Ekoizziv 2011/12 DOŠ Dobrovnik

Dvojezična osnovna šola Dobrovnik – Kétnyelvű Általános Iskola, DobronakDobrovnik 266/j, 9223 Dobrovnik / Dobronak ● λ=16°21’; ϕ=46°39’; h=174 m

Tel.: 02 578 84 30, Fax: 02 578 84 31 ● e-mail: o-dosdobrovnik.ms@guest.arnes.si Davčna št.: 97102318, TRR 01356 - 6030649082

KREMENČKOVI:•Mar i j a Pucko ,•Att i l a Bogdan,•Rok Las l o

URŠKA CAR, mentor i ca

EKOKMETIJA, ŽIVLJENJE

EKOKMETIJA, ŽIVLJENJE

PREKMURJA

PREKMURJA

Ljubljana, 20. 04. 2012

…kmetijstvo, ki živi v spoštovanju do narave in je trajnostno naravnano, pri tem pa upošteva celosten, enovit sistem v smislu:

EKOLOŠKO KMETIJSTVO

TLA – RASTLINE – ŽIVALI - ČLOVEK

Ob spremljajoči skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov, se kmetje zavedajo pomembnosti ohranjanja zdravega, čistega okolja in naravne dediščine.

Ekološko kmetovanje

- gospodarjenje v soglasju z naravo

vir: po Klettu

Prekmurje - MuravidékPrekmurje je nižinska pokrajina v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. Pokrajina je večinoma poljedelska, večji mesti pa sta Murska Sobota in Lendava. Prekmurje je pretežno ravninska pokrajina, ki jo geografsko delimo na:

Goričko, Ravensko in Dolinsko.

Zemljevid Prekmurja

Glavno vodilo na ekološki kmetiji je čim bolj sklenjen krogotok – rastlinska pridelava in reja živali. V ekološkem kmetijstvu je možna rastlinska pridelava brez živinoreje, ne pa tudi reja brez obdelovalnih površin. Na kmetijah, kjer ni živinoreje, se za rodovitnost tal skrbi s kolobarjem in ustreznim deležem metuljnic.

Od bilke do trave…

V Sloveniji imamo: 2218 kmetijskih gospodarstev z ekološko pridelavo

2,9 odstotka vseh kmetij v Sloveniji to je slabih 31.000 hektarov kmetijskih zemljišč

6,6 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi

Število ekoloških certifikatov za kmetijska gospodarstva in predelovalne obrate za zadnjih pet let.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, september 2009.

RAZVOJ EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA

Žal je Prekmurje, ki je kmetijsko najbolj intenzivno, tudi najmanj ekološko osveščeno, najmanj kmetov se preusmerja v bio pridelavo. Problem, ki se pojavlja pa je tudi uničenost zemlje, saj je zaradi intenzivnega kmetovanja naše območje najbolj uničeno v celi Sloveniji. Druga težava je, da tiste zemlje, ki bi jo lahko obdelovali naravi in ljudem bolj zdravo, v glavnem ne obdelujejo, ker ni ljudi.

Težave ekološkega kmetovanja v Prekmurju

Nam najbližja eko kmetija je v Dolini pri Lendavi, to je Eko Kmetija Kasaš.V svoji ponudbi imajo:- moke (ajda, koruza, pira, pšenica), - grozdje, - vino in - sadje (marelice, jabolka).

Povpraševanje potrošnikov po ekoloških živilih se opazno povečuje. Razlogov je več: vedno večje zdravstveno in okoljevarstveno zavedanje ali zanimanje za zaščito živali ali celo razvoj podeželja.

Tržišče je iz dneva v dan bolj pestro in izdelkov je več, žal pa povpraševanje še vedno presega ponudbo.

Temu primerno so visoke tudi cene, zato je pridelava, predelava in prodaja ekološke hrane donosen posel. Ekološka živila kupujemo na tržnicah, v manjših posebnih trgovinah, v spletnih trgovinah ter tudi v velikih trgovskih centrih.

Piskrček mezinček, kupljen za Piskrček mezinček, kupljen za cekinček…cekinček…

Povpraševanje po bio ali eko hrani narašča. Pridelovalci jo brez težav sami prodajo, doma na dvorišču ali na tržnici ali v kakšni od specializiranih prodajaln. Ker je ekološko pridelano bolj zdravo, ni več zgolj »modna muha«, in ekološko, biodinamično kmetovanje ni več čudaško početje z umetnimi spodbujevalci boljše rasti, z iztrebljevalci naravnih škodljivcev, z zatiralci plevela. Bio ali eko pridelava je kljub višjim cenam postala tržna niša tudi v prehransko-prodajni industriji. V Sloveniji je mogoče kupiti ekološka živila iz vseh prehranskih skupin, tudi meso in mesne izdelke ter mleko in mlečne izdelke. Slovenska predelana živila lahko kupimo v večini trgovin, ki prodajajo ekološko hrano, za nakup slovenskih ekoloških pridelkov pa je treba v glavnem obiskati ekološko tržnico.

SLOVENIJA in povpraševanje…

PREKMURJE in povpraševanje…

Povpraševanje po ekološko pridelanih izdelkih v Prekmurju je verjetno manjše, kot v kakem večjem mestu, saj največ hrane pridelamo sami na svojem vrtu. Kar pa ne pridelamo doma, pa lahko kupimo na kmetijah samih, pri kmetu doma in se tudi tako takoj prepričamo o kakovosti.

Predlogi za pomoč…

- povečanje podpore lokalnih skupnosti,

- turistična društva, občina, društvo kmečkih žena

- reklama, propaganda preko letakov, TV kabelskih reklam, mediji, radio …

- zagotavljanje dostopnosti tržnih podatkov,

- priprava sobotnih tržnic (iz vasi v mesta),

- ponudba izdelkov Eko šolam, Eko vrtcem,

- možnost izvedbe naravoslovnih dnevov za šole in vrtce,

- dnevi odprtih vrat,

- spremljevalne tržnice določenih prireditev…

 Kako lahko prepoznamo ekološka živila?

Uradni znak za označevanje ekoživil v Sloveniji.

Uradni znak za označevanje ekoživil v EU.

Najbolj razširjena kolektivna znamka za ekoživila slovenskega porekla. Zveza Biodar ima svoje lastne standarde, ki so v določenih zahtevah celo strožji od slovenske in EU-zakonodaje.

Znak Evropske unije za ekoživila.

Mednarodni znak za eko živila, ki ustrezajo standardom biološko-dinamične pridelave in predelave.

http://www.zps.si/

ZAKLJUČEK SEJAJ PŠENICO!Žito bo krasilo polje,zlato bo darovalo kruh.

lovek dobil bo hrano,Čzadovoljen šel bo v eko svet.

Tako kot se povezujeta preteklost in sedanjost v prihodnost, je potrebno razmišljati o povezovanju življenja človeka z naravo. Bodimo sebični v tej smeri, da si ugodim pogojem zdravega življenja in podpirajmo ekološko, biološko pridelano hrano, saj nam omogoča dolgo in zdravo življenje. In kot se povezuje eko krog ekološkega kmetovanja, naj bo sklenjen krog eko življenja na planetu Zemlja in zemlja.

VIRI:

http://ec.europa.eu/agriculture/organic/organic-farming/what-organic_sl

http://www.ekonet.si/ekopridel.html http://ekoloska-ponudba.vsi-zdravi.org/ http://www.kon-cert.si/