18
DIJAK: BLAŽ BAUMAN LETNIK:1.B PREDMET: EDE ŠKOCJANSKI ZATOK

ŠKOCJANSKI ZATOK

  • Upload
    greta

  • View
    57

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

ŠKOCJANSKI ZATOK. DIJAK: BLAŽ BAUMAN LETNIK: 1.B PREDMET: EDE. Škocjanski zatok je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto. Lega škocjanskega zatoka. Nastanek. - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

Page 1: ŠKOCJANSKI  ZATOK

DIJAK: BLAŽ BAUMANLETNIK:1.B

PREDMET: EDE

ŠKOCJANSKI ZATOK

Page 2: ŠKOCJANSKI  ZATOK

Škocjanski zatok je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto.

Page 3: ŠKOCJANSKI  ZATOK

Lega škocjanskega zatoka

Page 4: ŠKOCJANSKI  ZATOK

Nastanek

Kako je Škocjanski zatok nastal, je mogoče izvedeti iz pripovedi o izsuševanju in uničevanju zaliva zastajajoče vode in gradnje novega tovornega koprskega pristanišča.

Page 5: ŠKOCJANSKI  ZATOK

Mesto je sprva zraslo na nekdanjem otoku. Med obalo in otokom so vse od rimskih časov nastajali bazeni za pridobivanje soli.

Page 6: ŠKOCJANSKI  ZATOK

Sestavljata ga polslana laguna, obdana s slanoljubnimi rastlinami, plitvinami in polji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš ter sladkovodno močvirje z močvirskimi travniki in odprto vodno površino, obdano s trstičjem in toploljubnim grmovjem v Bertoški bonifiki. To je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Je izjemnega pomena zaradi pestrosti rastlinskih in živalskih vrst.

Page 7: ŠKOCJANSKI  ZATOK

Škocjanski zatok sestavljata dva dela:

brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš,

sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki.

Page 8: ŠKOCJANSKI  ZATOK
Page 9: ŠKOCJANSKI  ZATOK

Muljaste plitvine poraščajo sestoji slanoljubnih rastlin, v zatoku pa so številne ptice. V obdobju od leta 1979 do 2000 so tu opazili dvesto različnih vrst ptic, med njimi 75 gnezdilk in 125 vrst med selitvijo. Med bolj ogroženimi so tudi čapljica, kvakač, čopasta čaplja, grahasta tukalica, močvirski martinec, črnoglavi galeb, tamariskovka.

Page 10: ŠKOCJANSKI  ZATOK
Page 11: ŠKOCJANSKI  ZATOK

ŽIVALSTVO

Škocjanski zatok je pomembno mednarodno postajališče pri selitvah ptic, in ker pozimi ne zamrzne, je za vodne ptice primerna lokacija za zimovanje, hranjenje, valjenje, itd.

Page 12: ŠKOCJANSKI  ZATOK

ŽIVALSTVO

ČOPASTA ČAPLJA (Ardeola ralloides)

Page 13: ŠKOCJANSKI  ZATOK

ŽIVALSTVO

ZELENONOGA TUKALICA (Gallinula chloropus)

Page 14: ŠKOCJANSKI  ZATOK

KVAKAČ (Nycticorax nycticorax)

Page 15: ŠKOCJANSKI  ZATOK

POLOJNIK (Himantopus himantopus)

Page 16: ŠKOCJANSKI  ZATOK

MOČVIRSKI MARTINEC (Tringa glareola)

Page 17: ŠKOCJANSKI  ZATOK

Rakar (Acrocephalus arundinaceus)

Page 18: ŠKOCJANSKI  ZATOK

Viri:

www.skocjanski-zatok.org/www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type

=63.sl.wikipedia.org/wiki/Škocjanski_zatokwww.gov.si/aplikacije/mop/interpretacija.../

info_centri_salaja.pdfwww.naizlet.si/Skocjanski_zatok-1214.htmlwww.ptice.si/index.php?

option=com_wines&func...