Z GEOGRAFSKIM DRUŠTVOM GORENJSKE V SEVERNI ŠPANIJI

Z GEOGRAFSKIM DRUŠTVOM GORENJSKE V SEVERNI ŠPANIJI

25.4. -2.5. 2009

Marjan Luževič

Nevenka Cigler

• PROGRAM

• 1. dan Sobota, 25. april• 1. dan KRANJ – BENETKE – FRANKFURT – BILBAO. Zbor v Kranju in avtobusni prevoz do letališča v Benetkah. Ob 17.55. preko Frankfurta poletimo do Bilbaa. Po

pristanku ob 23.10 prevoz do hotela in nočitev. (letalo, H)

• 2. dan Nedelja 26. april• 2. dan BILBAO – SANTILLANA DEL MAR. Vstopimo v pokrajino Kantabrijo. Na poti do Santillane postanemo v Castro Urdialesu. Kantabrija je poznana po starih

jamskih slikarijah, najbolj slavne so v Altamiri. Obiščemo muzej, nato pa si privoščimo ogled enega najbolj slikovitih obmorskih mestec v Severni Španiji – Santillana del Mar, navdušijo nas arhitektura hiš in pomembnih mestnih zgradb… (H, ZV)

• 3. dan Ponedeljek, 27. april• 3. dan SANTILLANA DEL MAR – OVIEDO - GIJON. Postanek v srednjeveškem Comillasu, nato pa se podamo v osrčje gorovja Picos de Europa. Prekrasni razgledi,

vožnja z gondolo,… Nadaljujemo v pokrajino Asturijo, do Covadonge. Sprehod ob enem izmed jezer in vožnja do Ovieda. V Oviedu si pogledamo staro mestno jedro s katedralo in nekaj lepimi palačami. Vožnja do Gijona in nočitev. (H, ZV)

• 4. dan Torek 28. april• 4. dan GIJON – SANTIAGO DE COMPOSTELA. Zapuščamo Asturijo in vstopamo v Galicijo. Dolg dan je pred nami, a vožnja po slikoviti pokrajini hitro mineva.

Ustavimo se na "Plaži katedral" in si privoščimo en sprehod, da se dotaknemo Atlantika… Večerni prihod v slavno romarsko mesto Santiago de Compostela. (H, ZV)

• 5. dan Sreda 29. april• 5. dan SANTIAGO DE COMPOSTELA – LEON. Dopoldne se sprehodimo po starem mestnem jedru, seveda obiščemo tudi slavno katedralo. Na poti do Leona

postanemo v Lugu in si ogledamo mestno obzidje, ki je pod Unescovo zaščito. Večerni prihod v Leon. (H, ZV)

• 6. dan Četrtek, 30. april• 6. dan LEON – BURGOS – MIRANDA DEL EBRO. Danes je dan gotskih katedral! Dopoldne obiščemo katedralo v Leonu, nato pa še v Burgosu – katera vas je bolj

navdušila? Morda pa se vam v spomin vtisne prijeten sprehod po ulicah starega mesta? Zvečer iz Kastilje spet vstopamo v Baskijo, nočimo v manjšem mestu Miranda del Ebro. (H, ZV)

• 7. dan Petek, 1. maj• 7. dan MIRANDA DEL EBRO - VITTORIA – SAN SEBASTIAN - OYARZUN. Jutranji ogled Vittorie (zaradi edinstvene arhitekture je mesto proglašeno za nacionalni

spomenik) in vožnja do letovišča San Sebastiana. Obiščemo pristanišče, staro mestno jedro z ozkimi uličicami, kjer so številni bari in restavracije z odlično baskovsko hrano… Večerna vožnja v Oyarzun in nočitev. (H, ZV)

• 8. dan Sobota, 2. maj• BILBAO – FRANKFURT – BENETKE – KRANJ. Dopoldne si ogledamo mesto in obiščemo Guggenheimov muzej. Popoldanski odhod na letališče in ob 18.10 polet

preko Frankfurta do Benetk, kjer pristanemo ob 23.00. Sledi še avtobusni prevoz do Kranja – nočni prihod. (Z, letalo)

Mesto Bilbao šteje 350.000 prebivalcev ( z okolico 1 miljon) in slovi kot najbolj moderno mesto v Španiji

V okolici Bilbaa so v 19. st. začeli izkoriščati železovo rudo in tu je nastalo železarsko središče Španije; tudi danes so tu številne moderne jeklarne.

Biskajski zaliv – tudi Kantabrijsko morje – so vrata Španije na Atlantik; obala je zelo razčlenjena, večji del strma, morsko dno pa je prehod od šelfa proti

kontinetalnemu pobočju; oceansko podnebje; +5 st. pozimi, +21. st. poleti, 1200mm padavin čez vse leto, veliko vetra in spremenljivo vreme.

Obalna področja doživljajo izredno močno litoralizacijo – v nekaj km širokem pasu ob morju se koncentrira vse več prebivalstva; tudi sicer je severna Španija

gospodarsko najrazvitejši del države - GDP/ prebivalca 20% nad povprečjem EU.

Castro Urdiales (Flaviobriga v času Rimljanov) je ribiško in turistično privlačno mestece ob Biskaju

V zaledju Kantabrijskega morja so griči s kraškimi jamami, kjer je bival že ledenodobni človek; v Altamir so leta 1868 slučajno našli jamo s stenskimi

poslikavami iz obdobja pred 13.500 leti.

Katedrala Collegiate del Santa Juliana, zgrajena v 12. st,, je najlepši primer romanske cerkve v Kantabriji; tudi mesto Santillana ima ime po njej

Kantabrijske gore

Covadonga – kraj, kjer je prvi asturijski kralj Pelayo izbojeval prvo pomembno bitko ( leta 722) proti Mavrom – simbol začetka upora krščanske Španije proti

Mavrom

Katedrala San SalvadorOviedo – mesto z 220.000 prebivalci, središče Asturije

V ribiški vasi Cudilerro

Plaza de Catedral

• Kaj sploh je Camino? To je skrajšan izraz za romanje v Santiago de Compostelo (v izvirniku: El camino de Santiago), ki je poleg Rima in Jeruzalema največja svetovna krščanska romarska pot. Ime je dobila po Sv. Jakobu, imenovanem tudi Veliki Jakob. Sv. Jakob je bil eden od dvanajstih Jezusovih učencev, ki je po njegovem vnebohodu oznanjal krščansko vero in je umrl mučeniške smrti. Njegove kosti so iz samostana na Sinaju v 8. stoletju rešili v Španijo, nakar se je za grobom za več let izgubila vsaka sled. V začetku 9. stoletja se je nekemu menihu na samotnem kraju ob reki Flavii več dni prikazovala čudna svetloba. Na tistem kraju so odkrili kapelico in kamnito grobnico, v kateri so našli kosti treh moških in v enem od njih prepoznali izgubljeno relikvijo Sv. Jakoba. Po drugi zgodbi naj bi do mesta, kjer je ležal grob, vodila zvezda, zaradi česar je kraj dobil rimsko ime Campus Stellae - prizorišče zvezde, iz katerega je kasneje nastalo ime Compostela. Na kraju, kjer so našli relikvijo Sv. Jakoba, so zgradili cerkev, ki je bila posvečena 25. julija 816 in v 10. stoletju v napadih Mavrov porušena. Na istem mestu je bila nato zgrajena katedrala, v katero so prihajali romarji iz vse Evrope, pa tudi iz drugih celin. Leto, v katerem pade 25. julij na nedeljo, velja za sveto leto Sv. Jakoba. Romarjem, ki romajo k Sv. Jakobu v svetem letu, naj bi bili odpuščeni vsi grehi. Naslednje sveto leto bo 2010!

Santiago del Compostelo -katedrala iz 11. stoletja, z romansko zasnovo, ki je v naslednjih stoletjih doživela obsežne dozidave

V Santiago se stekajo starodavne romarske poti iz vse Evrope. Najbolj znana in obljudena je francoska smer Camino Frances, ki se prične na francoski strani Pirenejev v kraju St. Jean Pied de Port in je dolga 807 km.  Camino Frances poteka po trasi nekdanje trgovske rimske ceste, ta pa natančno pod ozvezdjem Rimske ceste, po katerem so se srednjeveški trgovci

ponoči orientirali. Od leta 1987 je ta pot označena kot prvi evropski kulturni itinerarij. Leta 2004 je UNESCO proglasil Camino za Evropsko kulturno pot, ki je po obrazložitvi Sveta

Evrope “pribežališče tolerantnosti, učenja in solidarnosti, dialoga in zbliževanja.”

Osrednji steber z likom Sv. Jakoba, mesto,ki se ga dotakne vsak romar

Mesto Lugo je bilo v rimski dobi najpomembnejša utrdba v Galiciji; obdali so ga z 2km dolgim zidom z 71 obrambnih stolpov

Tudi Leon leži ob poti v Santiago

Najlepša mestna vrata St. Maria – mesto Burgos je v 11. st. postalo sedež Kastilskega kraljestva. Obdano je bilo z obzidjem, v katerem je bilo 27 stolpov

Katedrala St.Maria je nasatajala od 13. do 15. st., po vzoru francoske gotike. Danes je kot ena najznamenitejših gotskih cerkva pod zaščito Unesco

Plaza del Espana – staro mestno jedro

Baskovska regija je velika za tretjino površja Slovenije. Na severu se dviga v Baskovsko hribovje ( do 1500m ), imenovano tudi Baskovski prag – med

Kantabrijskim gorstvom in Pireneji

San Sebastian, baskovsko Donostia ; most Kursaal na reki Urumea

Guernica, Gernikara – urejeno mestece blizu Biskaja in Bilbaa. 26. 4. 1937 so mesto zbombardirali nemški bombniki, ob tem pa ubili 1650 ljudi,

vse po naročilu generala Franka, ki se je hotel maščevati upornim Baskom

Guernica - Pablo Picaso 1937; Guernica je bila naslikana kot odgovor na uničenje baskovskega mesta Guernica, ki so ga zbombardirala nacistična letala. Slika je imela izrazit politični ton. V tem ogromnem platnu je Picasso zajel vse trpljenje, grozo in žalost vojne, bila je kot krik bolečine. Bombe so nevidne, njihov učinek je skrit v soju električne žarnice in plamenih nad vrati. Vidimo samo žrtve, nenadoma vržene na tla. Vpliv Guernice sta še povečala njena izredna velikost in dejstvo, da je naslikana povsem v črni, beli in odtenkih sive barve. To delo ni postalo le najbolj znan izraz španskega trpljenja, ampak tudi trpljenja žrtev sodobnega vojskovanja vsepovsod po svetu. Guernica je tožba na umorjeno svobodo.

Gernikako Arbola – 300 let staro hrastovo drevo Guernike, simbol baskovske samostojnosti; v srednjem veku so Baski sprejemali pomembne odločitve pod

hrastom

Baskovski parlament je tukaj zasedal vse do leta 1876, nato pa ponovno šele po 102 letih

Bilbao – središče Baskije, mesto s 350.000 prebivalci, se je začelo razvijati v 19. st. ,v času industrializacije Španije. Postalo je pomembno pristanišče za

trgovino z volno, razvilo se je železarstvo in kemična industrija.

Bilbao je najmodernejše špansko mesto, ima odlično infrastrukturo (tudi podzemno železnico) in bogato kulturno življenje.

Gugenheimov muzej moderne umetnosti so zgradili leta 1997

Svojci zaprtih oz. izginulih Baskov terjajo odgovor o svojih bližnjih