ŠKOCJANSKI ZATOK

Preview:

DESCRIPTION

ŠKOCJANSKI ZATOK. DIJAK: BLAŽ BAUMAN LETNIK: 1.B PREDMET: EDE. Škocjanski zatok je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto. Lega škocjanskega zatoka. Nastanek. - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

DIJAK: BLAŽ BAUMANLETNIK:1.B

PREDMET: EDE

ŠKOCJANSKI ZATOK

Škocjanski zatok je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto.

Lega škocjanskega zatoka

Nastanek

Kako je Škocjanski zatok nastal, je mogoče izvedeti iz pripovedi o izsuševanju in uničevanju zaliva zastajajoče vode in gradnje novega tovornega koprskega pristanišča.

Mesto je sprva zraslo na nekdanjem otoku. Med obalo in otokom so vse od rimskih časov nastajali bazeni za pridobivanje soli.

Sestavljata ga polslana laguna, obdana s slanoljubnimi rastlinami, plitvinami in polji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš ter sladkovodno močvirje z močvirskimi travniki in odprto vodno površino, obdano s trstičjem in toploljubnim grmovjem v Bertoški bonifiki. To je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Je izjemnega pomena zaradi pestrosti rastlinskih in živalskih vrst.

Škocjanski zatok sestavljata dva dela:

brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš,

sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki.

Muljaste plitvine poraščajo sestoji slanoljubnih rastlin, v zatoku pa so številne ptice. V obdobju od leta 1979 do 2000 so tu opazili dvesto različnih vrst ptic, med njimi 75 gnezdilk in 125 vrst med selitvijo. Med bolj ogroženimi so tudi čapljica, kvakač, čopasta čaplja, grahasta tukalica, močvirski martinec, črnoglavi galeb, tamariskovka.

ŽIVALSTVO

Škocjanski zatok je pomembno mednarodno postajališče pri selitvah ptic, in ker pozimi ne zamrzne, je za vodne ptice primerna lokacija za zimovanje, hranjenje, valjenje, itd.

ŽIVALSTVO

ČOPASTA ČAPLJA (Ardeola ralloides)

ŽIVALSTVO

ZELENONOGA TUKALICA (Gallinula chloropus)

KVAKAČ (Nycticorax nycticorax)

POLOJNIK (Himantopus himantopus)

MOČVIRSKI MARTINEC (Tringa glareola)

Rakar (Acrocephalus arundinaceus)

Viri:

www.skocjanski-zatok.org/www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type

=63.sl.wikipedia.org/wiki/Škocjanski_zatokwww.gov.si/aplikacije/mop/interpretacija.../

info_centri_salaja.pdfwww.naizlet.si/Skocjanski_zatok-1214.htmlwww.ptice.si/index.php?

option=com_wines&func...

Recommended