àåâè, êàêî øòî ñå ãîëåìèîò 2. Óñëîâè êîè ñå îäíåñóâààò íà ìåíàŸìåíò

îáåì íà ðàáîòà, ïðèâðåìåíà íåñïîñîáíîñò çà

âðøåœå íà ëàáîðàòîðèñêà äå¼íîñò, èëè ïîòðåáà 2.1 Îðãàíèçàöè¼àçà ïîíàòàìîøíà åêñïåðòèçà ñå îòâàðà ïîòåáàòà Ëàáîðàòîðè¼àòà èëè èíñòèòóöè¼àòà âî êî¼à çà ñêëó÷óâàœå íà îäðåäåíè ïîääîãîâîðè ñî òàà å ñîñòàâåí äåë, ìîðà äà å ñî åíòèòåò êî¼ å ñîîäâåòíè êîìïåòåíòíè èçâðøèòåëè íà îâàà

ïðàâíî îäãîâîðåí. äå¼íîñò.

Îáåçáåäóâà çàøòèòà íà ïîäàòîöèòå. Íà¼÷åñòî 2.6 Èíòåðíè ïðîâåðêèïðèñòàïîò äî ïîäàòîöèòå å äîçâîëåí ñàìî íà Ñî öåë äà ñå óñêëàäàò ñîïñòâåíèòå àêòèâ-ëèöåòî êîå ãî áàðà èñïèòóâàœåòî, ëàáîðàòîðèñ- íîñòè ñî áàðàœàòà íà ñèñòåìîò, ñåêî¼à ëàáîðà-êèîò ïåðñîíàëè äð. îâëàñòåí ïåðñîíàë. òîðè¼à ñïðîâåäóâà èíòåðíà êîíòðîëà. Åäåí

Ïîòðåáíî å äà ñå èìåíóâà åäíî ðàêîâîäíî öèêëóñ íà èíòåðíà ïðîâåðêà òðåáà äà çàâðøè âî ëèöå êîå �å èìà âëàñòóâàœå è îäãîâîðíîñòè çà

òåêîò íà åäíà ãîäèíà. ïðîöåñîò íåïðåêèäíî äà òå÷å, à êîå äèðåêòíî ãè 2.9 Íàáàâêà íà ïðîèçâîäèäîñòàâóâà îäëóêèòå è ïðîìåíèòå âî ëàáîðà- Ëàáîðàòîðè¼àòà èìà ñâî¼à ïîëèòèêà è òîðè¼àòà äî ãëàâíîòî ðàêîâîäñòâî.

ïðîöåäóðà çà íàáàâêà íà ñâîèòå ðåàãåíñè è 3.3 Ìåòîäè íà èñïèòóâàœå è âàëèäàöè¼à íà ìåòîäîòïðîèçâîäè, êàêî è çà íèâíî ñêëàäèðàœå. Íàáàâå-

Ëàáîðàòîðè¼àòà ìîðà äà ïîñåäóâà óïàòñòâà çà íèòå ïðîèçâîäè, ðåàãåíñèè ïîòðîøåí ìàòåðè¼àë ðàêóâàœå ñî öåëàòà îïðåìà, êàêî è çà ïîäãîòâó-íå ñìåàò äà ñå êîðèñòàò ïðåä äà ñå èçâðøè íèâíà âàœå íà ðåàãåíñèòå è ïðèìåðîêîò. Ñèòå òèå ìîðà êîíòðîëà, èëè íà íåêàêîâ íà÷èí ñå ïîòâðäè äà ñå àæóðèðàíè è äîñòàïíè íà öåëèîò ïåðñîíàë. íèâíàòà óñêëàäåíîñò ñî ñòàíäàðäíèòå ñïåöèôè-Ñèòå òèå ñïåöèôèêàöèè íå òðåáà äà ñå äîïîë-êàöèè, èëè óñëîâèòå äåôèíèðàíè ñî ñîîäâåòíèòå íóâààò èíòåðíî âî íåêî¼à äðóãà ôîðìà, òóêó äà ñå ìåòîäè íà èñïèòóâàœå è åòàëîíèðàœå.êîðèñòàò êàêî òàêâè.

3.4 Îïðåìà3. Òåõíè÷êè îäðåäáèÑî îïðåìàòà ìîðà äà ðàêóâà îâëàñòåí ïåðñîíàë.

3.1 Ïåðñîíàë Çà ñåêî¼à àïàðàòóðà ìîðà äà ïîñòîè äîêóìåíòà-Ðàêîâîäñòâîòî íà ëàáîðàòîðè¼àòà ìîðà äà öè¼à êî¼à òðåáà äà ãè ñîäðæè ñëåäíèâå åëåìåíòè:

îáåçáåäè êîìïåòåíòíîñò íà öåëîêóïíèîò ïåðñî- äåëîâèòå íà îïðåìàòà è íå¼çèíèîò ñîôòâåð; ïðî-íàë êî¼ ðàêîâîäè ñî ñîîäâåòíàòà îïðåìà, âðøè èçâîäèòåëîò è íå¼çèíèîò ñåðèñêè áðî¼; ìîìåíòàë-èñïèòóâàœå è ìåðåœå, âðåäíóâà ðåçóëòàòè, è íîòî ïðîñòîðíî ñìåñòóâàœå; óïàòñòâà îä ïðîèçâî-ïîòïèøóâà èçâåøòàè îä èñïèòóâàœåòî. äèòåëîò; äàòóìè, óâåðåíè¼à çà ñèòå èçâðøåíè

Ïåðñîíàëîò òðåáà äà å äîáðî îáó÷åí, ñî êàëèáðèðàœà; ïëàí çà íå¼çèíè îäðæóâàœå.ñîîäâåòíî îáðàçîâàíèå. Âî îäðåäåíè ñëó÷àåâè ñå Ñàìàòà îïðåìà òðåáà äà ñå îäðæóâà âî ñîñòî¼áà áàðà è äà òî¼ ðàñïîëàãà ñî ñîîäâåòíè óâåðåíè¼à çà áåçáåäíà çà ðàáîòà. Îâà îïôà�à åëåêòðîçàøòèòà, ñâî¼àòà ðàáîòîñïîñîáíîñò, èëè ñåðòèôèêàòè çà áåçáåäíî çàïèðàœå âî ñëó÷༠íà íåçãîäà îä ñòðàíà ñâî¼àòà ðàáîòà. Ðàêîâîäñòâîòî ìîðà äà ãè óòâðäè íà îâëàñòåíè ëèöà.öåëèòå âî îäíîñ íà îáðàçîâàíèåòî, îáóêàòà è Ñïèñîêîò íà ïðåâçåìåíè ìåðêè ñå äîñòàâóâà îñïîñîáóâàœåòî íà öåëèîò ïåðñîíàë. äî ëèöåòî êîå ðàêóâà ñî ñàìàòà îïðåìà .

Ðàêîâîäèòåëîò íà ëàáîðàòîðè¼àòà íå ìîðà äà ƒè 3.5 Çåìàœå íà ïðèìåðîêîò Ñåêî¼à ëàáîðàòîðè¼à ìîðà äà ïîñåäóâà ïëàí è èñïîëíóâà ñèòå îâèå íà÷åëà, íî òî¼ å îíî¼ êî¼

ïðîöåäóðà çà çåìàœå íà ïðèìåðîêîò.Òèå ìîðà äà îñòàíóâà îäãîâîðåí çà öåëîêóïíàòà ðàáîòà è óïðàâóâàœå ñî ëàáîðàòîðè¼àòà, à ñî öåë íà îáåçáå- ñå äîñòàïíè íà ìåñòîòî êàäå ñå âðøè çåìàœåòî.

Ñàìàòà ïîñòàïêà ñîäðæè ïëàí çà èçáîð íà äóâàœå íà ïîêâàëèòåòíà óñëóãà íà ïàöèåíòèòå. ïðèìåðîêîò, íåãîâî ïðèãîòâóâàœå çà àíàëèçà, Òî¼ ãî îâëàñòóâà ïåðñîíàëîò çà ñåêî¼à åòàïà îä êàêî è ñèòå àêòèâíîñòè êîè ñå âðøàòà âî òåêîò íà èñïèòóâàœåòî, âêëó÷óâà¼�è ¼à óïîòðåáàòà íà ìåðåœåòî, âêëó÷óâà¼�è ãî è ïåðñîíàëîò êî¼ ¼à êîìï¼óòåð. Òî¼ îäëó÷óâà êî¼ �å èìà ïðèñòàï äî âðøè àíàëèçàòà è âëè¼àíèåòî íà óñëîâèòå îä ïîäàòîöèòå, êî¼ �å ƒè âíåñóâà è ìåíóâà. Òà¼íîñòà íàäâîðåøíàòà ñðåäèíàíà ïîäàòîöèòå ìîðà äà ¼à ïî÷èòóâà öåëèîò

3.6 Èñïèòóâàœå íà ïðèìåðîöèòåïåðñîíàë. 3.6.1 Ïðîöåäóðè ïðåä èñïèòóâàœå âî ìåäè-

3.2 Óñëîâè íà ñìåñòóâàœå öèíñêèòå ëàáîðàòîðèèËàáîðàòîðèñêàòà îïðåìà ïîòðåáíî å äà îáåçáå- Ñåêîå èñïèòóâàœå ñå âðøè âðç îñíîâà íà

äóâà êîðåêòíî èñïèòóâàœå è ìåðåœå. Íàäâîðåø- îáðàçåö êî¼ ñîäðæè èíôîðìàöèè çà ïàöèåíòîò è íèòå óñëîâè íå òðåáà äà âëè¼ààò íà ðåçóëòàòèòå è êëèíè÷àðîò íà ÷èå áàðàœå ñå âðøàò àíàëèçèòå à íå òðåáà äà ¼à çàãðîçóâààò áèëî êî¼à åòàïà îä òîà å: èäåíòèôèêàöè¼à íà ïàöèåíòîò; èäåíòèôè-ìåðåœåòî. êàöè¼à íà ìåäèöèíñêîòî ëèöå êîå ãî áàðà Òàà ìîðà äà ãè ñëåäè, êîíòðîëèðà íàäâîðåø- èñïèòóâàœåòî; áàðàíèòå àíàëèçè; äàòà è âðåìå íà

íèòå ôàêòîðè âî ñîãëàñíîñò ñî ñîîäâåòíèòå çåìàœå íà ïðèìåðîêîò; äàòà è âðåìå íà ïðèåì âî ñïåöèôèêàöèè è ìåòîäè ëàáîðàòîðè¼àòà.

Ìåäèöèíñêàòà ëàáîðàòîðè¼à òðåáà äà å 3.7 Èçâåñòóâàœå íà ðåçóëòàòèòåïðîåêòèðàíà çà åôèêàñíà ðàáîòà, íàìàëóâàœå íà Ðåçóëàòèòå íà ñåêî¼à ëàáîðàòîðè¼à çà äàäåíîòî ðèçèêîò îä ïîâðåäè è ïðîôåñèîíàëíè çàáîëóâàœà. èñïèòóâàœå ìîðà äà ñå ïðèêàæàíè ÷èòêî, ¼àñíî, Ïàöèåíòèòå è âðàáîòåíèòå ìîðà äà ñå çàøòèòåíè íåäâîñìèñëåíî è îá¼åêòèâíî à âî ñêëàä ñî îä ñåêàêâè îïàñíîñòè ïðè èñïèòóâàœåòî. Ëàáîðà- ïîñåáíèòå èíñòðóêöèè äàäåíè ñî ñàìèòå ìåòîäè òîðè¼àòà òðåáà äà èìà ðàçâèåí âíàòðåøåí ñèñòåì íà èñïèòóâàœå. Òèå ñå èçäàâààò âî ôîðìà íà íà êîìóíèêàöè¼à, çàðàäè åôèêàñíî ïðåíåñóâàœå èçâåøòà¼. íà èíôîðìàöèèòå, êàêî è ðàçâèåíî ïîñåáíè ïðî-

öåäóðè çà ïîãîëåìà óðåäíîñò.

Ëàáîðàòîðè¼àòà ìîðà äà èìà äîêóìåíò çà óïðàâóâàœå ñî ñèñòåìîò íà êâàëèòåò. Âàêîâ äîêóìåíòèðàí

ïðèðà÷íèê çà êâàëèòåò å îñíîâåí ïðåäóñëîâ íà ïàòîò êîí àêðåäèòàöè¼à íà ëàáîðàòîðèèòå. Ïîêð༠òîà çà

óïðàâóâàœå ñî êâàëèòåòîò, ñèòå ïðîöåäóðè òðåáà äà áèäàò ðåçåðâèðàíè çà íåãîâî îäðæóâàœå. Êîãà

ñèñòåìîò å äîêóìåíòèðàí, òî¼ ìîæå äà ñå èìïëåìåíòèðà âî ëàáîðàòîðè¼à. £à ïîäðæóâà ëàáîðàòîðè¼àòà íà

áàðàœåòî çà àêðåäèòàöè¼à. Èìïëåìåíòàöèîíèîò ïåðèîä òðàå íåêîëêó ìåñåöè äî ïðèñòàïóâàœåòî êîí

àêðåäèòàöèîíà ðåâèçè¼à. Íà êðà¼îò ëàáîðàòîðè¼àòà ñå ïîäëîæóâà íà ÈÑÎ 17025 îöåíêà îä ñòðàíà íà

àêðåäèòàöèîíîòî òåëî, øòî å óâåðåíèå çà âðøåœå íà ëàáîðàòîðèñêàòà äå¼íîñò.

biohemi~ar Viktorija Cackova

Akreditacija so ISO 17025 standardi korelacija so ISO 15189

TRUDOVI OD MEDICINSKATA PRAKSA

14 15

ÍÈÅ ÂÈÅ È ÇÄÐÀ£ÅÒÎ www.nvz.com.mk

1Paca Donevska operacija na katarakta na oko, otkriena e

2 Cvetanka Samarxiska - Maneva kru`na senka vo desniot hilus, so cen-1. PZU ”Donevska dr. Paca”, Probi- tralno prosvetluvawe. Pacientot vo toj

{tip, Makedonija moment ne se `ali na nikakvi subjektivni 2. PZU ”Prim. dr. Samarxiski” [tip, tegobi. Od laboratoriskite ispituvawa vo

Makedonija istiot den najdena e visoka sedimentacija i CEL: Rentgenolo{ki naod na ekska- leukocitoza (SE:104/ , Le 20.4*10^9/l ). Pri

viran karcinomi mo`e da pravi diferen- prestojot vo bolnica sedimentacijata se cijalno dijagnosti~ki pote{kotii vo odr`uva i pokraj intenzivnata antibiotska pocetokot na dijagnosticiraweto, a koga }e terapija, a na kontrolnata rentgengrafija se potvrdi kako takov, vsu{nost bolesta e zabele`ana e progresija na senkata. Bron-ve}e vo dosta naprednata faza, koga ve}e hoskopski ne se videni makroskopski postojat i metasazi regionalno ili vo promeni intrabronhalno, a citolo{kiot oddale~eni tkiva. naod od bronhoaspiratot i ~etkastata

METODI: Napravivme 4 prikazi na biopsija se vo prilog na I kl. grupa. na{i najkarakteristi~ni slu~ai na ekska- Bolesta e potvrdena so transtorakalna viran belodroben karcinom. Prikazite se iglena biopsija kade e dobien citolo{ki napraveni vrz osnova na dosiejata na naod od V kl. grupa.bolnite (zdravstveni kartoni, otpusni pisma...)

R.Z. 70 godi{en penzioner, porane{en strasen pu{a~

Se `ali na bolki od desnata strana, te{ko di{ewe, slabost i malaksanost. A.M. 68 godi{en zemjodelec, dolgo-Rentgenolo{ki desno parakardijalno, vo godi{en pu{a~ srednite i dolni partii na beliot drob se Pri slu~aen rentgenolo{ki pregled, gleda kru`na infiltrativna senka so zaradi predoperativna priprema za

Slu~aj 2

Slu~aj 1

debeli neramni yidovi so hidroaeri~no nivo. Laboratoriski naod: SE 78/, Le 15.6. Od sputumot ne e izoliran M.tuberkulosis, kako nitu drugi patogeni bakterii. Poradi absolutna aritmija na komorite i te{kata op{ta sostojba na bolniot bronhoskopija ne e napravena. Isto taka zaradi nemo`nost na drugi poinvazivni dijagnosti~ki metodi za doka`uvawe na primarniot karcinom, napravena e KT na abdomen kade se videni brojni metastatski depoziti vo hepar.

Z. L. 74 godi{en penzionerPrv pat se javuva na lekar posle edno-

mese~na ka{lica koja ja prepi{uval na puseweto. Rentgenolo{ki levo subklaviku-larno se sledi nejasno ograni~ena okrugla senka so debeli yidovi i centralno nepra-vilno prosvetluvawe. Laboratoriski visoka sedimentacija 85 i leukocitoza Le 13.8*10^9. Kulturite od sputumot se nega-tivni za M. tuberculosis, iako rentge-nolo{ki prvi~no asocira na belodrobna tuberkuloza. Hospitaliziran vo dosta te{-K.C. 67 godi{en penzioner, pu{i po 20 ka op{ta sostojba, poradi {to ne e napra-cigari dnevnoveno bronhoskopija. Punktirana e `lezda

Poslednive dva meseci lekuvan ambu-vo levata supraklavikularna jama ~ij pato-

lantski poradi ka{lica i bolki vo desniot histolo{ki preparat poka`a deka se rabo-

hemitoraks, no neuspe{no. Sega se `ali i ti za MS od adenokarcinom ~ie najvero-

na glavobolka, te{ko di{ewe,slabost, jatno poteklo e po poteklo od beliot drob.malaksanost. Laborataroriski naod na ZAKLU^OKvisoka sedimentacija 110. Rentgenolo{ki Prika`ani se 4 poedinecni slu~ai na vo srednite i gorni partii se gleda golema ekskaviran belodroben karcinom. Nivni golema infiltrativna senka so malo zaedni~ki karakteristiki se: site se od centralno prosvetluvawe (rentgenogra- ma{ki pol; site se pu{a~i ili biv{i fijata od ovoj period nedostasuva, prika- pu{a~i; rentgenolo{ki naod sli~en na `ana e grafija za vreme na hospita- TBC, abscessus pulmonum; kaj site brgu lizacijata). Od sputumot ne e izoliran BK napreduva{e bolesta.kako ni drugi patogeni bakterii. Bronho- Iako prika`anite slu~ai ne se statis-skopski ne se videni makroskopski ti~ki zna~ajni, cel ni e da uka`eme na endobronhijalni promeni, od ~etkastat problemot so ekskaviranite belodrobni biopsija citoloskiot naod e I klasifika- karcinomi koi i denes gi sre}avame koga ciona grupa. Na ehotomografski pregled na imame na raspolagawe dovolno sovremeni abdomen konstatirani se nekolku hiper- dijagnosti~ki metodi, sepak se otkrivaat ehogeni depoziti vo hepar, karakte- vo dosta naprednat stadium, taka da edin-

steven izbor na terapija ostanuva simpto-rizirani kako metastatski depoziti. Vo matskata terapija za `al na pacientot i na tekot na hospitalizacijata doa|a do doktorot vlo{uvawe na op{tata sostojba na bolniot

KLU^NI ZBOROVIso pojava na obilna ekspektoracija na gust Ekskaviran karcinom, bronhoskopija, temen iska{lok po {to rentgenoloski e

diferencijalna dijagnoza.verificirana prstenovidna senka so LITERATURA:debeli yidovi vo gornite i sredni partii od

, th-Harrison s Principles of Internal Medicine.16 desnoto belodrobno krilo. Ispi{an e po ed. NewYork: Mc Groaw-Hill Profesional 2004

barawe na semejstvoto vo mnogu lo{a -Popovac D. Bolesti pluæa: U osnovi dijagnos-sostojba . Neposredno po ispisot egzitira. tike bolesti pluæa, šesto iydanje, Beograd 2004

Slu~aj 4

Slu~aj 3

Ekskaviran bronhijalen karcinom

VOVED: Belodrobniot karcinom, naj~esto nemikrocelulrniot, krupnokleto~en, ~estopati se javuva vo golemite bronhi kako centaralen tumor so centralna tumorska nekroza. Ekskaviraweto mo`e da nastane u{te vo najranata faza od razvojot na karcinomot, no sepak po~esto nastanuva vo naprednatata faza na bolesta. Klasi~niot rentgenolo{ki naod na karcinomatozna kaverna ne sekoga{ e tipi~en, poradi {to pretstavuva golem diferencijalno dijagnosti~ki problem vo razlikuvaweto na ekskaviraniot karcinom od tuberkulozna kaverna i pulmonalen absces. Kavitetot kaj ekskaviraniot belodroben karcinom e obi~no centralno lokaliziran, so debeli neramni ivici i mnogu ~esto sekundarno inficiran poradi {to se sledi hidroaeri~no nivo. Karakteristicno e {to nema drenazen bronh. Vo na{ite konsul-tativno specijalisti~ki ordinacii po pneumoftiziologija i interna medicina kade gravitiraat okolu 60000 naselenie od Isto~na Makedonija, vo poslednive 10 godini otkrieni se nekolku ekskavirani karcinomi, za al vo mnogu naprednata faza.